PoSSnins piaSana * gotovini Т.ЕТОТЛХ V L'fnblfani, v četrtek' 22. oktobra 193f ŠTEV. 240 Cena T Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^ Ček. račun: Ljub- 25 š/ВИГ ^fc TKl"^^ ТД^ JP 111 ^рИР^^^к. I jo na — ne- ^^ ^ШШ ~ ^ШШ ^^^ ^В ^^^^ Ш ^Р 10.344 izdtija ce- ^^^^^^^ ^ВШ ^^Ж U flHHttk Ш ЛНма^ ^^В loletno 96 L)in, za ^^ННПк ШШ ^ШШ Ш Ш ^НИк, Д ШШШ V ШШЗ inozemstvo 120 Din _ ^ШШ Н^В Ш ШШЖ Ш ^HBl дВшш цМцд LredniStvo v ^^L^^M^r ^^^^ Ш9Ш M ^CT ШЗДГ > ^Ž^L, ^ffr^ Upruva: Kopitar- Kopitar jevi ul 6/111 ^^^^^^^^ ^^^^^^ ЦШ!^^ ^ ^^^^^^^^^^ ^ЧИР^ jeva 6. telefon 2992 _2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«_^fa^far^S Revolucija proti stroju Iz Amerike, ki je tehnično najbolj napredna država na svetu, poročajo, da so prišli na senzacio-nelno idejo, ki si jo osvajajo industrijci, obrtniki, strokovne organizacije in široke ljudske plasti: stroji naj umolknejo! Kdo je oče tej ideji, jo težko dognati. Ze je postala ljudska last in parola naših stiskanih dni, njeno očetovstvo pa si laste politiki, po drugih virih celo Ford ali Morgan, dva kralja industrije, če ne tiči za njo sam guverner Roosevelt, bodoči predsednik U. S. A. Amerikanee je tipičen predstavitelj železnega dvajsetega stoletja, ki inu je stroj vtisnil svoj pečat. Amerikanee, otrok stroja, je sedaj prišel popolnoma pod njegovo kolesje. Zato tuhta in razmišlja, kako bi ga pripravil k molku; išče poti, cla bi ga ubil in zopet sebe — človeka postavil na njegovo mesto. Mašina, še včeraj blagoslavljana kot rešitelj, rednik in najpokornejši služabnik človeštva, se prikazuje danes kot nenasitni moloh, kot strašni demon, ki jemlje človeku zadnji košček kruha in ga poganja v smrt za lakoto. Ponižani in zasužnjeni se upirajo tiranskemu faraonu in ga hočejo uničiti, da zopet pomorejo človeku do dela in zaslužka. Revolucija proti stroju! Naj mar zaradi strojnega industrijskega dela propade vse gospodarstvo? Ne!, odgovarja 50 milijonov stradajočih-brezposelnih. Ne!, odgovarjajo milijoni farmarjev, ki s svojimi glasovi odločajo volitve. Stroj je deželo zasužnjil, postal je sam sebi namen. Proč z varčevanjem pri človeških delovnih močeh, proč z racionalizacijo, ki se razvija v ncslu-teno prekletstvo za delavne sloje, proč z vsem, kar človeku-delavcu odjemlje delo in kruh! Amerikanci mislijo resno. Že se pojavljajo industrijski programi, katerih prva zahteva se glasi: Nič več se ne sme montirati novih strojev, ki imajo edino to posledico, da napravljajo človeško delo odveč in nepotrebno. Tovrstnih strojev, ki sedaj teko, se ne smo več obnoviti! Dopuste naj se le stroji, ki vrše človeka nevredno in poniževalno delo. V Ameriki torej nastopa reakcija. Z istim blaznim tempom, kakor se je industrijalizacija započela, z isto ostrino se sedaj propagira nasprotni ekslrem. V zvezi z naraščajočo brezposelnostjo se uvaja po mnogih industrijskih obratih petdnevni delovni teden, ki naj združen s prepovedjo novih inašinfikih instalacij zniža število nezaposlenih. Obstojajo predlogi, da se delavstvu nakažejo v okolici delavskih velemest zemljišča, da bo imel vsak svoj kos zemlje, ki ga bo obdeloval v prostem času. Delavec bi se ua ta način zopet povrnil k zemlji in postal pol kmet iu pol delavec ... Kako naj presojamo ta najnovejši socialni pojav v Ameriki? Ali gre za resen pokret, ki ima izglede na uspeh v bodočnosti, ali pa je ena tistih hitrih ameriških domislic, s katerimi od časa do časa Evropo preseneča novi svet? Po vsem svetu, ne le v Ameriki, gleda delavec v stroju svojega sovražnika. Bilo je v začetku preteklega stoletja, ko so delavci instinktivno sluteč bodoči tehnični razmah industrije, razbili prve stroje, ki so jim odvzemali kruh. Tik pred veliko revolucijo so francoske žene naprosile kralja, naj prepove tekstilne stroje, ki jemljejo pridnim predicam skromen domač zaslužek. Zmagal pa je vendarle stroj, zato ker je človek upal, da ga bo rešil suž-nosti in prokletstva dela. Po enem stoletju pa človeštvo zopet prihaja do spoznanja, da je tehnika sicer nakopičila produkcijo do blaznih količin, a jc s svojo silno proizvodno silo pahnila na cesto milijone delavstva in ga rešila ne le dela, ampak tudi — jela. Mislimo, da je utopističen vsak poskus, ki bt hotel danes zavreti kolo tehničnega napredka in ga nazaj obrniti. Mimogrede omenimo, da smo na naš nedeljski uvodnik :>Kako omiliti brezposelnosti, dobili množico dopisov, ki so se strinjali v eni sodbi: ustavimo stroje, pa bo konec brezposelnosti I — Toda socialno prokletstvo naših dni ne leži toliko v lebniziranju in racionaliziranju proizvodnje kot take, temveč v enostranski usmerjenosti vsega industrijskega procesa, ki je šel le za dvigom proizvodnje. Socialno vprašanje, razdelitev dobrin, delav-eko in mednarodno vprašanje in zlasti pametna organizacija industrijske namestitve in primeren proporc med produkcijo in razdelitvijo pa je bila prepuščena golemu slučaju in slepemu egoizmu. Tudi tehnika bi morala stopiti v službo najvišjih ciliev človekove usovršenosti. »Edino eno, kar je potrebno«, bo moralo postati zopet podlaga za orientacijo in vrednotenje gospodarskega dogajanja. Če se je proizvodnja racionalizirala, bi se morala tudi shuiiianizirati. Človek mora postati zopet gospodar si roja, ne pa njegov suženj. Broz tega nujnega notranjega procesa, ki bo utisnil proizvodnji pečat človeške duše in človeškega dostojanstva, je tudi odvajanje delavca od strojev venknj na polje, le bežen, mimoidoč poizkus. Dokler se stvari ne spremene v svojem bistvu, se 3 takim početjem problem le prestavlja iz industrijskih delavnic ven na polje. Kakor se je tehnizirala obrt v gigantsko industrijo, istotako se vsak čas more tehnizirati tudi poljedelstvo. Ali niso ravno boljševiki s svojimi kolhozi in sovkhozi iztrgali poljedelca iz njegove Idilične tradicije in ga postavili sredi industrijske tehniko! Boljševizem marsikomu imponira zaradi svojih drznih zamisli. Toda najgloblja in osnovna slabost, zaradi katere se bo njegova stavba še mnogo preje zrušila kakor stari red, proti kateremu se bori, je baš prazna vera v golo materijo in konstrukcijo, jo njegovo malikovanjc tehnike, kateri je odvzet čar človekove osebnosti. Omota, ki ni oplojena z duhovnostjo, zasužnji človeka, ker razveže v njem nižjo naravo, zlasti pa pohlep po uživanju in sebičnost. Vse gigantske konstrukcije, ki jili grade boljševiki, jezovi iu kanali, tehniziranje poljedelstva, dvig industrije, vse to bo brez priznanju duševnega primata služilo nreio uničenju kakor podvigu boljše- MussoHm upa na Hitlerja Pred Grandijevim obiskom v Berlinu — Italija podpihuje hitierjevce Rim, 21. okt. Nemški poslanik von Schubert je neprestano v stiku z italijanskim zunanjim ministrstvom, da pripravi vse potrebno za Grandijev obisk v Berlinu. Kakor znano, je nemška vlada povabiln v Berlin ne samo zunanjega ministra Graudija, temveč tudi ministrskega predsednika Mussolinija. Ta se je zahvalil za povabilo in pripomnil, da je odložil svoj obisk v Berlinu na poznejši čas, pač pa je zato dal nalog zunanjemu ministru Grandiju, da ga zastopa v Nemčiji. Musso-lini, ki se iz varnostnih razlogov že več let ni podal v inozemstvo, jo moral iz previdnosti v lepi obliki odkloniti nemško povabilo, v kolikor zadeva njegovo osebo. Grandi prispe v Berlin prihodnjo nedeljo. Tukajšnji tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da se bodo Bruning in drugi ministri, ki so odšli na kratek dopust, do nedelje vrnili v Berlin in da bo Grandi sprejet v navzočnosti vseh članov nemške vlade. Fašistični listi, ki bahavo omenjajo včerajšnjo izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da ni mogoče brez Nemčije, Francije in Italije ničesar trajnega ustvariti v Evropi, napihuje pomen Grandijevega obiska in ga izrablja v propagandistično namene pred italijansko javnostjo. V Berlinu pridejo na dnevni red ne samo razgovori o nemško-italijanskih odnošajih, temveč tudi vprašanja, ki zanimajo ves svet. Obisku se pripisuje toliko večja važnost, ker bo Grandi kmalu po svojem povratku iz Berlina odpotoval v Wa-shington. Po najnovejših nastopih hitlerjcvcov v nemškem parlamentu in na ulici gledajo fašisti s čedalje večjim zaupanjem na svoje idejno tovariše v Nemčiji. »G i o malo d'ltalia«, glasilo zunanjega ministrstva, napoveduje v najkrajšem času nove dogodke v Nemčiji, to so pravi, pohod hitlerjevcev v Berlin po vzorcu fašistične ^revolucije«, katere nbletnira se bo praznovala 28. oktobra. »Giornale d'Italia« slavi Hitlerja in njegovo mladino, ki si je postavila za svoj idoal rešitve domovine. Hitlerjeva mladina predstavlja nove mlade sile, ki v deželi že povsem nadvladujejo politično skupine, za- stopane v nemškem državnem zboru. Značilno je, da se ta list, ki jo znan po svojih zvezah z zunanjim ministrstvom, javno zavzema za Hitlerja in odločno zavrača trditve italijanskega publicista Curzio Malaparta, da ni Hitler nikak re-volucijonar, temveč oportunist, samo Mussolini-jeva karikatura, navaden odvetnik, ki misli, da bo izvedel revolucijo z govori, vojaškimi paradami, grožnjami in parlamentarskim besedičenjem. Curzio Malaparte očita nadalje Hitlerju) da stavi svoje nade v volivni boj, namesto da bi organiziral vstajo. »Giornale dTtalia« nasprotno trdi, da niso te ugotovitve glede Hitlerja nikakor na mestu. Najnovejši Hitlerjevi nastopi, ki nehote vzbujajo spomin na krvavo dobo »skvadrizma« v Italiji, očividno vzbujajo italijanskim fašistom nove nade na fašistični prevrat v Nemčiji, ki bi omogočil tesno sodelovanje med Italijo in Nemčijo v škodo Francije iti njenih zaveznic. Francozi so nevoljni Pariz, 21. okt. Temps se bavi z izvajanji rimskega »Giornale d'Italia« o Hitlerjevem pokre-tu. Pariški list vidi v teh izvajanjih javno podpilio-vanje političnih strasti, ki stremi za tem, da bi sc v Nemčiji povzročili neredi in tako ustvarila ugodna tla zn Hitlerjev naskok ua vlado. To hujskanje, piše »Temps«, je vredno toliko večje pozornosti, ker se vrši tik pred unshingtouskimi razgovori. Hoover iu Laval bosta obravnavala vprašanje razorožitve in svetovno gospodarske krize. Jasno je, da se v primeru, da Hitler zmaga, obudi zopet vojni duh v vsej Evropi, in za Frnncijo kakor tudi za mnogo drugih držav u ebo ostalo drugega, kakor da se zavarujejo in še bolj oborožijo. Nn drugi strani bi Hitlerjeva revolucija vznemirila ves fi-unnčui svet. Tuji kapital bi takoj odtegnil svoje naložbo v Nemčiji, sledila bi katastrofa marke ii finančni kaos, ki bo uničil vse Hooverjevo delo za obnovitev svetovnega gospodarstva. Ako želi torej Italija v resnici razorožitev, knkor to sama trdi, ako hoče, da ji ameriški trud prinese tudi uspeli, ne more drugega želeli kakor polom nemške opozicije. Nemški upi Berlin, 21. okt. Glavni predmet razgovorov' v diplomatskih krogih je napovedani prihod italijanskega zunanjega ministra v Berlinu. Nemški poslanik v Rimu von Schubert se je več dni mudil v Berlinu v tej zadevi. V nemških političnih krogih pripisujejo obisku tem večjo važnost, ker se bo Grandi takoj po povratku iz Nemčije podal nn pot v Ameriko. Tukaj namreč upajo, da bo Grandi odnesel iz Nemčije vtis, dn je nemško gospodarstvo neobhodno potrebno nujue pomoči in da sp bo v tem smislu tudi zavzel za Nemčijo v VVashing tonn; dopovedal bo HoOvru, dn je potrebna enor-gičnti akcija v prid Nemčije, ako so hoče preprečiti svetovni gospodarski polom. To priliko bodo Nemci tudi porabili, da se pritožijo Grandiju radi najnovejšega 15% povišanja italijanskih carin, ki je hudo zadelo nemški izvoz. Berlin, 21. okl. AA. Nemški veleposlanik "v Rimu je izročil italijanski vladi noto nemške vlade o italijanski carinski tarifi, ki je bila nedavno tega izpremenjena. Kakor je znano, jo italijanska vlada tedaj uvedla poleg obstoječe carinsko takse od težino blaga še posebno 15% carinsko doklado od vrednosti blaga. Ta doklnda jo bila uveden« zn niz carinskih postavk. Te doklade so hudo zadele uvoz nemških proizvodov v Italijo. Zato bo to vprašanje po vsej podobi tudi na dnevnem redu razgovorov, ki bodo v Berlinu o priliki obiska ita li janskega ministru zn zunanje zadeve Grandiju. Za varnost italijanske delegacije Berlin, 21. okt. tg. Za obisk italijanksega zim. ministra Grandija v Berlinu se vrše velike priprave v hotelu »Esplanade«, kjer je rezerviran velik apartement za Grandija in njegovo spremstvo, ločen od drugih hotelskih prostorov. Italijanska vlada skrbi z lastnimi detektivi zji varnost Grnn-dija in njegovo soproge. Od nemške meje dalje bo varstvo prevzela tudi nemška državna policija, Grandija bodo varovali pred vsakim nadlegovanjem. Jugoslavija najela 300 milijonov frankov posofiia Belgrad, 21. oktobra. AA. Finančni minister dr. Djordje Djurič je podpisal v Parizu pogodbo o kreditu v znesku 300,000.000 francoskih frankov. Kredit je državi že na razpolago pri Narodni banki. Posojilo v tem znesku tvori izpopolnitev finančnega načrta, ki je bil sestavljen za popolno ureditev naših državnih financ. Na podlagi tega načrta jc bil znižan proračun izdatkov za približno eno milijardo dinarjev, državni dohodki pa povečani za kakih 300,000.000 dinarjev. S temi ukrepi, izvršenimi v prejšnjih dveh mesecih, je bil državni proračun ponovno uravnovešen. Prvotni proračun so morali izpremeniti zaradi dogodkov v svetovnem in v domačem gospodarstvu. Že s temi ukrepi se je naša država uvrstila med one države, ki v današnjih razmerah lahko ohranijo ravnovesje med svojimi dohodki in izdatki. Naš napor, ki smo ga v tem pogledu storili, je bil od kompetentnih finančnih činiteljev v inozemstvu pravilno ocenjen. Zakon o zaščiti španske republike Načrt delavske kontrole nad podjetji Madrid. 