42. Ste«.
Pavlam! franka v drlavl SNS.
V Uubllani, v soboto 21. februarja 1926.
Leto IV.
IslisJ In di
razen pondeljtea dneva po prašniku lan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1‘80, osmrtnice In zahvale po K 8’—, razglasi in poslano vrstica po K 2*50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust.
.	-V\'.
•|<TS;V > .N &&&£# . *	'	-i.
Glasilo lugoslov. socUalno • demokratične stranke.
Posamezna Ste«, stan« —— 60 vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L,
Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 312.
Politične direktive naše stranke.
(Konec.)
IV.
Ampak vse bi bilo dobro, samo da bi se ne bila stranka vlade udeleževala. Takozvani ministeriializem je ona bolna rana. o koji se ne upa nihče niti prav govoriti.
Res je v stanu napraviti miuiste-rlializem v socijalistični stranki precej zmede Zakai načelo, da naj socl-JaJist v meščanski družbi ne bo minister, je postalo za socijalizem skoro dogma.
Ta dogma ni brez gioblie upravičenosti. Nihče ne more služiti ob enem dvema gospodoma. Zagovornik ne more biti obenem tudi državni pravdnik, — tisti, ki ie predbcjev-nik za pravice delavstva, mora biti v stanu, da brani te pravice tudi za ceno. da pride s tem v konflikt z oboroženo silo države. Zato takozvani antiministerijalizem ni nekaj neutemeljenega. Kot absolutna dogma pa Je vkljub temu neizpeljiv in nesmiseln.
Zakai nasprotja med vodstvom organizacije, po diet ja, države na eni, in članov, delavcev, državljanov na drugi strani, celo republikanska forma ali pa sociializiran obrat ne mero odpraviti. Soeijalistična družba bo to nasprotje gotovo omilila, napravila bo ministeriializem mani nevaren, ne bo Pa njegovih nevarnosti odpravila. , ,.or oresoia vprašanja ministeri-jahzina kot vprašanje, pri koiem se
mi t.udiJfa de1^lski Položai in Pl J koiem ie odločilno baš vprašanje, ali ie ministeriializem boli ali manj nevaren, — ampak je načelno proti njemu, ta mora biti tudi proti Hud komisariiatom. kajti globlli smisel’ norme ostaja povsod isti. Potem pa bi morali seveda reči: socijalizem jo kraljestvo, ki ni od tega sveta. Pač je gotovo, da bi bila v okviru socialistične družbe potrebna tudi organl-zaciia. koje glasniki bi bili poklicani, da bi skrbeli, pred vsem pa to, da bi ostal prapor socijalizma čist in oa madeža posvetne oblasti docela ne-omadeževan. A ta organizacija ne bo politična stranka. Dokler pa smo Politična stranka, moramo tudi z mt-nisterijalizmom, s soudeleževanjem v vladi računati.
In sicer tem bolj, čim boli postajamo politično močni. V vseh državah. kjer so postali socijallsti razmeroma močan političen faktor, — v tem ie eden izmd razlogov, zakaj je "a napadu naše države to
- kot na vzh°-»I?* nemogoi2e, da bi ne izrabili politične moči. ki Hm to daleio legalna sredstva. To Je vzrok, zakaj je postalo vprašanje ministeriializma baš sedaj povsod aktualno. In še dru-
go je. Nevarnost mlnisterijalizma je tem večja, čim bolj si stojita delavstvo in industrija, kot neizprosna sovražnika z interesnimi konflikti nasproti. Kako pa le v tem oziru, začasno v Sloveniji? Delavstvo in industrija sta kakor dva berača, ki sta navezana drug na drugega in o kolih ne vemo, kdo je bolj pomilovanja vreden.
Zato le dejansko pri nas v Slovenili konstruktivno delo skoro večje važnosti, kot medsebojni boji; ko pa se lotevamo tega dela. nam postala ministerijalizem koristen in često nu-len, ako hočemo pomagati, da obvarujemo proletarijat brezkoristnega trpljenja in propada, kar moramo za-braniti. Iz teh razlogov ie ministeri-jalizem za nas vprašanje, o koiem se da govoriti in kjer odločamo samo po teži razlogov, ki govore za in proti.
To in samo to smo hoteli tudi v tozadevni resoluciji na našem strankinem zboru povdariti.
Ce resumiram:
Razumemo, da je nitaisterijall-zem za socijalistično stranko nevaren. S tem momentom, ko stranke rastejo, in v času, ko stoji konstruktivno delo bolj v ospredju kot interesni konflikti, pa so nastopile izredne razmere, s koiimi računajo danes socijalistične stranke po vsem svetu.
V,
Ali smo za demokracijo ali za diktaturo? Mi smo za demokracijo v miru in za diktaturo v voiski. ob časih, ko se vstvarjajo z revolucionarnimi udarci nevi svetovi. Čudno, oa moramo o tem sploh pisati. Mi ln pa tisti, na ko]ih naslov so te vrstice namenjene, smo vloge zamenjali. Ml smo vedno delali in tudi ponovno trdili, da so danes časi taki, ko združuje ljudstva obup, glad in rastoča beda v mogočen plaz, ki ruši v naši družbi ovire. Nismo pa še videli, da bi glad. obup in pomanjkanje vstvar-Jaia, in kar smo socijalisti v svoji stranki konstruktivnega in veiinega vstvarili, smo vstvarili v stalnem in težkem boiu s predsodki in škodljivimi stremljenji, kolih ie zraslo tudi na naši njivi vedno več kakor klenega zrna
Zato vemo, da se samo z oboževanjem mas ne bo nič velikega ostva-rllo in da se zlasti ogromnih stisk ln težav, ki lih prinaša v vedno povečani obliki ta doba, ž nlim ne bo pre-Danes ie nekaj diktature po-ireoa. Samo « tem naj se razlik mp
stičn^dlkmt dlktrfUra od absol»ti-stične diktature, da mora biti dikta-
LISTEK.
m tiii Danil Diavllii
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
Palček.
Živela sta starec in starka. Nekoč J® starka sekala zelje za piroge, za-iz neprevidnosti po roki in si odsekala mezinec. Vrgla ga Je za. Deč.
Naenkrat zasliši, kakor da za
DcČjo nekdo govori s človeškim gladom: »Mamica, deni me odtod!«
Prestraši se, prekriža in vpraša: ‘Kdo je neki?«
, »Jaz, tvoj sin, rodil sem se iz tvo-
le*a mezinca.«
*nv«!arka ea vzete d°N in Ra 0|:)a' Je km *e sl'no majhen, komaj ga stu-i vjdeti na zemlji, zato ga je fka nazvala — Palček.
*A kje je očka?« vpraša Palček. 'Sel je na njivo.«
gam « c!c’n k nic;mi. da mu ponin-
^Pojdi, dele!«
te na njivo. »Olej očka, pritekel sem tl pomagat!«
SL°Zr,e in reče; »C^no.
slišlni človeški glas. a ne vidim nikogar. Kdo govori z menoj?«
»Jaz, tvoj sinek.«
»Nikdar nisem imel otrok.«
»Pravkar sem se narodil na beli svet. Sekala Je starka zelle za piroge, odsekala si mezinec, ga vrgla za oeč in glei. postal sem iaz. Palček. Prišel sem tl pomagat, zemljo orat. Sedi očka, použij. kar ti |e poslal bon In si oddahnil«
Starec se razveseli in sede k obedu. Palček pa zleze konju v uho In začne orati zemljo. Poprej pa Še pravi očetu: »Ako me hoče kdo kupiti, me brez strahu prodaj! Ne bo) se, nič se mi ne zgodi!«
Prišel le mimo gospod, gledal in se čudil. Konj vleče, plug orle, a človeka ni videti. Zato vskllkne: »Oko še ni videlo in uho ne slišalo, da bi konj sam od sebe oral!«
»Ali si oslepel?« se mu odzove starček. »Saj mi vendar sin orje«.
»Prodaj mi ga!«
Ne, ne prodam. Toliko radosti ln ;
utehe imava s starko z njim!«	*
tor od časa do časa voljen In potrjen po zaupanju ljudstva. Od demokracije se razlikuje diktatura po tem, da se ne straši tam, kjer zahtevajo to višji interesi, tudi sredstev sile. V izrednih razmerah Je diktatura v interesu proletarijata potrebna, čeprav mora diktator vedno vedeti, da Je sila dvorezen nož. Ce se nalde človeka, ki Je zakrivil kak tak greh. da spravlja s tem tudi po naši vesti politično eksistenco in bodočnost proletarijata v nevarnosti, — ni vedno političen greh, če se mu da v izrednih razmerah tudi s sredstvi sile čutiti, da tako ne gre.--------
MI toraj sovjetsko Rusijo in njene metode tudi nekoliko razumemo. Najmanj toliko, kakor tisti, ki gledajo s profesorskimi očali na probleme sovjetske Rusije, gledajo na nje simpatično, — vkllub temu pa ponavljalo v istem hipu fraze iz najhulše demokratične dobe.
Rečemo samo eno:
Ce pride do diktature, te profesorske nature ne bodo diktatorji.
VI.
Velika večina naših čitateljev bo rekla: vse to ie lepo. a mi hočemo samo eno: Samo to, da ostanejo sile proletarijata enotne. Ves proletarijat Jugoslavije naj se strne v eno veliko in mogočno proletarsko reko!
Priiatelli. — hvala vam za to željo, ki je tudi nas popolnoma obvladovala in dajala vsej naši politiki svoj pečat.
Vsakemu smo pustili, da je delal, zlasti pa govoril, kar ie hotel, samo da bi ne kršili enotnosti, dobro vedoč, da se da strniti tudi veliko Taz-ličnih vod v mogočno reko.
Enotnosti dosedai v Jugoslaviji ni bilo mogoče zato vstvariti. ker so vodili belgrajskl hi zagrebški politiki enega dela delavstva diktaturo, ki se ni ozirala na naše potrebe in nazore in nam je hotela spraviti domačo politiko v tak pravec, da bi bila s tem po našem globokem uver-jenju politična bodočnost slovenskega proletarijata težko oškodovana.
Pod takimi pogoji smo se morali ujedinlenju vsaj začasno odreči.
