r— S” tiri, pP,,9Z^io Took%^l^ea ■ Ul4 M$k\ DOMOVIIMA NO. 185 AM€RJCAN IN SPIRIT IN IANGUAG« ONlf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1967 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXV — VOL. LXV Izrael krofi gverilo v zasedeni Jordaniji Izraelske čete so s pomočjo helikopterjev na stopile proti gverilskim oddelkom, ki so se pojavili v zasedenem delu Jordanije. Tel aVIV, Izr. — Sirija je kar na svojo roko začela na ti- hern pošiljati v zasedeni del Jor-danije svoje gverilce in organi-2^rati oboroženi odpor proti iz-r3elskim zasedbenim četam, pa tudi proti Arabcem, ki z Izraelci s°delujejo. Tako so preteklo ne-delJo izraelske čete odkrile in Prestregle skupino gverilcev v S°rah ob reki Jordan v bližini ^esta Nablus, naj večjega nasel-■la v zasedenem delu Jordanije. Izraelski oddelki so ujeli 13 Arabcev, od tega je bilo 11 ran-ienih. V roke jim je padlo tudi nekaj orožja, medi njim ruske strojnice in brzostrelke, češke jnine sjrjjske ročne bombe. an preje so izraelske obmejne straže prestregle in pobile sku-Pino teroristov, enega od njih Pe ujele, ko je bila ravno na po-1 Preko meje. Izraelsko vojaško Poročilo pravi, da Izraelci v o-^nnjenih spopadih niso imeli hobenih izgub. Ker smatrajo izraelske obla-stk da je mesto Nablus središče ^abskega odpora in da teroristi ^°bivajo od tam podporo in tu-zavetje, so posebno trdo pri-isnile nanj. Tako so omejile Sv°bodo kretanja za domačine na °d sedmih zjutraj do 4 popoldne, Tod tem ko je na ostalem zase-nem ozemlju Jordanije pre-P°vod izhoda iz hiš omejena na od 9. ure zvečer do 4. zju-aJ- Arabci so dva dni zapored Zaprli nice svoje trgovine in delav-. v znak protesta, četudi so Traelske str0 oblasti zapiranje teh §° prepovedale. Teroristi so prelili preteklo sredo sredi ^ a lusa dva arabska policista aui sodelovanja z Izraelci, izraelske vojaške oblasti so N nekaj ducatov ljudi v lov ^USU obdolžile sode- 0r anja z El Fatah, teroristično rjv^arilzacijo) ki ima, svoje opoje 6 v žiriji in je izvajala svo-Ha ^^nde na izrelska obmejna Ja že pred vojno v juniju. ^EUthER0 ZAHTEVA PREISKAVO radi DRAŽJIH AVTOMOBILOV Pik ETR0IT, Mich. — Predsed Cev avtomobilskih delav- • Reuther je pozval naš Prei^68 kanadsko vlado, naj nieii806^3’ ak In koliko 50 ute" višje cene za nove av-prep ^e‘ Trdi, da so višje cene Šajj.11-9116! kajti stroški za zbolj-Veijp. v°z še daleč niso tako Pj,.1 k°I poviški cen. Iteutk naaem Kongresu bo W. tofja ar imel uspeh, kajti sena-že ^ ^agnuson in Mondale sta VaiaaI)0Vedala, da bosta zahte-Vo2ov Preiskavo novih cen za Vremenski prerok pravi: Oblač' ^ ^ostjo n°> vetrovno z verjet- naIivov. Najvišja tempe-a °koli 63. Novi grobovi Frank Skully St. Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl v St. Vincent’s Charity bolnišnici Frank Skully St. s 1087 Addison Rd., star 85 let in rojen v Velikih Laščah od koder je prišel pred 66 leti. Sedaj je bil v pokoju, preje je delal pri Chass Bross Co. Umili v družini so žena Mary, sinovi William, Victor, Edward, brata Charles in Anton, sestri Angela Steblaj in Mary Glavic. Tukaj zapušče sinove Franka Ml. Louisa, Laddia, Freda in Raymonda, hčeri Mary Bokar in Florence Lube ter sestro Roso Samida. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ, Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva sv. Antona CKO in Baragovega dvora št. 1317 COF. Pogreb bo v petek ob 9.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Mary Modic V Mt. Sinai bolnici je nenadno umrla 51 let stara Mary Modic z 970 E. 69 St., roj. Sirocinski v Clevelandu, mati Dolores Too-mey (Calif.) in Williama. Bolna je bila več let. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri, v četrtek, ob 8.30, v cerkev Filipa Nerija ob 9.30, nato na Kalvarijo. -----o----- Amerika dobila novega apostolskega delegata RIM, It. — Papež Pavel VI. je imenoval nadškofa Raimon-dija za novega apostolskega delegata za Ameriko. Novi apostolski delegat je že prišel v Ameriko in se je udeležil v New Yorku slovensnosti v čast 70. rojstnemu dnevu sedanjega sv. očeta. Ob tej priliki je stopil v stik z ameriškimi cerkvenimi poglavarji. Kardinal Wyszynski je moral osfafi doma K'ar vlada ni dala potnega lista kardinalu, so katoliški škofje odločili, da ne pojde na sinodo v Rim. VARŠAVA, Polj. — Katoliški škofje so preteklo nedeljo v posebnem patirskem pismu javno obtožili vlado, da jim odreka u-stavne pravice v pogledu izvr-šavanja njihove cerkveno-pa-stirske službe, da ovira duhovnike pri njihovem dušno-pastir-skem delu in da izpostavlja o-troke brezbožni propagandi. Vernike so pozvali, naj v posebni devetdnevnici molijo za “svobodo Cerkve in mir1’. Pastirsko pismo so podpisali vsi katoliški škofje Poljske. V njem poudarjajo pravice in svoboščine, ki jih državna ustava priznava državljanom, nato pa izjavljajo, da vlada sama te pravice v pogledu katoliške cerkve in njenih vernikov krši. Pismo je le nov ukrep v dolgotrajni borbi med komunistično vlado in Cerkvijo za duhovni vpliv na poljski narod, posebno na mladino. Nobena stran doslej v tem boju ni šla do skrajnosti, od kar sta se dogovorili jeseni 1956, ko se je dvignila Poljska proti premočnemu ruskemu vplivu v deželi, za “mirno sožitje1’ ob določenih pravicah za Cerkev. Komunistična vlada je tedaj Cer- Km bila posvarjena pred atomsko vojno CHICAGO, 111. - Sen. Karl Mundt, republikanec iz S. Dakote, je dejal tu, da je bila komunistična Kitajska posvarjena, naj se ne vmešava v vietnamsko vojskovanje, ker bo v slučaju, če to stori Amerika nastopila proti njej sami z atomskim o-rožjem. Sen. Mundt ni povedal, kdaj je bilo tako svarilo poslano v Peiping in kako. Pripomnil je le, da je slišal o tem v Pentagonu in v državnem tajništvu. Združene države imajo za enkrat edini neposredni diplomatski stik z rdečo Kitajsko preko svojega poslanika v Varšavi s tamkajšnjim kitajskim poslanikom. Tam se vrše med njima sestanki, razgovori že skozi leta. Doslej je bilo takih sestankov že nekaj čez 120. STRUP PROTI MRČESU NA POLJU KRIV SMRTI OTROK Zdravstveni organi v Kaliforniji so dognali, da je strup za uničevanje mrčesa na poljih, ki je zašel v ižito in iz tega v kruh, kriv smrti 34 otrok v Tijuani onstran meje v Mehiki. Okoli 200 otrok je v bolnicah. SAN DIEGO, Calif. — Zdrav- ane, toda strup je bil edino stvene oblasti tod so po skrbni kruhu, in natančni preiskavi prišle do zaključka, da je strup proti mrčesu in žuželkam, ki ga uporabljajo na poljih, zašel v preveliki meri v žito, moko in kruh ter povzročil oboljenja in smrt preko 200 otrok v Tijuani on- Amerika razočarala jugoslovansko upanje stran meje v Mehiki. Po poročilu glavnega javnega pravdni-ka Baja Californie Pedra M. Malpice je umrlo v ponedeljek 16 zastrupljenih otrok, včeraj pa še 18. Okoli 200 naj bi jih bilo v bolnicah in privatni negi. Mehiške oblasti so sumile, da bi utegnilo biti zastrupljeno mleko in so ustavile njegovo prodajo na celem področju. V San Diegu, katerega zdravstvene oblasti so mestni organi danji čas za prodajo alkoholnih Tijuane, mesta z okoli 250,000 pijač prekratek in so ga zato prebivalci na mehiški strani me-odločno podaljšali. Skozi pol JO naprosile, naj slučaj preišče-stoletja, vse od leta 1917, ko jed0! Je okrajni zdravstveni direk ftovozefasidei nočejo več prenašati žeje AUCKLAND, N. Z. — Z veliko večino so preteklo soboto Novozelandci odločili, da je se- parlament določil zapiranje točilnic alkoholnih pijač ob šestih zvečer zaradi vojnega napora, je ostalo pri tej uri. Od petih popoldne, ko zapro kvi popustila bolj, kot bi rada, ura(Ie in podjetja, pa do šestih Novi delegat ni v naši presto- lici neznana osebnost, je bil namreč od 1. 1942 do 1. 