21. okt. AA. Predsednik vlade Azana je prečital v parlamentu zakonski načrt o zaščiti republike. V načrtu se navajajo dejanja, ki jih jo smatrati, da so naperjena proti republiki, kakor na primer prigovarjanje k neposlušnosti, širjenje Iažnjivih vesti, prigovarjanje k izvršitvi nasilnih dejanj bodisi iz verskih, političnih ali socialnih razlogov, žalitve proti državnim ustanovam, hvaljenje monarblstičnega režima, uporaba nionarhističnih i vsemi železničarskimi organizacijnmi, ali nuj bi se znakov, objavljanje stavk, ki niso javljene osem dni v naprej, objavljanje stavk iz razlogov, ki nimajo lagi tega zakona imeli pravico kontrolirati bilanco podjetja in njegovo računovodstvo. Železniška stavka se širi Madrid, 21. okt. ž. Železniška stavka v Andaluziji in Maladi se vedno boli širi in grozi, da se razširi nu vso Španijo. Izvršni odbor španskih železničarjev je sklenili da se izvode glasovanje med tikana pri španski vladi. Minister Lerrou.v je izjavil časnikarjem, da bo španska vlndn vedno to-ierirala cerkev. Madrid, 21. okl. ž. Zunanji minister Lerroux je ponovno sprejel apostolskega nuncija Tedeschi-nija ter na sestanku z njim proučil položnj katoliške cerkve v Španiji. Tedeschini je izjavil, da po naredbi, ki jo je dobil iz Vatikana, ostane na svojem dosedanjem mestu. Vatikan bo proučil dekla racijo španske vlade o politiki, katero namerava voditi napram katoliški cerkvi, ler šele poleni zavzeti svoje stnlišče. Iz prometne službe Belgrad, 21. oktobra. I. V prometni službi so premeščeni: Janez Česen, administrativni uradnik 0 skupine iz postaje Ljubljana na postajo Rakek Ivan Skrjanc, uradnik 8 skupine iz postaje Tezjio na postajo Maribor, Josip Da" nobenih zvez z delom in ki niso bili predloženi razsodišču itd. Kot sankcije za prestopke je predviden izgon krivcev za gotov čas. V zakonu je dana velika noč notranjemu ministru, ki med drugim lahko za-brani shode in zapre klube. Nato je minister za delo prečital zakonski načrt, s katerim se daje delavcem pravica kontrolo nad upravo podjetij, v katerih delajo. Na podlagi tega zakona se ustanavljajo odbori v podjetjih, ki Imajo več ko 50 delavcev. Ti odbori bodo sodelovali pri upravi podjetja. Kmetijskih podjetij se ta zakon ne tiče. Odbore bo treba vprašati za svet o priliki odreditve cen. Kontrolirali bodo disciplinske zadeve proti krivcem. Odbori bodo tudi proučevali možnost povečanja delavskih dnevnic in vprašanje udeležbe delavcev pri dobičku podjetij. Delavci bodo na pod- , vizma in bo nekega dne ležalo v razvalinah, kakor leže danes pod peskom Nitiive in Babilon. Vzhod si \ je osvojil vse ono od zapadnjakov, kar razkraja zu- ; pudno Evropo in kar koplje grob Ameriki, ki si jo pred stoletjem osvojila iti potencirala evropsko tehniko, u ji ni znala vdihniti duše. Vzhod se je z me- ! hanizacijo svojega življenja in kulture odrekel svo- I jim najpleinenitejšim tradicijam. Ce pravi Dosto- j jevski, da je »zapad zgubil Boga«, je danes dejstvo, ! da ga je vzhod zgubil še mnogo bolj temeljito. Rešitev velikih sodobnih kulturnih problemov torej ni v tem, da zaustavimo pot tehničnemu napredku, temveč da tudi gospodarstvu vtisnemo pečat ■ duhovnosti in žive vernosti, ki že zaradi svoje etike podreja stroj človekovi službi in ne obratno, zato, ker v vsakem tudi najnižjem delavcu gleda božjo ( podobo. stavka razširila nn vso državo ali ne. Tedeschini ostane na svojem mestu Madrid, 21. okt. ž. Papežki nuncij Tedeschini je imel danes zjutraj ponovno konferenco z zunanjim ministrom Lerrouxom o sedanjem položaju cerkve v Španiji. V dobropoučenih krogih se misli, da je nuncij sporočil ministru, da je sveta Sto-liea odredila, da ostane še nadalje zastopnik Ya- pravnik iz postaje v Brežicah na postajo v Tczno, Ilinko Gunčar, pomožni prometnik 10 skupine iz postaje Dobrava-Vmtgar nn postajo Sava, Josip Lavrič, prometni uradnik 8 skupine in šef postaje v Velenju za šefa postaje v školji Loki, Franc Brandlncr, prometni uradnik 8 skupine in šef postaje v Rogaški Slatini, za šefa postaje v Videm-Krško, Stanislav Bavšek, pomožni prometnik 10 skupine iz postaje Brezovica na postajo Dobrava-Vintgar. Važna odredba avstrijske vlade Belgrad, 21. oktobra. I. Avstrijska vlada je z ozirom na novo uredbo o devizah in na podlagi protokola P na mednarodni konferenci za prevoz blaga po ž-eleznicah, toka 2 in 3 prepovedala pošiljati pošiljke iz inozemstva, če so te pošiljke obremenjene z naplačili. Radi tega bo v bodoče železniška postaja sprejemala vse pošiljke (скв-presne, brzovozne, tovorne) edinole, če bodo neobremenjene. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Na potovanjih, pri športu in igri NIVEA: CRFME •OLJE Ker vsebujete Nivea-Creme in Nivea-Olje Eucerit, ki je soroden koži in ki ga nima nobeno drugo sredstvo za gojitev kože, prepojita kožo globoko in popolnoma ler jo okrepila in branita. Tako varujete svojo kožo pred vremenskimi neprilikami, Vaša polt ostane mladostno sveža in mebka. Dobili bosfe zelo zdrav, sijajno porjavel videz, kakršnega imajo športniki. Nlvea-Cremo: Din S.oo—22.oo. Nivea-Olje: Din 25.oo. 3S.oo Jugosl. P. Beiersdorf * Co. ti. s. o.)., Maribor Pretresljiva spomenica španskih jezuitov Nočejo privilegijev, temveč samo pravice - Za svoje preganjalce bodo molili Pariz, 21. okt. šele zdaj, ko je v španski ustavodajni skupščini že padla odločitev o jezuitskem redu, je prišla v javnost zgodovinska spomenica, ki so jo ; oslali španski jezuiti ustavodajni- skupščini dne 12. oktolra. Spomenica zagotavlja cortesc, da so jezuiti kakor ostala španska duhovščina po navodilih sv stolice priznali republiko in da so pripravljeni staviti novemu reži*—i na razp^'-go svoje -ode-lovanj- v prid —:ru i" t redka f.inskega naroda. Spomenica pobija hujskanje proti jezuitskemu redu, ki stremi za tem, da se Jezusovi družbi, ki je v vseh -'"iliziranih uržavah priznana kot pravna ustanova, ugraoijo vse pravice. »Mi smo Španci in ljubimo svc.'i domovino in zato se nočemo odpovedati pravic, ki jih zakoni priznavajo španskim državljanom. Člani smo spoštovanja vrcdnii in naši starši se ni o odpovedali pravici, da smejo braniti pravice svojih sinov in svojih otrok. Nedn^no so odposlanstva naših staršev posredovala pri vladi za nas in s tem je bil podan dol^iz, da nismo presekali vezi s svojimi starši. Mi smo jezuiti in kot takšni pripadamo kor-poraciji, ki je v posel- -i zvezi s Sp čeprav je razširjena po vsem svetu. Spanec je bil njen ustanovitelj, Spanci so bili njeni najslavnejši člani, španska je njena zgoi vina in tesno z - d.vino špn,,:jr in njenih k-' * -"»m >■ dovina njenega obstanka v štirih stoletjih. Po pravici se torej Imenuje Jezusova družba španska ustanova. In v 'eku -- ' ijili petdesetih le* > šp ski jezuiti s svojim delovati;4"' na verskem, kulturnem iu dobrodelnem področju svoje pravice in svoje dolžitos." <' ,.parm pred soiii- ščein, Vzeti Jezusovi družbi pravno osebnost, oropati jo lastninske pravice, razpustiti jo, ugrabiti njeno premoženje in izgnati jo iz države, to io kazni, ki se smejo naložiti edino na podlagi dokazanih In najtežjih pregreškov, ki jih more plok zagrešiti kaka korporacija. Ob zaključk i ugotavlja spomcnica, da jezuitski red uspešno deluje v vseh civiliziranih državah z najrazličnejšimi vladami, naj si bodo to republike ali monarhije, ne da bi le države kakorkoli ovirale njihov-* rHoVnr'0 1е»'-л"а družba, kakor tudi katoliška cer'-v, je povsem indiferentna napram vladn;- formam, fn wiiv v največji in iaj-bolj demokratski republiki na s"elu, to je v /d:u-ženlli državah, javnosl pozdravlja delovanje Jezu sove družbe in pošilja v njen: '' okoli 60.010 dijakov. V podkrepitev svojih izvajanj prilagajo jezuiti posebr" statistične podatke. V zaključku ;:oii> -<redsodniku francoske vlade Lavalu navdušen sprejem. I I. UNk> . M. Drobne vesti Belgrad, 21. oktobra. I. N« predlog pravoso/t. nega mir.ististva in predsednika mlnistr>kcga svela ter miristra notr»nBLEDA« in te nam bodo kričale: 'Tukaj je bil Bled! t Italijansko vojaško letalo v Ljubljani Ljubljana, 21. oktobra. Včeraj, v torek popoldne okrog petih, so se visoko nad Ljubljano nenadoma pojavila tri letala, ki so v urejeni fronti letela v emeri proti Italiji. To so bili italijanski vojaški letalci, ki so se čez Maribor in Ljubljano vračali iz Budimpešte v Udi- ne, kjer je njihova letalska postojanka. V enem izmed aeroplanov je bil italijanski zrakoplovni minister Balbo, v drugih pa njegovo spremstvo. Ljubljančani so se seveda za velike svetle ptiče visoko pod nebom takoj zanimali. Toda letala so prav tako hitro, kakor so se bila pojavila, tudi izginila za obzorjem. Na svojem nadaljnjem letu proti Italiji so italijanski letalci zašli v močne vetrove in meglo. Zaradi lega se je eno letalo kmalu ločilo od ostalih dveh ter jo potem celo izgubilo pravo smer. Namesto proti Udinam je italijanski pilot s svojim velikim letalom »frčal: nazaj proti Ljubljani. Ob 5.22 popoldne je to letalo pristalo na vojaškem vežbali-6ču pri U. M. v Polju. Približno ob istem času se jo po zraku nad Tovarna v Jurkloštru zopet dela Jurklošter, 20. okt. Tovarna lesnih izdelkov v Jurkloštru, ki je 15. t. m. začasno ustavila obrat, je v ponedeljek 19. t. m. začela zojiet obratovati. Delalo se bo |зо-silitnal le po 8 ur na dan. Ponočno delo odpade. Nove reduhciie za delavstvo Redukcija delavnih dni v tovarni meril in tovarni kos. Slovenjgradec, 20. oktobra. Kdor bi si mislil od teh, ki dobro poznajo uspevajoče tovarno meril in tovarno kos pred meseci, da bosta tudi ti dve podjetji ustavili ali vsaj omejili svoje obratovanje, bi mu gotovo vsak od vrnil, da je to nemogoče. Pa vendar je prišlo do tega, da sta morali obe dobro uspevajoči tovarni pred kratkim omejiti svoj obrat. V tovarni kos, kjer je zaposlenih okrog 80 delavcev, so morali s 16. septembrom t. I. omejiti obrat. Dela se mesto 6 samo 4 dni v tednu. Ponedeljek in sobota ves dan sta prosta. Tovarna meril, ki zaposluje okrog 100 delavcev, je morala pred 14 dnevi tudi omejiti svoj pbrat iz 6 na 4 delovne dni v tednu. Tovarna kos nima naročil in tudi nc more dobiti od nikoder denarja žc za odposlano blago. Podjetje »pa, da bo, ako ne prej, vsaj na pomlad začelo z normalnim obratovanjem. Tovarna meril ima še naročil, ne dobi pa denarja od svojih odjemalcev kakor tudi ne iz zaloge. Vsled tega sta obe tovarni hote ali nehote morali za nedoločen čas omejiti svoj obrat. Kako sc bode preživljalo ubogo delnvslvo. seveda ne po krivdi delodajalcev, чтрлк ne bi nihče več godrnjal zoper Plečnikove načrte. Izven mesta so nastale cele kolonije, več ali manj okusnih vil, ki tvorijo skupaj velik nasad, in dajejo mestu mnogo prijaznosti. Ampak kaj so se spomnili Ljubljančani, da so se spravili na nebotičnike? Ali jim primanjkuje zraka ali soluca? Saj ta stvar ne bi bila napačna, ko bi ostalo samo pri enem. Ker pa poznam naše ljudi in vem, da so kakor mali otroci, kar ima eden mora imeti tudi drugi, se bojim, da nas čaka v bodočnosti oklep nebotičnikov okoli gradu. In ne bodo več ljudje pravili o »gradu na gričku«. In, ako bo kdo zahrepenel po ljubljanski okolici...? Bodo pa tudi na gradu najbržc postavili nebotičnik! Mislim, da je za Ljubljano to popolnoma nejx>trebno, saj milijonska mesta nimajo sličnih zgradb. Ali nam je treba amerikanizma? Nekega jesenskega dne sem se napotil ua Gorenjsko, da obiščem znane mi kraje, jjo katerih sem se tako rad potikal kot dijak, in jjozneje kot slikar. Ostalo mi je marsikaj dobro v spominu in spoznal sem najmanje spremembe, katere so se izvršile. Osetn let nisem videl Bleda. Videl sem, da se je zelo spremenil in da je tam mnogo ljudi. — Ne, samo ljudi ne maram, saj Bled je lep, zelo lep tudi brez njih. Zato sem si izbral jesenski dan, ko ni bilo nikogar več ob jezeru. Tega pa nisem pričakoval, tolike izpremembe! Ljubljano »sprehajal : tudi predsednik ljubljanskega Aerokluba, g. Rado Hribar. Ta je seveda brž opazil nerodno nezgodo italijanskih lctalcev. Ko jc videl, da jo italijansko letalo pristalo pri 1). M. v Polju, se je tudi on takoj spustil v Šiški nn tla ter nato z avtomobilom odhitel na vežbališče k O. M. v Polju. G. Hribar se je hotel seveda prepričati, kaj se je zgodilo. Zadeva je bila kmalu pojasnjena. Italijansko vojaško letalo, vojni bombarder, tij) velikega letal.r s tisoč konjskimi silami, je pristalo v sili. Letalo je piloliral letalski poročnik pilot Colnngeli, ž njim pa jc bil šo korporal mehanik M a g i o r e. Letalo je moralo pristati zaradi tega. ker mu je v zraku zmanjkalo bencina. Italijansko letalo je takoj zastražilo našo vojaštvo ter policija, ki je obenem letalo preiskala. Na letališče je prišel tudi tukajšnji italijanski podkon-zul g. A n d r i o 1 i (g. konzul je na dopustu) z nekaterimi uradniki konzulata. V spremstvu teh iti po izvršenih zaslišanjih sta italijanska letalca odšla v mesto, kjer sta prenočila v »Unionuc. Ko bodo opravljene vse druge formalnosti zaradi pristanka, bodo oblasti izdale letalcema dovoljenje za odhod v Italijo. Prej pa bosta letalca kupila v Ljubljani še 1000 kg bencina, ki ga omenjeno lotnlo porabi v dobrih dve in pol urah. Na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju, kjer jo letalo pristalo tik ob železnici, se je danes seveda vsak čas jx>javilo novo število radovednežev iz mesta in bližnje okolice, ki so prihajali opazovat čudnega, pa mogočnega ptiča. I^etalo jc res velikega tipa z močnim motorjem ter napravlja vtis sijajno konstrukcije. Ob strani letala je naslikan fašistov-skl znak, sekira in snoj), zadaj na ropu pa italijanska trikolora. Letalo je pleskano svetlorjavo ter napravlja v zračnih višinah vtis belo ptice. Italijanska letalca sta si danes v spremstvu italijanskega podkonzula ogledala Ljubljano. Opoldan so sc vsi trije pojavili tudi v kavarni »Unionc, kjer sta oba mlada italijanska letalca v svojih italijanskih vojaških uniformah vzbudila dovolj pozornosti. radi težkih gospodarskih razmer, to je druga stvar. Bog daj, da bi ostalo samo pri tem in da bi ne sledile šc večje rcdukcije. Obstreljena tihotapka Ljubljana, 20. oktobra. Snoči okoli 10 jo obmejna straža zasačila ua državni meji med Žiri in Idrijo tri tiholapke, ki so nesle neko blago iz Jugoslavije v Italijo. Graničar je tihotapkam za klical, naj so ustavijo, tihotapke pa so so pognale v beg. Graničar jo pričel streljati za njimi in jo res zadel eno, ki je padla, ranjena v desno ramo in levo roko. Ostali dve tiho-tapki sta nato pobegnili. Graničar je ranjeno tilio-tapko odvedel na stražnico, kjer so jo za silo obvezali in nato zaslišali. Tihotapka je povedala svoje ime. Je 51 letna Pranja Likar, vdova po rudarju iz Idrije. Pri njej so našli okoli 300 pakelov tobaka in več kilogramov saharina. Ostali dve tihotapki sta pobegnili v Italijo. Likarjevo so danes popoldne pripeljali v Ljubljano in jo oddali v bolnišnico Razen nje jc bolnišnica sprejela še tri druge ponesrečenec. V Logu pri Brezovici je dno 17. I. m. povozil neki neprevidni in brezobzirni moto-ciklist 52 letnega Jožeta Velkavrha, posestnika v Logu. Velkavrh je stal pred svojo hišo, ko je pridrvel motociklist. Zapodil sc je naravnost v Velkavrha, čeprav jo imel na cesti dovolj prostora. Velkavrh je dobil hude notranje poškodbe in si je zlomil ludi nogo. Včeraj jo bil na Dolenjskem v Dobrniču, velik lov, ki se ga je udeležilo okoli 10 lovcev. Na tem lovu je lovski čuvaj po nesreči ustrelil s šibrami v lice 451elnega posestnika Ivana Ovna iz Velike Loke. Na sekiro je danes dopoldne padel 47 letni Valentin Kolman, tesarski pomočnik iz Begunj pri Radovljici. Kolman si je poškodoval desno roko £n dan izxivljeiyaSpetue 5. Popoldne Veseja pot/eJ na /Wo gre Špelica tja s hčerko mlado. fse delo njeno je končano, perilo snažno ie oprano. Kot sneg se v solnca je belilo — — To je storilo Albus milo. Varčne gospodinje že davno vedo, da je iz naj boliš i/i surovin pridelano Albus, milo zelo izdatno in da ga ie za veliko pranje veliko mani potreba kot drugih takozvanih poceni mil, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabiti za-bičiti. da naj ne sprejme drugega mila razen pristnega ALBU Velik požar Podpečjo Zgorelo 7 poslopij — Trije kmetje ob vse Sliki s pogorišča. Podpeč. 