Radnička partija komunista, v Beogradu in Zagrebu pa ie odgovorila na to z geslom: Und willst du nicht mein Bruder sein, — so hau ich dir den SchSdel ein in Je poslala svoje odposlance in svojo Novo Istlno v slovenske kraje. Odkrito je vržena med nas baklja razkola.
Po naših krajih se je začela strupena agitaciia, naperjena proti enotnosti Jugoslovanske soc. dem. stranke v Sloveniji- Mi ne dvomimo nit! za trenotek, kako bo slovenski pro* letarilat na ta napad na svoio enotnost odgovoril. Dvignil bo svoio ro-
SMBS
»Prodaj, dedek,« ga sili gospod.
»No, daj tisoč rubljev, pa bo
tvoj!«	.	. _
»Kaj, tako drag je?«
»Sam vidiš. Dečko je majhen, a smel. brzih nog. pripraven, da ga kam pošlješ.«
Gospod Je plačal tisoč rubljev, vzel palčka, ga vtaknil v žep ln odšel domov. — Palček pa Je izgrizel luknjo v žep in pobegnil.
Šel le. šel. * zalotila ga Je noč. Skrije se pod bilko čisto ob poti, leže in se pripravlja, da zaspi. Mimo pridejo trije tatje. »Zdravstvujte, dobri fantje!« Jih pozdravi Palček.
»Zdravo!«
»Kam greste?«
»Vole Krast.«
»Vzemite še mene sebol!«
»Kal pa znaš? Mi rabimo korenjaka. ki te z mahom pobije.«
»Tudi mene lahko porabite. Pod vrata zlezem in vam jih odprem.«
»Prav! Pojdi z nami!«
Vsi štirje pridejo do bogatina.
Palček zleze skozi vrata, Mh odpre In pravi: »Bratci, postojte tu na dvorišču, jaz grem v stajo, da izbsrein
ko in pustil Jo bo težko pasti. Odpadel bo morda ta ali oni. razkola pa v stranki ne bo.
Ako smo tako svojo enotnost na Slovenskem ohranili in utrdili, po-
stanemo močna politična sila. koje interese in smernice bo prisiljen vsak upoštevati. Na tej podlagi bomo zgradili enotnost proletarske fronte v Jugoslaviji.
P. St.:
Organizacija kmetskega proletarijata.
Naša stranka je bila doslej stranka industrijskega proletarijata v popolnem pomenu besede. Njene organizacije so delovale Ie po industrijskih krajih in tudi njihovi člani so bili skoro izključno le industrijski delavci. Popolnoma razumljivo.
Naši prvi organizatorji in buditelji so bili vzgojeni do malega vsi po Nemčiji in današnji nemški Avstriji, kjer je zanešena soeijalistična misel v glavnem le med industrijski proletarijat, zato si skoro misliti niso mogli, da bi mogli pritegniti s svoje agitacijo, ki ji je manjkalo propagator-jev socijalistične misli v socijalistične vrste še druge plasti slovenskega ljudstva, čeprav spada pravzaprav 90% našega naroda v proletarsko stranko.
To le tudi glavni ln edini vzrok, da doslej nismo igrali v našem političnem Življenju skoro prav nobene vloge. Tista pest Industrije, kakor jo imamo, ni mogla roditi onih velikih mas industrijskega proletarijata, kakor ga imamo na Dunaju, v Porenju itd. Zato je bilo tudi popolnoma nemogoče, da bi Igrala naša stranka, omejena na peščico Industrijskega proletarijata, kako znatnejšo vlogo med slovenskimi političnimi strankami. Obsojeni smo bili, gledati politično življenje le od strani ter igrati vlogo večnih malkontentov, katerih pa ni bilo treba nobeni stranki resno vpoštevati.
Vse to pa pred vojno niti ni bilo taka velika pogreška. O čem smo pa odločevali sami? Imeli smo v rokah občine, Slovenec le gospodaril v kranjskem deželnem zboru, vse drugo Je delal in odločeval za nas Dunaj. Tudi če bi imeli organiziran v svojih vrstah ves slovenski narod, bi to ne pomenilo mnogo, ker bi ne mogli skoro nikjer udejstvovati svojega programa.
Imela le pa ta omejenost rašlh organizacij na industrijski proletari-iat to prednost, da smo tiste peščice našega organiziranega delavstva lahko dobro vzgojili in izšolali ter Jih prepojili s pravim sociialističnim duhom. Jasno Je namreč, da le mnogo lažje in mnogo uspešneje vzgajati malo število navdušenih in požrtvovalnih ljudi, nego vzgajati mase, zlasti še, ko smo tako krvavo pogrešali v svojih vrstah resnih, duševnih in kulturnih delavcev. Vzgojili smo na tako vendarle tekom desetletil
vzoren štab, zanesljiv kader, jearo, na katerega bo mogoče sedal trdno zidati in opreti vso našo stranko.
Danes so pa razmere popolnoma druge, nego so bile pred vojno in med vojno. Otresli smo se dunajskega Jerobstva in čez noč smo postali gospodarji na svoji zemlji. Kjer, je preje -odločeval dunajski hlapeo* odločujemo sedaj sami, z eno besedo, začeli smo živeti lastno politično življenje v lastni državi, za katero ne skrbe več drugi, ampak moramo skrbeti sami, ker, kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Ce ie bilo pred vojno precej postranskega pomena, so-li naše organizacije za nekaj sto sodrugov manjše ali večje, pa to da« nes nikakor ni več vse eno. Tudi če b: stal pred volno ves slovenski narod v naših vrstah, bi ne mogli ustvariti socijalistične Slovenije, ker še vedno ne bi imeli v rokah vsega državnega upravnega aparata in toza« devne moči. Danes je to drugače, danes najmočnejša stranka v istini tudi gospodari in odločule v vsem javnem življenju. Najmočnejša stranka reže kruh vsemu ljudstvu, od nje za-visi vse dobro ln vse slabo.
Umevno ie tedaj, da nam nikakor ne sme biti več vseeno, smo-li za nekaj sto mož močnejši ali slabelši. ker, nam ne more biti vseeno, kdo gospodari na naših tleh in kako gospodari. Danes mora biti vsakemu otroku jasno, da moramo stremeti s vsemi močmi za tem, da postanemo najmočnejša stranka, ker vemo, da bomo imeli v tem slučaju res tudi vso moč v rokah, ker vemo. da bomo potem tudi lahko polagoma in stopnjevale uresničevali naše socifalistične ideale. Polagoma In stoonievaie pta-vim, sal mora vedeti vsak, ki se ja kdaj pečal s socijologijo In socialističnim programom, da smo mi ro-voiucijonarna stranka, ki hoče zame-niti ves današnji kapitalistični družabni red z novim, boljšim, socialističnim. Te revolucije pa ni mogoče izvesti čez noč. z nasiliem. potom naredb. Vse današnje kulturno, politično, socijalno in gospodarsko življenje je tako komplicirano, da bi vsak prenagljen korak rodil le polom in anarhijo, ki bi bila v naivečjo pogubo revnemu ljudstvu samemu.
Kako pa postanemo najmočnejša stranka? S tem. da se temeljito m enkrat za vselei osvobodimo napačnega nazirania. da mora biti sodlal-
najboljšega vola in vam ga priženem!«
Dobro! Splazil se je v stajo Id
kričal odtoJ na vse grlo: »Kakega vola hočete, da vam priženem, riija-vega ali črnega?«
»Ne delal šuma,« mu reko tatje. »Privleci vola, ki ti pride pod roke!«
Palček Hm Je prileijaj najboljšega vola. Tatje ea vlečelo v gozd. zakoljejo, izkožilo hi začno deliti meso.
»No, bratci.« Jim reče Palček, »vzamem si drob. to ml zadostuje.«
Vzel Je drob In zlezel vanj, da se prespi in skrajša noč. Tatje pa so pobrali meso in odšli domov.
Tedaj pribeži mimo gladen volk in pogoltne drobovje s Palčkom 'rred*. ,a pa te se(tel živ v volčjem trebuhu in se je prav dobro počutil, btvcu pride slabo. — Zagleda čredo ovac na paši ln poleg spečega pastirja. Komaj pa se prikrade, da odnese ovco, zakriči Palček na vse grlo: »Pastir, pastir, ovčji duh, tl spiš, a volk ti krade ovce!« Pastir se prebudi, vrže se s kolom na volka ln naščuva nanj pse, ki so ga začeli trgati, da ie letela dlaka od njega. Komaj, komaj je ušel. — Glad ga je
vedno huje mučil m začel je omagovati.
»Zlezi ven.« poprosi Palčka.
»Nesi me domov k očetu in materi, pa zlezem ven!«
Pobežal je volk v vas in skočil naravnost v hišo pred starca. -- Palček zleze odzadai iz volčjega trebuha. zgrabi volka za rep in zakriči; »Bijte volka, bijte sivca!«
Starec prime za kolec. starka za drug in začela sta biti po volku. Pobila sta ga. odrla ter napravila sinku kožušček. Potem pa so živeli srečno .do konca svojih dni.
Okamenelo carstvo.
Živel ie starec, ki ie imel sinu. Temu pride na misel iti v svet. Poslovi se z očetom in odide.
Dolgo ie hodil. Lahko je govoriti, težko kaj napraviti. Prišel le v neko carstvo in kamor je pogledal, je bilo vse kamenito: ljudje in živali, kjer ie kdo bil, stal ali sedel, kier ie kdo hodil, vse je okamenelo. Nekdo ie cepil drva, dvignil je roko s sekiro in tako ostal. Vrag se le pošali! z njimi. Dečko je hodil po gradu, a ni našel
Stran 2.
RA PRH«.
Skr. C.
no demokratična stranka le stranka
industrijskega proletarijata, sai socl-Jalizem ne namerava odrešiti le industrijskega proletarilata, ampak vse človeštvo. Logično bi spadalo tedaj v sociialistično stranko .vse Človeštvo. Da se to ne zgodi, je vzrok le ta, ker imajo nekateii deli in nekatere plasti velik Interes na tem. da ostane na vse večne čase pri seda-niemu kapitalističnemu družabnemu redu.
