Poštnina v 1 pavšalirana. Stev. 51. ' Pojsameiena Stavili«:» »tati© *£0 Leto 2. xrsss Uredništvo in upravništvo v Velikovci. List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K. eetrtlet -o 3 K. Yelikowc, 2. julija 1920. Cene i;iseraiom: enostopna petitvrsta aH nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 obj<*v popust. Triba kni, triba kni, v Celovec iti; saj dro sam, saj dro sam, pride k nam! Naš vladar Aleksander v Sloveniji. V starodavnih časih smo si koroški Slovenci sami volili svoje vladarje. Komur smo poverili to čast, ta je moral na Gosposvetskem polju slovesno obljubiti zbranemu ljudstvu, da bo pravičen sodnik ter da bo branil vdove in sirote. V poznejših stoletjih so nas Nemci oropali te pravice: pošiljali so nam vladarje, ki si jih nismo sami volili, do katerih nismo imeli nikakega zaupanja in ki so nas zatirali. Stoletja je trajala ta krivica. Bili smo zatirani sužnji, izročeni na milost in nemilost nemških vladarjev in njihovim ra-beljnom grofom in baronom. A obupali nismo! Pod pepelom je tlela žrjavica upanja, da se vrne čas, ko si bomo zopet sami izvolili svojega vladarja, ki ne bo tujec, ampak naš brat, brat po krvi in jeziku. Staro koroško prerokovanje se glasi: „Kralj Matjaž, zlata doba naša!" S tem je hotel narod reči: „Ko bomo Korošci dobili takega vladarja, kakor je kralj Matjaž, tedaj pride tudi za nas zlata doba, tedaj bomo živeli mirno in zadovoljno I" !n sedaj se je to prerokovanje uresničilo. Stara Avstrija je razpadla in izvolili smo si novega vladarja, potomca slavnega črnega Jurija regenta Aleksandra, ki bo kralj Matjaž nas koroških Slovencev. Naši nasprotniki, posebno pa celovški agitatorji, so vedno trobili v svet, da se hočemo Slovenci izneveriti svojemu vladarju, da bo Jugoslavija sama razpadla. Ko pa je pretekle dni potoval naš vladar po Sloveniji, se je moral ves svet prepričati, kako iskreno ljubimo Slovenci svojega vladarja in da je Jugoslavija trdna skala, katere nobena peklenska moč ne more zdrobiti. In to bo zelo, zelo vplivalo na našo zunanjo politiko in tudi na našo valuto, ki se bo tudi vsled tega vedno bolj in bolj dvigala. Koroški Slovenci smo se poklonili svojemu vladarju v Ljubljani, na Bledu in v Mariboru ter mu po svojih za- stopnikih prisegli zvestobo do hladnega groba Z iskreno navdušenostjo so naši i bratje onstran Karavank pozdravljali i vladarja Aleksandra. Toda njihova navdušenost se ne da primerjati z našo. Kaj bi bilo danes z nami, ko bi naš kralj Matjaž ne bil uničil naših sovražnikov?! Kaj bi počeli naši sovražniki z našimi brati v coni B? n naši bratje v Zilski dolini, katere so celovški Nemci prodali Lahom, bi morali obupati, ko bi naš vladar ne bil prisegel, da jih bo rešil! Bratje in sestre, ki še vedno zdihujete pod nemškim in laškim jarmom, ne obupajte ! Spominjajte se prisege našega vladarja, ki je te dni rekei v Zagrebu: „Bodite zagotovljeni, j da bom vedno branil vaše pravice, pa naj bo že proti komurkoli. Vsi trije bratje skupno bomo delali čudežel" Pobožne želje »Süd-marke«. „Neues Grazer Tagblatt", št. 403 prinaša poročilo vladnega svetnika dr. Kaiserja na občnem zboru „Siid-marke" v Celovcu. Predsednik je med drugim rekel: „Ako pripade južna cona fcona A) po glasovanju h Koroški, bo našla „Sudmarka" tam ein reiches rbeitsfeld, ako pa ostane, kar Bog ne daj, demarkacijska črta meja, potem šele prav". Poznamo hudičevo