21. oklobra. Snoči je žc pred pol 10 začenjalo žareti nebo v smeri proti Preserjem. V Ljubljani in daleč naokrog je bi! videti sij velikanskega ognja, ki je rastel z. velikansko naglico. Užgala so se gospodarska jioslopja v 1'odpcči in se razgorela, tako, da je bil okrog 10 požar najsilnejši. Kako je nastal ogenj, ki je upepelil U gospodarskih [Mslopij in eno hišo 3 posestnikom v Podpeči pri Preserjih, ni znano. Pač pa domnevajo, da je bii ogenj podtaknjen. Saj so komaj šle nekatere družine k počitku, ko so pri sosedu, pri Jarčevih, kjer so še robkali koruzo, zapazili, da se jo vnel skedenj soseda Grudna. Gospodarska poslopja so stala vsa v bližini jarka s tekočo vodo in ogenj je začel na koncu, ki je bil povsem odležen in prav blizu jarka. Zato si skoro nihče ne more misliti, da bi nastal ogenj po kakem nesrečnem naključju ali nepazljivosti, saj je bila Podpeč sedaj v teku enega leta že tretjič ognjišče velikega požara. Ker je pihal močan veter v smeri proti Ljubljani, je ogenj hitro prešel na sosednje skednje in kozolce. V četrt ure je bilo 7 poslopij v plamenih. Na pomoč so prihiteli na prvi klic sovaščani in podpeška gasilska hramba. Proli strašnemu elementu seveda niso mogli ničesar opraviti, zlasti še zato ne, ker so bila vsa gospodarske poslopja, izvzemši enega skednja, krita s slamo in do vrjia polna sena in slame. Silovit požar so takoj zapazili v sosednjih vaseh in v kratkem času je prihitelo na pomoč še 13 gasilnih društev z brizgalnami. Najprej so za pod-peškitni bili na mestu gasilci iz Jezera, s Preserij, Kamnika, nato j>a iz Notranjih Goric, Borovnice. Brega. Verda, z, Bevk, Vnanjih Goric, Brezovice, Kozarij, Barja in severnega dela Ljubljane. Gasilci so imeli težak posel in seveda na reševanje gorečih poslopij ni bilo več mogoče misliti. Radi vetra. ki je raznašal ogorke, so imeli mnogo posla že s samo lokalizacijo požara, saj se je parkrat primerilo, da je zagorel skedenj, ki je bil do -100 m oddaljen od pogorišča. V še večji nevarnosti pa so bila seveda soedna poslopja, zlasti hišo, iz katerih so vaščani v strahu pred ognjem znosili opravo in drugo blago na prosto. Ogenj, ki je našel tako silno ugodna tla. že zaradi vročine ni pustil gasilcem, da bi mogli rešiti iz, gorečih poslopij vsaj stroje. Vročina je bila lako neznanska, da so se sosedne hiše skoro vnemalo in da so jih. zlasti ostrešja, močno polivali z vodo. Ker je brizgalo 14 črpalk vodo na ognjeni kotel, je največja sila požara kmalu ponehala. Gasilci so nato razkopali razgorela poslopja in tako omejili nevarnost nadaljnjega požara. Okrog 2 jionoči je bil ogenj v loliko udušen. da so bili vaščani lahko brez skrbi. Požar je občutno zadel tri podpeške posestnike, ko jih nesreča je se temvečja, ker so le malenkostno zavarovani in znaša že samo vrednost zgorelega sena in slame mnogo več, kakor lahko upajo, da bodo dobili mi zavarovalnini. (irudnu Antonu je pogorel kozolec, skedenj in hlev. Zlasti je še hudo, da so mu zgoreli poljedelski slroji, lako slamoreznica, čistilnica iu kosilnica. Uničen jo velik del pridelka tako vse seno in slama, ki ga jc pripravil za zimo za vseli 9 glav živine, ki jih ima v hlevu. Poleg toga mu je zgorel še voz. in okroe 10 m drv, ki jih je imel ob gospo- darskih poslopjih pripravljene, da jih proda. Drugi posestnik, ki mu je pogorel kozolec in pod, je Jarc Ivan. V jioslopjili so mu zgoreli seveda zojiet stroji, tako mlatilnica, slamoreznica, kosilnica in čistilnica. Zgorelo mu je seveda vse polno sena. slame in drugih poljskih pridelkov. Tretji, šušter-šič Jaka. je bil pa udarjen še najbolj. Zgorela mu jo hiša, pod, kozolec, tudi stroji in dva voza. Prnv tnko je imel skedenj poln pridelkov, ki so vsi uničeni. Pogorelci so sicer vsi zavarovani, vendar so zavarovalne vsote mnogo premajhne in se nanašajo lo na stavbe. Tragično je seveda najbolj to, dft so zgoreli vsi_ pridelki, s čemer bodo prišli gospodarji v hude težave, kako naj prežive čez zimo svojo živino. Saj imata dva po 9 glav v hlevu, šuštersič pa 5. Prav tako imala Gruden 0, Jarc jia 5 otrok, kajere bo pač težko po tej nesreči in v sedanji krizi, ki pritiska vse. preživiti. Edina sreča v nesreči je bila ta, da so rešili vso živino in da izmed ljudi ni nihče ponesrečen. Edino Jarc so je pri gašenju požara nekoliko oj>ekel nn nogi. vendar ne hudo. Pogorišče z vso silovitostjo kaže. kako ogromen je bil požar. Tam, kjer so svoj čas stala gospodarska poslopja, je !e še velikanski kup razvalin. ožganih hlodov in tramov, med katerimi se So vodno kade mogočni kupi sena in slame. Med ožganimi tramovi štrle rebra razpadlih gospodarskih strojev, drugje leže zopet na kupu ostanki voza. od katerega ni estalo nič drugega, kakor železni deli. ki pač niso mogli zgoreli. Vm>s pa štrle proti nebu črna in ožgana debla sadnega drevja kol črne grozeče rogovile. Razven par debel stoji v bližin gospodarskih [Kislopij le Šc par ožganih telegrafskih drogov, ki so se ustavili sili ognja šušteršičeva hiša je ob streho ki jc vsr, pogorela, prav tako so uničena vrata in okna, v katerih so zgorelo vse oknice in popokale šipe Pogorelei in vaščani so še danes ves dan razkopavali pogorišče in dušili ogenj, ki jo še tu in tam vzpl.imlel iz, po-gi-riščii Pjamo. da si bedo pogorelei s poinič t ,t -brili src in zavarovalnin pomagali v loliko, da bodo vsaj zimo pretolkli brez največje stiske. Kolesarjeva nesreča S kolesa padel in sc nabodel na železo. M. Sobota, 20. oktobra. V bolnišnici leži okrog 30-eltni Zdravec Mihael iz Odranec, katerega je doletela precej huda nesreča. Peljal sc je s kolesom. V žepu je imel neko ostro železo. Med dirotn je moral priti na kamen. Ker se ni držal močno, mu jc kolo zavilo na stran. Preden ga jc mogel uravnati, je že ležal na tleh. V plečih jc začutil silno bolečino. Ko se je s težavo dvignil s tal, je čutil, da teče od onega mesta, ki ga je prej zabolelo, nekaj toplega.' Otipal se jc. Zadel je ob železo, ki se jc zasekalo globoko v pleča. Ono čelezo, ki ga je imel v žepu, sc jc namreč med padcem z ostjo obrnilo proti plečam in se ie zasadilo v meso. Rnna je bila tako globoka, da ranjcncu doma niso mogli nuditi zadostne oskrbe •n so ga morali spraviti v bolnišnica Ljubljana Poln čoln se potopil na Ljubljanici Dva vagona opeke v vodi - Motorni čoln zadel v tovorni Ljubljana, 21. oltt. Dosedaj smo vedno čull le o karambolih na prometnih ljubljanskih cestah, sedaj pa se je pripetil karambol tudi na Ljubljanici. Česar se mnogo ljubljanskih prebivalcev najbrže ne zaveda, pa je važno poudariti, da je Ljubljanica, kljub cestam in kljub železnici še vedno važna in cenena prometna pot. Stara je na Ljubljanici čolnarska obrt, tako stara, kakor Ljubljana ali morda še starejša. Čolnar, ki se je včeraj na Ljubljanici ponesrečil, se je pred oblastmi po vsej pravici skliceval na stare čolnarske običaje ter s tem tudi po vsem opravičil svojo nekrivdo. V ponedeljek je naložil 28 letni čolnar Matko Milavec iz Podpeči težak in dolg čoln na Vrhniki pri tovarnarju Josipu Jelovšku z opeko. Naložil je je dva vagona. Odplul je s čolnom navzdol do Podpeči, kjer se je ustavil, ponoči pa je nadaljeval pot. Po stari navadi se je vlegei na konec čolna, odložil suknjič, v katerem je imel 1020 Din denarja za tovornino in trošarino ter si sezul čevlje, nato pa zaspal, kakor je stara čolnarska navada. Čolnarji namreč črez dan nalagajo, spijo pa takrat, ko nosi njihov čoln mirna Ljubljanica. Čoln je plul ob levem bregu Ljubljanice tor Slovesnosti ob sedemstoletnici sv. Antona Padovanskega na dan Kristusa Kralja, 25. oktobra ob 8 zvečer v veliki dvorani Uniona. 1. Inno Pontificio (koračnica sv. Očeta); 2. P. Krizostom Sekovanič, O. F. M.: Svetniku vesoljnega sveta (deklamaeija); a P. Hugolin Sattner, O. F. M.: Pesem mladine padovanskemu svetniku (poje otroški zbor); 4. P. Krizostom Sekovanič, O. F. M.: »Moja pisana žoga« (deklamaeija); 5. Hackenberger: Kristusu Kralju na višavi (godba); 6. Dr. P. Roman Tominec, O. F. M.: Življenje in delo sv. Antona Padovanskega (predavanje s skioptičnimi slikami); 7. P. Krizostom Sekovanič, O. F. M.: »Naša trdnjava«. Otroški prizorček s pet'em. (Pevske točke uglasbil P. Frančišek Ačko. O. F. M.) Vstopnina: rezervirani sedeži 10 Din, sedeži od IV__XXII. vrste 5 Din, sedeži na balkonu in galeriji 3 Din, stojišče 2 Din. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva 5, v nedeljo dopoldan od 11 do 12 in zvečer eno uro pred začetkom pri vhodu v unionsko dvorano. je mirno priplul do izliva Iščice, kjer so globoke kotanje, katerih najgloblje merijo tudi do 10 metrov. Nasproti —• bilo je okrog 3 ponoči — pa je tedaj privozil z motornim čolnom, ki je za seboj vlekel prazen tovorni čoln, trgovec z opeko Siurd iz Trnovega. Ta čoln se je naenkrat zadel v Mi-lavčev čoln. Sunek je bil tnko močan, da ee je polni Milavčev čoln prevrnil v vodo. Milavec se je naenkrat zbudil, a bilo je že prepozno. Čoln se je že pogreznil v vodo in Milavec, ki je vešč plavalec, si je s težavo rešil življenje iz valov. Čoln se je postavil v vodi navpik in moli še sedaj iz vode. Pod opeko pa so se pogreznili ludi Mllavčevi čevlji in suknjič z denarjem. Ta slučaj bo oblastem in juristom dela preglavice. Kljub dejstvu, da je rečni promet na Ljubljanici že tisočletja star, dosedaj še ni reguliran in čolnarska obrt tudi še ni koncesionirana. Vse se vrši po nenapisanih navadah. In te navade določajo, da smejo čolnarji, ki vozijo opeko navzdol po Ljubljanici, na čolnu spati, pač pa se morajo polnim čolnom izogibati Čolni, ki jih prazne vodijo navzgor po vodi. Milavec torej ni kriv tega karam-bola. čeprav je na čolnu spal. Tovarnar Josip Je-lovšek trpi okrog Din 10.000 škode. Selitve, prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželi in obratno. Vam oskrbi i izurjenim »gobjein po zmerni ceni „BRZOPROMET" avtoprevozniška družba z. o. z. Ljubljiuia, Miklošičeva cesta št. 4 Telefon št. 2182 Kaj bo danes Drama: ->Vest . Red C. Opera: Laterna . Red A. Nočno siuzbo imata lekarni; mr l"riikoczy ded.. Mestni trg 4 in inr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. • Prosvetna društva! Ljubljansko okrožje Zveze fantovskih odsekov proslavi praznik K r isti:.-Kralj 25. oktobra v Ljubljani v trnovski ii:pni cerkvi. Spored proslave je sledeči: 1. Ob pol 0 ho tiha sv. maša. 2. po tej maši bo skupno sv. obhajilo, 3. ob 9 bo slovesna sv. maša. med katero bo imel tozadevni cerkveni govor g. župnik F. s. Finžgar. Po maši bo za člane pripravljen zajtrk v dvorani KaL prosvetnega društva Krakovo-Trnovo. Vse člane fantovskih odsekov prosimo, da zavzamejo v cerkvi prostor na desni strani okrog stranskega oltarja. Pridite polnostevilno! © Pogreb + Saše Kneza. Včeraj popoldne ob 4 se je vršil izpred glavnega kolodvora žalni sprevod s krsto pokojnega Saše Kneza. Žalni sprevod je s svojo impozantnostjo dokazal veliko priljubljenost in spoštovanje, ki ju je pokojnik užival v življenju. Krsto so blagoslovili oo. frančiškani, nakar je sprevod krenil po Masarykovi in Dunajski nest i na pokopališče. Nn čelu sprevoda je jezdilo G Sokolov s praporom, nato so nesli 4 uslužbenci Knezovih podjetij 4 krasne vence, uslužbenci po- Kavarna Viaduht na Smartinski vesti se toplo priporoča oDishovalcem pokopališča pri Sv. Itrltu Toči prvovrstnn odprta vina vseh vrst, vedno mrzel prigrizek. Posebna kurjena soba za društvo in klube. grebnega zavoda pa celo vrsto drugih krasnih vencev. Za vozom s cvetjem in vozom z duhovščino je sledil mrtvaški gala-voz, ki so ga vlekli trije pari kouj. Za žalujočimi sorodniki je šla dolga vrsta predstavnikov naše javnosti, tako divizijo-nnr Ilič, podban dr. Plrkmajer, župan dr. Puc s podžupanom prof. Jurcem, predsednik Splošne nm-ioželezniške družbe dr. Fettich, predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin in podpredsednik g. Ogrin, dr. VVindisoher, dr. Pless, pesnik Oton Zupančič, dr. Žirovnik, predsednik velesejma g. Bonač, vsi konzuli tujih držav, dr. Bohinjec kot zastopnik OUZD, korporativno vsi uslužbenci Knezovih podjetij in zelo mnogoštevilno ostalo občinstvo. Ves žalni sprevod se je vršil ob gostem špalirju občinstva. Blagopokojnemu, ki je bil vzoren podjetnik in vzoren šef svojim uslužbencem, ohranimo trajen spomin! © Slovenski Koroian т sliki in pesmi je naslov III. prosvetnemu večeru, ki bo v petek ob 8 zvečer v verandni dvornni Uniona. Zbor koroških Slovencev zapoje za uvod tri narodne koroške pesmice in sicer: Je pa dečva v ROžece, Mrzla rosa, Je pa krajčič pcevava, nalo predava dr. Fr. Kotnik, inšpektor, o slovenskem Korolanu s skioptičnimi slikami. Naša narodna dolžnost je, da se vsako leto v oktobru spomnimo koroških Slovencev, katerim bo ta večer posvečen. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Cena: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. za dijake 1 Din. © Proslava češkoslovaškega narodnega praznika se vrši v torek 27. oktobra ob 20 v operi: slavnostna predelavo Lucerna« po znižanih cenah Vabimo vse članstvo in prijalelje Čcškoslovaško-jugo-slovnnske vzajemnosti k polnoštevilni udeležbi. — Jugoslovansko-češkoslovaška liga — československa i hec Ljubljana. 