Na porušenju današnjega družabnega reda so zainteresirane le vse one plast! naroda, ki Hh izrabila In zlorabila danes vladajoči kapitalizem, ali z drugimi besedami: poru-
Prosim. sodrug urednik, da mi dovolite v listu par vrstic v pojasnilo dejanskih razmer na Hrvatskem. da se slovenski Javnosti pojasni položaj napram dopisom različnih poročevalcev meščanskih listov, katere vsi dobro poznamo in ki so znali v dobi stare Avstrije na vse mogoče čedne In nečedne načine pridobiti si aven-turna napredovanja, dvojne dijete in razne druge ugodnosti.
Naši slovenski »strokovnjaki od včeraj« so pisali po vseh meščanskih časopisih, da Je vzrok mizernih prometnih razmer na Hrvatskem iskati v samopašnosti uslužbenstva, v neznanju. pasivni rezistenci In ne vera Še kaj. In vse to baje vpled Madžarov oziroma madžaronovl Naši »strokovnjaki« so govorili in se hvalili, češ mi in samo mi bomo uredili prometne razmere in nihče drugi.
Ko smo prišli slovenski železničarji na Hrvatsko, smo takoj hoteH videti tiste preklicane madžarone. ki so krivi vsemu neredu. Ali zastonj smo jih iskali. Našli smo pač precej mladega, še neizurjenega osobja na hrvatskih železnicth, kar nas le uve-rilo. da le zagrebško ravnateljstvo moralo res skrbeti za svoje uslužbence, česar se pač ravno ne more trditi od ljubljanskega ravnateljstva, ki le nasprotno skrbelo za to, da jim Je nižle uslužbenstvo (reci »Zveza«) pomagalo do zlatih ovratnikov. Mlado železniško uslužbenstvo na hrvatskih železnicah se ne rekrutira lz madžaronov. nego iz pristnih Hrvatov. če sedi le še v ravnateljstvu par madžaronov in Nemcev, mislim, da ti ne morejo biti toliko vplivni, da bi mogli zadržavati promet.
Kakor se Je že večkrat naglašalo, Je vzrok prometnih neprilik v prvi vrsti pomanjkanje strojev, oziroma popolna izrabljenost istih, pomanlkanje delavnic za popravila In sploh raz-llčega železniškega materijala. Dokler ne bo delavnic, materifala in potrebnega delavstva, toliko časa tudi ne bo rednega prometa in to vzlic vsemu »znanln« mnogoštevilnih slovenskih »strokovnjakov«, ki seda) tožijo, da se s Hrvati sploh ne da delati. Mi smo pa mnenja, da le to vseeno mogoče, da pa bi nal ti naši »strokovnjaki* popustili nekoliko a ‘ivolo domišljavostjo. Zakal se pa mi nižii uslužbenci in nestrokovnjaki povsem dohro razumemo med seboj? Jrato. ker nismo nikdar omalovaževali težkega dela hrvatskih sodrugovl
Kar se tiče naših živllenskih razmer, moram tudi pripoznatl. da so se v zadnlem času dokaj izboljšale. Imamo v ravnateljstvu skupno kuhl-nlo, ki Je dosti cena in ki nam nudi okusno hrano. Da zopet ta skupnost »boljši« gospodi ne ugaja. Je razumljivo, ker po mišljenju te gospode proletarcu sploh ni dovoljeno, da bi se do sitega najedel.
živega človeka. Stopil le v carske prostore in mislil: »Počakam, moraa kdo pride!«
Naenkrat priteče carska hči. zagleda dečka, se pokloni in ga zaprosi: »Odkod si? Čemu si prišel? Treba nam ie silnega človeka, da bi tri noči molil na dvoru; potem bi zopet vsi Ijudle oživelll«
On le bil pripravljen. Dogovorita se. da ga ona potem, ako bog dovoli, da car In ljudje zopet ožive, vzame za moža, in napišeta pogodbo.
Ona mu izroči tri snopiče voščenih sveč. za vsako noč snopič, In odide.
Nastopi noč. Dečko se pripravi k molitvi. O polnoči se natepe silna množica vragov, nekateri ga dražijo, drugi mu prete s smrtjo, nekateri mn podtikajo ogenl. drugi vodo. Ni možno popisati, kake strahote Je videl. On pa stoli in moli. Tu zapoie petelin In vse izgine. Požgal Je ves snopič vodenic in legel spat.
. Zlutraj pride varična In ga sprašuje: »Kal. ti sl živ?«
»živ, slava bogu!«
»No, kako ie bilo?«
Šenia današnjega družavnega reda s*
želi ves proletarllat, vsi oni, ki žive le od dela svojih rok in to niso le industrijski delavci, ti so le mogočen .del ogromne proletarske armade. Popolnoma napačno in nesocialistično bi bilo, če bi izključevali iz naših vrst ves neindustrijski proletarijat, katerega le vsaj pri nas neprimerno več nego industrijskega. Kal morda posel, baitar. kajžar, pollski delavec itd. ni prav tak. če ne še večji proletarec. kot industrijski delavec? Kaj vsi ti niso prav tako zainteresirani na realizaciji socialističnega programa. kaj socijalizem ni tudi zanje odrešitev?	(Konec	jutri.)
Najbolj pa bolJ to gospodo, da so. izgubili svoja dobra mesta v Ljubljani: zato tudi s polno paro delajo na to. da bi se zopet vrnili v »obljubljeno« deželo. Bale le to tudi ena la* med glavnih zahtev proslule »Zveze«. Nal bo kakorkoli že. zapomnijo pa naj sl ti gospodje, da se zaman upirajo toku časa in da se Jim nikdar ne posreči zavrtltl kolo časa v nasprotno smer! — Slovenski železničar na Hrvatskem.
(Promet na Južni železnici.)
Marsikdo se vprašuje, zakaj se promet ne razvija normalno ln zaka) delajo vlaki tolike zamude. Da bo širša lavnost informirana tudi o teh vzrokih, navajamo sledeča dejstva.
Premog južni železnici daje trboveljska premogokopna družba na postajah Hrastnik in Trbovlje. Premog, ki pride I* Hrastnika, vsebuje pri 10-tonskem vozu najmanj 3 do 4 tisoč kilogramov prsti in laporja. In to zato. ker se premog železnici oddaja tak.kakoršnega se nakoplje vro-uv, ne da bi se ga opralo in očistilo. Kurilnice seveda tudi dajeio tak premog na stroje, ker se ga ne more izbirati ln Je vračunjen cel voz. In ne samo to. 2elezn. dobiva najdrobnejši zdrob, ki Je sam prah in prst. Pri takih razmerah Je torej povsem umljivo. da strojevodja ne more vselej j-tako voziti, kakor bi hotel. Imamo stroje, ki vlečejo 550, 800 in 1000 ton, ali žalibog radi slabe kurjave se reducira teža. ki Jo morejo vleči. Na ta način pa se promet ovira v velikem obsegu. Vprašamo sedal, kdo je vsega tega kriv? Pri obratnem ravnateljstvu se nahaja sicer poleg višjega nadzornika inž. Š. tudi še precejšnje število kontrolnih organov, ali kai. ko se za stvar resno ne zavzame. Zakaj železnica plačuje tudi prst za pre-mog? Zakal si kontrolni organi ne ogledajo rajši, kakšno kurjavo imajo stroji, mesto da po umikih iščejo vzroka za vlakovne zamude? Odpravite vse te nedostatke In prometne razmere se bodo takoj Izdatno izboljšale.
Tudi vlada sama Je kriva, da se
otežuje železniški promet. V Trbovljah Je vladni zastopnik, ki pa se prav nič ne zmeni, kakšen premog se oddala železnici.
Vse stroino osoble se pritožule radi slabe kurjave, ali ušesa merodajnih laktorjev so gluha Tovorni promet lim Je zadnja briga, samo da ekspresni vlaki dobro vozilo. Sploh se delalo na železnicah velike škode. V to samo en primer! Pred nekal dnevi Je n. pr. v Zidanem mostu uri nekem češkem transportu poginilo v eni noči 13 prašičev, ker se Je čakalo cek dan na stroj vsled premoga. &kode Je bilo gotovo za 40.000 K in vse to samo radi nepremišljenosti nekaterih gospodov.
»Strašno, a nJČ ne d61 Bog Je ml-lostlv.«
»Pazi, nocoj bo še strašnejše!« pravi In gre.
Drugo noč Je strašilo šc več.vragov. a dečko le le molil. Tretjo noč pa je bilo še hujše. Molil Je ln požgal vse sveče.
Carična mu ukaže, nal koncem tretje noči zleze na peč in napiše, kako je rešil carstvo. »Sicer,« mu pravi, »se mol oče. ko se prebudi, razsrdi, poskoči in gorle ti!«
Dečko napravi tako. Napoči Jutro. Hkrati vse ljudstvo oživi, začne tekati, begati, voziti se, govoriti, šaliti. Tudi car se zbudi, poskoči m se razsrdi: »Kdo se Je drznil pošaliti z molim carstvom?« Tedaj zagleda na peči rokopis in ga prečita. Približa se hči. potrdi resnico rokopisa ln pove očetu, da je resničen.
Carlu le to ugaialo in takoj Je priredil svatbo: kmetiški sin ie vzel carsko hči. Tast mu Je po svoli smrti zapustil vse carstvo. Kmetski sin. ki Je moral vedno druge ubogati, ie postal sedal car in caruie še sedaj, blag svojim podanikom, osobito vojakom.
Merodajni ministrstvi nal se ca fo
stvar zanimata In napravita opisanim nedostatkom konec, gospodje na vodilnih mestih pa naj se tudi rajše brigalo za redni razvoj prometa, mesto za svoje zvezarske agitacije. — Strojevodja.
PROTIČEVA MISIJA IZJALOVLJENA.
LDU. Belgrad. 18, Opoldne se je raznesla vest, da je g. Stojan Protlč vrnil mandat. Narodni klub da Je zahteval novo rešitev valutnega vprašanja ln stavil velike zahteve glede poedinih ministrskih portfeljev. Radi teh zahtev, ki niso predvidene v medsebojnem sporazumu, je g. Pro-tič zapustil sejo. Ta incident se tolmači tako, da bo g. Protlč vrnil mandat. Doslej pa o vrnitvi mandata še ni nobenega uradnega lzvestja. lz krogov opozlclonalnih poslancev se celo to vest odločno dementira in dostavlja, da se jutri sestavi vlada lz opozlcioualnega bloka.