1949 v službi papeške legacije v Wash-ingtonu. Zato ga dober del wash- ker se je zavedala svoje šibkosti. Ko se je v naslednjih letih okrepila, je hotela Carkvi del tega, kar ji je v stiski priznala, zopet vzeti. To je privedlo do borbe, ki je včasih bolj vroča, pa se zopet unese, da znova udari z vso silo na dan. V SIKIMU ZOPET MIRNO KALKUTA, Ind. — Vlada kneževine Sikim je ukinila zatemnitev in stanje pripravljenosti civilne obrambe, ki ju je odredila pred par tedni, ko je prišlo do spopadov med kitajskimi in indijskimi četami na ingtonske diplomacije že pozna.'njeni meji proti Tibetu. je bila v vseh točilnicah alkohol-nih pijač silna gneča, ker so vsi skušali ta kratek čas uporabiti za “odžejanje1’. Po odločitvi glasovanja preteklo soboto bodo točenje alkoholnih pijač podaljšali do desetih zvečer. Glasovalci so odločili za podaljšanje točenja v razmerju 2:1. Dežela kave RIO DE JANEIRO, Braz. — Brazilija pridela, polovico vse kave na svetu. Ker se streljanje že dva tedna ni več ponovilo in se je na mejo vrnil mir, se je tudi življenje v Sikimu vrnilo v običajni tir. tor dr. J. B. Askew izjavil včeraj, da vse kaže, da je moralo v Tijuani priti do množične zastrupitve s hrano potom kakih kemikalij ali pa bakterij. Pretežno so zboleli otroci do 11 let starosti, bilo pa je tudi nekaj oboljenj med odraslimi. Danes so zdravstvene oblasti objavile, da je vzrok zastrupitve neka kemikalija za uničevanje mrčesa, ki jo uparobljajo na poljih. Ta je zašla v moko in kruh. Fred Roth, načelnik laboratorija kalifornijskega polj edelskega oddelka v Sacramentu je objavil, da so našli v kruhu, ki so ga jim poslali v preiskavo iz Tijuane “parathion”, kemikalijo, ki jo v poljedeljstvu splošno rabijo kot strup proti škodljivim žuželkam in drugemu mrčesu na poljih. Strokovnjaki laboratorija so preiskali tudi vodo, mleko in sir, kar so jim poslali iz Tiju- Vesoljsko vozilo Apollo in astronavt Shirra sta v zadnjem trenutku ostala doma, ko so ju v Beogradu že težko pričakovali. BEOGRAD, SFRJ. — Med- Iz Clevelanda in okolice Rcjak ranjen v Vietnamu— Družina Paula Berganta, 1040 E. 71 St., je bila včeraj zjutraj ustmeno obveščena po marin-skem častniku, da je bil v Vietnamu ranjen od eksplozije sin John, kateri služi pri prvi diviziji ameriških marinov. John bi bil v teh dneh odslužil vojaški rok in se za stalno vrnil domov. Tako pa leži opečen po obrazu in prsih v vojaški bolnici v Da Nangu. Bergantovi bodo prejeli natančneje sporočilo o ranjenem sinu takoj, ko bo ta prepeljan v bolnico v Združene države. — S prizadeto družino sočustvujemo, komaj 19-letnemu Johnu pa želimo, da bi hitro okreval in se narodno astronavtsko društvo' popolnoma zdrav in vesel vrnil ima letos svoj občni zbor v Beo-i domov! gradu. Vse priprave za občni ■ Prvorojenka— zbor so bile v rokah jugoslovan-j Mr. in Mrs. Frank Sorn od skega astronavtskega društva, znane Šornove restavracije na ki je hotelo porabiti občni zbor,St- Clair Avenue se je rodila za veliko reklamo za Jugosla- 25- septembra v MacDonald vijo. Povabljena je bila tudi House deklica, njun prvi otrok, naša federalna administracija ! dete sta zdrava. Cesti- odnosno NASA, ki je napravila ^amo' Podatki časnikarja Al šopa o zgubah vietnamskih komunistov CLEVELAND, O. — Joseph Alsop spada med spretnejše časnikarske trobente naših kraguljev . Njegova izvajanja so vsaj dosledna, ako-ravno niso zmeraj preveč dobro utemeljena. Isto velja tudi za njegove številke. Skuša jih utemeljiti z nadpovprečno optimistično oceno, kar pa ne bo držalo. Toda tudi njegovi kritiki ne morejo dokazati, da so Alsopove številke plod domišljije in nič drugega. S tega vidika moramo presojati njegovo oceno človeških zgub, kar jih imajo vietnamski komunisti na jugu in severu demarkacijske linije. Alsop pravi: Do poletja 1965 niso imeli vietnamski komunisti posebnih zgub v državljanski vojni. Do takrat ni namreč Amerika posegla v vojskovanje z večimi oboroženimi silami. Takrat niso posebno komunisti iz Severnega Vietnama trpeli od vojskovanja. Gverilsko vojskovanje v Južnem Vietnamu je bila zadeva ju-žnovietnamskih partizanov in terencev. Orožje in municija sta prihajala iz Rusije in Kitajske, vlada v Hanoiu je lah- ko svoje zaloge držala nedotaknjene. Hanoi je dejansko odredil za vojskovanje samo dve diviziji, vsega skupaj 20,-25,000 mož, ki sta se pa držali blizu demarkacijske linije in samo izjemoma posegali v boje. Tako stanje je trajalo do spomladi 1. 1966. V tej dobi so nosili vso težo vojskovanja južnovietnamski komunisti, ki so morali sami skrbeti za dotok vojakov v vaške straže, partizanske čete in redne vojaške edinice Južnovietnamske osvobodilne fronte. Južnovietnamska OF je namreč imela približno isto strukturo svojih vojaških sil kot partizani v Sloveniji v zadnji vojni. Že v drugi polovici 1. 1965 so morali južnovietnamski partizani nabrati mesečno o-koli 7,000 svežih vojakov, da so zamašili vse luknje, ki so nastajale v njihovih odredih zaradi človeških zgub, ranjencev, bolnikov, invalidov, dezerterjev itd. Že spomladi 1. 1966 partizanski nabori niso več mogli doseči 7,000 mož na mesec, so stalno padali in so v drugi polovici 1. 1966 znašali le okoli 3,500 mož. Števi- lo nabornikov je padalo tudi letos, sedaj jih cenijo na 2,000 na mesec. Državljanska vojna je med tem postajala zmeraj bolj zagrizena in zahtevala zmeraj več dobro izvežbanih vojakov. Ker takih ni mogla dati OF na razpolago, jih je morala preskrbeti vlada v Hanoiu. Danes smo že tako daleč, da mora Hanoi dati do 80% vseh izvežbanih vojakov, ki so uvrščeni bodisi v redne čete se-vernovietnamske armade, bodisi v partizanske oddelke in čete “s posebnim namenom”. To so oddelki, ki napadajo Amerikance z modernejšim orožjem, ki vdirajo v ameriške in saigonske utrjene postojanke, ki minirajo pota, izvajajo atentate sabotažne akcije itd. Alsop ceni, da mora vlada v Hanoiu nadomestiti vsak mesec do 13,000 zgub v vojaških akcijah vseh vrst. Alsop ne navaja nobenega konkretnega dokaza za cenitev, poudarja pa dejstvo, da je odstotek severnovietnam-skih vojakov med ubitimi sovražniki, med sovražnikovimi ranjenci, med dezerterji in invalidi od meseca do meseca večji. Alsopova izvajanja najdejo svojega najnevarnejšega kritika v dejstvu, da vietnamski komunisti pri vsem tem ravno zadnje čase hudo stopnjujejo vojskovanje, posebno ob demarkacijski liniji in v delti reke Mekong. Ako bi res imeli tako velike mesečne zgube, ki z njimi niso verjetno računali, ko so delali načrte za letošnje vojskovanje, potem si človek ne bi mogel razlagati, odkod in zakaj tako potenciranje vojskovanja. Alsop odgovarja: začela se je šestmesečna deževna doba, ki daje komunistom dosti pri-rodnih prednosti in jim lajša napade. Morda živijo tudi pod vtisom, da se ameriška odpornost hitro drobi in da je treba ta proces pospešiti, dokler ne nastopi trenutek, ko ko Amerika kapitulirala. Recimo, da je vse to res. Pa je vendarle še odprto vprašanje, ali sta dva razloga edina, ki svetujeta komunistom še več vojskovanja in še več zgub. Ali niso morda bolj merodajni razlogi, ki jih še ne poznamo? načrt za res impozantno udeležbo. Poslali bi v Jugoslavijo Apollo gondolo, tja naj bi šel astronavt Schirra, naše strokovnjake naj bi pa zastopal dr. Pickering iz Pasadene, Calif. Zadnji trenutek je pa bila ameriška udeležba odpovedana, baje zato, ker ni bilo denarja za kritje stroškov. Gondola Apollo je že prišla iz Pariza do Reke, od tam so jo pa nenadno poslali nazaj v Ameriko in s tem je odpadla glavna atrakcija iz Amerike. Ni prišel tudi astro- Iz bolnice— Mrs. Jennie Resnik, 3599 E. 81 St., se je vrnila iz St. Alexis bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zdravi st doma. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva pri Sv. vidu imajo v nedeljo pri osmi maši skupno sv. obhajilo. Velika ležišča petroleja HOUSTON, Tex. — Geologi, strokovnjaki za ležišča petroleja, trdijo, da so ta pod z mo- . 0 , . _ v v, irjem prekritim robom kontinen- navt Schirra. Pac pa se ameriški.. , , w . v , . , , , ,. , _ v ~. , , I talne plošče vsaj se enkrat bo- delegatje udeležujejo debat pri'„ , , .. . . , , ., j ^ gatejsa od onih pod zemeljskim strokovnih predavanjih. 1 Za Beograd je bilo to veliko presenečenje in razočaranje. Nihče namreč ne verjame, da je bila ameriška udeležba onemogočena radi pomanjkanja denarja. Pravega vzroka ameriške spremembe pa še niso objavili. Seveda so močno prizadeti tudi naši diplomat j e v Beogradu, ki so se najbolj trudili, da bi bila Amerika dostojno zastopana. Zato je pa Moskva poslala poleg strokovnjakov še astronavta Popoviča in pa Vostok gondolo. V Beogradu mislijo, da so neke “temne sile1’ v državnem tajništvu podrle vse načrte, ako-ravno se je tajništvo najbolj potegovalo vsaj na videz za primerno ameriško udeležbo razstavi. kopnom. na NA NORVEŠKEM SO BILE OBČINSKE VOLITVE OSLO, Nor. — Preteklo nedeljo in ponedeljek so bile na Norveškem občinske volitve. Pet strank se je potegovalo za zaupanje volivcev. Volivna kam- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Načelnik skupnih glavnih stanov gen. Wheeler se je pred senatnim odborom za pripravljenost pretekli mesec zavzemal za bombardiranje glavnega pristanišča Sev. Vietnama Haj-fong, kot je razvidno iz poročila zasliševanja, objavljenega včeraj. HARLINGEN, Tex.