0 Družabni klub ima svoj prvi kegljaški večer v petek, dne 23. t. m. v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Začetek kegljanja ob S zvečer. Člani, udeležite se poluošteviliio. © KtMigreca ija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri, 23. t. m., ob po 17 zjutraj v kapeli sv. mašo zndušnico za ranjko članico g. Slavko Pogačnikovo © šentviška tramvajska proga hitro in uspešno napreduje. Temelj zn progo je izkopan že skoraj do konca. Izkopati bo treba le še kakih 100 m. Zdaj vklndnjo v izkopani jnrek trdno podlago .z lomljenegn podpeškegi kamenja. Temelj je položen že skoraj do konen izkopanega jarka, Prav do konca proge v Št. Vidu so navožene tudi že tračnice. Zdaj polagajo tračnice nn izogibališču pred tovarno >šlorn« že nn izgotovljeno ter i vtiliarieni utrjeno kninenito podlago. Tračnice so medsebojno zvarjene že dnlje od Slepega Janeza. Od remize dalje so prčeli pritrjevati na stranske železne nosilce polkrožne opornike, na katere bodo pritrdili Prosvetni praznik v Kranju Blagoslovitev zastave Prosvetnega društva v Kranju v nedeljo 25. oktobra 1931. Kranj, 21. oktobra. Marljivo, po vsej Gorenjski znano »Prosvetno društvo v Kranju«; bo v nedeljo 25. oktobra deležno izrednega in svečanega dogodka. Blagoslovil se bo društveni prapor, pod vodstvom katerega bodo korakale legije nove, mlade in sveže generacije, fantje in dekleta včlanjeni v katoliški Prosveti. V znamenju te zastave se bodo v prostore »Prosvetnega društva« vsipali novi borci, ki bodo vršili trudapolno delo prosvetnega udejstvovanja, ki bodo poklicani, du prižgejo blagodejno luč resnice in omike tistim, ki jo pogrešajo. Redki in s slovesnimi trenutki spremljani so dogodki, ko društva blagoslavljajo svoje zastave in v razvoju društva znučijo tisto fazo, tisti mejnik, ki loči dve dobi, dvoje poglavij. Zastava je kot goreč simbol, znamenje moči in zmage, je kot svetilnik, ki vodi do cilja. Pravtako kot je pa dogodek- blagoslovljenja slovesen iu prazničen, je pa tudi obenem resen in vzpodbudljiv, da pregledamo in preštejemo naše vrste, du presodimo njih jakost in moč, njih strnjenost, da odločimo sami v sebi, ali smo vredni, da korakamo za praporom, ki naj bode geslo dela, napredka in zmage, — Prepričani smo, da se bo številno Članstvo »Prosvetnega društva v Kranju« zavedalo pomena slavnostnega dne, do se bo zavedalo nalog in dolžnosti, ki jih bo pod vodstvom novega prapora sprejelo v izvrševanje. — Z geslom: »Prosveta — naš temelj in naša krona« — ki ga nosi zastava, sprejmimo novi prapor kot odlikovanje in počaščenje in vsi do i zadnjega skušajmo pripomoči, da bo slovesnost blagoslovljenja zastave »Prosvetnega društva v Kranju v nedeljo kar najlepše potekla. Spored slavnostnega dne je sledeč: V soboto 24. oktobra: ob pol 8 zvečer pod-oknica kuinici ge. Marici Gorjančevi. Sodelujeta fantovski zbor in društvena godba. Točno ob pol 9: slavnostna odrska predstava v dvorani Ljudskega doma: Dietzenschiuiedova legenda »Igra o sv. Krištofu...« — V uedeljo 25. oktobra: Dopoldne ob tritelrl na 10: sprevod iz Ljudskega doma v cerkev z godbo, zastavo in narodnimi nošami. Ob 10: cerkvcui govor, nato blagoslovitev zastave in sv. maša. Slavnostni govornik č. g. Pavel Simončič. Po so. maši v dvorani: pozdrav, zabijanje žebljev, blagoslovitev sv. razpola in ustoličen je Kristusa Kralja v dvorani. — Ako Gospod ue zida hiše. Ps. 120. Zbor. Psalmi, zborna deklamaeija. — Povsod Bogu. Popoldne ob 4: druga predstava »Igre o svetem Krištofu». K radostnemu in znamenitemu dogodku »Prosvetnega društva« v Kranju vsi vabljeni! Celje j& Proslava Kristusa Kralja. Katoliško prosvetno društvo priredi v soboto, 24. t. m. na predvečer praznika Kristusa Kralja v veliki dvorani Ljudskega doma ob 8 zvečer predavanje o Kristusu Kralju. Predavanje bo spremljano s fimskimi slikami. Predavanje sr ponovi v nedeljo popoldne. Vabljeni so vsi Celjani. & V mestnem gledališču se je v torek vršilo gostovanje članov odnera gledališča iz Ljubljane. Gostovali so s Cankarjevim -Kralj na Be-tajnovi«, z Levarjeir v glavni vlo"i. Celjani so bili izredno zadovoljni z režijo g. Debevca, kako' tudi z nastopom posameznih igralcev, najbolj pa je ugajal g. Levar. Želimo si še več takšnih predstav v Celju. 0- Smrtna kosa. V torek 20. t. m. so umrli v celjski javni bolnišnici: Kladnik Ro/alija, 0-letna hčerka malega posestnika iz Podič v občini Slivnici; Zunier Martin, 54-letni kovaški pomočnik, Za neeovairc reiesa 7,n Jnftenle udov in zaS'Mln pred obolenjem, ie FH'erJev I Elnaf!illrt priznano dinia-c -re'etvo in ko/.iiietikuiu, že i :)"> let »ploSno nrll uhlje" 1'osi iisna -te Ipnlca 6 Din, ' dvojna steklenica ) H n p. vrnil. Pn poŠti tt inieknsnlh I aH 'I dvomih ali 1 veliki «n cialnl etcklonici 1)1 brez daljnih siroSknv pr lekarnnr n Hugrn V. Felter, Hlublua 1'oniii, Kisu rir Ul Siv-kn banovina. električno žico za dovajanje loka. Pred remizo so vso cesto lepo tlakovali, prav tnko ludi dvorišče pred remizo. Zdaj dokonča vajo še notrauioet remize. Sprednj so ob vhodih nasndili težka ielezua vrata za vsak tir posebej. 'Га dela izvršuje tvrdka Mnrtinčlč. Kakor torej izgleda, bo tramvaj v št. Vid kmalu dogotovljen. © Jugosloi nilsko kemijsko ilruš vo obvešča, da bo predaval 23 oktobra g. ing. Felire v kemični predavalnici realke. Vegovn ulica 4, o temi: Kako ^ požlnhnujemo eksotična rastlinska vlakna. Začetek j ob 18. Predavanje je obče doelopno. © Jezikovna šola Berlitz, Gosposka ul 4-1. j Tečaji in pouk za posameznike. Sprejema se vedno. TVORN1CA CIKORIJfc Okusna in zdrava je KOLIKŠNA KAVA doma v Javorju 12, občina Črna; Vodeb Angela, 34-letna hčerka posestnika v i"'ici ob Savinj. in Luther Ludvik, trgovski pomočnik iz Laškega. jpf Aretacija zaradi tatvi" kolesa. Policija je aretirala v sredo 21. t. m. v mestu delavca Ko-larja Martina, doma na Pečovniku, ker je bil osumljen tatvine kolesa. Mesar Ivan R a j h na Glavnem trgu, je namreč prijavil, da mu je rekdo ukradel kolo, s katerim so zasačili potem imenovanega Kolarja. Kolar se izgovarja, da si je hotel kolo samo izj>osoditi, ker je bil radoveden, če kolo dobro teče. Policija pa mu ne verjame. & Dragocena ura izgubljena. Gdč. B. je prijavila pri predstojništvu mestne policije, da je izgubila v torek 20. t. m. predpoldne v bližini kolodvora zlato, damsko zapestno uro, ki je vredna približno 1100 Din. Pošteni najditelj je naprošen, da odda uro pri predstojništvu mestne policije. <3 Kontrolne knjige za prodajo moke v tu-zemstvu po čl. 7. zakona žitnega režima dobijo člani okrajnega gremija trgovcev v tajništvu. — Načelstvo. Nezgode v TrbovVah Trbovlje, 21. okt. Tatovi so vdrli v torek ponoči v gostilno in mesnico Ane Forle na Vodah. — Kar je bilo vina po steklenicah, so gn popili, iz mesnice pa so odnesli denarja okoli 300 Din. Zaenkrat še ni sledu za njimi. Z roko je premikal tir rudniške železnice na križišču na separaciji, ker ni pravega premiknča, spremljevalec vlaka Lipar. Pa se lii dovolj hitro umaknil pred vozički za premog. In ga je dobilo ter mu zmečkulo tri prste na levici, da ne bodo več za rabo. Avto je vrgel in po strnni glave precej opraskal šolarja Princa. Pri umikanju se je avto tudi precej razbil ob brzojavnem drogu, ko se je hotel otrokom izogniti, šofer je zapeljal fantka v bolnišnico, kjer so ga obvezali, nato pa k staršem lin dom na Njivo. Čudno ni, da se kaj takega zgodi na tako prometni cesti, kakor je iz Vod v Trbovlje in okoli poldne je 1000 otrok nn njej. Pri takih prilikah je posebno očivldnn potreba po pešpoti, če ne ob cesti pn ob potoku, kjer je ie svoj čis bila, a je ob sedanjem prometu poslala zopet neobhodno potrebna. —- Naj občina na to misli pri »istavi novega proračuna. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. četrtek. 22. oklobra: VEST. Ued C. Petek. 23 oklobra Zaorto Sobota, 24. oklobra: DOGODEK V MESTU GOGI. Red D. Nedelja. 25. oklobra: VEST. Ljudska predstava po znižanih cenah, izven. OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 22. oktobra; LATERNA. Red A. Petek, 23. oktobra: LEVSTIKOVA PROSLAVA. Izven. Dramske cene. Sobota, 24. okt-: VIKTORIJA IN NJEN 1IUZAR. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 22. oktobra ob 20: »MAYERLING«. Ab. B. Petek, 23. oklobra. Zaprto. Pisalni in adicijski stroji СопПпеМаТ. Računski stroi BrtinSV i ga. Ivan Legat, L/ubUuna, Prešernova, М(1ГЉ0Г, Vetrin/ska. Kultutm obzornik „Arhitektura" Tistim, ki se boje. da bo sedanja gospodarska depresija ovirala normalni razvoj našega kulturnega udejstvovanja, je pogumni korak nabili mladih arhitektov, ki diši po neusahljivem in pristno slovenskem idealizmu, gotovo prignal kako žalostno misel. Dejstvo, da smo prav sedaj dobili v reviji Arhitektura« prepolrebni organ zn stavbno, likovno in uporabno umetnost, torej tislo revijo, ki smo jo že dolgo pričakovali in gotovo tudi zelo nujno potrebovali, n v vseh boljših letih In ugodnejših gospodarskih prilikah nismo dobili, je zn nas zelo pomembno, vzpodbudno iu razveseljivo. Še bolj razveseljivo pa je vsekakor lo, da je revija žo s svojo prvo številko pokazala, da iilia spretne organizatorje, sposobne m-ednilie in vso dobre lastnosti, ki jih moremo pričakovati od takega. 110 ravno za najširše mase ljudstva preračunanega lista. Ako bo morda kateremu strokovnjaku ta ali anii stvar v prvi številki nevšečna, naj pomisli stiino, koliko težkega trudu je bilo treba, dn je ta sad dozorel, kakršen je, da so nas pogumni organizatorji revije postavili pred konkretno in brez dvomu pozitivno dejstvo, ki mora še takemu mrkoglednežu izvabiti vzhičen vzklik zadovoljiva. zakaj ni moči prezreti resnobnosti in spo-sobnosti izdajateljev in po drugi strani ni moči prehvaliti tiskarske opreme revijo, ki je zn Jugoslovansko tiskarno zojiet častno spričevalo — sai si take revije ni moči predstavljati brez lepe in bogate opreme. Iz uvodnih besed posnemnmo progrninatične stnvke nove revije: Revija ima namen, združiti sodobne arhitekte Jugoslavije in usmeriti njih delo k enotnemu cilju, in v primeru, da danes kdo še s skepso opažu i e ustvarjajoče delo ter se plašen zateka k udejstvovanju preteklih stoletij, se bo po kratki dobi smotrenega dela in po opazovanju razvoju jugoslovanske arhitekture uvrstil med vnete borce zn njen napredek. — Revija ima dnlje nnmen, slvoriti ozko vez med obrtniki, proizvajalci stavbnih gradiv ter arhitekti-projektanti, dn pridejo v sodobnem stavbnem udejstvovanju poleg kvalitetnega deln do polnega izraza vso ostale pridobitve moderne tehnike. — Končni in glavni cilj pn je, reviji »Arhitektura«, k-kor tudi vsem, ki streme po napredku in razmahu arhitekture v Jugoslaviji, tesna združitev vseh razpoložljivih duševnih in gmotnih sredstev v nedeljivo eelolo, ki edina more ustvariti predpogoje za nastoj velike sodobne stavbarske kulture pri nas.« Vsebinsko prinaša prvi zvezek »Arhitekture« članka: Ing. arch. Omahen Janko: Nova pota v sodobni arhitekturi. V tej kratki razpravici podaja znani arhitekt svoje misli o nadaljnjem raz— voju zlasti slanovnnjske kulture in posinvljn zelo zanimive perspektive, ki presenečajo po svoji dalekosežnosti. — Ing. arch. Kregar Rado: NaČTt zn regulacijo Novega mesta, Opis je kljub svoji strnjenosti precej izčrpen in bubi zanimanje čitntelja za enega najvažnejših problemov sodobne arhitekture sploh: regulacijo mest. — Dalje či-tamo beležke o ateljeju kiparja Dolinarja v Belgradu in o vili arch. Vladimiria Šubica. — Dva citnTfl Iz knjige Mesar-Splnčič: -Stanovanje«, ki je izšla pred kratkim kol prvi pojav te vrste pri nns, dopolnju'eta besedilo tega zvezka. V ilustrativnem pogledu je zvezek zelo pester in razkošen. Reprodukcije so vse jnko dobro uspe-le in se na finem papirju za umetniški tisk, na katerem je natisnjena vsa revija z oglnsl vred, prnv lepo napravijo. Prispevali so: Arch. M. Vi-dakovič (Zagreb) 5 klišej-v; Ing. arch Herman IIus (Ljubljana) 2 klišejn; Prof. arch. Jože Plečnik (Ljubljana) 4 klišeje (vrt ravnatelja ing. Pre-lovškn); Arch. Vladimir šublc Liubljana) 7 kli-šejev (svoje laslne vile); Arch. H. Baldnsir (Snra-jevo) 3 klišeje; Arch. S. 'Plnnič 'Zagreb) 2 kliše-ja; Dr. arch. Jan I)ubovy (Novi Sad) 2 klišejn; Ing. arch. Stanko Rohrmnn (Ljubljnna) 2 klišejn; Ing. arch. Vlado Mušič (Ljubljana) 1 klišej; Arch. V. Šterk (Zagreb) 3 klišeje; Arch. Isn Reiss (Sarajevo) 3 kliš je; Arch. M. Zlokovič (Belgrad) 3 klišeje; Ing. arch. Fatur-Kos-Plntner (Ljubljana) :! klišejn; arch. Ivo Spinčič (Ljubljana) 3 klišeje; arch. Z. Neumann (Zi'grebl 3 klišeje; |>o en kliše: Ing. arch. Branislnv Kojič Petnr i Branko Krstič (Belgrad), Dušan B.ibi'ć (Belgrad), Omalieti-Se-rnjnik (Ljubljana), Gustav Ogrin (Ljubljnna), Rado Kregar (Ljubljana). Poleg tega prinaša lisi nekaj keramike Dnne Pnjnič (Ljubljana). Teh 50 slik nam nudi že lep vpogled v sno-vanje naših sodobnih arhitektov in uverjeni smo, da bodo prihodnje številke nnše zanimanje še poglobilo, da nam bodo nudile možnost stalnega spremljanja razvoja vseh posameznikov, ki smo jih in jih še bomo spoznali po tej dragoceni reviji. Kar najbolj preseneča pri loj razkošni reviji ie deistvo. da ie cenil izredno nizka: Ves letnik -- 12 zvezkov — veljn le 120 Din. S tem so izdaja« telji gotovo napravili največjo uslugo vsem tistim, ki imnjo zanimanje za predmet, zaknj inozemske revije — katerim se more tudi po opremi postaviti naša domača »Arhitektura« mirno ob bok — so nnravnost nedosegljivo visoke v ceni. Vse v vsem: »Arhitektura« je pogumen in razveseljiv pojav, za katerega moramo čnstitati vsem tistim, ki so se zanjo potrudili, pa tudi sami sebi, da kaj takega zmoremo. s. š. Ivan Cankar: Prevela Ela Mole. Uvod napis i 1 Vojeslav Mol6. \Varszawa 1931. Kot drugi zvezek Jugoslovonske biblioteke, katero izdaja nn pobudo letošnjega kongresa jug,-poljske lige Dom Ksinzki Polskiej iu ureja prof. J. Benešič, je pred kralkim izšla zbirka novel Ivana Cankarja v lepem prevodu g. Ele Mole. V dallš<>m, toplo pisanem uvodu očita prof Vojeslav Mola polj-sldm brnvcem slovenske politične in kulturne razmero, v katerih je nastopil Cnnknr, opisuje njegovo življenje in obširneje navaja njegova dela s kratko analizo. Natančnejšo karakteristiko njegovega dela liani podnjn v analizi Erotike, Vinjet, Hiše Marije Pomočnice, Hlapca Jerneja in Podobe iz sanj. Med prevedenimi devetnajstimi novelami sta dve vzeti iz Vinjet (»O človeku, ki je izgubil propriČnnie.