NOBENEGA KOMPROMISA. — LJUDSTVO NAJ ODLOČI!
LDU. Split, 18. (DDU). Dne 16. februarja se je Italijanski ministrski svet pod predsestvom senatorja Mortare bavil s poslednjim sporočilom iz Londona in razpravljal o možnosti potovanja Nittija v Belgrad. Ker Je on zahteval solidarnost vsega kabineta, je to dejstvo velike važnosti političnega značaja. Ministrski svet računa vsled Wilsonove intervencije v korist Jugoslaviji s tem, da se bodo vsled tega koraka Amerike morala Italija, Francoska in Anglija domeniti glede novega kompromisa v jadranskem vprašanju. — Prečita-na Je bila tudi vsebina brzojavke, ki sta Jo posJala Wilsonu Millerand ln Lloyd George. Prišle so na razgovor tudi odločitve predsednika zveze narodov z oziram na dr. Trum-biča.
IZ PRAVOSLAVNE CERKVENE ORGANIZACIJE.
Belgrad. 19. febr. Pravoslavna cerkvena organizacija sklicuje tzv. arhljerejskl sabor, ki naj odloči končno veljavno o dveh vprašanjih, ki sta na dnevnem redu in ki povzročata vroče debate v notranjosti pravoslavne cerkve. Prvo vprašanje Je ponovna ženitev pravoslavnega duhovnika. Pravoslavni duhovnik se
sme po pravilih cerkve le enkrat ženiti; če postane vdovec, se ne sme več ženiti. Po sedanji vojni Je mnogo duhovnikov-vdovcev. ki so očetje številnejših familij, prelomilo to pravilo in sc se vdrugič oženili, ln to sloyesno, ob navzočnosti Cele fare. Drugo vprašanje Je: po kojem koJedarfn naj cerkev svoje praznike štefe, ali po našem, ali po starem. Arhierelski zbor nai o tem odloči.
STAVKA KROJAČEV NA DUNAJU.
LDU. Dunaj. 18. (DunKlI). V dunajski krojaški obrti, v kateri s« pred kratkim pričel velik mezdni boj.
ie včeral izbruhnila delna stavka. Velike korporacije krojaških tvrdk razpravljalo o vprašanju splošnag« izprtja delavcev, ako se stavkujoči nemudoma ne bi vrnili na delo.
KREDIT MADŽARSKI.
LDU. Dunaj, 18. (ČTU). »Neues Achtuhrblatt« ooroča iz Budimpešte:
Zastopnik angleške komisije za živila le izjavil v »Pesti Hirlapu«' Madžarska bo dobila od 26 milijonov funtov šterlingov. k! lih ie angleška zbornica votirala kot kredit premaganim državam, blagovni kredit pol milijona funtov šterlingov. O porabi tega zneska se bo morala Madžarska Izjaviti po sklepu miru. Naiprej bo ta komisija nabavila za Madžarsko živila Iz Jugoslavlle. med drugim 3000 ton žita, 1000 ton masti In 500 vagonov klavne živine.
POSOJILO PARIZA V KANADI. LDU. Pariz. 18. (DunKU.-Bre*-Žlčno). Pariški mestni svet je sklenil. Izposoditi si od Kanade 20 milijonov za nabavo živil in drugih proizvodov.
Dementl o preiskavi proti Wo!fa.
LDU. Praga, 18. (CTU). Včerajšnja »Bohemia« priobčuje trutnovsko vest, da se je proti bivšemu poslancu Wolfu uvedla preiskava radi ve>-letzdaje. K temu pripominja uradna »Čehoslovenska republika«: Zdi se, da je to samo pobožna želja nemških krogov, ki tičijo za »Bohemio« In da Je ta želja tudi roditelj te misli, ali pa da gre za novo reklamo za starega političnega invalida.
OGSPODARSKA KOMISIJA V TE-SIN JU.
LDU. TešJn, 18. (ČTU). Poroča
>e, da namerava ententina komisija v TešinJu osnovati posebno posvetovalno komisijo za gospodarsko vprašanje. V komisijo bi blfl pozvani trii« Čehi, trije Nemci In trile Poljaki,
Novice.
—> V Macedonljo In Staro Srbijo. Minister za gozdarstvo In rudarstvo sodr. Anton Kristan Je odredil tro-člensko komisijo, ki odpotuje v svrho znanstvenega preiskavanja v Skoplje. V to komisijo je določil prof. Melika Iz Ljubljane, rudarskega tn-ženerja (abs. pravnika) Jan Čubeliča Iz Zagreba in rudarskega nadravn. Hoppeja Iz Berlina. (Op. stavca: AH se ne boji sodr. Kristan, da bo »Večerni list« pisal, da se gre ta komisija — potepat?)
— Vrednost našega denarja. Mednarodna plovbena dunavska družba je utrdila za plačila po Donavi sledeči kurs: 15 dinarjev je jednako 60 jugosl. markiranim kronam, ali 100 rumunsklm štemplanlm kronam, ali 40 čehoslovaškim »Sokol« kronam, 27 rum. narodnim lejom. ali 28 žigosanim rumunsklm lejom.
— Otvoritev slovenskih šol v Gorici. Kakor se poroča, je predsednik Italijanskega ministrskega sveta dovolil otvoritev šolskega pouka za slovenske otroke v Gorici, ln sicer začasno na ta način, da se v tekočem šolskem letu otvorijo slovenske vzporednice na eni Izmed Italijanskih ljudskih šol v Gorici.
— Za povzdlgo vinogradništva v Jugoslaviji je ministrstvo za poljedelstvo in vode dovolilo kredit v znesku štirih milijonov kron.
— Poneverienje poštnega denarja. Celje, 19. feburuarja. Na poštnem uradu v Vuhredu pri Vuzenici je v daljšem časovnem presledku poneveril poštni ekspedient, 29-letnl Gustav Glogovšek, rodom Iz Krškega, znesek 26.776 K 26 v uradnega denarja. V noči od 11. na 12. t. m. Je pobegnil, baje v inozemstvo.
— Električno podjetje v Splitu. V Splitu se Je ustanovila družba »Električna podjetja«, ki bo preskrbela Split z električno energijo. Splitska občina je zastopana pri družbi z devetimi desetinami glavnice. Družba se že bavl z dovajanjem in z Instaliraniem Javne razsvetljave.
— Demokratska stranka |e začela pod uredništvom J. Kuiundžiča izdajati v Skoplju nov dnevnik.
— Sedemdesetletnico rojstva bo slavil 8. marca predsednik čehoslo-vaške republike T. G. Masaryk. Hvaležni češkoslovaški narod se na ta dan prinravlja na vso moč. Priredili bodo vse polno slavnosti. Tudi sociialno demokratična stranka je med slavilci in izdala bode lastni spomiski spis. ki izide te dni.
— Za predsednika madžarske narodne skupščine Je bil Izvoljen v seji dne 18. t. m. Štefan Rakoszky s 126 od 133 oddanih glasov.
— Cena tobaku ln tobačnim Izdelkom na Poljskem se le povišala za 100 do 300 odstotkov.
— Italijanskega narodnega posojila se Je doslej podpisalo 16 milijard, od tera 600 milijonov v inozemstvu.
Dnevne vesti.
Historiia o fižolu In bivši minister
dr. Korošec.
Minister prehrane s. Bukšeg Je čuden človek. Če ne verujete, poslušajte tole zgodbico: Nekoč Je bil minister prehrane v Jugoslaviji častivredni dr. Korošec, ki ga sedal t ko bedasto poveličuje klerikalno časo-pisie, zlasti s tem, da blati In obrekuje naše sodruge. .Brez grehov pa tudi g. dr. Korošec ni. Tako je takrat, ko je bil minister za prehrano, med dragimi stvarmi kupil v Ajnerikl 200 vagonov že takrat tri leta starega fižola, in sicer ga Je plačal tako drago, da stane vlado kilogram tega fižola en dolar. Zdravniško je dokazano, da je ta fižol zaradi starosti že strupen in vlada ga ne more porabiti ne doma. ne prodati na Dunaj ali kam drugam. Kako ogromno škodo je napravil ta »minister«, ki Je po »Slovenčevem« mnenju strokovnjak v prehrani, si Izračuna lahko vsak sam, če vpošteva. da je to dva milijona kilogramov. In minister Bukšeg Je slab minister, ker v celi Evropi ni znal prodati dva milijona kilogramov docela trohnelegn fižola oo 100 K kg. In ker Bukšeg ni tak umetnik, da bi popravil take oslarije — je za nič. Mi bi pa svetovali, da to škodo poravnajo slovenske klerikalne gospodarske odganlzaclje. ki so dela'« med vojno tako lepe dobičke. To bi bila častna dolžnost SLS, ker je to njen greh, ln bolje bi bilo zanjo, če bi gledala nekoliko več na poštenost v političnem boju. Sicer pa: tiča spoznaš po petju.
Defekt manire.
Nismo vedeli, zakaj »SlovenSc« In »Večerni list« vse tako dobro vesta, kaj In kako delajo v predstavništvu v Belgrad« naši ljudje.
VohunHo. Korošcev avtomobil švlsja noč in dan pred konakom sem in tja. Ni pa sam: ima le celo vrsto pomagačev, ki so sami vsevedeži. Možgane imajo namreč tako nenaravno ustvarjene, da nobene stvari prav ne slišiio,ne vidijo in ne mislilo Vse, kar vidijo, slišijo ali opazujejo, se prevrne v laž. To je abnormalnost, de fekt, ki ga tl ljudje ne morejo popraviti, ker bi se Jim sicer zdelo, da so nenormalni, da so {zgrešili svoj poklic. Njim se zdi poklic lažnikov, demagogov in obrekovalcev najsve-tejži. Ta morala je njih vis malor. Revčki so. ne morejo za to.