delo „Süd-marke", zato jo bomo na dan glaso-i vanja rešili vseh skrbi. Potegnili bomo mejo proti njeni volji zadaj za Celovcem. „S dmarka" naj se rajši briga za stradajoče in umirajoče na Dunaju, 1 nas naj pa pusti v miru ! Resnična dogodba. V tramvaju, ki vozi od jezera v i Celovec, sedita dve ženski, pogovarjajoč se, kakor v Celovcu navadno, o draginji in pomankanju živil. Mlajša ■ opomni, da je onstran dem. črte dosti i živeža ter da bi bilo najbolje, da se meje odprejo, potem že naj bo, kakor hoče. Druga oporeka, de ne sme priti 1 do tega, saj je v Jugoslaviji vse tako strogo, in da tam komandira general Maister. Nato odgovori prva:„Wissen's, \vo ein General kommandiert, ist immer noch mehr Ordnung als dort, wo ein Jud kommandiert, und die Kauptsache ist Brot und Ordnung, und das ist in Jugoslavien". I Kaj zahtevajo pravi Celovčani? Pri plebiscitu ne bi smeli glasovati uradniki in drugi taki ljudje, ki niso vezani nakraj,temveč samonasluž-bo. katero lahko vsak dan spremenijo. Take ptice selivke seve lahko glasujejo za emško Avstrijo, ker bodo zopet šle, kakor so prišle, trpeli pa bodo tisti, ki bodo morali tam ostati, In ti ljudje so tudi v Celovcu vsi za Jugo-.. slavijo. Korošci v Leobnu. „Neues Grazer Tagblatt" je pri-i nesel poročilo o ustanovnem „Karnt-ner Landsmannschaft" v Leobnu. Žalostno vzklikne na koncu: Befremdend wirkte es, daft die in ihrem Ab.vehrkampfe gegen deut-sches Leid auf steirischem Boden nicht begrüot wurden. Leoben hatte zur Hilfe ein Hochschülerbataillori hinaus gesandt. Leoben ist eine alte deutsche Stadt und durch viele , Faden mit Karnten verknüpft. Doch niemand begrüijte im Namen der Steirer oder in sonst einem Namen die, die Opfer an Leben und Gutge-I bracht haben, um sich ihre Heimat j zu retten, um den iïbrigen Deutsdhen | deutsches Gebiet zu retten". V Leobnu hočejo kruha, fraz celovških koritarjev so že siti. Zato se tudi malo menijo za njihove neumnosti. Predobro vedo, da je ves trud pri glasovanju — zastonj. Gospodarstvo. Davkoplačevalcem. Davčni uradi v coni A so razposlali na željo večine davkoplačevalcev poštne položnice za vplačilo zaostalih davkov. Kakor je vsem znano, naše Stran 2. »KOROŠEC, dne 2. julija 1920. Stev. 51. davčne oblasti z ozirom na veliko^ vojno škodo, ki so jo povzročile vojaške operacije, leta 19 9 niso iztirja-vale davkov. Da se pa ne nabere preveč zaostankov in ker je veliko posestnikov prosilo za to, so davčni uradi naznanili vsem davkoplačevalcem po poštni položnici, koliko imajo plačati, davkov za leto 19 8, 1919 in 1920. Številke veljajo torej za tri leta. Vse države so zvišale dosedaj zemljiški in hišni davek do naravnost groznih številk, naša država tega ni storila, ker se ozira predvsem na kmeta, in bo zvišala v prvi vrsti druge davke, medtem ko bodo davki, ki jih mora plačevati predvsem kmet, ostali precej na isti višini kakor prej To je pa mogoče samo, ker država nima tako velikih dolgov in tako visokih letnih stroškov, kakor jih imajo druge države. Vsakemu je torej dana prilika, da se iznebi, če ima denar, svojega dolga na davkih. Če pa kdo nima denarja in sedaj nikakor ne more plačati davkov, naj shrani šek za poznejše, boljše čase. Nemčurski agitatorji menda pravijo, da naše oblasti nimajo pravice iztirjavati davkov. To je smešno! Če imajo naše oblasti pravico, kaznovati vsakega nemškega falota, ki se pregreši proti postavam, imajo