Nov šolski zakon. Beseda Nar. vladi SHŠ. v Ljubljanl — poverjeništvu za uk in bogočastje. (Dopis izven uredništva.) Ob rojstvu starega drž. ljdš. zakona, ki ie pokopan v razvalinah Avstrije, so bile izrečene v vladni noti sledeče besede: »Vlada ie uporabila vsa sredstva v dosego vzvišeuega smotra in se posluževala skrajne previdnosti. Daleč odstranjena od birokraške vsevednosti se je postavila pri izdelavi zakona v stik s krogorn strokovnjakov in tem potom napravila načrt. Tega je predložlla širšemu krogu mož, ki ie obstojal deloma iz šolskih referentov pri deželmh odborih, deloma iz učiteljstva, delbma iz mož, ki so se sami iz lastnega nagiba znanstveno in praktično pečali s šolstvom«. Naša nova država SHS je krščena za »demokraško«. Ce je pa v resnici demokraška, bomo razvideii šele iz dejanj in iz postopanja njenih vlad: če one in možje na njih prav umevajo umetnost demokraškega vladanja! Moment, v katerem se bo presojal v tem oziru resort za uk in bogočastje, je nastopil sedaj, ko je Narodna vlada dala poverjeništvu za uk in bogočastje nalogo izdelati in predložiti načrt za nov šolskl zakon. Demokratizem tudi zahteva, da o tako važnem zakonu niti ne sklepa sama Na- rodna vlad, temveč jepri tako vplivnemu zakonu upravičena izrekati svoje mnenje vsa naša javnost in je sklepanje o končnoveljavnih zakonitih določilih tega zakona le naloga našega ljudskega zastopstva. V šolski orgnizaciji, izvedeni na podlagi šolskega zakona, pa leži temelj iii prvi pogoj za demokraško obliko in ureditev šolstva. Radikalno je pomesti z dosedanjim birokratizmom, in pasti morajo vsi birokraški predsodki pri reševanju posameznllt vprašanj, ki bi se opravičevali z enakim postopanjem v preteklosti in sklicevali na avstrijske zakone in odredbe. Vsako vprašanje je reševati z ozirom na pravičnost in ne oziraje se na postopanje v preteklosti, na birokraške pomisleke in zapreke; upoštevati je pri mnogih vprašanje izrednih sedanjih razmer; krivice iz preteklosti je brezobzirno poravnavati; postavljati se je na stališče pravice in vedno upoštevati željo prosilca in njegove koristi: ker od sedaj je korist naših poedincev tudi korist in udobnost naroda. V naših pisarTiicah naj izginejo prejšnje manire in prejšnji duh, in kjer to ni mogoče brez padca posameznih mož, naj padejo tudi ti možje. Sistem mora pasti. Velja naj načelo, da se nikomur ne dell vefr (po avstrijsko) m i 1 o š č i n . temveč da se v pisarnicah dele državljanom edino njihove pravice. Zato nl taj- nosti, ampak sme vsakdo vedeti, kaj se godi v državnih pisarnicah. Eni avstrijski rnaniri se moramo izognti In jo moramo odpraviti, tej namreč, da se iz resorta odredbenim potom obide zakonite določbe. V Avstriji nam je bila narodna ravnopravnost in so nam bile narodne pravice v zakonih zajamčene, a so nam jih vzeli z raznimi odredbami iz resorta. Principi in načela naj bodo izražcni v zakonu, in odredbe naj bodo le izvršitev in izpolnjevanje teh načel. Vsako načelno vprašanje naj se pa reši le v sporazumu z mnenjem večine prizadetih strank — proti njihovi volji pa nikdar! Tako mi razumemo odpravo birokiatizma in uvedbo demokraškega vladanja! Moderni nazori o organizaciji in re.prganizaciji šolstva bodo pri nas še potrebovali bojev in borbe, preden si bodo pribo ¦ rili veljavo in upoštevanje. Otresti se je potreba sprva še avstrijskega duha in nazorov, ki še globoko koreninijo v merodajnih vrstah. Naša svoboda je bila priborjena doma še s premalimi žrtvami in še prelahkim potom. Prehod je bil prernalo izrazit in prelahak. Potreba bi bilo domače revolucije, ki bi zasekala globok prepad med staro Avstrijo in med sedanjostjo, ki bi privedla radikalne elemente do popolne veljave, kater; bi brezobzirn^) pomedli z vsem zastarelim. Z radikalnimi možiRi bi tnorali z vso elementarno silo zavladatl novi, moderni nazoril Tako bo pa potreba še borbe, in pastl bo moral med nami še marsikateri -Avstrijec«, preden poderemo do popolnosti sistem prejšnjega vladanja. Brezobzirno bo potreba nastopiti zoper vsakogar, ki se iz konservativnosti ne more otresti starega duha in ki se bo upiral noviin nazorom. Proč z vsem, kar diši po avstrijsko, to bodi geslo za našo bodočnost! Sedaj pa k našim zahtevam glede šolstva! Glede uprave smo si menda na jasnem. Deželne meje so padle; če pritegnemo še naši upravi Prekmurje in beneške Slovence — ki jih ne sniemo izpustiti iz programa — je s tem teritorij našega pokrajinskega ozeinlja dopolnjen. Občinski kataster po