Slab gmotni položaj delavcev ljubljanske mestne plinarne.
Preleli smo: Delavstvo mestne plinarne silno trpi vsled svojega slabega gmotnega položaja. V občinski seji 29. decembra m. 1. je župan ljub-llanski sicer zagotovil, da se bo izplačala draginjska doklada vsem ma-gistratnim kakor tudi mestnim uslužbencem, ali do danes se še ni izplačala še prav nobenemu. Na seji 4. t. m. pa je župan g. dr. Ivan Tavčar na interpelacijo sodruga Vencajza gle.d* povišanja plač in izplačila doklad plK narniških uslužbencev izjavil: »AM bomo izplačali, ali pa bomo podtetjo zaprli«; toda do sedal se ni zgodilo niti prvo. niti drugo. Delavni garajo v plinarni kakor živina, zaslužijo p« borih 18 do 22 K dnevno! Vsak ve, da se pri sedanji draginji, ko stan* pol kilograma kruha 5 K. nc da a to plačo več živeti. Za ta denar, katerega delavci sedaj zaslužimo, si moremo kupiti kvečjemu le en in pol kilograma kruha dnevno (kar bi bilo M družino še veliko premalo); da pa H žena mogla kupiti povrhu še črn* moke za močnik, na to še misliti nU čeprav Je g. dr. Tavčar v svojem podlistku o »Krpanovi kobili« trdlk, da si bomo. predno poginemo od gla« du. rajši še prel skuhali močnik ng vodi Tudi mi delavci bi to radi prakticirali, ali žalibog plačani smo tako, da počasi umiramo lakote v tej mest« ni »morilni Jami«. Da plinarno ime* n ujemo tako, je povsem upravičeno. Če pa bi kdo ne verjel, naj ob priliki pride čistiti plinarniški čistilnik, hi da se ne pozabi, beležimo še to, da J« prav čudnih nazorov o delavstvu ravnatelj plinarne, prof. g. SenekoviS* Ko le nekoč delavec prišel k njemu zaradi zvišanja plač, mu le kratko odgovoril: »Če ne morete živeti, pa se pojdite obesit!« Ta iziava ie za akademično naobraženega moža ravno tako značilna, kakor je značilna za g. Kendo dejstvo, ad le ob priliki, ko se je čistil čistilnik, za nič udaril pridnega delavca po glavi. Sicer i>* Je plin. ki ga sedal prolzvila plinarna, prav slab. Delavstvo plinarne pa dobro ve. da bi bil? vsi nedostatki takol odpravljeni, če bi plinarna imela z% vodjo dobrega strokovnjaka, k: M prijel za železno metlo ln pomedel ta plinarne vse. kar notri ne spada!.
Državni nadzor In državna uprav« veleposestev.
Ministrstvo za agrarno reform« nam je z ozirom na svojo novo naredijo glede državnega nadzorovanja in uprave veleposestev poslale sledeči komentar: Stanje, ki ga Je povzročila po vsem svetu svetovni votna, zahteva nujno tudi pri nas velikih socijalnih in ekonomskih reform. med katere spada brezdvotnne tudi agrarna r ' : v-ui. Reforme tak* velikega obsega, provzročale m vedno močne stresljaje v ekonora-skem življenju naroda. Ako sj po* bližje ogledamo sedanje prilike r našem ekonomskem Življenju, posebno prilike poljedelske produkcije, pridemo do nepobitnega zaključka, da niso te prilike, — v kolikor s* v javnosti nepovoljno kritizirajo — vstvarjene samo po agrarni reformi, nego da so neizbežna posledica des-organizacije sedanjega družabnega reda. Ministrstvo za agrarno reformo postavilo se je radi tega na sta*-lišče, da je treba pri Izvajanju agrarne reforme cbdržati kolikor mogoče stalno kontinuiteto poljedelske produkcije, ter bo vsled tega z jedne sfranl obvezalo vse poljedelce, M dobe zemljo od veleposestev, da t»* polnijo gotove pogoje * ozirom n* obdelovanje zemlje, z druge strani bo postavilo veleposestva pod drž. nadzor in po potrebi tudi pod drž. upravo, to pa radi tega, da se obdriM stabilnost produkcije. Ministrstvo za agrarno reformo ie izdelalo uredbo o državnem nadzoru ln o državni upravi veleposestev. Intencija uredbe Je v glavnem, da se obdrži in Č« mogoče z racljonelnlm obdelovanjem še poveča produkcijo na vel«’ posestvih v času, ko se ima izvesti agrarna reforma. Po tej naredht Imajo veleposestniki nevezane rok« pri obdelovanju svojih veleposestev, seveda mora biti to obdelovanje r»-
KaJ je vzrok slabim prometnim razmeram.
(Dopis iz Zagreba.)
Stev. 42.
NAPREJ.
Stnui &
ciionelno in napredno, ozirati se mora na občne potrebe, negovati mora agrarno industrijo — kjer to gre, v prvi vrsti sladkorno Industrijo — dvigati mora mlekarstvo, živinorejo, poboljševati vrste semen itd. Veleposestniki morajo vsled tega obdržati cel inventar, živ in mrtev, v polnem obsegu; isti se bo zmanj-šetal le v toliko, v kolikor se bo površina posestva po izvaianlu agrarne reforme krčila. Naloga državnega nadzora je, da čuva nad teu, da veleposestniki navedene dolžnosti točno spolnujejo; ako bi se tega ne dr-žaii, prevzame se njihovo posestvo po novi uredbi v državno upravo.
V uredbi je jasno in točno določena kompetenca državnega nadzora veleposestev; inicijativa in dobra volja veleposestnika pri obdelovanju onega zemljišča, ki se mu pušča užitek, ni v nobenem slučaju vezana. Nadzor se ne bo vodilo birokratski, ampak strokovnjaške, pazilo se bo. da se produkcijo po možnosti dvigne, obenem pa tudi, da se varuje interese sistematične izvedbe agrarne reforme. Za vodstvo državne uprave na onih veleposestvih, koie prevzame ministrstvo za agrarno reformo v svojo upravo, veljajo po uredbi ista načela.
*
Razpis službenih mest za zdravnike. Zdravstveni odsek za Banat, Bačko !n Baranjo v Novem Sadu razpisuje več zdravniških službenih mest. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v uradnem listu.
Uradni zdravniški službi v IX. člnovnem razredu sta razpisani za Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. Interesenti se opozarjajo na razpis Zdravstvenega odseka v Uradnem listu.
Prof. dr. Kozina ie prestopil v pravoslavno vero. Poročajo nam iz Belgrada. da je februarja v Belgra-du prestopil ljubljanski profesor dr. Kozina v pravoslavno vero. Verske obrede- pri prestopu Je izvršil prota N. Trifunovič.
Drzen vlom v Spodnll Slškl Predvčerajšnjim, v sredo, je drzna tatinska družba med 7. in 9. uro zv. vlomila v podstrešno spalno sobo znane gostilne pri Keršiču. Tat je pristavil na ulični strani hiše lestvo, splezal na streho in vdrl skozi okno v sobo. Tu ie ukradel večie število tisočakov, srebrne krone, srebrne tolarje. 5000 K denarja, žensko ziato Hro. eno zlato in tri srebrne moške verižice, dve srebrni moški uri, dva zlata prstana (eden z briljantom^, dva ženska zlata prstana z briljan tom (eden v obliki poročnega prstana), en ženski zlat prstan s kamnom višnjeve barve in šestimi briljanti, en zlat prstan z monogramom A. K., šest srebrnih kavinih žlic, dva sre brna z zlatom obrobljena obroča za serviete ter en zlat obesek s črkama J. K. Po storjenem Činu je tat od nesel lestvo na drugo stran ceste, kjer jo je pustil. Lestva je približno 4 m dolga, ima okrogle kline, izmed katerih je eden nalomljen in povezan z vrvico. Lastnik opisane lestve naj se zglasi nri policiji. eventuelno. kdor bi mogel podati kake natančnejše podatke o tem drznem vlomu.
Celiska podružnica »Državne do* sredovainice za delo« je vsled nepo-rabliivosU dosedanjega uradnega lokala zaprta in se otvori zopet £ačet-,om marca v Gosposki ulici štev. 1, obrae^°Ple- Stranke naj se dotle
»Dr?a'na TTlari^orsko podružnico.
10«. V de^eSeSS!11!08 “ lavci, služkinje, kuhariV^ V hlapci, dekle, težaki. čevija^Sem d razne stroke, vinogradni delavci pletarii. ključavničarji, pisarniški uradniki itd.
Zahvala. Podpsani se zahvaljujem vsem darovalcem savskega rova za podporo v moji dolgi bolezni v znesku 273 K. Srčna hvala še enkrat. Franc Kumar, kovač. Trbovlje I
Kultura.
ian|ihKrSpta! '*™ v irrti de-OsipovM - SuvaS?” - a»L to
•/oje nalnovelSe de]0 „aJ', "
skromno označbo »lera« ter ]e s tem sam priznal, da ni napisal drame V tetini bi vsa stvar bila samo večall-manj nepriieten družinski dogodek, snov za kratko novelo, da ni potom kopičenja raznih čudnih naključij za-dobila nekoliko dramatskih zaplet-Ijajev. Važnejše od nesrečne snovi, k si io ie avtor izbral, se mi vidi ideja to problem, ki ga je hotel pisatelj vtelesiti In dramatsko analizirati V tej igri. Po tel ideii — problem trgovske poštenosti, dosledne, neomajne, naravnost pedantske poštenosti, koje nositell je fabrikant Mihael Nemanja — bi lahko bil »Kristalni
grad« ena najaktualnejših sodobnih
slovenskih dram, ki bi globoko pese-gala v naš socijalni organizem kot živ protest proti grotesknim izrastkom svoje dobe, tej zločinski gonji za dobičkom, pohlepnemu kopičenju denarja, brezvestnemu zlorabljanju konjunkture ter nemoralnemu kalku-liranju diskreditiranega trgovskega stanu. Zalibog »Kristalni grad* v sedanji obliki vse to ni. Igra ne prepričuje, ne temelji v sodobnosti, njen čas ni sedanjost. Mihael Nemaja, kot ga je pokazal avtor, ni tisti veliki ge-niialni trgovski duh, ki sl s svojo iznajdljivostjo in poštenim delom ter širokim obzorjem podjarmlja svet. marveč je v svoiem poslednjem bistvu — nečimeren pedant. Velik duh pa ne pozna pedanteriie. Prav tako ni dosledno črtan značaj Marka, njegovega sina. On, skoro že dozore! mož, inženir, iznajdi teli. sin vele-uglednega, bogatega trgovca, da bi si ne znal preskrbeti tiste svote na kak drug način, kot nam to podaja pisatelj? Da ne bi sam s seboj in * svojo vestjo opravil svoje trenutne mladostne zablode? Moj bog. saj je neprijeten človeku in smešen, ne pa pomilovanja vreden, prav tako, kot Je oče njegov prej oduren, nego simpatičen.