pač tudi pravico iztirjavati davke Tega pa ne store radi velike škode, ki jo je imela večina naših kmetov po vojaštvu in nemških roparjih. Pameten davkoplačevalec bo, ako ima denar, plačal davke takoj in ne bo čakal, da se nabere dolga za več let skupaj. Kdor je pa ubožen, tega davčne oblasti ne bodo silile k plačilu, ker niso tako brezsrčne, kakor so bile avstrijske, kjer je morala včasih za davke zadnja kravica iz hleva. Kakor že rečeno, se doslej niso davki nikomur zvišali, čeprav imajo sedaj kmetje veliko, veliko večje dohodke, kot so jih imeli v Avstriji 1 Zakaj smo zahtevali plačila v tujih valutah? Marsikdo se je jezil na finančnega ministra, ker je zahteval za izvažano blago iz Jugoslavije plačilo v tuji valuti. Toda ta odredba je bila potrebna, dokler smo imeli stare kronske ban-kovče. V Nemški Avstriji so namreč ta naš denar na debelo ponarejali, kakor tudi žige in kolke na njih, tako da smo dobivali za dobro blago ničvreden denar, ki je našo valuto vidno slabil. Sedaj pa je čisto prav, da se zahteva za naše blago plačilo v našem denarju. Posledice se že kažejo: tuji denar pada na vrednosti, naš pa se dviga. Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo 2a kmetijstvo priredi tudi v 1. 1920/21 več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni in trajati po 10 tednov. Prvi tečaj se bo vršil od 18. oktobra do 24. decembra t. 1. in drugi tečaj od 3. januarja do 15. marca 1921. Za te tečaje lahko prosijo županstva, kmetijske podružnice in druga društva. V Gospodinjski tečaj se sprejema po lfi do k večjemu 20 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) nosijo dekleta, stroške za učiteljice in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za 2 uči- teljici kakor tudi potrebna drva pa mora poskrbeti dotično županstvo, društvo itd. Imenovani interesenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali pozimi gospodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, zadnji čas do 20. julija t. 1. Velikovški okraj, Grabštanj. Pri Šužterju v Dražji vasi imajo eno jako manierlich deklo. Ko srno se^ peljali dne 6. t. m. na manifestacijo v Žrelec, je tako kričala „heui", da smo mislili, da ji bo počilo grlo. Da ji pa ni bilo treba ves dan tako strašno hajlati, seje je usmilii slovenski fant in ji zamašil usta s cestnim blatom. Ja, Jera Hafner, tisti časi so že minuli, ko se je tvoj folksverderbovec sprehajal po naši lepi slovenski koroški zemlji! Živijo! Grabštanj. Dne 6. junija je prišel posebni vlak iz Maribora z udeleženci žrelskega tabora. Ko je zadonei iz več-tisočglave množice gromoviti „živio", so bili nekateri naši nasprotniki zeleni od jeze. Godrnjali pa so čisto na tihem, ker imajo korajžo samo takrat, če so saini med seboj. Našinci pa so se pridružili procesiji v precej velikem številu. Tako je storila tudi natakarica Hambru-ževa iz kolodvorske gostilne v Grabšta-nju in Petričeva dekla v jadovcah. Zavoljo tega je bil doma pri gospodarjih velik ropot. Ti so zagrizeni nemčurji, očitanja in zbadanja ni bilo konca. Obe sta zapustili službo. Ali ni to nestrpnost? Ali mora res služabnik prodati gospodarju tudi svojo narodnost? Če delajo tako že pod našo upravo, kaj bi delali šele, ko bi bilo tukaj nemško. Zato pa na dan, vsi zavedni Slovenci! Potegnite za seboj omahljivce in bojazijivce in videli bomo, če se da ta nemčurska oholost streti. Enkrat mora biti konec