- in •»Moja miznica«), sedem iz Podob iz sanj (Kostanj posebne sorto. Sence, Maj, Gospod stotnik etc.), ostalo pa iz drugih knjig. Upamo, da bo tej tnali, rt kvalitativno dobri antologiji, kmalu sledil prevod lenkega večjega celotnega Cankarjevega dela v poljskem jeziku. Jezik je jnko lep in primeroma lahak, onremii dostoitin Kniicro oriporočnino. — kn. Dnevna kronika Koledar Četrtek, 22. oktobra: Kordttla, mufenica; Fides (Vera), devica mučenica. Novi grobovi ■f- V Gradcu je v torek umrl po daljšem bo-lehanju znani konjiški tovarnar g. Lovr. Lavrich, v starosti G6 let. Pokojni je svoje podjetje — tovarno usnja v Konjicah — dvignil s sposobnostjo in pridnostjo na veliko stopnjo, tako da je danes eno med prvimi te stroke v Sloveniji. Truplo pokojnega bo mariborski pogrebni zavod prepeljal danes iz Gradca v Konjice, kjer se vrši pogreb jutri ob 4 popoldne na tamošnje pokopališče. Svetila pokojniku večna luč, žalujočim naše sožalje! Osebne vesli — Vpokojen je okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja vrhniškega s sedežem na Vrhniki dr. Janko M a r o 11. — Srebrno poroko sta 20. pktobra obhajala na Prevaljah priljubljeni okrajni tajnik g. Miloš F e r j a n in njegova g. soproga v najožjem krogu svoje družine. Se na mnoga mnoga leta! — U profesorske službe. Premeščeni so: Grafenauer Franc, profesor realne gimnazije v Skoplju na III. realno gimnazijo v Ljubljani; Sto-par Franc, profesor realne gimnazije v Kranju na II. realno gimnazijo v Ljubljani; dr. Pavel Breznik, profesor 1. moške realne gimnazije v Bel-gradu na I. realno gimnazijo v Ljubljani; Ambro-žič Franc, profesor realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Kranju; Vimpolšek Slavko, profesor realne gimnazije v Leskovcu na humanistično gimnazijo v Ljubljani; Pahajnar Vlustu, su-plentkn realne gimnazije v Novem mestu nn realno gimnazijo v Kočevju; Mali Albin, suplent na realni gimnaziji v Ptuju na realno gimnazijo v Murski Soboti; Capuder Franc, suplent realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Novem mestu; Jemc Valentin, suplent humanistične gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru; Kocijan Andrej, suplent realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Murski Soboti; Žigan-Jankovič Darinka, suplontka I. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v čučuk; Žimbrek Ladislav, suplent III. realne gimnazije v Ljubljani; Petelin Stanko," suplent I. realne gimnazije v Ljub-jani na realno gimnazijo v Novem mestu; Premru Vlilena, suplentko III. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Kranju; Džuka Avgust, iontraktualni suplent realne gimnazije v Požarev-;u na realno gimnazijo v Kočevju. — Dr. Joža Lavrenčič, profesor II. drž. realne gimnazije v Ljubljani je dodeljen na službo na III. državni re-ilni gimnaziji v Ljubljani, učiteljica glasbe na (I. državni dekliški meščanski šoli v Mariboru Minka Zicherl jo dodeljena na službo na državno tensko učiteljišče v Mariboru. = Za banovinske zdravnike združenih zdravstvenih občin so imenovani dosedanji okrožni zdravniki: dr. Edvard Globočnik v Kranju, dr. Janko Kalan nu Grosupljem, dr. Ciril Komotar na Brdu s sedežem v Lukovici, dr. Konštantin Konva-linkn v Toplicah, dr. Josip Krauland v Kočevju, dr. Avgust Mayr v Cerkljah, dr. Mavricij Matjašič v Kamniku, dr. Karel Mntko v Ratečah, dr. Leon Mejač v Sodražlci, dr. Maks Mihelič v Velikih Laščah, dr. Rudolf Mikuš v Vojniku, dr. Vinko Kras-eer v Kozjem, dr. Ljudevit Krnmberger v št. Lenartu v Slov. goricah, dr. Ferdo Korun v Šoštanju, dr. Ferdo Kunej pri Sv. Petru pod Sv. gorami, dr. Gustav Lautner v Oplotnici, dr. Feliks Lebor v Križeveih pri Ljutomeru, dr. Just RaČar v Št. Ilju v Slov. goricah, dr. Fran Ceh v Ljutomeru, dr. .loško Ernt v Dravogradu, dr. Boštjan Errath v Guštnnju, dr. Ivan FascKing pri Sv. Lovrencu na Pohorju, dr. Ivan Br znik v Cankovi, dr. Anton Goričar v Konjicah, dr. Artur Hronovky v Polj-čanah, dr. Anton llrovat v Ormožu vzhodni del, dr. Evgen Jiiger v Podčetrtku, dr. Franc Kolar v Beltincih, dr. Ignacij Kollin v Dubrovniku, dr. Roman Lesnik v Mozirju, dr. Adolf Ločišnikar v Žalcu, dr. Ivan Lovšin v Laškem, bivši sekundarij splošne bolnišnice v Mariboru dr. Rudolf Lovrec v Mariboru - okolica desni breg. — Dr. Branko Luk man je imenovan zn bonovinskega zdrnvnikn-pripravni-ka v splošni bolnišnici v Mariboru. = Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so naredili v okloberskem terminu 1031 ti-le knndidntje in kandidatinje; Bajuk Božidar (klasična filologiju in zgodovina starega veka), Deisin-ger Ema (pedagogika in filozofija). Exel Silva (francoščina in primerjalna književnost), Ingolič Anton (slovenska književnost in slovenski jezik), Kernc E'eonora (slovenska književnost in slovenski jezik), Klasinc Antou (klasična filologija in zgodovina starega veka), Kos Josip (francoščina in primerjalna književnost), liOgar Stanislav (zoologija in botanika), Ocvirk Anton (slovenska književnost in primerjalna književnost), Preveč Silva (francoščina in primerjalna književnost), Stanek Leopold (nemščina in primerjalna književnost). Ostale vesti — Razpis župnije Poljane pri Toplicah. Gg. duhovniki, ki žele nastopiti župnijo ali sedanjo zamenati s kako drugo, naj se obrnejo na župni urad Toplice, za pojasnila. So prav dobri — sprejemljivi pogoji. — Odprto planinske koče. Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledečo koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču in stara Aljaževa koča (neoskrbovnna). V Karavankah: Spodnja koča na Golici (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini iu Dom na Krvavcu. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine št. 64 od 21. oktobra t. 1. je objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta«, dalje »Zakon o izpremembah in dopolnitvah § 35. aakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev«, »Zakon o izpremembah 12. in 30. zakona o ureditvi ministrstva za zun. posle ter dipl, in konzul, za-ilopništev«, »Objava državnega odbora glede volišč in predsednikov volivnih odborov« in »Izpre-membe v staležu bnnovinskih uslužbencev v področju dravske banovine«. — Od obmejne straže ustreljen. Pri Subotici jc pre'cklo nedeljo obmejni stražnik ustrelil slovitega žepnega tatu Ivana Oibitza, ki je šele pred kratkim odsedel dveletno ječo. Olbitz je bil pijan ln se jc z vojakom spri ter mu hotel vzeti puško. — Župnijskim uradom. »Sv. ura« v čast Kristusu Kralju« je izšla. Dobi se v prodajalni KTD (Ničnimi) ali pa v Karmelu (Selo-Moste). En izvod Stane 2.2.") Din. Zelo priporočamo — z odobrenjem škofijskega ordlnnrijatn — dn jo po vseh župnijah — če jo le mogočo — uporabite, za uro molitve na praznik Kristusa Kralja popoldne, namesto ure v nedeljo, 1. novembra. Pesmi, ki so vmes, naj po možnosti cerkveni zbor poje. (Obe pesmi sta izšli v »Cerkv. g!.«, prva se nahaja tudi v Božjih spevih, druga se dobi posebej in pa tudi v 2. izdaji Ljudske pesmarice. V pojasnilo opozorimo še eniirnt glede zadnje okrožnice, da je za vse izvode skupaj treba poslati 5 Dim ne za vsakega po 5. — Škofijski odbor Kat. akcije v Ljubljani. — Žganje mori. Iz Osjeka poročajo, da se po Slavoniji vedno bolj množe smrtni slučaji zaradi alkoholnega zastrupljenja. V vasi Bosnjaci so našli starega kmeta Ivana Militiča poleg izpraznjene steklenice za žganje, mrtvega. V isti vasi je umrl 25-letni Ivan Jerič, potem ko je v 8 dneh popil 25 litrov žganja. — Obesil se je 10. oktobra Berčon Janez, vulgo Mandelj, 34 letni posestnik na Debečem, občina St. Vid pri Stični. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Vzrok Je najbrž zadolženost. — Za fotoamaterje. Izšla je knjižica: Kratko navodilo za fotografiranje, vsetn ljubiteljem loto-gralije in takim, ki bi radi postali. Din 4.—, za ložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsak začetnik in tudi starejši amater bo naSel v knjižici obilo dobrih navodil in praktičnih nasvetov, ki so potrebni pri fotografiranju, izberi dobrih aparatov itd. Fotografski oddelek imenovane knjigarne ima stalno v zalogi fotoaparate od najcenejših do najdražjih, vseh večjih svetovnih znamk in fotopotrebščine. Ako ne razvijate sami, pošljite plošče ali filme v razvijanje in javite svoje želje. Cenik aparatov in potrebščin je brezplačno a razpolago. — Služba šoferja. Mestno avtopodjetje v Ptuju razpisuje mesto šoferja, ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen in izvežban mehaničar in ne nad 35 let star. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje jo vlagati do najkasneje 31. oktobra. — Obledelo obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Ueieh. Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josel« grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josel« vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločev- je žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ilis Juaoslavlfa »51 bo morda vaša hčerka. Začnite žo zdaj z nego njene lepote. Mnogo solnca, mnogo vitaminov in Pftlmlra-Buby kozateUMti to so tujnosti moderno i nege otrok. Pulmira-Babi milo vnrujo žametasto kožo. I Palmfra-Uabl lanolinkrema varuje pred j vnetjem. Palmlra-Bnby prašek jo mil in hladi. Palmlre-B»by kozmetika da veselja do nege dojenčkov. Sadni sejem v Ljubljani V nedeljo bo otvorjen v paviljonu G na ljubljanskem velesejmišču tretji sadni sejem, ki ga priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Dravsko banovino. Sejem bo trajal do vštetega torka (27. t. m.). Vse tri dni bo sejem tudi sadna razstava, ki ima namen pokazati domačemu in tujemu konsuinentu 1. najboljše naše, zlasti zimske sorte jabolk in hrušek, 2. v kakšni kakovosti so sposobne za sadni trg in 3. kako morajo biti v to svrho opremljene. To je poučna plat te prireditve. Ob enem se bo pa izloženo sadje prodajalo. Odnašati se bo začelo šele v sredo zjutraj. Kakor kažejo priprave, bo ta sadni sejem daleko prekosil obe prejšnji prireditvi. Izloženih bo do tisoč ameriških zabojev najlepših, zimskih jabolk in hrušek v določenih sortah iz sadnega izbora za Dravsko banovino. Ker je sejem že dokaj pozen, bo razstavljeno sadje popolnoma zrelo in že toliko obloženo, da se je pri odbiranju že lahko izločilo vse, kar je bilo kakorkoli pokvarjeno in zaradi tega nestanovitno. Opozarjamo zlasti mestne uporabnike, da sc poslužijo te prilike in se založe z lepim, zdravim in izbranim zimskim sadjem, ki se bo na sejmu Temeljito preizkušena. »Naravna zrnata kava je kava Hag, močno I in ugodne atome, samo z zmanjšano vsebino kofe-i ina«, ugotavlja kemični laboratorij zagrebškega ! vseučilišča v svojem spričevalu o analizi. Kava Hag se v svojem sestavu v dčemer i ne razločuje od navadne kave. Kava Hag je de-kofeinizirana do brezpo.nembnih, neučinkovitih sledi, torej koleina prosta. Gotovo redkokatero živilo sc po znanstvenikih, zdravnikih in uradnih kemikih tako temeljito in vsestransko preiskuje kot kava Hag. Ona vam nudi zato tudi garancije, kot nobena druga kava. Vsako zrno je kvalitetno. Po uživanju kave Hag nimate nikoli motenega spanja, nerednega srčnega utripanja, razdraženja živcev ali ledvic. Okus in aroma kave Hag sta nenadkriljiva. Ona jc izredno izdatna. Veliki užitek brez neugodnih in škodljivih vplivov kofeina, to je kava Hag. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezpl-čen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa in 1 Din za odpremne stroške — od Kave Hag d. d., Tomaiićeva ul. 4, Zagreb. prodajalo po zmernih cenah, upoštevaje sorto in njeno kakovost. Kot posebna ugodnost takega nakupa je tudi to, ker je sadje vloženo v pripravnih popolnoma enakih ameriških zabojčkih, ki drže jrevprečno okoli 20 kg sadja. Vsem tistim, ki imajo primerne sadne shrambe, bo s temi zaboji še posebno ustreženo, ker se v njih sadje lahko hrani tje do pomladi, ako jih primerno opremljene in trdno zabite naložimo drug vrli drugega v kolikor mo-■,'oče hladen pretor, kjer pa ne zmrzuje. Ako jabolka in hruške v zaboju pravilno vložimo, da kolikor mogoče zapremo zraku pot do njih, se ohranijo v njih skoro neizpremenjene več mesecev in le redko kateri plod se med tem pokvari. Kdor hoče sadje na ta način hraniti, naj zaboje, ki jih bo kupil na sejmu, prav previdno izprazni in vse sadje še enkrat pazljivo preglpda in izloči plodove, ki kažejo kake sumljive znake. Nato naj zaboj obloži ua vse strani zlasti pa na dnu z več gubami papirja. Dober je v to svrho tudi časopisni papir zložen v več gub. V tako pripravljen zaboj naložimo potem tesno vse plodove, ki so brez kakršnekoli napake, dobro zavite v časopisni papir. Ko je zaboj do roba poln, obložimo tudi površje na debelo s papirjem in zaboj zabijemo. Nazadnje je treba na pokrov razločno zapisati sorto jabolk ali hrušk, ki je v njem in pa datum, ko je bilo sadje vloženo in ko so bili zaboji spravljeni na svoje mesto v shrambi. Zaboje potem naložimo drug vrh drugega v kleti ali kjerkoli — da le prostor ni pretopel ali da ne zmrzuje v njem. Cim enakomernejša je toplina, tem bolje za sadje. Zabojev pa ne nalagamo kar poljubno, kakor nam pridejo pod roko, ampak jih uredimo tako, da so od vrha navzdol v takem redu, kakor posamezne sorte dozorevajo za uporabo. Znano je, da so glede užitne zrelosti sorte iako različne. Nekatere so najboljše že novembra, decembra, druge šele marca in aprila. Nekaj jih je pa tudi, ki počakajo v dobrem stanu do maja in junija. Na sejmu bodo zastopane najbolj tele sorte, razvrščene po zrelosti (od sorte, ki bo užitna najprej, do sorte, ki bo dobra šele proti pomladi): Gdanski robač, kardinal, landberška reneta, zlata parmena, dolenjska voščenka, damasonka (kosmač), kanadka (liberman), londonski peping, batitnanka, mošanegar (gambovec), bobovec, boikovec, šam-i panjska reneta. Kdor bi n. pr. kupil od naštetih sort po en zaboj in hranil sadje v zabojih, kakor je bilo povedano, bi zaboje naložil od vrha navzdol v istem redu, kakor so sorte zgoraj naštete in bi potem po potrebi jemal zaboje po vrsti od vrha navzdol. Tako bi prišle na vrsto oktobra in no-j vembra sorte gdanski robač, kardinal in landsber-ška reneta, decembra parmena in voščenka itd. Nazadnje, aprila, maja meseca bi prišli do dna do bobovca in šampanjske renete. Končno bo sejem nudi! še druge ugodnosti i in priliko ja nakup lepega zimskega sadja. Komur bi bile namreč količine na seimu premajhne, bo imel najlepšo priliko za nakup večjih množin po-; samozne sorte, ki si jih bo lahko izbral po raz-1 stavljenih vzorcih na sejmu. Tok zlata Zadnja Frankfurter Zeitung prinaša zanimive podatke o toku zlata v zadnjem času, iz katerih posnemamo: izvoz zlata iz Unije v zadnjih tednih je pokazal, da stopa mednarodno gibanje zlata v nov štadij. Doslej je zlato odtekalo največ iz srednjeevropskih in južnoameriških držav dolžnic v države upnice. Ker ni bila pasivna plačilna bilanca teh držav začasno kompenzirana s krediti. Upniki: predvsem Unija, Anglija, Švica, Holindska in Švedska so leta 1928 dalje poleg naravnega prirastka zlata vedno bolj pritegovale zlato iz držav dolžnic in povečavalc svoje zaklade. Denarni zakladi zlata teh dežel (brez Angliie) so znašali v milijardah mark: Konec 1928 24.08. konec 1929 26.35, konec 1930 29.66 in sredi 1931 31.85. Anglija je imela prav poseben položaj, ker je bila predvsem kapitalna tranzitna dežela, zato se je njen zaklad le malo spreminjal in je znašal cirka 3 milijarde mark. V enakomernem toku zlata iz