Miljč, v katerem se vrši dejanje. Je za gledalca trudnega in naveličanega teh večnih ljubezenskih spletk in intrig na odru. gotovo zelo zanimiv in Se v slovenski dramatski literaturi skoro povsem negbdelan. Tudi v tem pogledu bi si mogel avtor splesti lavorik. Seveda bi bilo treba pisatelju vpogleda v vso komplicirano mašinerifo modernega industrija-lizma In genilalne umentiške obrazo valne sile. da bi — kakor Amerika-nec Upton Sinclair v svciih sijajnih romanih — poživel s svojim ustvarjajočim dihom na videz pusto, mrtvo in brezbarvno atmosfero industrijskega življenja. Pisatelj pa ie razpolagal le z borno snovjo in ker mu ni bilo na tem. da bi s strogimi linijam* začrtal ovzdušje, z vsemi nujnostmi, s katerimi ustvarla miljč značaje, ovzdušje v katerem ie zraste!, dihal in živel ta Nemanja, samo ta in samo takšen, kakršen ie, — je vso stvar opremil z dolgimi. predolgimi in utrudljivimi diaiogi. Tako bi la Nemanja prav tako lahko bil kak mal trgovec na deželi, ki se ne briga za svoi-zunanii prestiž, da. celo profesor ali vsak poljuben družinski oče. kakor bi Marko po svojem vedenju moral biti dvajsetleten dijak. Gotcvo, avtor ie črta! samo duševno borbo te četvorice — Nemanje, Marka. Proja in Nede — priznavam, da mesnina zelo dobro in vešče, a ie zlasti prvega tako do skrajnosti objektiviziral in skonstruiral za svojo idejo, da ab solutno ne more govoriti gledalcu do srca. Prav tako se gledalec le s te žavo ogreie za Marka. Zakaj v psihičnem stanju obeh teh dveh »uma kov« ni umel ubrati avtor globokih, izrazitih tonov. Gledalec pač sluti dvoje krepkih osebnosti, a ju ne mo re sodoživllatl. ker se mu vidite ka kor mimogrede izluščeni Iz njunega najosebnejšega ozračla. torej skon struiranl in zato neresnični. Vseka kor mnogo boljša In boli »človeška« sta pasivna Neda in Prol. le da bi poslednjemu ne dovolil avtor toliko trepetati. Meni se zdi samo škoda, da f pisatelj svoje velike tehnične zmož nosti, katere je tudi s tem delom dokazal v obilni meri, izrabljal za tn.ko nehvaležno snov.
O tem, kako se le igralo pri premi Jeri, raje ne govorim. Zadnji akt le bil naravnost škandal. Zdelo se je res, ko da gospoda igralci namenoma ponižujejo originalno domače delo. kar gotovo ni v prospeh razvoju slovenske drame, še manj pa dramatičnim pisateljem v izpodbudo. No. repriza Je bila it mnogo boliša. zlasti ko je še avtor izpremenil prvotno malone oduren konec igre. Igralci so pokazali vsaj dobro voljo in so naposled po svojih močeh jn zmožnostih res storili, kar se je dalo napraviti Seveda bi kak pokojni Borštnik v ulogi Nemanje naibrž ustvaril plastično, nepozabno figuro. Tako pa Je Itak stara reč, da ie v našem dramatičnem ansabmlu ena sama moč. Ta moč je gospa Baričeva.
V ostalem pa le predstava pri publiki dokaj dobro uspela. F. A.
Delavska predstava V prihodnji delavski predstavi »Brezdno«, dtfu mladega hrvatskega dramatika, Do-nadinila, ki se vrši v nedeljo, nastopi v ulogi Ivo pL *>ubiča — član slov. drame g. Mičlč. ki doslej še ni imel pr«,, \ razviti svojih zmožnosti v večji ulogi. Zato bomo o predstavi poročan.
Kvartet prof. dr. Kozine v BeS-gradu. Kvartet prof. dT. Kozine Je priredil 14., 15. in 17. t. m. v Bel-gradu troje koncertov, ki so sijajno
uspeli. Program Je obsegal nad 60
slovenskih pesmi. Koncertu so prisostvovali tudi člani ameriške, angleške in francoske misije, ki so bili nad slovensko pesmijo presenečeni. Člani ameriške in angleške misije so se izrazili, da naj bi se taki koncerti skoraj priredili v Ameriki in na Angleškem. Amerikanci bi Angleži da bi potem znal« vse drugače ceniti kulturo malega naroda Slovencev.
Renertolr kraljevega slovenskega gledališča v Liubliani. Opera. 20 februarja, petek, »Rusalka«. Abon. B.
21. februarja, sobota. »Netopir«. Abo-nement D. 22. februarja, nedelia. »Mi-gnon«. Izven abon. 23. februarja, ponedeljek, zaprto. — D r a m a. 20. februarja. petek, zaprto. 21. februarja, sobota, »Kristalni grad«. Abon. A.
22. februarja, nedelja, popoldne »Pe-pelka«. Izven abon. 22. lebruarja, nedelja. zvečer »Brezdno«. Izven abo-nementa. 23. februarja, pondeijek, »Brezdno«. Abon. C.
Iz stranke.
Vsi zaupniki krajevne politične odganizaciie naj se zanesljivo udeleže sestanka dne 21. t. m-, ob pol 7. zvečer v Mahrovi šoli. Zadeva važna in nujna. — Tajništvo.
Vsi zaupniki železničarske organizacije se vabijo, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto 21. t. m. ob 6. uri zvečer v Mahrovi šoli. Prihod vseh Je nujno potreben, ker se bo poročalo o važnih zadevah najnovejšega časa. — Pokrajinsko tajništvo.
Trbovlje. Občni zbor krajevne politične organizacije JSDS se prelaga na 28. februarja 1Q20 ob 4. uri pop. in to vsled momentano nastalih zaprek. Poživlja se vse polit, organizirane. da prinesejo na občni zbor svoje članske Izkaznice, ker drugače nimajo vstopa. — Odbor.
Stenografski tečal ljubljanske »Svobodlne« podružnice se vrši redno vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure v učiteljišču. Sodrugi in sodružice! Posečajte pridno in točno naše tečaje, kajti le v izobrazbi Je moč.
Računski tečal IJubllanske »Svobode« se vrši vsako soboto od 8. do 9. ure zvečer v učiteljišču. Posečajte ta kurz redno in z veseljem.
Občni zbor kovlnariev podružnice Sava-Jesenice se ne bo vršil dne 22 t. m. ob 3. uri popoldne, temveč ob 9. url dopoldne.
Politični pododbor za Krakovo-Trnovo sklicule v nedeljo, dne 22 t. m. v gostilno g. M. Sokliča, Pred konjušnico, ob 10. uri dopoldne širšo odborovo sejo. na katero vabi vse zaupnike tega okraja. Vabljeni so tudi ostali člani politične podružnice za Krakovo-Trnovo. — Kakor že naznanjeno, odpade na ta dan nameravani lavni ljudski shod.
Osrednje društvo oblačilne stro. ke za Slovenijo v Ljubljani sklicujt svoj I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob 8. uri dop. v dvorani Krekov trg 10/1. (hiša Im-pex. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika bi nadzorstva; 2. volitev, odbora; 3. uje-dinjenje: 4. sprememba opravilnika; 5. razno. — Vabljeni so razen delegatov tudi člani ljubljanske podružnice.
Občni zbor podružnice »Svobode« v Zagorju se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. v kino dvorani.
Podružnica živilskih delavcev v Celju priredi v nedeljo, dne 22. februarja shod snlošnih živilskih delavcev ob 9. uri dopoldne pri »Zelenem travniku«.
tiko g. Jos. Gostinčarja. Gospodje so
se med časom spoznali, zato pa ne marajo v svoji sredi ljudi, ki pripadajo delavskemu sloju. Mi le nimamo avtentičnega poročila o novi vladi.
ITALIJA RATIFICIRALA MIROV-
NO POGODBO Z BOLGARIJO.
LDU. Lyon, 18. (Brezžično). Iz Rima se poroča: Kralj je podpisal odlok, s katerim se ratificira mirovna pogodba z Bolgarijo.
ZAKON O RUDNIKIH NA ČEŠKEM.
LDU. Praga, 18. (ČTU). V proračunskem odseku je bil sprejet zakonski načrt glede udeležbe rudarjev pri upravi rudnikov in glede soudeležbe na dobičku, in sicer v isti obliki, kakor je bij sprejet v tehničnem in socialnopolitičnem odseku.
RUDARJI V PEČUHU PROTI HOR.
THYJEVI STRAHOVLADI.
LDU. Dunaj, 19. (ČTU) »Arbei-ter Zeitung« piše: Ko Je prišla v Pe-Čuh vest, da pripade to ozemlje Madžarski. so začeli delavci po vsem okraju velike skupščine. Sklenili so. da se upro proti izročitvi mesta Hor-tvjevi Madžarski In da se ali izselijo, ali pa oborože in se z orožjem v roki bore proti belim četam. Naglašalf so, da ostanejo rajši državljani demokratske jugoslovanske države, kakor da bi bili zatirani sužnji Horthy-jeve Madžarske.
DELAVSKI NEMIRI V ITALIJI.
LDU. Trst 19. Italijanski listi poročalo iz Genove: V ligurskih mestih Sampierdarena, Voltri in Cornigll-ano ter okolici le prišlo do resnih izgredov med delavstvom tamošnj« kovinske industrije.