—Rio Grande je pognala nove tisoče ljudi iz njihovih domov, ko je na novih krajih pretrgala ali pa prestopila nasipe. Guv. Con-nally je v Austinu dejal: “Smo pred resnim problemom!” Šel je osebno nadzirat izpraznje-vanje poplavljenega področja. BOSTON, Mass. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah je zmagala z veliko večino nad 9 moškimi tekmeci kandidatinja za mestnega župana Mrs. Louise Hicks, znana nasprotnica prevažanja otrok z avtobusi v oddaljenejše šole zaradi integracije. panja se je sukala okoli lokalnih vprašanj, tu pa tam so pa SAIGON, J. Viet. Rdeči so volivci izražali nevoljo tudi radi draginje, davkov itd. Politična pozornost se je zgostila na vprašanje, kako se bo pri volitvah odrezala nekdanja vladna socijalistična stranka. Premagala jo je pred 2 letoma koalicija konservativcev, liberalcev, sredinske stranke in krščanske ljudske stranke. Politični opazovalci mislijo, da se razmerje med glasovi posameznih strank ni dosti spremenilo. Rezultati volitev pa še niso znani. Vladna politika se radi izida j volitev ne bo spremenila. i danes v svojem obstreljevanju Con Thiena malo popustili, zato pa so hudo obstreljevali postojanko j u ž novietnamske armade nedaleč proč. Ameriška letala so izvedla, ko se je vreme nekoliko izboljšalo, enega največjih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, zlasti na področje Haj-fonga in Hanoia ter na železniške zveze s Kitajsko. Pri tem je bilo po ameriškem poročilu eno letalo vrste Phantom izgubljeno. Severni Vietnam poroča o sestrelitvi 5 ameriških letal. SSOSRHsfL'Y DOMOVINA SEPTEMBER 27, 1967 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ~ No. 185 Weds., Sept. 27, 1967 Clevelandski volivec o oktobrskih volitvah Niti en teden nas ne loči od primarnih volitev. Zato razumemo tiste, ki imajo kaj politične žilice, da radovedno pričakujejo, kako bodo potekle. Nekatere je radovednost zapeljala celo tako daleč, da so začeli prerokovati. Gradivo za prerokovanje jim je preskrbel pred 10 dnevi clevelandski dnevnik The Plain Dealer, ki je izvedel med mestnim volivci zanimivo anketo, kaj mislijo o volitvah, o kandidatih in seveda tudi o zmagi. Nas ne zanimajo izjave o volitvah in kandidatih, saj o njih tako nobeno novo pozvedovanje ne bi moglo spraviti na dan kaj izrednega. Zanimajo pa nas podatki, ki bodo vplivali na zmago. Pozvedovanje je najprvo pribilo, da se bo tekma vršila le med županom R. 3- Locherjem in črnskim politikom C. Stokesom. Oba sta dobila približno enako število glasov, tako je postal tretji kandidat F. Celeste jeziček na politični tehtnici. Pa vsaj za sedaj noče biti, ker trdi, da ne bo dal nikomur svojih volivcev na razpolago. Tako se lahko zgodi, da v oktobrskih volitvah noben demokratski kandidat ne bo dobil 50% vseh oddanih glasov; kdor bo zmagal, se ne bo mogel pohvaliti z blastečim uspehom. Podatki v posameznih mestnih predelih in po poklicih po odkrivajo zanimive ugotovitve. Prva, ki pade najbolj v oči in ki bo verjetno najbolj držala, je: v oktobru bomo glasovali ne za kandidatovo sposobnost, ampak za njegovo polt. Ta okoliščina ne bo igrala nobene vloge morda pri 10-15% volivcev, kar je sila malo. To je obenem dokaz, da clevelandski volivec ne spada ravno med razgledane in da se preko potrebe da vplivati po trenutnih političnih okoliščinah, ki nimajo s kvalifikacijo posameznih kandidatov prav nobene zveze. Veliko vlogo igra tudi izobrazba volivcev. Za C. Sto kesa se na primer vnemajo volivci z visoko izobrazbo, do-čim pri njih R. S. Locher odreže slabo, prav nič pa F. Celeste. Da so vsi črnci za Stokesa, je jasno, saj vidijo v Lo-cherju svojega nasprotnika. Za Locherja so tudi vse narodne manjšine. Še niso pozabile lanskih izgredov v našem mestu in mislijo — kar je napačno — da so jih odobravali in vsaj miselno podpirali vsi črni Clevelandčani. Da so Por-torikanci za Stokesa, ni težko razumeti. Portoričani vidijo v vseh socijalnih bojih v naši deželi v črncih svoje zaveznike, mislijo, da samo črnski politiki lahko razumejo njiho ve težnje. Za Locherja bodo glasovali Slovenci, Italijani, Ukrajinci in seveda Poljaki. Pri Madžarjih utegne prevladati abstinenca, kolikor ne bodo za Locherja. Madžarji vidijo namreč v Locherju njegovo romunsko poreklo, v Stockesu pa črno polt. Če je torej lahko uganiti, kako bodo po večini glasovale volivne skupine, je težje soditi, koliko volivcev bo šlo na volišča. V tem pogledu se demokratom ne obeta nič dobrega, če pomislimo, kako klavrno se je obneslo letošnje demokratsko praznovanje Dneva dela v Euclid Beach Parku. Tisti, ki so bili tam, trdijo, da že dolga leta ni bilo tako slabo obiskano kot letos. Zato so pa tudi tako velike razlike v ocenah, koliko demokratov je bilo na praznovanju. Optimisti so jih videli nekajkrat več kot pesimisti. Kot navadno imajo verjetno pesimisti bolj prav kot optimisti Sicer so pa demokratski voditelji sami zakrivili tako blamažo. So se med seboj tako sprli, da niso mogli dobiti niti dobrega glavnega govornika, kar je najmanj, kar bi človek moral od njih zahtevati. Praznovanje naj bi podprlo kandidaturo župana Locherja, pa je ni ravno preveč. Tisti demokratje, ki so obiskovali praznovanja v prejšnjih letih, gotovo niso šli zadovoljni domov. Slaba udeležba je morala na svoj način vplivati tudi na črne demokrate, kar jih je bilo tam. Pravijo, da jih je v celem Clevelandu okoli 33 plino v demokratskih vrstah, da bi se lahko poznalo in čutilo tudi pri volitvah v 1. 1968. Tam, kjer se dva pretepata, se tretji veseli. V našem slučaju bi bila to republikanska stranka, in marsikateri kongresnik ali senator, ki je do sedaj “trdno sedel” v svojem volivnem okraju, oziroma državi, bi se nepričakovano znašel pred poraženimi. Med poraženimi bi bili v tem slučaju tudi vsi tisti, ki podpirajo strankine, v našem slučaju demokratske kandidate. Tudi na to bi morali misliti clevelandski demokratski veljaki. Morda na tihem mislijo, pa tega ne upajo nikomur povedati. Imajo zelo prav; pri demokratih nista doma ne samo disciplina in sloga, ampak tudi ne molčečnost. mmmmgrnmsmtsBiK 1 | BESEDA IZ NARODA Roženvensko romanje c/ Zo- Če je to res, potem razumemo, zakaj se letošnje zborovanje v Euclid Beachu ni obneslo. Kateri črni demokrat bo pa agitiral za udeležbo, ako bo na zborovanju vsa slava namenjena belemu županu Locherju? Vse to bi imelo svoj pomen, ako bi se letošnje volitve vršile v znamenju strankarskih bojev. Pa se ne. Znak za volitve je barva polti. Strankina načela pridejo šele potem na vrsto. To je pa sila zapeljivo geslo, požene lahko na volitve ravno tiste volivce, ki se drugače za primarne volitve ne menijo. Če bo pa rasa tisti nagib, ki bo gnal volivne upravičence na volišča, potem lahko pričakujemo presenečenja, kakšna, ne vemo. Zato je tudi vsako prerokovanje sila tvegano. Naj se končajo orimarne volitve na demokratski strani tako ali tako, rane bodo čisto gotovo pustile za seboj. Rane pa morajo biti zaceljene do novemberskih volitev. Če ne bodo, se bo lahko veselil zmage — republikanec Taft. To bi pa tako globoko spodkopalo že itak rahlo disci- CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja je roženvenska nedelja. Na to nedeljo prireja že nekaj let clevelansko Društvo SPB romanje k Žalostni Materi božji v Frank, O. Tudi letos vabi to društvo na to romanje vse clevelandske in okoliške rojake. Kdor se še ni priglasil, naj to stori takoj. Po telefonu naj pokliče ali Lojzeta Bajca — 531-4306 — ali pa Toneta Megliča — 431-1447. Romarski bus bo odpeljal izpred cerkve na Holmes ob pol osmih zjutraj, drugi pa izpred Baragovega doma ob o-smih zjutraj. Voznina za odrasle po $2.50, za otroke pa po $0.75. Vse cerkvene pobožnosti na romanju bo opravil g. Jože Falež, kaplan pri Sv. Vidu, vse petje pri maši, petih litanijah, križevem potu itd. pa bo spremljal na orglah g. R. Knez. Ne pozabite vzeti s seboj Slovenskega misala in slovenskega pri- na 152. cesti, kajti celo