držav dolžnic v državne upnice pa so spomladi letos nastale brzice, kajti nezaupanje do Nemčije zaradi gospodarske in politične situacije je povzročilo, da so države upnice takoj potegnile svoja dohroimetja in zlato je začelo odtekati. Nemška državna banka je eamo v tednu od 30. maja do 7. junija oddala 90 milj. mark zlata od vsega posestnega zneska 2.39 milijarde mark. V sledečih dveh tednih krize jc banka oddala še 50 oziroma 30 milijonov mark. la rapidni odtok zlata in devdz je prisilil banko k racionaliziranju deviznega gospodarstva in pri-vedel do sporazuma o neodtegnitvi kreditov. Na podlagi teh dogovorov je odtok zlata postal počasnejši, vendar je zlati zaklad banke padel na 1,16 milijard. Težkoče, v katere je tako zašla Nemčija, niso ostale brez vpliva na Anglijo, ki ni samo nalagala svojih kapitalij v Nemčiji, ampak predvsem posredovala tuje. Tako je postala sama predmet nezaupanja svojih upnikov, ker so angleški kapitalisti že dolgo nalagali svoj denar v inozemstvu (posebno v Švici). To nezaupanje je prisililo Anglijo, da je prenehala biti upnica. Njen zlati zaklad, ki je 9, julija dosegel najvišjo višino 164.6 milj. funtov šterlingov, se je do konca avgusta zmanjšal za 31 milijonov, od tega samo v enem tednu za 15 milijonov. Končno je morala tudi Anglija energično nastopiti proti temu odloku in se je pri tem odločila za drastič-nejšo ločitev od obveznosti zamcniavc v zlato. Tako ji je uspelo, vzdržati njen zlati zaklad na 135 milj. Radi istih vzrokov kakor Anglija tudi Švedska ni več sprejemala zlata. Tudi proti Švedski sc je obrnilo nezaupanje, potem ko |c njen glavni dolžnik, Anglija, opustil zlati standard. Seveda Švedska sama v saldu ni bila dolžnik in odtok zla'a ni prišel v poštev. Če pa je Švedska morala oddati zlato, se je to zgodilo le zaradi njenih lastnih nezaupljivih kapitalistov. Na švedsko mesto je stopila Belgija, ki je dirigirala zlati tok k sebi poleg iiolandije in Švice. Levji delež pri dotoku zlata pa sta imeli Unija in Francija. Gibanje zlata po opustitvi zlatega standarda v Angliji je bila v glavnem razdelitev svetovnega zlata med velike upnike, pri čemer jc bila včasih v koristi tudi kaka druga država na škodo tretje. Včasih je šlo več kapitala iz srednje Evrope in Anglije v Švico kot pa v Unijo. Toda večinoma sta proiitirali v zlatu Amerika in Francija. Uniji se je posrečilo koncentrirati več kot polovico vseh zlatih zakladov sveta. Ta razvoj pa je bil končan v trenutku, ko se je zaradi povečanja depresije in zaradi gospodarskih težkoč svojih lastnih dolžnikov gospodarski položaj Unije zelo poslabšal in Unija ni več vživala zaupanja. Tako je nenadoma začel odtok zlata iz Amerike, ki ga je navsezadnje v nemali meri povzročila Francija. V tednu od 18. do 25. septembra se zgubile Federalne rezervne banke od njih naijvišjega zlatega zaklada 3.49 milijarde dolarjev, skoro tedensko 100 do 200 milij., v celem ca. 600 milij. dolarjev. Največ tega zlata je šlo v Francijo in Belgijo, velik del pa tudi v Švico in Holandijo. Tudi v zadnjem tednu od 9. do 16. oktobra je šlo skoro največ zlata v Fran-cijo, in sicer 190, v Belgijo 6, v Holandijo 4 milj. dolariev, skupno 200 milj. dolarjev. Razvoj mednarodnega toka zlata je stopil sedaj v novo fazo. Največji sprejemalec in skoro središče vsega gibanja je postala Francija, čeprav še ni največji posestnik zlata. Obdržala pa bo to časa, dokler bodo imeli njeni lastni kapitalisti za-svoje stališče poleg malih upnikov le še toliko upanje do države. In zanimivo je, da niso kakor na Švedskem inozemski upniki, ampak domači ka- pitalisti, ki kupujejo zlato in ga shranjujejo. Koncem koncev pa nismo še v zadnjem stadiju gibanja zlata, ki sc je začelo s koncentracijo zlata v upniških državah v 1. 1928 do 1931. Terjatve naših državljanov napram madjar-skim tvrdkam. Zbornica za TOI v Ljubljani poziva vnovič vse interesente, da ji takoj prijavijo svoje terjatve na Madžarskem, katerih ne morejo izterjati radi tamošnjih deviznih omejitev. V prijavah naj se izkaže iznos računa, ime in naslov dolžnika in posel, iz katerega izvira terjatev. Št. 176944. Borza Dne 21. oktobra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu »o ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni, učvrstili pa eo «c tečaji Londona, Amsterdama in Trsta. Promet je bil srednji. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2276.53—2283.37, Bruselj 786.49—788.85, Curih 1098.45—1101.75, London 217.37—224.87, Newyork 5591.01—5608.01, Pariz 220.65—221.31, Praga 165.86—166.36, Trst 287.97 do 293.97. Zagreb. Amsterdam 2276.53—2283.37, Bruselj 786.49—788.85, London 217.37—218.19, Milan 287.97 do 288.87, Ncwyork kabel 5602.01—5619.01, Ncw-york ček 5591.01—5608.01, Pariz 220.65—221.31, Praga 165.86—166.36, Curih 1098.45—1101.75. Skupni promet brez kompenzacij 3.7 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2276.53—2283.37, Berlin 1321.17—1348.27, Bruselj 786.49—788.85, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 752.68—776.68, London 217.37—224.87, Ncwyork 5591.01—5608.01, Pariz 220.68—221.31, Praga 165.85—166.36, Milan 287.97 do 293.97, Variava 623.30—636.30. Curih. Belgrad 9.03, Pariz 20.0875, London 20.125, Newyork 509.87, Bruselj 71.45, Milan 26.50, Madrid 45.60, Amsterdam 207.30, Berlin 118.—, Stockholm 119.50, Oslo 113. Kopenhagen 113,—, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.15, Budimpešta 90.025, Atene 6.60, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.05, Helsingfors lt.30. Dunaj: devizn 12.75, valuta 12.75. Vrednostni papirji Tendenca za domače državne papirje je bila slabejša, dočim so dolarski ostali neizpremenjeni. Deloma bili so celo čvrstejši. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo v 7% Bleru ter v begi. obveznicah. Znatnejši jc bil promet na bel-grajski borzi, kjer je bilo promplne škode zaključene 3100 komadov. Nadalje je bilo zaključenih 15.700 inv. pos., 1200 begi. obv., 1000 dol. %% Blera in 1000 dol. posojila Drž. Hip. banke. Bančni papirji so ostali popoTHoma neizpremenjeni in beležijo zaključke v delnicah Jugo banke, Srbske, Zemaljskc in Praitedione po neizpre-menjenih tečajih. Med industrijskimi papirji je bil zaključen Slaveks po čvrstejšem tečaju 20. Ne-izpremenjena je ostala Drava (185), kakor tudi Vevče. Trboveljska je bila čvreta in zaključena po 210. V svobodnem prometu na Dunaju je bil zanjo imenovan tečaj 26.50 šilinga. Ljubljana. 8 % Bler. pos. 61 bl„ 7 % Bler. pos. 54 bi., Celjska pos. 150 d„ Lj. kred. z. 115, Kred. zavod 195 d„ Vevče z. 115, Stavbna 10 d.. Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pap.: 7 % inv. pos. 64—66, agrari J2—34, vojna škoda ar. in kasa 268—272, 8 % Bler. pos. ar. in kasa 60—62, 7 % Bler. pos. ar. 54.50—55.50 ( 54 , 51.50), kasa 54.50—55.50, 6 % begi. obv. 43.50—44.50 (44, 44.50, 43.50), Bančne dclnicc: Hrvatska 50 d., Katolička 33 d., Kreditna 121—126, Union 100 bi.. Jugo 67 do 68 (67), Lj. kred. 115 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 4500—5500, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50—9o0 (957.50), Srbska 186—187 (186), Zemeljska 110—112 (110). Industrijske delnice: Gutt-man 110 d., Slaveks 20—21.50 (20), Slavonija 200 bi,, Danica 65 bi., Pivara Sar. 170 bi., Drava 185 do 190 (185), Šečerana Osjck 160 d., Vevče 115 do 120 (115), Ragusea 230—270, Oceania 190 bi., Jadr. plov, 400 bl„ Trboveljska 210 220 (210). Belgrad. Narodna banka z. 4.800, 7 % inv. po«. 68 bl„ (68, 67), agrari 38 bi., vojna škoda 270—271 (274, 273, 270), begi. obv. z. 44, 8 % Bler. pos. z. 62, 7 % pos. Drž. hip. banke z. 62.75. Žitni trs Novi Sad. Pšcnica srem. 78 kg 2% 225 z. Otrobi bački, srem. slav. 85—90, ban. 80 -85. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet skupno 41 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet »reden. Pšenica: dec. 10.62—10.64, zaklj. 10.58—10.60, marec 11.35—11.69, zaklj. 11.63—11.65. Rž: dec. 11,10, marec 12.—, zaklj. 11.95—12.—. Koiuza: mai 13.35 do 13.50, zaklj. 13.35—13.38. Živina Ljubljanski živinski sejem 21. oktobra. Sc-jem v Ljubljani je bil nenavadno medel, tako po dogonu kakor tudi po kupčiji. Prignanih je bilo na sejem 81 konj, 3 žrebeta, 106 volov, 67 krav, 18 telet in 189 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 22 konj, 35 volov, 28 krav, 10 telet in 90 prašičkov. Cene so se gibale: voli I. 6,— do 6.50 Din, voli II. 5—6 Din, voli III, 3.50—5 Din; krave debele 5—6 Din, klobasarice 2.50—3.50 Din, teleta 6.50—8.50 Din, prašički pa navadno 120—180 Din. Pravtako tudi konji, ki 60 bili na razpolago po kvaliteti od 300 do 5000 Din. Sejem so obiskali tudi nekateri ljubljanski mesarji, ki eo zadnje čase ljubljanski sejem nekako bojkotirali. Cena je padla zlasti debelim kravam in pa teletom. Hmelj XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, 20. X. 1931. V minulih tednih se je nakupovalo po 6—7 Din za 1 kg in je bilo 500 starih stotov prodanih. Zaloge pri hmeljarjih se cenijo na približno 2000 starih stotov, ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalcev. V javni Oznamovalnici za kmelj se je do danes signiralo 2257 težkih bal po 150 kg. Društveni odbor. Ntimbcrg, 21. okt tg. Danes je bilo pripeljanih nn trg 40 bal, prodanih pa 60 bal, in sicer samo hallertauskega hmelja po 40 do 65 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje nespremenjeno mirna Zagoneten Indijec Mahatma Ghandi Pariški župan > Berlinu. Pariški župau Francois Latur je to dni obiskal nemško prestolnico, da prouči upravno ureditev Berlina. Na sliki stoji poleg i njega berlinski župan dr. Sahm, ko ee on vpisuje v zlato knjigo mesta Berlina. najrazličnejših ver in jezikov v enoto, in s sredstvi ahimse, no-vioience (nenasilje) in no-resistence (pasivna rezistenca) nastopil zoper tlačitelje. V glavnem je njemu in njegovim pomagala vera, s katero je delal čudeže, vera, od katere prešinjeni so se Indi dali streljati v masah od Angležev, pojoč svete pesmi — in Gandhi je zmagal. Kakor v Afriki. V Londonu pn je sedel za konferenčno mizo bos in v svojo belo ruto zavit in stralioval kramarske lorde iu hinavsko, gnilo civilizacijo:... Kulturni boj \ Španiji. Kakor znuno, je /, novo ustavo v .Španiji katoliška cerkev oropam ne samo svoje svobode, mitrveč je vlada zaplenila tudi cerkveno premoženje, predvsem samostane. Nn tdiki vidimo enega najznamenitejših in nnjlepših jezuitskih samostanov Chamartin dr la Rosa, ki .irhi- tektonskn mojstrsko delo svetovnega slovesa. Najdeni Puškinovi rokopisi V oddelku rokopisov ruske akademije znanosti in umetnosti so te dni našli rokopise doslej neznanih in neobjavljenih Puškinovih del. Med rokopisi se nahaja Puškinova avto-biografija, več romanov in zbirka pesmi iz pisateljevih dijaških let. Fotoamaterii! Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski hniigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! Dan na dan čujemo o tem zagonetnem Indijcu, dan na dan je v časopisju na dnevnem redu njegovo ime. Tristo milijonov — za naše pojme nekaj nezaslišanega — ljudi je za njegovo politiko in filozofijo; britansko velesilo je močno pretresel, vodja je enega najjačjih duševnih gibanj zadnjega tisočletja; v zgodovini politike bo večno ostal velik. Ni čuda, dn se prav te dni, ko je dosegel, da more uboga in zaničevana indijska para /. ocilindranirni lordi' skupaj sedeti ob konferenč- j ni mizi in razpravljati o nečem nemogočem, o | 1 Predsednik Iran roške vlade Laval н svojo hčerko na krovu ladje r-lle de France«. svobodi Indije, da se prav te dni sprašuje svet: kdo in kakšen je prav za prav ta Mahatma? Nekaj poučnih knjižic o njem je izšlo, v angleščini. nemščini, naj iz njih nekaj povzamemo. Dva in šestdeset let je danes .Mar, pravijo da ima mirne, temne oči, mršavo telo in upal obraz ter velika ušesa, ki štrle daleč proč od njega. Zavit je v belo rjuho, ima belo knpo, nosi včasih očala, hodi pa bos. Je samo riž in sadje, pije le vodo, spi na golih tleh. dela pa brez prestanka. Pravijo da je prvi vtis. ki gu napravi, vtis neskončne potrpežljivosti in ljubezni. pisatelj Pearson ga primerja Frančišku Asiškemu. Preprost jo kakor otrok, smeje se kakor dete. ljubi otroke, uljuden in odkrit je dn skrajnosti, da ga ni nasprotnika njegovega, ki l>i gn nn prvi mah ne spoštoval. Mislili bl, da je demagog, pa sovraži demagoštvo kakor strup, jo Uajruj i sam in množici nikoli ne zaupa. Niti strasten govornik ni, niti v govoru ne gestikulira. govori tiho. toda modro in neznansko prepričujoče, preprosto, da ga razume otrok. Obenem pn je v njem strahotna moč značaja, ki ne pozna kompromisov ne počitka, ki pozna en sam cilj na svetu in ne odstopi niti za las. ^ Mahatma (mahu velik, atmu duša), velika duša mu pravijo z izrazom iz Upanišade. Njegovo pravo ime je pa Mohandas Karamhand Gandhi. Rojen je bil 2. oktobra 1869 v >bclem mestu- Porbandarju ob omnnskem zalivu. Oče in stari oče njegov sta bila v svoji državici ministrska predsednika, morala sta pa oba bežati pred Angleži. Gandhi je torej bogatega, inteligentnega in izobraženega rodu, čeprav ne najvišje kaste. Njegova rodbina je džainitske vere. iki smatra za ono svojih najvišjih zapovedi >ahimsoc (a = ne. himsa — lutdo), ne delati nasilja in sile. Oče je razdal vse premoženje, mati je bila revežem prava svetnica. Gandhijev prvi pouk je obstojal v himnah Višnuju, pa že kot učenec je preživel versko krizo. Uprl se je mnlikoval-fkemu hinduizmu in veliko trpel. Z osmimi leti so ga zaročili, z dvanajstimi oženili. Z devetnajstimi leti (1888) se je v Londonu vpisal na pravno fakulteto, poprej pa je položil tri džainitske obljube, ki govore o popolni vzdržnosti od vina, mesa in žensk. Delal je resno, posebej pa se je pečal s teologijo in študiral Bag-havad-Gito. se poglobil v hinduško vero in jo vzljubil. Leta 1891 se je vrnil, našel maler mrtvo in postal advokat v Bombayu. Pa je opustil ta poklic, če«, da .ie nemoralen . Sku- Pred 300 leti so se odpeljali v severno Ameriko prvi angleški naseljenci. Te prvotne naseljence so imenovali romarsko očete :. Podobno r romanje za naselitev severne Avstralije pripravljajo sedaj. Severna Avstralija je še danes večinoma gola, peščena, neobljudena puščava, ki naj bi jo izseljenci pogozdili in obdelali. Na farmah bi se poleg poljedelstva pečali z živinorejo, konjerejo in perutninar-stvom. Pričelo se bo tudi z izkoriščanjem bogatih rudnikov. Doslej pa se je priglasilo lc tnalo romarjev , kajti v novi domovini jih čakajo ogromne težave in napore. Največja ovira pa je tropska vročina. Angleška vlada zelo podpira