LONDONSKA KONFERENCA.
LDU. Lyon. 19. (Brezžično.) Londonska konferenca Je nadaljevala svoja posvetovanja o vprašanjih Orienta Imenovale so se tri posebne komisije. Prva bo imela določiti meje Armenije in Cilicije. druga bo proučevala vprašanje otomanskega državnega dolga In turške finance sploh, tretja pa grške zahteve glede Smij-ne. — Konferenca je sklenila začasno. da ostane sultan v Carigradu. Glede usode Dardanel Je pa končno-veljavno določeno, da se stavijo pod mednarodno nadzorstvo. Konferenca mora še sklepati o tem, kako naJ se določijo meje carigrajskega zaledja.
NOVA PROTIČ - KOROŠČEVA VLADA.
Ljubljana. 20. Ljubljanski »Slovenec« poroča, da ie bila včeraj popoldne ob 6. nova vlada imenovana, tn sicer je sestavljena t&koltf predsedstvo: Stojan Protič; podpredsed-stvo in železnice: dr. Anton Koi^O' šec; zunanje zadeve: dr. Ante Trurn-bič; namestnik zunanjega ministra: M. Spalajkovič; finance: Marko Trif-kovič; trgovina in cbrt: Stojan Ri-barac: verstvo: dr. Fran Jankovič; poljedelstvo: Franc Roškar: pravo-sodstvo: dr. Momčilo Ninčič; prosveta: Mišo Trifunovič; šume in rude: Halil beg Hrasnica; pošta in br-zolav: dr. Mato Drinkovič: javna dela Joca Jovanovič; vv^jna: general Branko Jovanovič: agrarna reforma: dr. Hanžek; socijalna politika: dr. Krnic: prehrana: dr. Stanišič. — Kakor |e razvidno iz imen neve vlade, se je sestavila vlada pod trdim pečatom reakcije. V listi pogrešamo tudi prejšnjega ministra ta socijalno poli-
Iz Slovenije.
Novo mesto.
Tukajšnji krajevni politični organizaciji je ugrabila nemila smrt tajnika, sodruga absolviranega pravnika Jožefa Gregorca. Težek udarec je to za našo organizacijo: posebno še v dneh. ko Je društvo pričelo živahno delovati med dolenlskim ljudstvom, da vzdrami vse teptane in izkoriščane bi jih združi v močno talango braniteljev in borilcev za pravično stvar. Pokojni je bil sin rokodelca, član proletarske rodbine. Rojenice mu niso nasule rož na življenja pot. S trdno odločnostjo in krepko vztrajnostjo je stopal v življenje, poglab-lialoč se z živim zanimanjem v vsa niegova važna vprašanja m njegove tajne misli. NI je bilo pretežke naloge. da se ie ne bi lotil njegov duh hi se Je ne bi oklenilo njegovo srce, ki te z ljubeznijo objemalo vse človeštvo. Naravno ie. da ie kot mlad umski delavec stopi) v vrste proletarcev. kjer je z razumom, poštenjem in nesebičnostjo vsejal marsikatero dobro zrno. Z vrlinami svojega čistega značaia. zlasti z mirnim in dostojnim nastopom In vljudnostjo v družbi, i žilavo delavnostjo in požrtvovalnostjo. si je pridobil spoštovanje tudi pri svojih političnih nasprotnikih. Cenil ga je vsak. kdor ga ie poznal. NebroJ spremlievalcev na poslednji njegovi poti, zlasti sodrugov tukajšnje In zunanjih organizacij, je živa priča priljubljenosti, ki Jo le nepozabni so-drug užival med svojimi rolaki. BH le zaveden sodrug. poln trdne vere v zmago socijalistične ideje, ki ji Je posvetil vse svoje mlade moči. Na smrt-
ni postelji, v poslednjih trenotklh |i
vzkliknil: »Bodočnost bo naša, bo« dočnost bo lepa, sodrugi!« Bodi Ti la« hka zemljica in sladek pokol v na« ročlu Dolenjske, ki sl jo ljubil z vseni žarom svojega srca. Tvoj duh živi med nami v delu za pravično in svet« stvar.
Radovljica.
Naše okrajno glavarstvo se ja vendar slednjič ojunačilo in pričeto prav po notah stopati na prste raznim naviialcem cen. Dotičnim uradnikom bo hvaležen sleherni človek, ki je imel kdaj opravila v Radovljici. Cene so tako rasle, da se Je kar videlo Kaznovani so bili do sedai sledeč^ tr-govci: Vinko Savnik, Leopold Fflr-sager in Ivan Bulovec. — Sedaj smo oa radovedni, če so tl gospodle že odložili svoja častna mesta, in sicer prvi odborništvo »Mestne hranilnice«. drugi svetništvo trgovske in obrtne zbornice in tretji mestno od« borništvo. Upamo, da bodo sam! toliko pametni in prepustili mesta ljudem, ki niso zapadli nalezljivi moder-' ni bolezni...
Prireditve. .
Zveza Škontlstov denarnih zavodov v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. točno ob 14. (2.) uri popoldne v gostilni na Bregu št. 18. Dnevni red Je važen. Polna udeležba dolžnost Tovariši, pridita vsi!
Izredni občni zbor Slov. zdrav« društva v Ljubljani se ni vršil 16. L m. kakor se le pomotoma poročalo, ampak se vrši 26. t m. ob 4. uri popoldne v porodnišnici t že objavijo« nim sporedom.
Društvo mestnih nlillh uslužbetj* cev ima dne 22. februarja ob pol Id url dopoldne na magistratu svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim ra* dom: 1. Odobrenle zapisnika zadnje* ga občnega zbora; 2. poročilo dr«* štvenega odbora o delovanju In de* namem poslovanju društva; 3. poro« čilo računskih preglednikov; 4. voli« tev predsednika hi šest odbornikovi 5. volitev dveh računskih pregledni* kov; 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Českft oboe v Ljubljani poMdd v nedčli, dne 29. t. m. o pol 10. hod. do-pol. v zasedacl sini radnice v a 1 n o u h r o m a d u. Jen pro členv. račte s; legitimaci prokfizati. N&vrh na zm&nj stanov musl se podati do 22. t m. jed -natell Č. O. (Inž. Hetler, Ljubljana. Metelkova nL 1). Učast všeh členu nutna Upfimnč zv« vvbor. 253
Podružnica organizacije voj. Invalidov, vdov In sirot padlih vojakov v Zagorju ob Savi. vabi vse voj. tar valide ter vdove padlih, na lave* shod, ki se bo vršil v nedeljo popoh dne ob pol 2. uri, to Je 22. febr. 1921 v prostorih gospoda Tomo Koprivca« Poročal bo na našo željo iz prijaznosti tovariš Meznarič Ivo Iz Celja.
Aprovizsciia.
Telečje meso. Vnovčevalnlc* m živino in mast v Ljubljani Je odstopila tukajšnjem mesarjem večjo partijo telet pod pogojem, da prodajaj meso po K 16.— (sprednje) In pc K 17,— (zadnje). Za soboto Je Vnovče-valnlca oddelila po pet telet mesarjem Josipu Javorniku, Francu Zajcu. Ivanu Janežiču, Francu Dolničarju. Antonu Škrjancu, Mariji Trtnilcovi in Francu Černivcu. V soboto se n* stojnicah teh mesarjev ne sne pro« dajati meso drugih telet________
Trpite na revmatizmu In irlhtlčntti
bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fet« Ierjevlm Elza-fiuidom Je takoreknfl dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 vellla špecijalni steklenici 24 K.
Rabite milo odvajajoče sreA* stvo? Fellerjeve prave »E!za-knMF !jice« Izvršujejo svojo dolžnost! 0 škatljic 12 K. — Zagorski sok zopa* kašelj in prsne bolečine 1 steklenic« 4 K. —- Želodec okrepčujoča tinktur« 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebel. a najceneje Eugen V, Feller. Stublca donja, Elzatrg št 282 (Hrvatsko).	—E— 930
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILL
(Dalje.)
XV.
Volna posojila občin.
Deželni odbor Je povodom Izdaje vojnih posolil bivše Avstrije z vsemi močmi pritiskal na občine na Kranjskem, da bi v čin> večji meri podpisovale vojna posojila in vplivale na to. da bi se tudi občani osebno udeleževali podpisovanja.
Ob razpisu vsakega vojnega po* sojila so se Izdale na vse ob im« okrožnice, v katerih sc je pmettče« vala armada In dokazovala korist« nost volnih posojil za dosego zmag« in miru. naglašala denarna udobnosl voinih posojil, priporočal način pod*< r	in naročevalo Župnaom pod
c;	o odgovornostjo, da skrbijo M
I podpis posojil,
Stran 4.
■*» i ■	■	■
HA P REJ.
Stev.42.
Ženitna ponudba.
znaniti z gospodično ali vdovo v starosti do 85 let, ki bi imela malo posestvo, trgovino ali denar v gotovini v svrho skorajšnje ženitve. Sem mizarski mojster, star 33 let ter imam več tisoč kron prihrankov. Ponudbe, če mogoče s sliko pod „Tajnost" na upravo .Naprej".
Miti 23
koj oženil z mlado, zdravo gospodično ali tudi vdovo, ki ima nekaj premoženja ali morda posestvo. One, ki imajo veselje in korajžo za to, naj mi pošljejo svoje ponudbe s sliko na upr. .Naprej* pod .Pomlad®.	247
Matild poiAik s,Sl„!pšr
vanje v hišk 'Zelena jama 157.
RAZPIS
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani razpisuje tri mesta gradbenih adjunktov in tri mesta irradbenih oficijalov.
Pravilno kolekovane prošnje, katerim naj bodo dodana spričevala, krstni list, curriculum vitae, dokazila o jugoslovanskem državljanstvu, znanju jezikov in even-tuelni dosedanji praksi, je vložiti do dne
1. marca 1920 pri Gradbeni direkciji za Slovenijo.
Pripominja se, da se bo ozirala deželna vlada pri oddaji prvih treh mest le na akademike in pri oddaji drugih treh mest le na absolvente višjih obrtnih Sol ali sorodnih tehničnih učilišč z višjo izobrazbo.