potrpežljivosti in pohlevnosti. Potrpežljivost je sicer božja žavba, ampak tepec je, kdor se z njo maže! Vesele pri Št. Vidu. Akoravno smo čisto skriti, da ni ničesar slišati o nas, pa vendar se včasih tudi pri nas pripeti kaj novega. Odkar se je namreč vrnil znani mogočni Oslov baron, hujska in ščuje neprestano proti naši upravi. Za svojega ordonanca si je vzel Kol-manovega Bartlna, da mu prinaša novice iz raznih krajev, Ker si sam ne upa več na dan, odkar je moral en teden v zaporih politiko Študirati Nedavno sta nas ta dva tička obdarovala s tistimi gnilimi cunjami, kakor „L/ausmannschaft". „Koroško Korošcem" i. t. d. Ravnala sta res previdno, pa vendar smo jima prišli na sled. Svetovali bi jima, da si tiste lažnive cunje stlačila rajši v svojo debelo, prazno bučo, mogoče bo kaj zaleglo, da ne bosta več tako neumna. (Kaj še, v takih slučajih pomaga samo „Uehirn-protese"! Ur.) Sicer se pa pri nas zastonj trudita. Pametni ljudje se ne dajo spraviti na liin, osle jim pa iz srca privoščimo ! Dravograd. Neki pobalin napada v Lausmannschafti mene in dravograško šolo. Piše, da mi je šola postranska stvar, da se otroci skoraj nič ne uče. Ker ne razumejo „nove" slovenščine, jih učiteljstvo pretepa. Raditega otroci nočejo hoditi v šolo. Pravi, da komaj polovica otrok obiskuje šolo. Pribijmo resnico! Izmed 250 šolskih otrok ni niti enega Nemca. Šolo sem prevzel v strašnem neredu, kajti moj prednik Privasnig je bil vse, samo učitelj ne! Otroci niso znali ničesar. Obdelovati sem moral v 2. razredu snov 1. razreda. Dokaz temu tednik. Glede obiska je bilo isto. Nemško učiteljstvo se je malo brigalo, ali so hodili otroci v š lo ali ne. Zato je toliko analfabetov med odrastlimi. Pribijein, da otroci v slovenščini dobro napredujejo in da bodo kmalu izbrisali grehe, ki nam jih je zapustila „vzorna" nemška šola s še bolj „vzornim" nemškim in nemčurskim uči-teijstvom. Videli bomo kmalu, katera šola je boljša, slovenska ali nemška. Dravograšldm nemčurjem le ne gre v glavo, da bi mogla slovenska šola konkurirali z nemško. Zato takšna jeza. Če ima ta nemčurski falot, ki ine blati, le malo poštenja, (nemčur — pa poštenje!) naj se oglasi v kakšnem poštenem nemškem listu in s svojim imenom, da se pogovoriva, ne pa v tej najbolj neumni celovški cunji. Dokler se ne oglasi s polnim imenom, ga smatram za podlega obrekovalca, za izmeček človeške družbe. Dravograd smo že precej izcistili takšnih kreatur, a tudi dotični dopisnik naj bo prepričan, da pride na vrsto. Potem bomo imeli vsaj mir pred to cigansko nemčursko zalego. Josip Macarol. Pliberk. (Pogreb zločinca.) Kakor je že navada pri naših nemškutarjih, se udeleže pogrebov in svatb svojih somišljenikov v polnem številu, da tako pokažejo javno, koliko jih je: Tako se je zgodilo tudi ob priliki pogreba zločinca in samomorilca Schwabenegga. Najbolj pa smo se začudili, ker je bil med udeleženci tudi slovenski uradnik. Nikdar ga ne vidiš v slovenski družbi, umevno torej, da ga vidiš v drugi. * Pliberk. „Plemenitemu" oskrbniku grof Thurnove ekonomije Kronenfeldu je tudi priče! rasti greben. Ker na njegov Kolmonov nemški žegen nihče drugi ne posluša, se je spravil nad svoje posle. Poslužuje se največjega terorizma. Tako je n. pr. svojim poslom te dni rekel, da je on popolnoma prepričan, da bo tukaj ostala nerazdeljena Koroška in da bodo potem smeli ostati tukaj samo taki, ki so tukaj rojeni