to akcijo, da bi s tem zmanjšala število brezposelnih, za katere izdaja sedaj ogromne vsote. Zveza nemških katoliških ženskih društev je te dni imela pvoje letno zborovanje v Breslavi pod predsedstvom gospe dr. K r a b b e 1 (v sredini). Ženskih katoliških društev je v Nemčiji na desetiisoče in igrajo važno vlogo v javnem življenju. Njihovo delovanje nn socialnem, kulturnem, posebno pa na karitativnem polju rodi lepe sadove in Mire zasluženo priznanje ludi v protestantskih krogih in je seveda velikega pomena za ves katoliški pokret v Nemčiji. Naseljevanje Severne Avstralije Lesser Ury, znani nemški slikar, pobornik natura lizma, je umrl v Berlinu. šal je najti pot, kako uvesti ahimso v politični boj. Kako zoperstaviti sili in nasilju orožje herojske pasivnosti in zbral nekaj vplivnih prijateljev okrog sebe. I/eta 1893 se je podal v Južno Afriko, kjer je deloval vse do 1914. V Evropi o njegovem dvajsetletnem delu v Južni Afriki nismo skoraj ničesar culi, toda tam se je brez primere junaško boril in slavno zmagal. Stopetdeset tisoč Indov je bilo tedaj v Južni Afriki, predvsem v Natalu. Vlada se je ustrašila lega preseljevanja narodov iz Azije in skušala zlepa ali izgrda Inde pomesti \ Azijo. Pod pokrovom bele civilizacije so plačevali ludi horendne davke, se morali pokoravati več kot ponižujočim odredbam, bili vedno ljuto žaljeni v javnosti, kmalu so jim začeli pustošiti in ropati imetja in končno pobijati ljudi kakor pse. Gandhi je nastopil najprej kot advokat v nekem procesu. Bil je prvi dan vržen iz hotela, klofutan in obrcan od belcev. Tedaj je položaj spoznal in začel herojski boj človeške vesti zoper nasilje države in brutalnih mas. Zmagal je juridično, seve le teoretično... organiziral rojake, sklical indski kongres, ustanovil časopis ludian Opinion . zbrani armadi voji pa naložil prvo zapoved: non-resistence. Odložil je učeni stan in postal reven kmet in težak. Molče so Indi začeli s pasivno rezisten-co, iudustrija je mahoma ohromela. Bil je to verski štrajk, podoben času, v katerem se je rimska surova sila krhala ob pohlevnosti sta-rokrščanskih mučenikov. Toda za burske vojne, ko so se belci pobijali med seboj — tedaj je Gandhi odstranil rezistenčno gibanje in strašno mo-partieipation (neudeležba v javnosti) in peljal svoje Inde kot oddelek Rdečega križa na fronto. Isto pozneje, za časa kuge. Toda vse to ni omečilo trdih belcev. Gandhija so neštetokrat zaprli, pretepli, linčali, enkrat so ga pustili na tleli, misleč, da je že davno mrtev. Med leti 1907 in 1914 je bil boj najlju-tejši. Tedaj so na tisoče nonresistentov zaprli, ker ni bilo toliko ječ. kar v rudnike. Morili so jih v masah. Toda Gandhi, velika duša, je zmagal. Vlada je izpremenila zakone, odpravila davke, dala Indom pristojne pravice, da so postali zopet ljudje. Leta 1914 je bilo Mahat-mino delo v Afriki opravljeno. Vrnil se je v Indijo in kmalu je stal na čelu nacionalističnega gibanja za neodvisnost. To gibanje je vrelo že od početka našega veka sem. šlo je zn indijski home rule, Hind Swa-raj . Gandhi je pridobil narod za narodom, sekto za sekto in sčasoma z neizrekljivim po-trpljeujem organiziral tristo milijonov Indijcev V znamenju meča. Vodja nemških nacionalistov Hitler prireja neprestane manifestacije svojih čet po raznih krajih Nemčije. Ob priliki take »miroljubne« parade v Brnuneehweigu je prišlo med jeklenimi čeladarji in pristaši drugih strank do krvavega spopada. Dve osebi sta bili ubiti, okrog sto pa težko ranjenih. Pisatelj - požigalec V Potsdamu je pričela razprava proti znanemu nemškemu pisatelju Streckerju radi požiga. Pisatelj Strecker je napisal več romanov iu tudi gledaliških iger, ki so jih z uspehom dajali v Berlinu in drugod. V poslednjem času pa jo prišel v velike denarne stiske. Da bi prišel do denarja, je zažgal svojo vilo, ki jo je bil prej že zavaroval za sedem milijonov dinarjev. Pred sodiščem je priznal svoje dejanje, češ, da je hotel samo doživeti svoj >veliki roman in da pri tem ui imel nobenih drugih namenov. Obsojen je bil na eno leto, radi bolezni pa puščen v svobodi. Očetova žrtev Nedavno je bil v Egru obsojen na smrt tamkajšnji okrožni zdravnik dr. Maier radi umora svoje žene. Par dni po obsodbi pa se je prijavil prejzkovalnemu sodniku obsojenčev oče in izjavil, da je bil njegov sin po nedolžnem obsojen, češ, da je on pravi ubijalec. Preizkava pa je dognala, da je ta samo-obtožba neutemeljena in da je stari oče hotel samo rešiti svojega sina in žrtvovati zanj svojo čast in življenje. „General Depresija" -pokopan Američani imajo tudi v teh težkih časih splošne gospodarske in finančne krize, ki jo zadela tudi dolar, zmisla za svoje iamerikan-ske šalec. Nedavno so v Newyorku pokopali »generala Depresijo^. Pogreb so opravili po vseh predpisih protestantske cerkve ob ameri-kanski številni udeležbi radostnih pogrebcev. Društvo propalih trgovcev (tako društvo v resnici obstoja v Newyorku in ima zelo veliko članov) je priredilo ta pogreb — gospodarski depresiji in finančni krizi. Predsednik društva je imel žalni govor, v katerem je vse prisotne pozval, da naj nikar ne jokajo in tarnajo, marveč da naj prično s pridnim delom, opustijo razkošno življenje, pa bo kriza kmalu minila. Kljub temu pozivu pa je po pogrebu sgenerala Depresija« bila prirejena bogata pojedina. Odprava uradnih avtomobilov Kakor poročajo z Dunaja, namerava :tv-strijska vlada radi štednje odpraviti brezplačno vožnjo z avtomobili. Vsi državni luksuzni avtomobili bodo prodani, ministri in drugi visoki uradniki, ki so doslej imeli na razpolago avtomobile, pa bodo poslej dobivali manjše denarne doklade za uradne vožnje. Zdravnik pravi po natančnem pregledu pacijentu: sDragi gospod, vam ni več mogoče pomagati. Vaša bolezen je neozdravljiva, ker ste jo podedovali...« :-Tako? — Potem pa pošljite račun kar mojemu očetu .. .c Maribor □ Veliko priznanj« županu dr. Jurann. »Narodni list.-;, ki izhaja v Belgradu, prinaša v številki 118. od 18. t. m. daljši članek o Mariboru ter o delu občinsko uprave in župana dr. Juvana za napredek iue6ta. V članku govori pisec zelo simpatično o komunalni politiki mariborske občine ter obširno in priznalno omenja socijalne, prosvetne, gospodarske in higijenske pridobitve, katere je doseglo naše mesto pod županom dr. Juvanom, o katerem se izredno laskavo izraža kot človeku širokega obzorja in velikih sposobnosti. Izredno nas veseli, da se tudi drugod opaža in uvažuje veliko delo občinske uprave, zlasti pa še župana dr. Juvana za napredek in razvoj Maribora. □ Smrtna kosa. V Mesarski ulici je umrla Terezija Sovič, zasebulca. Pogreb se vrši v petek ob treh iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V bolnici je po daljšem bolehanju umrl Anton Mihelak iz Studencev. Pogreb se vrši danes popoldne na pokopališču v Studencih. □ Proslava češkoslovaškega državnega praznika v Mariboi u. Mariborska Čehoslov.-jugoslov. liga bo proslavila češkoslovaški državni praznik »28. oktober« v nedeljo, dne 25. t. m. o blO dopoldne v dvorani pivovarne Union s slavnostno matinejo ob sodelovanju vojaške godbe. Slavnosti se bo udeležil kot zastopnik konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani podkonzul Cihelka ter zastopniki naših blasti. Program je letos posebno skrbno izbran. Vstopnina je vsakomur, ki je prijatelj Ceho-slovakov, prosta. Začetek bo radi obširnega programa točno ob 10. □ Cenjene oglaševalce in insrrente prosimo, dn oddajo svoje za nedeljsko številko namenieue oglase vsaj ob petkih do pol 18 v upravi na Koroški cesti ozir. podružnici na Aleksandro/i 6, da se bodo lahko po želji uvrstili v oglasnem delu. □ Mariborsko gledališče. Opereta pripravlja sedaj Zellerjevega »Ptičarja«; v torek pa bo premijera vojne drame angleškega pisatelja Sheritla »Konec poti«. Prva letošnja j>oj>oldanska predstava bo v nedeljo, dne 25. t. m. Uprizori se »Majerlingc. a Težka nezgoda starega delavca. V Peklu v _ se je težko ponesrečil 71-lelni dninar Martin Nerat. Zdrsnilo mu je na strmini ter je padel 6 metrov globoko v jarek, kjer je obležal s težkimi poškodbami na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Kolo mu jo zdrobilo stopalo. Delavcu v železniški delavnici Juriju ltafoldu je padlo težko železniško kolo na nogo ter mu zdrobilo slojialo. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga prepeljal v splošno bolnišnico. □ Nesreča pri brušenju kose. S težko rano nn roki so pripeljali včeraj v mariborsko bolnišnico Julijano Taferuer iz Kač. Brusila je koso, pri tem pa ji je orodje padlo na roko ter ji prizadelo globoko rano nad zapestjem. □ Razprava proti Klančnlku, ki je zaprt radi suma umora, katerega je izvršil skupno z rajnim Mohorkom ua Šobru nad Kamilico nad jioseslni-kom Kanclerjem, se bo vršila dne 8. novembra v sobi št. 53. Razpravi bo predsedoval sodni svetnik dr. Lešnik, državno pravdništvo jia bo zastopal g. Sever. Za razjiravo vlad v Mariboru in okolici veliko zanimanje. □ Trije ju rji in še nekaj čez so bili ukradeni oskrbnici javnega stianišča pred frančiškansko cerkvijo. Osumila je neko (X) letno Ivano B., ki jo je ■adomestovnla nekaj dni v njenem poslu. Policija j« omenjeno aretirala, vendar tatvine še ni priznala. □ Pismena ponndbona licitacija za oddajo adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju se bo vršila v Mariboru na okr. načelstvu levi breg due 23. novembru t. 1. ob U dopoldne v jirostorili tehničnega oddelka, soba št. 51-11. Načrti iu proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 50 istotam. □ Vložitev prijav za zgradarino. Hišne lastnike opozarjamo, tla poteče rok za vlaoanjs davčnih prijav dne 31. oktobra 1961. Kdor ne vloži prijave jiravočusuo, plača 3 odstot. osnovnega davka kol kazen. □ 0 varstvu živali bo predaval v Ljudski univerzi prihodnji petek veterinarski višji svetnik Franc Pirnat. □ Ogromnega jastreba in sicer živega ima razstavljenega v svoji izložbi v Strossmajerjevi ulici hagačevrilec Zieringer. Je to takozvani »rjavi jastreb< (Vultus monachus), ki živi stalno v fepu nlji, Siciliji in Afriki. V višino meri 1.20 m, v raz-petinO krešjuti pa 2.60. Ogromna ptica, ki je kdo-vedi odkod zablodila k nam, je krožila pred par dnevi nad Mariborm, kjer so jo nekateri imeli radi njene velikosti za jadralno letalo. Odletela je nato proti Ptuju iu le dni jo je prijel v grmu vso sestradano neki krnet blizu Ivanca. Pripeljal ie ptiča skupaj s svojimi pUricanii v Ptuj ler ga prodal za isto ceno kot purana trgovcu s perutnino Schiin-laubu. Omenjeni ga je sedaj dal Zieriugerju, da mu ga nagači. Kake 14 dni so še odmerili jastrebu življenja, du vzbuja pozornost v Zieringerjevi izložbi, kjer se zbirajo cele gruče, ki opazujejo ptiča. Je precej krotek ter zadovoljno trga s svojim močnim kljunom meso, s katerim ga hranijo. Obsojen pa je na smrt z zastrupljenjem ter ga bodo nagačili. □ Za duhoščino se priporoča velika izbira črnega in temnosivega blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuna, Maribor, Gosposka 10. □ Radio Maribor r. z. z o. z, Miklošičeva ul. 2. Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavui deli, drobui materijal po najnižjih cenah. Moste prh Ljubljani Socialni dan v Salezijan. mladinskem donui. Če kje, je pri nas potreben študij soclialnih vprašanj. Saj prevladuje pri nas delavski sloj. Do zdaj smo tem vprašanjem posvečali morda premalo pozornosti. Zato je prav, da priprav Ija Fantovski krožek v Salez. mladinskem domu za jirihodnjo nedeljo socialni dan, na katerem bodo govorili sami priznuui strokovnjaki social. dela in sicer o najbolj aktuelnih vprašanjih. Tako dr. Miha Krek, bivši komisar za OUZD: »Za življenje sedanjega delavea«» dr. Gosar, minister n. r.: »Kaj je z razrednim bojem in revolucijo?«, urednik dr. Ahčin: »Za sirote in brezposelne« (na podlagi najnovejše okrožnice sv. očeta), proTesor dr. Karel Capuder: »O krščanski družini«. Prvi trije govori bodo pred-poldne (začetek ob 9), četrti pojioldne ob 3. Prvovrstne vrvi mOtVOZ in vse druge konopnene izdelke Strai~l(ye dobite najcenoje v vrvarni ti7.de n i. • < i ■mnVojt m drug, d. z o. z. LJUBLJANA - Kolodvorska ulica štev. 6 Preddvor pri Kranju Lepa sUivba preddvorskega doma, kjer Ima sedež kat. prosv. društvo, je dograjena. Zidarska dela je j>o načrtu agilnegn in za prosveto vnetega g. kaplana Jeraša dovršil domačin g. Jakob Vrtač, mizarska dela pa mizarski mojster g. Kern. Elektriko napeljujeoj monterji g. industrijalca Dolenca. Lep je pogled na stebrišče iu v avlo ob vhodu doma, v katero vodijo dovršene stopnice od dveh strnili, odkoder se pride v gledališko dvorano, ki ima dva prostorna vhoda. Dvorana je 13 m dolgu in 10 m široka ter je okusno poslikana. Gledališki oder je 10 m širok in 8 m globok ler ima moderno električno napeljavo. Spodaj je soba za razne manjše shode in za igralce in predsoba z vhodom na oder. Največ zaslug, dn se je dograditev doma tako lopo dovršila, ima g. kaplan Jeraša, ki se je mnogo žrtvoval in pa fantje, ki so pridno nabirali les, pesek itd. ter delali kuluk. Znatno vsoto pa je daroval v ta namen domači rojak g. dekan šavs v Ameriki. Z ozirom na to, da so vsa dela zakasnela in jo dan prekratek, bo slovesna blagoslovitev doma spomladi. Otvoritev gledališke dvorane in dramske sezone za 1. liOl-32 pa bo v nedeljo, dne 25. okt. ob treh popoldne s krasno zgodovinsko igro »Za pravdo iu srce«. Ob tej priliki sodeluje iz prijaznosti slavna cerkljanska godba. Predpro-daja vstopnic pri g. poštarju. Radio Programi Kadio-Ljublfatia i Četrtek, 22. oktobra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje — 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere: »Lucerna« — 22.30 Čas, poročila. Petek, 23. oktobra: 11.30 Prof. J. Šolar: Pravilna i/govarjava slovenščine. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Саз, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 13.30 Gdč. Ilumckova: Gospodinja in novodobno stanovanje. — 18.50 Sokols'predavanje (prenos iz Belgrada). — 19.30 ; Prenos ojiere •Turnnoot« z Dunaja. — 22.00 Čas, ' dnevne vesti. Drugi programi t Petek, 23. oktobra. Belgrad: 12.05 Plošče. — IV ) Narodne pesmi. — 18.00 Lahka glasba. — 10.30 • lurandot«, o|icra (Dunaj). — Zagreb: 12. Plošče. — 17.00 Plošče. — 17.30 Komorna glasba. — 10.30 ■ I u-rand^t«, opera (Dunaj). — '.'