Mesta gradbenih adjunkto* so sistemizirana v X. mesta gradbenih oficijalov v XI. čin. razr. Po zadovoljivem enoletnem službovanju se bodo zasedla definitivno z istočasno pomaknitvijo v IX. oziroma X. čin. razr.
V Ljubi ani, februarja 1920.
250	Ing.	A. Klinar, gradbeni direktor.
sledeče vrste
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
===== Izvršuje:	=
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
' Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92	______________
priporoča na debelo :
,,Uranus Papirnica*'
Ljubljana, Mestni trg itev. 11
Zobozdravnik
M. U. dr. Zv. Janežič
se je nastanil na Bledu. Ordtnira od 9. do 12. ure.
Ljubljana
Rimska o. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene
Za vsa izvrta dela
isnfin dve leti.
= regisfrezana zeciruea z omeieno zavez® =
sprejema hranilne VlOge vsak delavnik od 8. do 18. ure in jih obrestuje po čistih
a	BDfcfo1	ogromno poSilJaiev B
H	manufakture narav- B
®	®ost iz Inozemstva •
H BBBffle prejela tvrdka	gg
H	H. Stermeckš v Cll]u,	gg
fi in sicer volne, ceflrje, iiskanine, etamina, batists za ženske obleke, sukna E M kamgarna in hlačevine za	moške obleke,	belega	in pisanega platna za	B
5B perilo,	klote, cvilhs, robcev, svile in še	mnogo	raznega dnizega blaga,	B
9 katero	se prodaje, zaradi	nakupa v velikanskih	množinah po čudovito	B
pl nizkih	cenah. Razentega,	vedno velika	zaloga	lastnega izdelka srajc,	E
Hf predpasnikov,	bluz, kril,	ženskih,	moških	in	fantovskih oblek, po zelo	B
0 nizkih cenah.	Čevlji, ženski,	moški	in	otročji	vedno v velikanski zbiti,	•
tki	pristno	točno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	žao	N
m llustrovani cenik zastonj 1	Na	debelo	samo v I. nadstropju. ■
1 vKCa r strmecki
Slovenija. |jj
Rentni davek piača društvo iz svojega. Obresti se kapitaiizirajo polletno. "Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
P®S@IiSa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod. =
na Koroškem
se tako! proda.
Naslov v upravi „NAPREJ“ pod -Korotan*.	241
Sprejme se takoj
Sin nnrfGV? Uporabljajte Felierjevo pravo Elza obrazno, lil Ujjlloll kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidanil 1 lonček 8 K, št. 111. močnejše vrste 9 K. K terna Felierjevo najfinejše ljiljanovomlečno milo 15K
Hotele iitli lepe, zdrave lase? eEF&se;
pomada za rast !as doseže bujne lase!
Zapreti prhaj, prerano osivenje. Za-	>gr
brani plelo! i lonček 6	K,	št.	HI.	9 K.	S
K temu močno terovo	milo	za	umi-
vanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo gn^EOg za brke 1 K 80 vin. in 2 K 50 vin.	|
Milo te taja to?
ristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev!
Nobene trde kože 1 Mala škatljca 3 K	60 vin,	/Ei^a /
velika Škatlja 5 K 50 vin.	■—	glaSteP
InlUit ta lmll Fellerjeve Elza umlvalne p«-	__
LEIiIB	Sc	Kdjf	stilje	(Kolcnjfka voda) likat-	jtfi&r
lja 5 K.	Fe linjev umivalni prašek proti potenju
I škatlja 6 K. Pelltrlev mentolni črtnik zoper	žMIr" “
glavo* in zobobol 1 ekatljica 3 K 50 v.	Fclicr-	|BwJr
Jev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki	sicklc-
nlci »pecljalni 24 K. Najboljši parfum z rr AKgmfir finejšim duhom od 8 K naprej. Nf.j.a tj:	*T
Hega-puder Dr. Kluger, bel, roža In mmen, 1 velika Škatlja 12 K. Močna Francovka v steklenicama po 6 K In lfi K, Omot in poštnina posebej a najcencje
gugen V. Felter, lirtaroai, Ms Sonja, Mm \\.m ffliiajskii).
boljša oseba, ki zna dobro ku h a ti, samostojno voditi celo gospodinjstvo, oskrbovati mlado deklico in dečka ter vsled celodnevne zaposlenosti hišne gospodinje v trgovini nadzirati sploh vse hišne posle. — Ponudbe na Josip Weiss, pekar, Karlovac,
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
z	r«	z«	z	o«	z*	»
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
Zanesljivega X • •	>/
sprejme	2-
Kolinska tovarna
V Ljubljani.
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
  -   —— Tegetthoffova ulica 11 :===============
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema
vršule vsakovrstne bančne posle
|	   im	mm	map ii»»innmi~ “ '--	.ii*	w	■	■■	i
- - pod najugodnejšimi pogoji. - -
Kako so stopili nevedne in zaslepi : Ijene kmetske občinske odbere.
Posebno značilni odstavki Iz posameznih okrožnic, na primer:
»Država potrebuje denar, da omogoči končno zmago naše slavne armade nad vsemi sovražniki in tako zasiiiura časten, blagodejen mir, ki nai bi zaiamčil vsem narodom našega cesarstva trdno, lepšo bodočnost. Naše armade so zmagovite na vseh frontah. Treba }e le Še zadnjega krepkega napora, da pridemo do odločilne končne zmage in od vseh za-željenega trajnega miru. Da se to člmprei omogoči, treba dat*, državi na razpolago čim več razpoložljive gotovine v obliki četrtega vojnega posolila.« In druga: »Vsi napori sovražnikov, da bi nas premagali, so se popolnoma izjalovili, ker naša armada ne stoli le trdno kot skala, marveč zadaja sovražnikom dan za dnem hude udarce, da smemo mirnim srcem in polnim zaupanjem pričako vati končne zmage.«
Glede na način pokritla nakupnih
stroškov. »Zlasti pričakuje deželni odbor, da bodo občine z lastno nabavo zagotovile posojilu sijajen uspeh. Ker pa nekatere občine nimajo dovoli svojih sredstev na razpolage, se priporoča, da najmejo v ta namen primerna ohčinska posoiiia. Tako za podpis, kakor za nabavo tozadevno potrebnih denarnih sredstev naj se obračajo županstva izključno do Kranjske deželne banke v Ljubljani, ki jim bo v vsakem oziru dovolila največje ugodnosti. Vsaka občina ie v stanu, podpisati s pomočjo deželne banke lepo vsoto vojnega posoiiia, ne da bi za to potrebovala lastnih denarnih sredstev.«
Besedilo okrožnic je vedno sestavljal deželni glavar sam, ki je tudi sam pazil na to, kako podpisujejo občine vojna posojila, če se občine na kako okrožnico niso zadostno odzvale. ie takoj odredil izdajo druge okrožnice.
Ob izdaji osmfera vojnega posojila ie deželni glavar v drugi okrož-
nici na županstva (St. 7586 — 1918) izrekel sledeče: »Dosedanja poročila o podpisovanju VIII. vojnega posojila na Kranjskem kažejo, da izdatno število kranjskih občin ni še spolnilo svoje neobhodne dolžnosti! Gotovo je, da ie skupni gmotni uspeh osmega vojnega posojila neodvisen od tega dejstva, ravno tako gotovo pa tudi, da je ta popustljivost nekaterih županstev in občinskih zastopov skrajno kvarna ugledu naše dežele in eie-nega prebivalstva.To pa tembolj, ker je deželnemu odboru znano, da so nekatere občine celo postale žrtev neke sramotne ta zlobne agitacije. Občine so poklicane pokazati vsaj svojo dobro voljo, če tudi le s skromnim podpisom, in dajati dober zgled prebivalstvu.«
Pod takim pritiskom je bilo občinam zelo težko izogniti se podpisovanju vojnih posojil. Županom se je pa bilo še posebno bati, da bi se jih preganjalo, ako ne ustrežejo zahtevam deželnega odbora. V tem pogledu Je zelo značilno namigovanje deželnega
odbora, češ da so nekatere občine j postale žrtev neke sramotne in zlob- • ne agitacije proti vojnim posojilom.
Kako so občine ravno na temelju okrožnic deželnega odbora pojmovale finančno stran vojnih posojil in kako so verovale v to, kar se jim ie po okrožnicah priporočalo, je dobro znano, posebno kjer so gospodarili v občinah klerikalni zaslepljenci.
Omenja se pri tem, da je tudi Kranjska dežeina banka po naročilu deželnega odbora za vsako vojno posojila razposlala na občine okrožnice, v katerih Je posebno naglašala udobnosti vojnih posolil, ponuiala posojila v svrho podpisa vojnih posojil in se priporočala občinam, da bi pri njej podpisovale vojna posojila. Tudi te okrožnice so mnogo pripomogle k temu, da so se občine nasproti vojnim posojilom zadržale bolj optimistično, nego je bilo treba.
Kot nepostavno Je pa označiti postopanje deželnega odbora nasproti občinam v zadevi vojnih posojil vtem pogledu, da so se zapovedovale ob-
j Člnske seje in da se je zapovedovalo,
l o čem naj se sklepa. Deželni odbor ie s tem iemal občinam vso prostost, dasi Jim je ta zajamčena po zakonih’ in je to temelj občinske samouprave.
Koliko so občine na Kranjskem podpisale vojnih posojil, o tem ni podatkov in jih bo šele zbrati; kolikor se pa more ceniti stanje teh posojil, utegne znašati okroglo 3,000.000 K brez mesta Ljubljane. Od te vsote se ie podpisalo pri Kranjski deželni banki okroglo 1,500.000 K, ostanek pa pri raznih drugih denarnih zavodih. Nabavni stroški za večino pri Kianjskl deželni banki podpisanih voinih posolil za občine so se pokrili na ta način, da je dovolila banka komunalna ali pa lombardna posojila. Z vojnimi posojili. ki so jih podpisale občine, so obremenjeni največ ubožni zakladi in razne ubožne ustanove.
(Dalje prih.)
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Llubiiani.