ali pa tukaj sem pristojni, druge da bodo vse pognali.' Ali je on morda Korošec? Ravno on ima najmanj pravice tako govoriti, ko je sam privan-dranec, tujec. Ali pa morda mislite, da so. taki privandranci, ki so „kiirntnerisch gesnuif, tudi Korošci? Kaj so taki, bomo pokazali na dan glasovanja. Brigajte se rajši za to, da bodo vaši posli primerno plačani, in ne za stvari, ki vas kot privandranca nič ne brigajo. Bodite prepričani, da vam bodo na dan glasovanja zagodili pravi koroški Slovenci odhodničo „Ins PreuBenland!" Pliberk. (Dr. Herbst agitira.) Dr. Herbst je postal, odkar ni več distriktni zdravnik — agrarec. Začel je študirati eolnino. Sédel je in napisal na stroj letake, v katerih trdi, da koroški kmet ne j bo mogel shajati, ker je eolnina na izvoz ! previsoka, in da država, ki ima take cole na izvoz, ne bo mogla eksistirati (ob-! stojati.) Te letake cleli med pacijente. Ja, j;», g. doktor, kaj bi Vi rekli, ko bi začel kak kmet kritizirali Vaše — Stev. 51 „KOROŠEC", dne 2.(ju1iia '°20. Strsn 3. zdravljenje, ali pa če bi pisal referate o griži, kataru, abscesih i. t. d. Kje je Vaša in Vaših nemčurskih sodrugov logika-? Prej, ko je šlo vse v Avstrijo, ste vpili, da Jugoslavija nima nič, ter se zgražali nad neznosno draginjo. Sedaj pa, ko ne gre vse v Vašo blaženo Avstrijo, se pa zopet bojite za Jugoslavijo; Schuster, bleib bei deinen Leisten. O agrarnem vprašanju bomo razpravljali j da:ni hodi okoli in lovi gimpelne. Skoda, pred 29. leti privandral v našo občino in jo p "-z ne je tudi prodal privandranim Nemcem. Toda vse zastonj. Misli sicer, da ne poznamo njega in njegovih po-•mčnikov, pa se moti. Vemo prav dobre, da bi nas rad prodal spufani Nemški Avstriji, čeravno hodi. po lisičje okoli in se dela najboljšega Jugoslovana. „Kvas je že postavljen". S temi bese- roi kmetje sami in ne potrebujemo za to nobenih doktorjev. Toliko v vednost. Kmetje se od Vas ne pustimo več far-bati, če tudi nam razdelite cele vozove letakov. Ako hočete, Vam še kupimo tiskarno 1 Krnet, kateremu ste "podarili" tak s strojem pisan letak. (Ne zdi se nam verjetno, da bi se bii tudi g. Herbst dal podkupiti od N. Avstrije in se s takimi letaki osmešil pred Bogom in lšudmi. Ure. imeli ^pošteni Slovenci potem mir?! po blatu, nemčurja še ne povoha ne. Popoldne so odšli naš Matija in več drugih v Klošter. Mislili so napraviti „shod", pa se jim ni posrečilo. Matija je imel dobre šnigle: videl jih je sedeti 800 pod enim drevesom. Peli so „Karnt- Št. Ilj ob Dravi. Dne 2. majnika se je ustanovilo pri nas Žensko društvo. Vpisalo se je takoj 47 članic. Društvo dobro napreduje. Pokazati hočemo, da tudi naše srce bije za slovensko domovino. Krepko hočemo me žene in dekleta nerlieder". Lahko bi bili peli tudi kitajsko, > nastopiti za časa plebiscita. Na binkoštni Matija bi bil slišal z mira j „Karntnerlie-dor", ker še besedice nemško ne zastopi. Matija, ali je res, da si rekel, dji folks-verovci niso storili nič hudega, ker so ropali in kradli samo pri ,,teh črnih"? Matija, pazi, pazi, da tudi tebe ne borno svinjam „sfutraii"! Boroveljski okraj. Kotmaraves. Tudi mi gremo naprej. Kdor ne verjame, naj vpraša naše pondeljek smo imele prvi. sestanek. Predavala je ga. Kleinmayerjeva o volilni pravici in nalogah ženske. Pristopilo je tudi na ta dan nekaj novih članic. Dne 2. junija je priredilo naše društvo v gostilni pri Lederhasu dve