na pročelju šolskega poslopja so zgradili visoke železne stopnice, ki so vodile iz drugega nadstropja kot zasilni izhod v slučaju požara. Šolo omenjam vsled tega, ker je v njej dobilo pouk tudi veliko slovenskih otrok. Na stotine jih je šlo v teku petinpetdesetih let skozi ta hram učenosti. Gotovo bi poslopje še danes služilo svojemu namenu, da ni tega dela mesta velecesta enostavno prerezala na dvoje. Šola je ostala sama potisnjena med industrijska poslopja in železnice. Mesto nje so zgradili dvoje novih šolskih poslopij: eno na vogalu Grovewood in 177. ceste, drugo pa na Larchmond Avenue blizu St. Clairja. Skoro osem let vsak dan hodim na delo in nazaj mimo stare nottinghamske šole. V prvih letih, ko še nismo nič vedeli o ve-lecesti, je mogočno šolsko poslopje nekako zaključilo lepo cesto Nathingham. Ko sem odha- ročnika “Naša daritev”. Dva prostora imamo Slovenci, ljalv? f61?’,80 Sruče učencev za' na katerih se vsak izmed nas j ^ 6 Sol° in se razhal'ale P° resnično dobro domače počuti: okollsklh ulicah> veliko so jih to je v svoji domači hiši in pa v svoji slovenski cerkvi, kjer se lahko vsak sam in vsi skupno podomače z Bogom pogovarjamo, molimo k Njemu in pojemo v Njegovo čast in slavo ter se priporočamo Materi božji, da posreduje za nas pri svojem nebeškem Sinu. Slovence na tujem zlasti prav to najbolj vleče na romanje, ali — bolj pravilno — na božjo pot. Ne romamo na božje poti samo Slovenci. Tudi drugi narodi romajo. Bil sem na romanju z Nemci, pa se mi je zdelo, da sem na izletu. Tudi z Angleži sem že bil, a sem imel vtis, da sem na pikniku. Kadar pa romam s Slo venci, čutim, da sem na božji poti. Toda tega ne občutim sam, tako občutijo tudi vsi drugi. V svoji družini doma in v svoji cerkvi kot tudi na našem slovenskem romanju se Slovenci še najbolj in najlažje počutimo resnično kot božji in Marijini otroci, kot udje božjega ljudstva, da se izrazim v duhu zad njega cerkvenega zbora. Naj bi bilo vse to tako tudi na našem nedeljskem slovenskem rožen-venskem romanju pri Žalostni Materi božji v Frank, Ohio! J. S. Staro Minghamsko šoio podirajo CLEVELAND, O. — V ponedeljek, 11. septembra 1967, so :ačeli s podiranjem starega šolskega poslopja na cesti Nottingham. šola je bila zgrajena leta 1907, potem, ko je leto preje požar upepelil šolo na 152. cesti. V tem požaru je zgorelo preko sto otrok in kaka tretjina je bila slovenska. Prav na istem kraju, kot je stalo šolsko poslopje so zgradili novo veliko zidano šolo v spomin na tragedijo, v kateri je zgubilo življenje toliko otrok. Istočasno so zgradili tudi novo šolsko poslopje na Nottingham cesti, ki je bila v tistih časih najlepša cesta v vzhodnem delu Clevelanda. To je bilo veliko poslopje, ki je pa že na zunaj kazalo, da je bilo zgrajeno pod vtisom požara pa odpeljali rumeni šolski busi v bolj oddaljene kraje. Bilo je živo, kakor v panju. Poslopje je imelo neko posebnost: jate golobov, ki so posedale po žlebovih in na robovih strehe; pozimi pa tičale ob dimnikih. Žalostno je bilo videti, ko neke jeseni (1960) ni bilo več mladine. Golobje so se žalostno spreletavali okoli zaupščenega poslopja. Naslednjo pomlad je trava zarasla okolico, lepotično drevje je zdivjalo. Poslopje je izgledalo kot star zapuščen grad. Nekega dne so pred pročelje postavili visoko železne drogove in nanje pritrdili velike reklamne napise. Prvi napis je bil znani izrek u-morjenega mladega predsednika ZDA Johna F. Kennedy-ja: Ne glej, kaj bo domovina naredila za te, ampak glej, kaj boš ti storil za domovino! Kako pomembne besede! Zdelo se mi je, kot da je to poslednje sporočilo šole, ki umira. Ta dogodek omenjam tudi vsled tega, ker so Slovenci v Collinwoodu prišli na misel, da bi morda kupili to poslopje in v njem pripravili in ustanovili novo slovensko zbirališče. Hoteli so za ta načrt zainteresirati in navdušiti vso slovensko skupnost v Collinwoodu. Vršil se je poseben sestanek v nedeljo, 19. februarja 1961. Poslopje je bilo ocenjeno na 250 tisoč dolarjev. Plačati bi bilo treba 12.000 dolarjev kot naplačilo, ostalo bi krilo posojilo. Do konca cena še ni ni bila določena. Pozneje je bila prodaja odpovedana. Okolica šole in Nathingham-ska cesta sta se v zadnjem času ob otvoritvi veleceste Lakeland freeway precej spremenili. Velecesta je bila odprta 7. decembra 1962. Nottinghamska cesta pa je bila zaprta ob Dominisovi hiši. Vsporedno z velecesto tečeta na vsaki strani obrobna cesta; na južni strani S. Waterloo Road, na severni pa Villaview. Medtem so tudi podrli dreve- sa v gozdu nasproti Kovačeve hiše na Nottingham. Gradbeno podjetje Stakich je na tem prostoru zgradilo kakih osemdeset novih modernih domov. V tem novem naselju smo dobili dve novi cesti 176 in Brain Drive. Težko si je predstavljati, kako je moglo s te gmajne nastati tako lepo naselje. Ko greš skozi naselje in se obrneš nazaj proti Nottingham cesti, stoji pred teboj belo poslopje Kovačeve hiše. Po tolikih letih je sedaj dobila šele pravi, mogočni vtis. Pred staro Nottinghamsko šolo je še pred kakimi desetimi leti stalo poslopje požarne o-brambe, ki so ga pa podrli in zgradili novega ob St. Clair Avenue. Tu pa so letos zgradili novo gasolinsko postajo Atlantic. Lansko leto pa so zgradili nasproti stare šole tovarno za črnilo in barvne trakove za pisalne stroje. Tako se je okolica nekdaj naj-lepše Nottingham ceste v nekaj letih popolnoma spremenila. Kaj bodo sedaj gradili na prostoru, kjer je stala nottinghamska šola mi ni znano. Naj ostane to napisano v spomin na staro nottinghamsko šolo. Dočakala je točno 60 let, pa tudi v spomin na cesto Nottingham, saj so njeni prebivalci skoraj izključno Slovenci. Zdravko Novak Njenim sorodnikom ob izgubi naše iskreno sožalje! Louis Balant ? GRDINA ? Pazite na poseben oglas 29. septembra! V E!y je že padla slana ELY, Minn. — Danes, ko Vam pišem to kratko poročilo, smo že v jeseni, 20. septembra. Kratko je bilo poletje, posebno za naše hladnejše minnesotsko podnebje. V minuli noči pa je padla prva jesenska slana, ki pa ni povzročila veliko škode. Prejel pa sem pismo od nečakinje Štefanije Pešel iz Jerneje vasi. Piše mi, da je 24. julija tolkla po Beli krajini in Dolenjskem kot jabolka in jajca debela toča, ki je napravila okoli 700 milijonov starih dinarjev škode. Prizadeta so bila gospodarska in stanovanjska poslopja, sadovnjaki, vinogradi in vrtovi. Zelo sta trpeli vasi Grm in Otok, v o-kolici teh dveh vasi je koruza skoro uničena. Nečakinja poroča tudi, da se je v njenem kraju koruza dobro obnesla, nadloga pa so divji prašiči, ki jo ponoči žro, a so postavno zaščiteni, da se jih ne sme streljati. Žrtve teh zveri so kmetje, živeči ob vznožju hribov zahodno od Črnomlja. Tako ima vsak svoje težave. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni! Joseph Peshel ftlov grob v Lorašnu LORAIN, O. — Hitro tečejo leta in starejši slovenski rod se vedno bolj krči. Število nekdanjih tako delavnih pionirjev in pionirk se manjša, tisti pa, ki so še ostali, pa se odmikajo javnemu življenju. V ponedeljek, 8. septembra, je na svojem domu nenadno zatisnila za vedno svoje oči Mrs. Mary Baraga s 1987 E. 33 St, rojena Stembol v vasi Skrilje pri Igu, od koder je prišla v Ameriko leta 1909. Naslednje leto se je poročila z Jožetom Barago. Ko ji je mož po 20 petih umrl, je ostala vdova. Zaposlena je bila kot čistilka v Citizen Home Savings Banki do svoje upokojitve pred več leti. Dočakala je 80 let. Pokojna je zapustila sinove Josepha, Cy-rilla in Franka, hčer Mary, 6 vnukov in vnukinj ter 5 pravnukov. Bila je članica ADZ št. 21, ABZ št. 6', SNPJ št. 17 in SŽZ št. 40. Pogreb je bil 20. septem-ora ob devetih dopoldne v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. A. Rupar daroval pogrebno sv. mašo in opravil pogrebne obrede. K večnemu počitku so jo položili na Kalvariji. Pokojni naj sveti večna luč in naj počiva v miru božjem. ¥efešasffiio romanje p Evropi VIL CLEVELAND, O. — Iz hotela De Louvre vodi široka cesta naravnost v pariško Grand Opero, v kateri je bila na sporedu v ponedeljek zvečer, 17. julija znamenita opera “Carmen,” katero je šla poslušat tudi Kollandrova skupina v spremstvu prijazne gdčne. Marije Mozetič. V bližini hotela je Place des Pyramides, kjer se nahaja krasen spomenik junakinje ter mučenice Francije sv. Ivane o’ Are, Device Orleanske, ki