.:dane«t: 12.05 Ciganska glasba. — 17.30 Radio orkester. — 19.1X1 Večerni koncert. — 19.45 Koncert orkestra. — 20.45 Pester program. — 21.00 Večerni glasbeni program. Ciganska glasba. — Dunaj: 17.110 Popoldanski koncert. — 19.30 »Turandot-, opera. — 22.05 Plesna glasba. —Milan: 12.00 Pestra glasba. — 20.15 Komedija. — 21.15 Komorna glasba. — Praga: 19.20 Poljudna glasba. — 20.20 Pesmi. — 21.00 Večerni koncert. — Rim: 13.10 Lahka glasba. — 21.00 SimloniČni koncert. — Berlin: 20.00 Igra. — 21.00 Koncert. — 22.00 Koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. — 23.00 Koncert. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. — 21.25 Kupleti. — 22.05 Čtivo. — 22.20 Pestra glasba. Milijoni in milijoni ljudi uporabljaj« le nad trideset let po spodaj navedenih navodilih levfo fienlol Dro2d|enho In blagoslovila nten neprecenljiv < udeZnl učinek Pri revmattimn trganja flV asu: boleča mesta vdrgnitt. Pri zobobolu: dlesne vdrgnitl In ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobolu, псгтоипоиЦ pomanjkanju spanja: čelo In eel» telo vdrgnill, ter vzeti zvečei pred počitkom mlačno kopel t dodatkom Levjo Mcntol-llrofc iljenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo, 1'ri želodčnih bolcfnlh: 10 kapljic na koščelt slhdkorja. Pri izpadanju las in prhajm masaža glave. Kol zobna roda Itd. Pri potenju jiodpazduho, nogi rok a i celotnega telesa naj se; poteči deli zjutraj in zvečer iz-' inivaijo. Levja-Mentol-Droidjenka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI ST1.KLKN1CI Zahtevajte izrecno Levjo-Menfol Droždfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levja-Menlol-Droždjenka se dobi v vsaki drogorijl. lekarni in boljši trgovini po 10 —, 20 — in 52 — uin. Pazite se pred po-naredbamL Centralni biro: LAVTJA MENTOL-DROZDJRNKA Zagreb, Marulifev trg 3. — Telefon: 73-52 Naprodaj sta dve poslopji T. dobro vpeljano penzijo, hotelom in gostilno na prometnem kraju na Gorenjskem — za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji. Vprašanja iz vljudnosti na upravo »Slovenca« pod št. 12.446. Selden ob Urbshem jezeru Ugodno ležeče stavbne parcele (tudi ob obrežju jezera) parcellrano, ugodno za zgradbo od 600 m' po 3 Šil in višje. Izredno cenena priložnost za nakup. Sigurna, stalno v ceni naraščajoča naložba kapitala. Ni treba takoj zidati Prospekte poSilja anončni biro Witzl, Klagenfurt, Domgafee 7. Globoko užaloščeni sporočamo, da je bil naš ljubi, srčno dobri oče, tast in stari oče, gospod Lorenc Laurich tovarnar usnja v torek dne 20. okfobra po dolgem in težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti, odpoklican v večnost. Dragi pokojni bo v četrtek dne 22. oktobra ob 9. uri svečano blagoslovljen v hiši žalosti v Grazu Schubertstrasse 73. Nato bo prepeljan v Konjice, kjer bo pogreb dne 23. oklobra ob 4. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto dne 24. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi v Konjicah. Konjice — Graz, dne 21. oktobra 1931. Alfred Laurich, Anny Wagner, Greli Wagner, Erna Laurich, otroci. Fritz Wagner, Kari Wagner, zeta. Anne-Marie, Erna, Heria, Kari, Heinz, vnuki. V imenu vseh sorodnikov. MALI OGLASI Vuha drobna vratlca l-ДО Din ali vaaka bctcdti SO par Na|man|Sl ogla* r- S Uln. Oglasi nac devet vrallc ae racunu|o vli«. Za ortflovor апатно No vpraianla brca inamlir nc odgovarlamo I 1 2 □ Ћ 31 Mlad trg. pomočnik speccrist, pošten — želi večmesečno brezplačno mesto praktikanta v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe pod »Soliden in delavoljen« št. 12.410 na upravo »Slovenca«. Postrežnica zmožna vseh hišnih del, pridna in poštena, ki zna tudi šivati, išče službo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.467. Gospodična z dvorazr. trgovsko šolo išče službo v trgovini ali v kaki pisarni. Naslov v upravi SI. pod št. 12.465. Trgovski pomočnik išče službo v galanterijski trgovini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten* št. 12.468. Kuharica stara 32 let, samostojna, išče -službo. Gre tudi kot gospodinja k samskemu gospodu. - Ponudbe pod »Resna« na upravo. Natakar-jelonoša mlad in pošten, z dobrimi spričevali, do sedaj v se-zijski službi v hotelu »Bel-levue< v Ljubljani, išče stalno nameščenje v mestu ali izven. — Naslov: Slavko Srebernar, Slomškova ulica 21. Hužbodobe Gospodična t nekaj kavcije se sprejme za brezalkoholno restavracijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.440 Študente kot akviziterje išče jezikovna šola Gosposka ulica 4/1. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj Pišite ponj! Učenkam pletiljam brezplačen pouk. ie si nabaviio pri nas pletilni s..oi. »Tehna- družba. Ljubljana, Mestni trg 25/1. Sobo oddam brezplačno s 1. januarjem tistemu, ki mi posodi Din 6000. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 12.483. Kinovanja Stanovanje treh sob z balkonom in vsemi pritiklinami, soln-čna lega ob cestni železnici se odda s 1. novembrom t. 1. Več se izve v svečami »Pax«, Celovška cesta 14. Stanovanje sobo in kuhinjo, po mogočnosti v centrumu ali v bližini tramvaja, sc išče. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »November-št. 12.480. Veliko sobo opremljeno, za dve osebi, solnčno, mirno, po možnosti 5 souporabo kopalnice in s klavirjem, išče zu takoj dr Ivan Tomšič, univ. docent, Ljubljana, univerza. Poslovni lokali na Dunajski cesti št 29'1 se takoj oddalo. Poizve se »totam Stanovanje dveh sob in kuhinje se takoj odda. Stranska pot št. 19. Išče se pisar, sluga Pismene ponudbe na špedicijo Ranzinger — Ljubljana. Čitajfe in širite »Slovenca«! Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopalnice itd. se odda v najem v Dalmatinovi ulici s 1. februarjem 1932. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.478. Stanovanje v vili 7 sob s pritiklinami se odda za 1500 Din. — Za vseliti 1. novembra. Natančnejša pojasnila v Mariboru, Gosposka ulica 56, I. nad., desno. Advokatsko pisarno v Škofji Loki zraven sodišča v svoji hiši odda takoj Albina JeraloVa, vdova po dr. Fr. Jerali, obenem z inventarjem, po dogovoru z dediči tudi pisarno v celoti. Iščem dve sobi po možnosti opremljeni. -Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slovenca«. Pisarno sobo na Miklošičevi cesti v pritličju, z vporabo te lefona, ugodno takoj oddamo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12.484. Stanovanje 3 sob, kuhinje itd. oddam z novembrom. Ciglerjeva ulica 33, Novi Vodmat. Mesečna soba v sredini mesta se odda Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod 'ln-ženier« na upravo »Slovenca« št. 11.713. Posestvo se odda v najem v ravnini, pol ure od Litije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.445. »Express« samovar za kavo kupimo takoj. Ponudbe na upra-Slovenca« pod Kava« št. 12.481. Blagajno št. 1 ali 2, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod Dobra blagajna« 12.482 na upravo »Slovenca«. Cenjene dame poslužujte sc damskega frizerskega salona Mirko Zaletel, križišče Rimske in Bleiweisove ceste. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava "Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6 II nadstr Vsakovrstno zlato Maonie po naivišilh cenah CERNE. tuveltr Ltubliaoa VVoltova ulica št. 3. аивипчвичачтлави la koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Д. M. Zorman Ljubljana, Stari trq> 32 Jedilnica skoraj nova, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12.456. Proda se hiša z lepim vrtom v Kranju. Pojasnila daje dr. Jane Igo, advokat v Kranju. Objave Javna sodna dražba 4-sedežnega osebnega avtomobila ter različnega orodja se vrši 23. oktobra gospodu. Naslov v upravi (t. 1. ob 14 na Erjavčevi »Slovenca« pod št. 12466. cesti 9. t Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena, dobra mamica, stara mamica in tašča, gospa ivanka Sirca nadučiteljeva vdova v sredo 21. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek 23. oktobra ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. oklobra 1931. Žalujoči rodbini DR. DOLENC in SIRCA. Brez posebnega obvestila. Stioje popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po nainižii ceni, in sicer: 8'40 po 650 Din. 8/50 po 1300 Din 8 " po 1500 Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroi. ki bo za Vašo uporabo tako za izdelovanje nogavic kakor vseh drugih pletenih predmetov — Pišite na naslov: Kati Vait Celje. Radio-aparat 3-cevni za istosmerni tok 150 V, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12 479. Dve gostilni v strogem središču Zagreba, na jako prometnem kraju, popolnoma urejeni in v polnem obratu, sta naprodaj z vsem inventarjem. Večletna najemninska pogodba. Nahaiata se v bližini glavne tržnice. Prva iztoči 200 hI alk. pijač in znaša kupnina 30 000 Din; druga iztoči 250 hI in je naprodaj za 40.000 Din. Jako solidna mesečna najemnina. Pro-daia gostilničarska poslovalnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, priti. Prodam vinske sode skoro nov, eleganten pia-nino »Forster«. Dobrajc, Maribor, Tattenbachova št. 21. Obrt Izurjena šivilja se priporoča na dom za obleke in perilo. Novi trg št. b-I. Nizka cena. Mreže za postelje izdelute najceneje in nai-bolje samo tvrdka Simen Sablatnik. Jesenice-Fuži-ne. Spreiema tudi popravila. Prvovrstni vinski mošt bel in rdeč — čez ulico 7 Din — priporoča vinska klet Mencinger — Sv. Petra cesta 43. Brzo slika za potne liste, lepo. takoj in ceno le Fotomever, Maribor. Cosposka 39 Mcsmhoru/o kupim nnirencle crl »v rti h A. VOLK, LJUBLJANA Veletrcutina i litom. Hcgt jeva oerla 24 Lesene hišice in vsakovrstna tesarska dela izvršuje naiceneie in najsoliAieie tvrdka Steiner & Ko., splošno tesarstvo, Liubliana, Opekarska cesta št. 31. аввааавааааваааа Čitajte in širite »Slovenca«! Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 28. oktobra 1931 dobavo: 5 kind. I nosilcev N. P. 34, 1 =— 6600 mm 2 kind. 1 nosilcev N. P. 40, 1 _ 15.750 mm Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. Jugoslovanske dukate male in velike, s sliko Nj. V. Nj. V. kralja in kraljice izdeluje in prodaja pooblaščena kovalnica Beograd, Vojvode Mišica 43 (Topčiderski drum). Dukati imajo vrednost zlata karatov 23, 66, t. j. 986' 1000 in so opremljeni z državnim žigom. Dukati se dobe v vseh bankah in menjalnicah, Kovalnica kupuje avstrijske dukate žigosane in nežigosane ter jih plača po Din 37'50 gram. šjššs* g a geo j «g3 3 je ta £ec0 J ji s ! £ ►»ge 2jo H~J s?S a . S ri i c; « -K o gi li ^goSs f I S »S-tf S, 0 « -53 a g 5 s B g i 5s r.! 'L1? Ц&Л1 Tea _ S n = K šadcSž: e« I Dr. Joža Lovrenčič: 14 finali izumrlega napada Roman iz drugega stoletja pr. Kr. »Mesec je že zašel, temno je...« se je oglasil drugi. -Temno,c ga jo prekinil Adnamat, : treba bo zažgati smolo na stolpih !« Vrh stolpov, v katera je prehajalo obzidje in sta se dvigala za visokega moža nad njim, je bila na vsakem kakor velika zdela napravljena vdolbina, katero so imeli napolnjeno s smolo, da so jo tedaj, kadar se ,je v noči vračal kralj s svoje poti, prižgali. Tudi v času nevarnosti je vrh stolpov gorelo, a tega se skoraj nihče v gradišču ni vee spominjal, le pripovedovali so o tem, kakor so slišali. ;Hej, zaspanci, vzdramite se!« je zaklical Adnamat in prijel tega in onega ter ga poiresel. Nič se niso pretegali, nič godrnjali, planili so pokonci in hoteli k vratom, da se postavi vsak na svoje mesto. »Ni treba, ni treba, nisem vas zato vzbudil! jim jo povedal Adnamat in si mel roke, radi тгаиа ali iz zadovoljnoeti, da jih je prestrašil, niso vedeli. >Kaj nas potem budiš vse? so* bili po Adnama-tovih besedah hudi. Kaj vas budim? Ker vas čaka delo. Dvai pristavita vsak svojo lestev k stolpu, druga dva pa vžigata plamenico, da zanetita na stolpih! V trenutku so izvršili Adnamatovo povelje. Na stolpih je začvrčalo in že se je z vsakega pognal modrikast plamen, ki je zaplapolal kakor mogočen kres in svetil daleč v temno noč. Stražarji so se vrnili k ognju in niso več zaspali. »Kara gre, Kara!: sta povedala ona dva, ki sta stala ob vratih. ;K Timavu je odšla že pred kraljem, kdove, kod je hodila?« »Svoja skrivnostna pota ima, ki jih ne izda nikomur!« /Adnamat, ko pride mimo, jo zaustavi, pove nam kaj!« »Saj res, saj res! so bili vsi navdušeni. Rekel ji bom, če se bo hotela ustaviti. Svoje muhe ima. Če je dobre volje, se bo rada ponudila,« jc dejal Adnamat in videlo se je, da mu Karin prihod ni neljub. »Hoj, Kara, ali si se nahodila? Dolga je bila tvoja pot!...« Dolga, dolga, mladec prijazni! so čuli oni ob ognju, kako je s svojim vreščečim glasom skušala biti ljubezniva, ko je odgovorila straži. »Dobre volje je!« je menil Adnamat. V vratih se je pojavila sloka ženska postava, nekoliko upognjena z glavo naprej, kakor bi nc zaupala nikomur in bi se hotela ob vsakem koraku prepričati, ali je pot pred njo varna. V temno haljo je bila na čuden način zavita, povrhu pa je nosila črno lisasto kožuhovino, ki se ji je poznalo, da je že davno, kar si jo je prikrojila. Pod desno pazduho je držala sveženj zelenja, ki ga je komaj objemala. Kara, Kara!« so jo vzprejeli mladci. Pozdravljena, Karti! Sam Belen te je prinesel, da nas rešiš skrbi! Prva si, ki prihajaš od Timava. Priscdi, prisedi, pa se odpočij in ogrej! jo je pozdravil in vabil Adnamat. »Prisedla bom in se pogrela, zakaj trudna sem in mrazi me, kakor bi bila volčja zima!« je odgovorila. ::Sem k meni, sem k meni, Kara!« so jo vabili mladci in ji delali prostor. Kara je sedla poleg Adnamata in skrbno položila svoj sveženj na kolena, preko katerih se je nagnila, iztegnila roke nad ogenj in si jih grela. »No, kaj je z nesrečo, Kara, ko je šel kralj k Timavu?« jo jc vprašal Adnamat, ki bi se že rad znebil skrbi. »Prihaja ...« je odvrnila kratko. >Kdo, kralj ali nesreča?« je hotel vedeti Adnamat. »Nesreča,« mu je povedala in vsi so obmolknili in gledali vanjo. »Še boste gledali!« je sama prekinila molk. »Seveda bomo, dokler nam Belen ne ugasne oči!« se je oglasil mladec, ki je rad zbadal. Kara je mimogrede utrgala z oljkove mladike, ki jo je imela v svežnju, list in ga vrgla na ogenj, ne da bl bil kdo to opazil. List se ni zganil, kar scvrl se je in počrnel. »Nič se ne širokousti, mladec! Nc bo dolgo in ugasnil ti jih bo,« mu je odgovorila skrivnostno. Mladec je poblcdel. »Kdaj jih bo pa meni?« so hoteli po vrsti izvedeti usodo svojega življenja. Volhva jc vsakega posebej pogledala, se. skrivnostno muzala in ustnice so se ji premikale, kakor bi šepetala sama zase kako zakletev, in jc prav tako kot prej vrgla na žerjavico štiri liste in gledala vanje. ■Ali vidite,« je opozorila nanje, »to je vaše živ« Ijcnjc! Oni list je tvoj, la tvoj in onile tvoj!« jc pokazala na liste in obenem na mladce, kakor je od-inenila vsakemu. Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Cofe. Izdajatelj: Ivan Rakovce. Urednik: Franc Kremžar.