igri. Marsikateri bo debelo gledal, da se naenkrat čuje tudi nekaj iz Št. lija, in tudi „Korošec" se bo začudil, ker mu gotovo to ime še ni znano. Št. Ilj ob Dravi. Saj ni treba, da bi samo Hodiše, Kotmara vas, Grebinj nemčurje, ki so se na lastne oči prepričali j in drugi postali znani Tudi naš Št. Ilj o uspehu veselice naše požarne hrambe dne 13. t. m. Slov. trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani je prišlo na pomoč naši hrambi in nam je zapelo več krasnih slovenskih pesmi. Pa tudi naš domači pevski zbor, pod vodstvom g. poštarja Šume, je od zadnjega nastopa dobro napredoval. V imenu požarne brambe je pozdravil goste g. Klun. V živih, odločnih besedah je orisal g.župnik Arnuš delo enega leta, odkar smo vrgli folksverovsko ravbarbando črez mejo. Počasi kakor ščurki so zlezli naši Slovenci iz luken in danes jih je polna cela Koroška. Kakor en mož bomo stopili na dan glasovanja pred našo mater Jugoslavijo in ji rekli: „Mamica, pri tebi hočemo ostati!" Govorili so še mora postati svetu znan. Tudi tukaj je še nekaj nemčurjev, pardon specijalko-meratov — seveda internacionalnih. Drugače pa ljudstvo pri nas še ni bilo nikdar tako zavedno kakor danes, ko vidi razloček med prej in sedaj. Prej smo plačevali Slovenci nemške učitelje, da so n?s ponemčevali, zaničevali. Sedaj se je to izpremenilo. Imamo dvorazredno šolo, dva gg. učitelja in gdč. učiteljico. Kljub napornemu delu v šoli organizirajo ljudstvo tudi zunaj šole, hodijo od hiše do hiše in dajejo ljudem navodila. S tem so dosegli, da je v Št. Ilju razen par ljudi, ki bi radi zlezli na kak nemško avstrijski županski stt iec, vse slovensko. V kratkem bomo tudi mi napravili takšno slavnost, kakor je bila v Žrelcu, I Y j ' ' Spitzcr, dr. Čemer in drugi. Uspeh pri- j ker se tudi pri nas gradi državna cesta, reditve je 6000 K čistege dobička. Gdč. j ki bo kmalu dograjena. Ženi Zupan iz Ljubljane pa je razentega nabrala še 1554 K za narodne namene. Tem potom se vsem najprisrčneje zahvaljujemo in kličemo vsem, katerim ni treba gledati na vsak vinar,: Posnemajte! Iz Sveč. Že mesec dni nosijo naši nemčurji, katerih je pa hvala Bogu malo, zelo upognjeno glavo. Naše netnčurčke sicer tolaži in trošta tisti Feinig, ki je Bistrica v Rožu. Komu ni znana stara slovenska gostilna pri „Kramarju" v Bistrici ? Še pod Staro Avstrijo so se zbirali tam vsi zavedni Slovenci. Danes je gostilna v najemu. Postala je zbirališče in pribežališče vseh grešnih nemčurskih duš. Tukaj se vrše v postranski sobi, kamor drugi ljudje navadno ne zahajajo, tajni sestanki. Tukaj se tudi rado zabavlja črez „čuše". Opozarjamo gospo gostilničarko, da se to takoj prepreči in napravi red, sicer bomo primo-rani sami za red poskrbeti. (Čas bi že bil! Ur.) Na slovenski zemlji smo mi Slovenci gospodarji. Če komu ni prav, naj gre k svojim bratcem v Nemško Avstrijo, kjer lahko zabavlja« magari črez ves svet. Led. Povsod se sliši kaj novega, samo pri nas smo tiho. Ne smete si pa misiiti, da smo pri nas vsi podrepniki „Lausmannschafti". Nekaj jih je pa res, Ki jih vsenemška škornjica žuli prav neusmiljeno. Pač zato, ker ne morejo, kakor bi radi v Št. Pavel k svojim la-čenbergarskim prijateljem, da bi z njimi po bratovsko delili, kar jim pri nas preostaja, akoravno pri vsaki priliki vpijejo, da Jugoslavija nima nič. Imamo že pri-oravijeno smolo, da bomo zasmolili tiste gobce, ki venomer sramotijo nas