na visokem konju gleda zmagoslavno na Pariz. Za časa francoskega kralja Karla VI. so Angleži zasedli skoro vso Francij j o ter vladali v Parizu; splošno zmedo je povzročil Karl VI., ki je bil tako slaboumen, da je nekoč v avgustu pridirjal na bojišče v kožuhu ter udrihal z mečem po Angležih in Francozih. Bolnega kralja so seveda zaprli ter si izmislili igralne karte, da se je kratkočasil z njimi. Od tega časa so se razširile igralne karte po vsem svetu. Njegov naslednik je bil Karl VIL, ki je bil takorekoč kralj brez kraljestva. V tem skrajnem trenutku, ko je bila vsa domovina v nevarnosti, je božja previdnost navdušila Ivano d’Arc, preprosto dekle iz Domremya, da je nudila pomoč kralju. Zdelo se ji je, da jo kliče sv. Mihael ter ji veli, naj z božjo pomočjo reši Francijo Angležev; ker so se vizije večkrat ponovile, je osedlala belega konja ter z mečem, ki je visel v cerkvi Sv. Katarine zdirjala v kraljev šotor. Karl VII. je bil nepričakovane pomoči zelo vesel ter nudil pogumnemu dekletu orožja in vojake, s katerimi je vzela trdnjavo, osvobodila Rheims in Orleans ter podila Angleže iz Francije. Naposled so jo Angleži ujeli ter bi jo samo do smrti zaprli, ako bi Devica Orleanska preklicala vse vizije ter se odpovedala prikaznim, toda ona je ponovno ter stanovitno potrdila vse vizije, da je bila po Sv. Mihaelu od Boga pozvana, naj zgrabi za meč, Angleži so iz maščevanja napačno zapisali, da je bila kot čarovnica s hudičem v zvezi; obsojena je bila v smrt na grmadi 1431., njen pepel so vrgli v Seino, da si nihče ne bi mogel ohraniti spomina na junakinjo Orleansko, ki je osvobodila svojo domovino ter rešila Francijo angleškega gospodstva. V torek, 18. julija popoldne smo odšli na pariško letališče ter ob 6.20 odleteli iz Pariza proti južni Franciji v svetovno romarsko središče Lurd ob vznožju Pirenejev, kamor smo došli ob 8:20 zvečer. Že od daleč smo slišali romarsko petje in mile glasove lurških zvonov. Nastanili smo se v Hotelu Ambassador, ki je najbližji Lurški votlini; po večerji smo hiteli čez kratki most k baziliki Matere Božje ter se ji poklonili in jo pozdravili. Daši je bilo že precej kasno, vendar je bilo spodnje svetišče nabito polno romarjev, ki so peli ter molili v skupinah. Nato smo se ustavili pri Lurški votlini ter ugledali globoko na skali Marijo, ki je žarela v sijaju neštetih votivnih sveč, ki so razsvetljevale visoko ter globoko votlino. Toliko sveč, malih in velikih nismo še videli goreti v našem življenju. Pred votlino so klečale trume vernikov, povzdigovale oči k Mariji ter ji izročale svoje prošnje; zdelo se nam je, da je čudoviti odsev iz votline razsvetljeval ter objemal pobožne romarje z velikim zaupanjem. Tudi mi smo prižigali votivne sveče, se priporočali Mariji v varstvo ter odšli prenočevati v naš hotel. Drugega dne, 19. julija nas je zbudilo sonce, podvizali smo se k svetišču, kjer se je kar trlo romarjev; v zgornji ter spodnji baziliki so se brale vs. maše v raznih jezikih; le s težavo smo se prerinili v spodnji baziliki v stransko kapelico, kjer je Father Godina daroval sv. mašo. P° maši smo šli pit lurško vodo, ki iz mnogih cevi teče izpod skale; nato smo se porazgubili med velikansko množico, ki je privrela od vseh strani v Lurd k Mariji ter napolnjevala obširni trg pred cerkvijo, vse ceste in ulice ter vsa gostišča. Lurd leži pod Pireneji, pod strmo goro, na vrhu, katere se blesti grad v jutranjem soncu in je prav blizu španske meje, 12 milj od Tarbe-sa in 20 milj od Bayonna; v mestu je polno hotelov in restavracij; ima mnogo trgovin iu prodajaln, ki ob času romanj delajo dobre kupčije. V vsaki prodajalni imajo spominke iu razglednice, težave smo pa imeli z znamkami; v prvi trgovini smo kupili razglednice, pa znamk niso imeli, v drugi trgovini so nam odgovorili, kjer ste kupili razglednice, tam kupite še znam* ke, v tretji prodajalni so nas napotili na pošto. Na pošti niso sprejeli dolarjev, napotili so nas na banko, a kje je zopd banka? Predno smo vse to srečno obredli, je stalo sonce že visoko, pritisnila je velika vro čina, največja, kar smo jo doživeli na našem 19-dnevnem p°' tovanju. Še v senci pod drevesom stoječ smo bili vsi potni & mokri. Popoldne so se romarji pri' pravi j ali za procesijo, vozili so bolnike v posebni prostor pred cerkvijo; tudi redovnice so vlačile bolnike na posebnih vozičkih; slišalo se je petje in molitve, procesija z Najsvetejšin1 se je pričela. Pred vsakim bolnikom se je duhovnik ustavljal’ ga blagoslovil ter obhajal; pr^ teh procesijah so se nad bolniki že vršili veliki čudeži, ki s° bili raziskovani ter uradno P0' trjeni od nekatoliških zdravnikov. Lurd je zaslovel, ko se je T’ februarja 1858 opoldne prikazala nad skalovjem Massabiell6 Mati Božja revni 14-letni deklici Bernardetki Soubirous; 1° prikazovanje se je v dobi šestd1 mesecev 17-krat ponovilo. Studenec, ki je bil do tedaj nep°' znan, je pričel izvirati ter ime čudežno zdravilno moč; množil ljudi so pričele prihajati k studencu, da so krajevne oblaS dohod k studencu zaprle, a ga zopet odprle na povelje c£ sarjevo. Škof iz Tarbesa je d0 ločil znanstveno komisijo, ki je raziskovala prostor prikazovani skozi tri leta ter uradno od° brila prikazni Matere Božje, ka teri na čast se je dvignila mog° čna bazilika. Po končanih pobožnostih sna0 se poslovili od Lurda ter se v’r nili z letalom v Pariz, kjer sin0 prenočevali v znanem Hotel11 de’ Louvre. (Dalje sledi.) Ernest Terpi11 IZ NAŠIH VRSl GILBERT, Minn. — Sp°šta' vano uredništvo! Prav leU hvala za obvestilo, da mi bo na ročnina potekla. Prilagam ček ^ obnovo enoletne naročnine Ameriško Domovino. Z lisi0 ^ sem zelo zadovoljen in ga zvre sto prebiram. v Želim Vam tudi v bodoče 5 mnogo uspeha in novih naroc kov. Vas lepo pozdravljam! Andrej Pučk° ? GRDINA ? Pazite na poseben ogla5 29. septembra! K)000000000<^>000 Maks Metzger: ksA« ft#Jr • * *■ • ‘ •> ^ »S J-:* Oi.. Monika potuje na Madagaskar *ooo()oo<==>ooo()<=>ooo reti moraš!” Kakor pa je stala stvar, sta se morala zadovoljiti s tem, da sta tudi ona dva plju- Poznala sta že take namere. “’One pound vnaprej!” sta zahtevala vsak z enim prstom v zraku in se pričela zložno šetati. Sila je bila velika, sirena je znova tulila in atek se je hotel vdati v neizbežno, tedaj Skupna prireditev v Euclidu vala, ali od zgoraj navzdol gre laže kot od spodaj navzgor. Samo Tajo je bil tega deležen, čeprav ni mogel nič za to, a tako se je zgodilo nekaj nepričako-1 se navadno godi neudeleženim Vanega. Za njimi je zadonelo gledalcem. petje in konjski peket — svat- Ville de Tamatave je zaničlji-bena kočija s pohajkujočo Ve- vo obrnila tej orehovi lupini, liko Britanijo je pridrdrala na polni zlobe, hrbet in krenila v nabrežje in se vstavila ravno modrozlati večer, medtem ko so poleg njih. Potniki so dopeli se beli golobje še enkrat dvig-ravno svojo naj ljubšo pesem in nili nad Lizbono in potem krot-jo hoteli znova pričeti, ko je ko in mirno zleteli v svoja gnez-skušal atek razložiti položaj da. Jamesu, ki je bil tudi sedaj še Prihodnje dneve ni bilo videti videti prav razumen. A Sally je kopnega. Zanimivo je bilo opaže na prvi pogled dojel, kaj se zovati, kako so postajale nežne godi. Medtem ko so ostali skrb- barve na nebu in v vodi krep-no izložil Toma in ga naslonili ke j še. Sonce je zgubljalo vedno no vozna vrata, je stopil on kar več svoje miline, z zlatimi kopji v čoln, segel v hlačni žep in je zbadalo ljudi in jih gonilo potegnil ven polno pest svetlih pod plahto. Morska površina, ki zlatnikov — ne en funt, ampak je bila zjutraj in zvečer sinja najmanj deset funtov. Prste dru- kot krožnik iz porcelana, je bila ge roke je stegnil in skrčil dva- opoldne podobna belemu zrcalu, krat visoko v zraku. Dvakrat čim bolj pa so postajali ljudje Pet je deset! Malo Portugalcev utrujeni, tem veselejše so postaje, ki ne bi znali rešiti tako pre- jale ribe. Posebno zjutraj so se Proste računske naloge. Uporab- dvigale cele jate nad vodno gla-no računanje bi imenoval to dino in švigale s široko razpro-gospod Kotnik, Monikin učitelj, strtimi plavnutmi, ki so bile po-S tem je tudi res dosegel tako dobne perutim, visoko v zrak. globok vtis, da se nabrežna ro- Marsikatera tako visoko, da je Par j a nista menila več na “vna- padla na krov. Mornarji so se Prej” ali “naknadno”. Pijani