zavedne Slovence. Torej, nemčurji — aufpassen in maulhalten! Radiše. V naši občini je bil do sedaj red in mir. Zadnje čase pa smo si izredili dva hujskača, ki sta plačana od Nemške Avstrije, da razširjata po naši mirni občini letake in hujskala proti naši državi. Dne 10. junija jih je pa zagrabilo oko postave. Sedaj imata čas pri-mišljati, kako je svet nehvaležen. Dnevne vesti. Naš vladar Aleksander v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o potovanju vladarja Aleksandra poročali v prihodnjih številkah. Za danes samo omenimo, da je v Mariboru naš vladar povabil k obedu tudi velikovškega okrajnega glavarja g. Kakla in župana v Globasnici g. Krajgerja. V Rožeku, se je ustanovil krajevni odbor za državno zaščito dece za ves sodni okraj Rožek. Začel je že tudi z vnemo delovati. V najkrajšem času bomo lahko pomagali revnim otrokom ne samo z denarjem, ampak tudi z obleko in obuvalom. Za Jugoslov. Matico. Gospa Marija del Fabro iz Sveč v Rožu je darovala podpisani podružnici 50 K. Podružnica se tem potom darovalki iskreno zahvaljuje in želi, da bi našla obilo posnemovalcev. Podružnica Jugoslovanske Matice v Velikovcu. Rožek. 400 K so izročili g. učiteljici za šolarje rožeški fantje. Ta denar je bila odkupnina, ker so „zagradl", ko je peljal g. učitelj Pečnik svojo nevesto gdč. Hildo Heberjevo iz Rožeka na svoj dom v Št. Jakob. Obilo sreče mlademu paru! Dob pri Pliberku. Dne 21. junija sta si obljubila zvestobo do groba v cerkvi sv. Boštjana Rešetarjev Janez in Žlindrova Nanica, oba iz Doba. Mlademu paru obilo sreče v naši osvobojeni domovini. Jezersko. Dne 21. junija se je vršila tu na slovesen način poroka Make-kove Minke z Ivanom Anko, pd. Jenkom. Mlademu paru iskreno čestitamo. Pliberk. Občni zbor Čitalnice. Za predsednika je bil izvoljen g. Suhadolnik. Stari odbor je deloval jako marljivo. Z raznimi prireditvami je bilo mogoče zbrati toliko denarja, da smo si izpopolnili knjižnico. Upamo, da bo tudi novi odbor deloval z isto vnemo. Stran 4. „KOROŠEC", dne 2. julija 1920. Ste v. 51. Ljubljanska Glasbena Matica pride na Koroško. Vsled regenlovega prihoda v Ljubljano se je izlet Glasbene Matice na Koroško preložil na dan 10. julija. Tega dne priredi Matica koncert v Borovljah. Sodeluje črez 160 pevcev in pevk pod osebnim vodstvom g. prof. Hubada. Začetek' ob 7. uri zvečer. 1/. Boroveli se napoti Glasbena Matica dne 11. julija na Otok ob Vrbskem jezeru, kjer priredi tega dne koncert. Tam se bo vršil tega dne ob pol treh popoldne tudi veiik ljudski shod. Natančni spored se naznani pravočasno po plakatih. Zbirka za Koroško. Koroška rojakinja ga. Mira Ipavic v Novem mestu je nabrala v propagandne svrlie 891 K. Darovali so sledeči novomeški gospodje in gospe: Po 100 K: brata Kobe, pa 50 K: Ipavic Alojz, Kastelic Stanko, Ogoreutz Josip; po 30 K: Kostelič Edmund, Kussel N., Pauser Adolf, Sima Gal; po 20 K: Andrijanič Drago, Blažič Ivan, Jakše Franc, Mramor Mihael, Paučič Jakob, Piček Josip, Reitz Aiojz, Samec Josip, Skale Otmar, Setina Rožidar, Dr. Tiller Viktoi, Turk Josip, dr. Vončina, Zurc Josip; po 10 K: Ahačič Luka, Barborič Lina, Budna Ferdinanda, Perlič Martina, Germ Ruža, Jaki Franc, Kenda Mici, Kopač Leopold, Lobe Jakob, Lupiner Anton, Mikolic Jakob, Mušič Alojz, Oblak Alfonz, Rozman Alojzij, pl. Soppett, Spou Anton; po 6 K: Kostanjevec Viktor, Mejak Feliks, Mežnaršič Alojz, Win-discher Alojz; po 5 K: Bele Miroslav, Durini M., Kos Franc, Oswald Faui, Pintar Mici, Podkrajšek Rudolf, Rifelj Petrina, Uderman Andrejko, Zobec Franja; po 4 K: Weixler M.; po 3 K: Jakac Josipina,. Povh M.; po 2 K: Inž. Kobal. Zbirka se nadaljuje. E. Gangl: Zbrani spisi za mladino, šesti zvezek. Izšel je že šesti zvezek Ganglovih spisov za mladino. Ta zvezek obsega pripovedne spise našega znanega mladinskega pi satelja, in sicer devet krajših črtic in povestic ter daljšo uvodno „Pesem mladine". Našim šolam in starišem knjižico prav toplo priporočamo. Naši inali bodo imeli veselje z vsebino in številnimi Erbežnikovimi ilustracijami. Oprema knjige (tisk, vezava in papir) dela čast založništvu in tiskarni. Razglas. Glasom naredbe delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 31. 5. 1920 se ustanovi v Grabštanju novo vodstvo preglednega okraja finančne straže, katero začne poslovati s I. julijem 1920, ter se vodstvo istega poveri komisarju fin. straže Ivanu Čtretnik v Špilju. V službeni okraj imenovanega vodstva spadajo oddelki fin. straže v Grabštanju, na Bregu pri Grabštanju pri Sv. Mihaelu in v Malem Šent Vidu. Okrajno glavarstvo v Velikovcu. Ulit žpctf fitttat man 21laitfe tu beti tfirttenal» p$tftifd*ett iit St* Vclt. Za Malgajev spomenik. Junaku Malgaju in vsem borilcem, ki so darovali svoje mlado življenje, da so nam priborili svobodo in nas rešili avstrijskega jarma, hočemo p staviti na Koroškem ponosen spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom o njihovem junaštvu in o naši hvaležnosti in narodni zavednosti. Dolžnost.vsakega zavednega Slovenca je, da po svojih močeh prispeva za ta spomenik. Rojaki, pošiljajte darove na Narodni svet (Malgajev spomenik) v Velikovcu. | I Za ovčjo volno plačuje najvišjo ceno edino le J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari. Zamenja pa za volno tudi razno blago za moške in ženske obleke in perilo. Stroj za izdelovanje cementne strešne opeke in 4000 zidarske opeke proda Ferd. Singerl, pd. Pivk v Srejah. Škocijan v Podj. Cene sto padle! S Kje? Samo v veletrgovini ALOJZ DULAR-JA popreje Oskar Reitter v Slovenjetngradcu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri vsej svoji zalogi, kakor pri: manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam koruzno moko po K 6.— koruzni zdrob po K 6.50 Dobi se tudi sladkor in rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporočam z odi. spoštovanjem Alojz Dular. Pridite vsi in prepričajte se! "fig? tr Najlepše letovišče v HHp- Jugoslovanski Koroški "f|S§t je 4 C S 6 P £ „»»Jill{uDD iduLv Izvrstna oskrba. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinj-ko jezero" ^Z-----w _ izvrstne klobase •rt & S M Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, rnecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo mr k«s>ï vsuko limožino . 9f I> 1« AVA" lepila trgovsko lxihidustrij|»ka družba o. as. v M A1« 113 O R U. ti S S M V & < r r g 52 C 0 1 ttflj Telefon št. 7 (interurban). 5, Mestni trg št. 141. Centrala Maribor Račun postu. tek. arada SHS v Ljubljani: 11.695. Podružnica Murska Sobota ====== sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica izvršuje vse v bančno stroko proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/2 9* do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. IB<3MI<.I • lKonMorolil — HfiMUnllt 1 1. ivi«»«♦•>••«. — TJ"lco M.sr,i>>ii<>KK, veiiuovvo