voj- tega veselili in jih kazali Mo-Vode v svatbeni kočiji dobe na niki, ki je občudovala čedne ži-Upanje. Vrhu tega so se vračali valce, a nato so jih nesli v ku-čolni od parnika. Treba je bilo hinjo, kjer jih je kuhar ocvrl— odločnega ravnanja. Polastila baje so bile zelo okusne. Nekoč sta se Toma, ga položila na ja- pa se je polastilo razburjenje dr o na dnu čolna in naslonila cele ladje, ko je zaklical eden njegovo glavo rahlo na veslaško izmed častnikov z mosta: “Del-klop. Sally je plačal kočijaža, ki fini!” Vsi so stekli k ograji in je globoko pozdravil z bičem in Monika je videla, da je na obeh oddrdral. Nato so vsi poskočili straneh parnika kar mrgolelo v čoln. Bilo je sicer malo tesno, velikih rib, katere so molele ši-a Monika je bila navdušena. Ijaste glave iz vode, se pognale Portugalca sta veslala, kot da v lepem loku skozi zrak in se jj«ia gre za glavo, in čoln je do- — komaj so se spustile v vodo-segel stopnice ravno, ko so se že zopet odgnale. Brez dvoma Pričele pomikati navzgor. Spu- niso bili slučajno tukaj, ampak stili so jih zopet dol in vsi so se so spremljali parnik, ki so ga izpeli na krov razen Sallyja, ki bili vzeli v svojo sredo. Plavali j® spravljal svoj zlati zaklad iz so mnogo hitreje kot parnik, hlačnega žepa na dan, pri čemer Švigali so naprej, zaostajali in ga sta ga čolnarja lakomno opazo- nato zopet prehitevali. V tej vala. Med zlatniki je bilo nekaj igri je bilo toliko vedrine, deške sixpence-novcev, ki jih je Sally razigranosti, besne vneme, po-pobral ven, kot'da niso dovoij kazati svojo presenetljivo ume-dobri. A nenadoma se je skrila I telnost, in ob tem tako jasna ^°ka z zlatom zopet v hlačnem namera, ostati v zvezi s parni-^epu in druga roka je vrgla six- Ikom, ki mu je nedvomno veljala Pence-novce v klobuk, ki ga je vsa slavnostna predstava, da so Nastavljal eden izmed možakar- bili vsi gledalci nad tem raz-iev, na kar je planil Sally z drz- posajenim vedenjem vzhičeni. Nhn skokom prek klopi na stop- Morda so delfini edine divje ži-Nice, brcnil gugajoči se čoln in vali na svetu, ki se srčno vesele, dosegel z dvema nadaljnjima Če prodre človek v njih območje, bokoma krov. V istem hipu je zato so jih ljudje tudi sprejeli ^"donelo zvončkanje s poveljni-|v svoje pravljice. ®hega mosta, vijak je pričel to- “Nekoč,” je pripovedoval atek, Potati, stopnice so se škripaj e “Se je hotel grški pevec, ki je dvignile in Sally je pljunil prek imel lepo ime Arion, peljati s °graje ravno na glavo enega pevskega slavja domov. Naj lep-j ?yojih portugalskih prijateljev, še je zapel izmed vseh in dobil ] kajpada je bilo to Sallyjevo rav- nagrado. Tega je bil zelo vesel, j Nanje nekam neolikano, toda morda se je tudi veselil, da bo j Potniki in posadka, ki so zašle- kmalu zopet doma, vsekakor je kovali od zgoraj z veliko nape- stal ob nosu ladje in pel ob tostjo ves potek, so mu z nav- spremljavi svoje lire, ko je zamašenim ploskanjem izrazili vozila ladja z napetimi jadri na Sv°je priznanje. Sallyjev ugled Linje morje. Tedaj so prišli del-Sfi 3e na ladji znatno dvignil za- fini na površje, spremljali so ladi pravočasnega in pravičnega ladjo in poslušali Arionovo pe-P-’junka. tje. Arion se je vzradostil, ko so ; Senhorja v čolnu sta plesala, ga tako pazljivo poslušali, in je I NM da ju je pičila španska mu- vedno lepše in krasneje pel in j\a- Od togote sta vrgla svoja igral. Delfini so popolnoma po-abuka na čolnovo dno in čepe- j divjali, od veselja in pričeli ple-a^a p0 njj^ njip pesti pa so pla- sati, prav tako, kot delajo zdaj ^lle v zrak in, če bi bila mogla tam zunaj. Tedaj so mornarji aoseči Sallyja, bi bila gotovo pričeli Arionu zavidati. Morda j ° Vela; “Umreti moraš — um- j so se tudi hoteli polastiti le zlat- jnikov, ki jih je Arion dobil na slavju za nagrado — tako kot sta bila čolnarja v Lizboni lakomna našega zlata — kratko-malo, sklenili so, da bodo lepega mladega pevca umorili. (Dalje prihodnjič) EUCLID, O. — V nedeljo, 1. oktobra se prične doba kulturnih prireditev v SDD na Recher Avenue. Pri prvi bodo sodelovali pevski zbori Slovan, Zarja, Mladinski zbor kr. št. 2 SNPJ, Euclid Barbershop in dramatsko društvo Naša zvezda. Ker to ni moglo pripraviti kake primerne igre, je bil povabljen tambura-ški zbor Herak družine, ki bo nastopil v hrvaški narodni noši. Spored -bo zanimiv, nato bo sledil banket. Ob tej priložnosti bomo počastili naše pionirje, med njimi direktorja doma ob njegovi otvoritvi 19. septembra 1919 Franka Žagarja, Matijo Nemca, Miho Dolnika in Ignaca Klopovica. m). Svoji župniji in dekanatu Počaščena bosta tudi še ustano- Radovljica se je formalno odpo- vna člana John Bolden in Valentin Kuhar. Vabimo vse rojake in rojakinje, da se pridružijo temu našemu slavju, da se bomo skupaj spominjali ustanovitve tega našega središča, pa tudi dali poguma za nadaljevanje teh naporov v bodočih letih. Prav zato so posebno vabljeni mladi, kajti v njih roke bo moralo postopno preiti vse, če naj se ohrani pri življenju. Pričetek sporeda ob štirih popoldne. Za ples bosta igrala Frankie Kraner orkester in tamburaški orkester Herak. V imenu direktorija vsi prisrčno vabljeni. Joseph Trebeč, pred. Zgodovinski trenutek na jubilejnih slovesnostih pna Brezjah Ameriška Domovina je že 13. tm. prinesla iz Celovca poročilo o mogočnem slavju na Brezjah ob 60-letnici, kar je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal milostno podobo Matere božje na Brezjah. Medtem pa smo dobili že tudi iz Ljubljane “Družino” od 15. tm., ki objavlja dol-ko poročilo o tem velikem slovenskem Marijanskem slavju. Poročilo ima značilen naslov čez vso prov stran “BODI MATI stalni del sv. maše (kanon) v dovoljenju sv. očeta Pavla VI. SLOVENSKEM JEZIKU. Malo je še narodov na svetu odn. v Cerkvi, ki so že kaj takega doživeli. Hvala Bogu in sv. očetu! Prepričani smo, da bo sv. Sedež kmalu dovolil, da bomo smeli vsi Slovenci, doma, za mejo in po svetu, z duhovnikom sodaro-vati vso sv. daritev v materinem jeziku. Po “Družini” je bilo na slavju na Brezjah v soboto in nedeljo, 2. in 3. tm., okoli 25.000 romarjev. Spominskih podobic so raz- NAŠE PRIHODNOSTI!'’ Pod delili 38.000. Slavje je pokazalo, njim je prav tako čez vso stran slika romarske množice, ki se je zbrala k nadškofovi maši na Brezjah v nedeljo, 3. tm. Ob sliki je napis:” Jubilejne slovesnosti na Brezjah, vgdno POMEMBNI MEJNIKI V NAŠI VERSKI ZGODOVINI.” Drružinino poročilo o brezjanskem slavju vsebuje daljše izvlečke iz govorov vseh treh slovenskih škofov, ki so jih imeli ob tem mogočnem Marijinem slavju, in pa seveda podroben opis slavja. Če bo prostor dopuščal, bo Ameriška Domovina, prinesla vsaj bistvene dele iz teh brezjanskih škofovskih govorov. Iz opisa slavja, ki ga prinaša Družina, pa bodi že danes omenjeno za nas, ki živimo v zdomstvu, pa vendar še vedno živo povezani z domačim življenjem, da pomeni letošnje brezjansko romanje v eni stvari posebne vrste mejnik. Med svojo nedeljsko sv. mašo na Brezjah, 3. sept. 1967 (angelska nedelja) je ljubljanski nadškof prvič molil po posebnem da je Marija še vedno naša mati in kraljica. Tisoči in tisoči Slovencev so prihiteli, da jo pozdravijo, se ji zahvalijo, jo prosijo zase in za ves naš narod. Škofje so v govorih prikazali vlogo, ki jo je imelo Marijino češčenje v zgodovini našega naroda in pokazali pot, ki naj še poglobi našo ljubezen do te naše Matere in Kraljice. Vrnil se je Po 22 letih političnega begunstva v Avstriji se je vrnil v domovino g. Jakob Fatur, bivši župnik in dekan v Radovljici na Gorenjskem. Naselil se je v Črnivcu pri Mošnjah na Gorenjskem. — Do svoje vrnitve je u-pravljal župnijo Selce pri Bre-žah na Zg. Koroškem. (Zel-tschach bei Friesach, Ktn. 817 Pazite na poseben oglas 29. septembra! vedal 1. 1964. Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik mu je podelil častni naslov “decanus emeritus”. Dekan Jak. C. Fatur je bil rojen 24. jul. 1882 v vasi Zagorje na Krasu. V mašnika je bil posvečen 15. jul. 1907. Od 1908-1914 je bil kaplan pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dol. Odtod je bil prestavljen za mestnega kaplana v Radovljico; po smrti dekana Lenarčiča je postal tam provizor; ko pa je bila radovljiška župnija razpisana, jo je dobil on: postal je tako mestni župnik in dekan obširne radovljiške dekanije. Na tem mestu je ostal do 1. majnika 1941, ko je Hitler zasedel Gorenjsko. Tedaj je bil kakor drugi duhovniki tudi on po Gestapu aretiran in interniran. Vsega skupaj je bil v sedmih taboriščih. Prestal je pravi križev pot. V začetku majnika 1945 se je vrnil v svojo župnijo, pa se kmalu umaknil pred komunizmom na Koroško. Najprej je bil v vetrinjskem ta-3orišču; odtod je šel v špitalsko taborišča, kjer je ostal do 1. nov. 1945, ko je postal pomož. župnik v Irschenu v Gor. Dravski dolini. Dne 1. I. 1946 ga je celovški škof dr. Jos. Koestner poslal za provizor j a v St. Lorenzen (1500 m nadmor. višina) v Ebe-ne Reichenau, kjer je potem o-stal do 1. dec. 1950; odtlej pa do svoje vrnitve v domovino je bil administrator župnije sv. Heme v Selcah pri Brežah, kjer med drugim obnovil obnovil cerkev in župnišče, nabavil zvonove, prezidal mežnarijo itd. Imenovanje Za honorarnega predavatelja za cerkveno pravo na teološki faculteti v Ljubljani je bil imenovan dr. Stanko OJNIK, dose-daj tajnik na škofijskem ordinariatu v Mariboru. Slovenski Kapucinski Komisariat Z odlokom kongregacije za redovnike je bila 12. jun. 1967 odpravljena dosedanja kapucinska ilirska provincija, v kateri so bili združeni vsi kapucinski samostani v Sloveniji in na Hrvaškem. Z istim odlokom sta bila ustanovljena dva samostojna komisariata, eden za Slovenijo, drugi za Hrvaško. Slovenski kapucinski komisariat bo imel sedež v kopucinskem samostanu v Škofji Loki. Za prvega komisarja je bil imenovan p. Boleslav POLANSKI, defini-torja pa sta p. Jože KUNŠEK in p. Avguštin CIJAN. Vsi ameriški diplomat j e so pa | ki- To velja posebno za naše di-odpotovali iz Mavretanije, Jeme- plomatsko osobje v Kairu, Kar-na in Sirije. Odpotoval je tudiLurriu *n Alžirjm Pravijo, da se naš poslanik v Bejrutu, pa se je (Pr^ ^em ne počutijo slabo ne ? GRDINA ? kazite na poseben oglas 29. septembra! kmalu vrnil na službeno mesto. V vseh ostalih arabskih državah so nastala “siva poslaništva". Naše osobje, kar ga je o-stalo, hodi v poslaništvo opravljat svoje službe, vendar arabske države ne priznajo tega dela, dokler ga ne odobri poslaništvo, ki je prevzelo zastopstvo ameriških interesov. To je pa samo formalen pogoj, kajti v resnici obstojajo osebni stiki med našimi diplomatskimi uradniki in tujimi zunanjimi ministrstvi kot preje, le da se ne odvijajo javno in v formalni obli- Ženske dobifo celo Delo za žensko Hišno delo, 3 dni v tednu. Mora govoriti angleško. Izkušena in mora imeti priporočila. Kličite 752-1862. (189) Iščemo ženske za lahko skupinsko delo elektronskih delov. Prednost imajo absolventke srednje šole. ali gimnazije. Oglasite se na 1845 E. 30 St. ali kličite 781-1911. (188) lite naši ne diplomat) e dotičnih domačih držav. Doplomatje, ki zastopajo naše interese, se pa tega stanja naravnost veselijo, ker; jim olajšuje posredniško delo. Dežela potresov TOKIO, Jap. — Na Japonskem zabeležijo povprečno na leto 1,500 potresov ali 4 na dan. HITREJŠE IN LAŽJE. — Jeanne Damon iz New Yorka trdi, da je z debelo iglo mogoče plesti hitrejše in lažje debele pletenine, kot je na primer jopica, v kateri je na sliki. Diplomatski svet ima tudi 'siva poslaništva' CLEVELAND, O. — Izrael-sko-arabska kriza je obogatila diplomatski svet z novo iznajdbo: sivimi poslaništvi. V začetku izraelsko-hrabske vojne so namreč vse arabske dežele pretrgale redne diplomatske stike z Ameriko* in Anglijo. Po pravilu bi morali vsi naši in angleški diplomatje takoj zapustiti svojo službena mesta in se podati na tuje. Mnogim diplomatom se pa pri tem ni preveč mudilo. In tako se je zgodilo, da je bilo sredi njihovih priprav za pot vojne že konec. Z ozirom na nov položaj so odpotovali le poslaniki in njihovi naj ožji sodelavci z družinami vred, drugo osobje je pa ostalo na svojih mestih, čeprav so tuja poslaništva prevzela varstvo ameriških in angleških interesov. Tako je nastal sledeč položaj v arabskih državah: Šest arabskih držav (Maroko, Tunizija, Libija, Savdska Arabija, Jordanija in Kuvajt) ni pretrgalo diplomatskih- stikov. Niso se hotele prenagliti in imele so prav. Konec vojne jim je dal povod, da ne mislijo več na odpoved rednih diplomaskih stikov z Ameriko. F blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR NE JE ZAPUSTIL MOJ SOPROG John Anzicek Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 27. septembra 1963 Minilo je že štiri leta, odkar si ti zapustil mene in, svet. Ali nisem nate pozabila; spomine svetle v men' budiš, v ljubečem srcu mi živiš. V miru božjem zdaj počivaj, v nebesih rajsko srečo vživaj! Do svidenja na vekomaj! laaegg — .. žalujoča soproga: KATHERINE ANZICEK Girard, O., 27. sept. 1967 MALI OGLASI Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša (frame) s 3 spalnicami in garažo na 280 E. 255 St. v Euclidu ugodno naprodaj. Kličite 732-8041. -(187) 701 E. 155 St. blizu fare Marije Vnebovzete, pet let stari bungalow, dve spalnici, prostor za razširjenje zgoraj, klet in lep lot 45 x 140. Za starejšo dvojico na Cherokee Ave. blizu E. 185 St. bungalow, klet, garaža, lot 50 x 100. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (26,27,29 sep) V najem Pet sob zgoraj, kopalnica in plinski furnez, garaža ali brez, na novo barvano, na E. 71 St., 391-6074 po 6:30 zvečer. (187) Hiša in čoln naprodaj 2-družinska, 4-4, klet, dvojna garaža, cena $16.000. Odprta za ogled v petek in soboto od 12. do 6. zvečer. Istotam naprodaj odličen 16 čv. dolg aluminijasti čoln z motorjem in trailer) em. -(187) Moški dobijo delo *tACKINISTS TKE CLEVELAND FNEUMATIS Taci Ga. S784 E. 7S St S41-I7W j A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. mmmn j ali kličite S' ' S41-170* ta čas sestanka An Kauai Opportunity Jhnplove«- (186) AMERIŠKA DOMOVINA 1 CEZ STENO SPISAL IVAN BUČEK 5 s Na nebu so zatrepetale zvezde. Gorski mir je vladal s svojo okamenelo tišino. Iz doline se je začulo srnjakovo lajanje, čudni in neznani kriki so zdaj pa zdaj zarezali v temo. Sedlo med divjo Brano na levi in drnato Planjavo na desni je počivalo in sanjalo, le gori v meleh pod Planjavo je zdaj pa zdaj zaškr-tal in zaropotal kamen, ki se je sprožil. V pastirski koči je na ognjišču plapolal ogenj, ki je krvavo osvetljeval okoli sedeče. Melita je strmela v ližoče plamene in bezala s krepelcem v žerjavico. V pristavljenem loncu je vrelo in privzdigovalo pokrovko. Niko si je tlačil v kratko pipo tobaka in ga palil z ogorkom, Polde je pa potisnil roke v hlačne žepe ter čez ognjišče pripel pogled na nasprotno, iz sirovih debel zgrajeno steno. Dišalo je po zgorelem, svežem lesu. Dim se je lovil pod streho in dražil nosnice ter se nepre- CHICAGO, ILL. MALE HELP Wanted — 1st Class, Skilled BORING Mill VERTICAL HORIZONTAL OPERATORS NEEDED AT ONCE Must be able to set up work from Blue Prints and close tolerance Also Electrician Write, Wire or Call HYDRO MFC. 00. 19701 Moneart 313-FO 6-4000 Detroit, Michigan (186) HOUSEHOLD HELP LIVE-IN MAID. 5 days a week. Own room and TV. $55.00 week. New Suburban home. Write Box 905, Slovenian Daily, 54 W. Randolph, Chicago, 111. 60601. (187) FEMALE HELP GIRL OR WOMAN ATTENDANT Age over 20. Full or part time. 9 to 5:30; 4 p.m. to 9 p.m. Assist customer in self service dry cleaning and laundry. Good pay. Paid vacation and holidays. Call 775-2411 EDGEBROOK DRY CLEANING AND LAUNDRY 5353 W. Devon Avenue (187) stano izlival skozi odprta vrata v nočni zrak. Plamen je ožarjal izhojena tla pred pragom, ki so bila nasmetena z izvermi in kosi papirja; rahlo je osvetljeval debli dveh macesnov, tu in tam, kadar je visoko poskočil, se je polovila njegova svetloba med iglastimi vejami. Na vseh je ležalo neugodje pričakovanja. Molk, ki je vladal med njimi, je pretrgal Niko, ko je popravljal žerjavico v pipi. “Preklicana reč, kje neki hodi? Zdaj bi pa že lahko bil tukaj.” Polde in Melita sta se povrnila iz odsotnosti in okrenila glavi h govorečemu, ki je pogledal na uro. “Na deveto gre! Menda se ni zaljubil v kako babo na Sedlu?” Melita se je prisiljeno nasmehnila: “Vsak čas mora biti tu.” Tedaj je iz lončka zakipelo, začvrčalo in se pokadilo. Melita je poskočila in odstavila. “Bo dobil pa mrzlo večerjo,” je grozil Polde. “Ne bomo ga čakali.” Melita je odšla pred kočo, da je odlila vodo s krompirja. “Preden bo večerja pripravljena, bo prišel,” je klicala v kočo, medtem ko je zlivala. Gori v plazu je nekaj zaropotalo. Prisluhnila je. Samo kamen se je zakotrljal. Vrnila se je v kočo in postavila kadeči se krompir na klop. Iz nahrbtnika je vzela sirovo maslo in sol. “Ali bomo čakali?” ju je vprašala. “Nak! Kuj železo, dokler je vroče!” je dejal Niko, ki bi bil rad duhovit, in pograbil pekoči krompir ter ga začel lupiti. Tudi Polde je bil istega mnenja in Melita se je pridružila. Po večerji je spravila nekaj oblic: “Toliko, da bo pokusil, kako znamo kuhati,” je rekla. Niko je odšel v grapo pomivat posodo in po vodo. Ko se je vrnil, ga je Polde vprašal: “Ali se že kaj sliši, da prihaja?” Zanikal je. “Potem ga ne bo!” je zaključil in izvlekel orglice na dan. “Saj je rekel, ko je odhajal, naj nas ne skrbi, če bi ga ne bilo.” “Lahko ga je pa tudi zajela noč pa čaka meseca. Saj luči nima s seboj,” je menil Niko. “Tako je. Zanj, ki mu je taka reč le popoldanski sprehod, smo vendar lahko brez skrbi. Saj ni šel na Bog ve kakšno pot,” je zatrjeval Polde in urezal poskočno koračnico. Melito je vendarle objemala bojazen. Odšla je ven in stopila nekaj korakov v breg, odkoder je bil viden dolgi, usločeni rob Kamniškega sedla. Zakaj ni šla z njim? Ves dan je bil tako potrt. Po glavi se mu gotovo ni motalo drugega kot današnja Danina poroka. Poznalo se mu je, da ga kolje in grize. Tak človek lahko omahne na najlažjem mestu. Strmela je v temne rebri in prisluškovala. Najrajši bi mu šla naproti. Toda kod? Če bi se vra- Nekoliko lepše bi pa že lahko Sajevic, podpredsednik; Jennie Fon- končal!” Drugi se je odkašljeval. “Če se mi je pa zrak spoteknil.” Melita se je vrnila v kočo in z vzdihom sedla na klop. Polde je načel novo pesem, pa je tudi ni skončal. Na sredi je prenehal: “Ne ljubi se mi.” Niko je zarobantil: “Vražje smo nocoj dolgočasni vsi skupaj! Ali smo se že popoldne od Janeza nalezli te čudne volje? Kaj mislite, gospodična?” Skomignila je: “Ne vem. Mene le skrbi, kod hodi.” “Ne bojte se zanj, no! Bo že prišel. Če danes ne, pa jutri.” “Gospoda, stavim predlog,” se je važno oglasil Polde, “da se naš zbor spravi spat!” “Soglašamo!” je pritrdil Niko. “Tako bomo najlaže pričakali tega nesrečnega Janeza. Bosta čal na to stran, bi se gotovo po- videla, jutri nas bo že ob prvem drsal po plazu in že od daleč bi ga bilo slišati. A vladala je le gluha, temna noč. Ah, zakaj ti strahovi? Gotovo je zdajle v Kocbekovem domu, sedi za mizo in pije čaj. Kje neki bi pa bil? Iz koče je v sunkih prodiralo Poldetovo igranje. Zvoki so se lovili, vriskali in z ostrim ritmom v skupinah valovali skozi odprta vrata v hladno noč. Tedaj so se ubrani glasovi zmešali, zahreščalo je in sredi vriska je godec, ki se mu je zaletelo, prenehal. Zaslišal se je Nikov glas: svitu metal z ležišč, če nas že prej ne zbudi z vriskanjem.” Končno je pogovor le malo zaplamtel. Melita se je umirila in si s šalo na ustih pripravljala posteljo na klopi. Niko in Polde sta se pa spravila na obširen pograd, kjer je bilo še prostora za Janeza. (Dalje prihodnjič) da, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Košir, podpred. Tone Mrva, tajnica Helena Mihelič, 1200 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, tel. 391-1878, blagajnik Milan Rihtar, odborniki: Marija Kamin, Marjeta Švajger, Franc Kogovšek, Ivan Kamin, Marcelo Lumpert, preglednika: Pavle Košir, Franc Sever, duhovni vodja č.g. Jošt Martelanc. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Lojze Petelin ml. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. nice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Anna Boh. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. George Marolt, II. podpreds. Tony Novak, tajnik John Korošec, 15807 Grove wood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in. Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in pomoč pri bari: Rose Čebul, Jennie Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in. Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Mark Herak, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. CHICAGO, ILL HELP WANTED COUPLE OR SINGLE MAN As houseparents for adolescent boys in a Catholic children’s home. Good pay. Write: Father Weideman ST. VINCENT’S HOME FOR CHILDREN Freeport, 111. 61032 (186) MALE HELP KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močiinikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzorn, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. -— Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor: Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd. ELECTRONICS TECHNICIANS Recent expansion has created vacancies for experienced Technicians in our Engineering and Test department. Bench work with solid state, communication equipment, military, technical school, or radio — TV repair work helpful. Write, call or apply in person »-"uSSR ASTRO COMMUNICATIONS LABORATORY •mam 9125 Gaither Rd. Gaithersburg, Md. Phone AC 301-948-5210 We are an equal opportunity employer. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av» Predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St, tel.: 486. 6090; Kuharica Josephine Šušteršič; blagajnik Jos. Barbish zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Ha-bat, Štefka Koncilja.-Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183- blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Loxar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik zu klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipoid, za. konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za spreiem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društven» zastoonlke SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Al ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Miodrag Savernik, 676 Birch Drive, Cleveland, Ohio 44132; Podpredsednik: Karl Gum-zej; Tajnica: ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103; Blagajnik: Lojze Ferlinc; Gospodar: Jože Zelenik; Pomočnik gospodarja: Rudi Kristavčnik; Zapisnikar: Mirko Antloga; Odborniki: Karl Fajs, ga. Rozi Fajs ga Rozika Jaklič, John Virkler, Branko Senica; Nadzorni odbor: Tone Meglič, Milan Goršek, Rudolf Rožman; Razsodišče: Dr. Jože Felicijan, Vinko Rožman, Franc Fujs. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Marchello Lumpert, tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonna Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stane Mrva, voditeljica skupine ga. Eda Vovk, odborniki: Frank Vidmar, Nevenka Cerar, Marta Potočnik-Nežka Ovsenik, nadzornik Ivan Zakrajšek. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prbf, Janez Sever, Cleveland. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in. organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašen j e škofa Baraga blaženim in svetnikom. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Matija Hočevar, podpreds ga. Vida Rupnik, tajnik Milan M. Dovic 370 E. 226 St., Euclid, O. 44132, tel. 731-8947, blagajnik Franc Rupnik, nadzorni odbor: gdč. Agnes Sodja, Matija Golobič, Lojze Jurkovič, zapisnikar Janez Dejak. Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Arthur Zanutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak. Shodi so vsako drugo nedeljo V mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. Obdržimo R.S. LOCHERiA za župana v Clevelandu! NJEGOVO DOSEDANJE JAVNO DELO, VESTNO VZTRAJNO in NEPRISTRANSKO JE NJEGOVO NAJBOLJŠE PRIPOROČILO. Glasujmo 3. oktobra za RALPH S. LOCHERJA! RALPH S. LOCHER Dem. klub 32. varde GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lske Shore BIvA 1053 East 62nd Street KEmnore 1-6300 HEnderson 1-2080 Grdine trgovina a pohištvom — 15301 Waterloo Road KEmnore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Anton. Misich, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzor- Ta koledar rabimo za računanje obresti, Ce odprete do 10. oktobra nov hranilni račun, ali če dodaste vašemu dosedanjemu-se bodo vaše vloge obrestovale že od 1. oktobra. Mi vam bomo pomagali, da bo vaš denar rastel varno z najvišjo bančno obrestno mere 4% na leto, obresti pripisane in plačane polletno, na vlogah vloženih Clan federal Deposit Insurance Corporation eno polno četrtletje. Sedaj, ko vam nudimo še 10 dodatnih dni za hranjenje, izkoristite jih—v enem izmed 78 uradov Cleveland Trust. Cleveland Crust