ljudskem štetju nani pa določi meje. Drugače je s šolskimi okrožji, ki so jili sedaj nadonieščale dežele. Šolska okrožja se imajo nanovo določiti, in sicer ne oziraje se na dosedanje deželne meje. Oiede števila pa zahteva rnoderno načelo malo obsežnost, in zaradi tega se ne more kriti število šolskih okrožij s številom dosedaj nam pripadajočih dežel. Predvsem rnorajo tudi pasti imena Kranjsko, Koroško, Štajersko itd. in že zaradi tega je nujna vzpostavitcv okrožij. Enako načelo velja za šolsKe okraje, ki naj bodo vanje razdeljena šolska okrožja. Tudi njim sme pripadati le gjotovo število šol in se ima pri njih določitvi ozirati tudi na teritorialne in komunikacijske razrner. Potrebne so izpremembe tudi zaradi tega, ker so odpadle deželne rneje in bo potreba posamezne šole prideliti preko dosedanjih deželnih mej tja, kamor gravitirajo. Nekateri dosedanji šolski okraji so preveliki in so potrebni delitve. To nam da misliti že število šolskih okrajev po prejšnjih deželah, kl nikdar ne odgovarja obsegu slovenskega teritorija teh dežel. Tako n. pr. je bilo na bivšem Kranjskem 12 šolskih okrajev, na Štajerskem 27, na Qoriškem 4, v Istri 2, Trst z okolico je tvoril 1 okraj in Koroško se je sedaj razdelilo za slovensko ozemlje v 7 šolskih okrajev. Drugo ozemlje še ni dolbčeno. Bivša Štajerska ima zaznamovati mnogo prednosti ravno zaradi majhnega obsega šolskih okrajev. Glede šolskih oblasti veljaj princip: samo najnujnejše potrebe; malo, da bo čimmanj birokratizma in hitrejše poslovanje. Višji šolski' svet za vse pokrajinsko ozemlje, okrajni šolski sveti za okraje in šolska vodstva za šolske okoliše — s tem je zadostno število šolskih korporacij. Za krajno šolsko oblast (poseben svet) govori več protl nego za. Solsko nadzorstvo se mora deliti v ljudsko in drugo. Vsak bodi sam nad svojim delom gospodar! Ta princip je učiteljstvo že obilokrat izjavilo. Kolikor šolskih okrožij, toliko višjih šolskih nadzornikov za ljudske šole iz vrst ljudskošolskega učiteljstva; za meščansko šolstvo je poseben višji šolski nadzornik za meščanske šole iz vrst meščanskega učiteljstva (dokler se meščansko šolstvo bolj ne razvije, bi zadoščal za vse pokrajinsko ozemlje eden, pozneje najmanj dva). Višji šolski nadzorniki (okrožni) so prideljent višjemu šolskemu svetu. Za šolske okraje so oki-ajni šolski nadzorniki, vzeti iz vrst ljudskošolskega učiteljstva in prideljeni okrajnemu šolskemu svetu. Za šole je šolski voditelj nadzorujoč faktor za podajo kvalifikacije. Za strokovne šole naj bo strokovno nadzorstvo. Otroški vrtci se pridele ljudskošolskemu nadzorstvu. Notranja reorganizacijaje pa potrebna še bolj svežega duha, ki zavrže vse zastarele predsodke in se oprime modernih nazorov in reorganizacije šolstva. Služi naj odpravi ovir, ki so zadrževale uspešnejši razvoj šolstva v notranv josti in na zunaj. Poleg sedanjega pedagoško - didaktiškega in administrativnega dela v šolstvu je potreba posebno poudariti zdravstveni in tehniški del za higieniški in sanitarni napredek našega šolstva. A tudi pedagoško-didaktiški del je ločiti od admlnistrativnega, da administrativni posli ne bodo ovirali pedagoško-didaktiškega razvoja. Tako naj bodo sestavljene tudi šolske oblasti razen iz prizadetih staršev in učiteljstva še iz zdravniških in tehniških strokovnjakov. Določitev zastopnikov ima odgovarjati najbolj demokraškemu principu, t. j. voliti može, ki so jih najširše plasti prizadetih staršev izvolile v javne zastope (iz Katerih naj se izberejo) in do katerih imajo polno zaupanje in spoštovanje, in izmed uCiteljstva pa one, ki si jih prizadeto samo izbere. Strokovnjake pokiiče šolska obiast sama. Močna ovira pedagoško-didaktiškemu razvoju šolstva je bila tudi preobioženost nadzornikov z administrativnimi posli m ker je pri lzbiri naazornikov oalocaia cesto tudi birokraška sposobnost več nego pedagoško-didaktiška. Zato je nujna potreba, da se odvzame nadzorniku administrativne posle in se jih loči od pedagoško - didakciikiJi; nadzorniška mesta se razpišejo, da se omogoči svobodno kandidaturo in pripusti konkurenco sposobnosti — odločitev m izbiro pa pripusti edino v to upraviče«. nemu faktorju — učiteljstvu. Solski nadzorniki se morajo voliti! V vseh pedagoško - didaktiških vprašanjih imej učiteljstvo samo prvo in zadnjo besedo. In nadzorniki sodijo tudi v ta vprašanja, ker oni imajo voditi vsa pedagoško-didaktiška vprašanja, torej naj odloca učiteljstvo tudi pri izbiri nadzornikov. Vrhovna oblast za vsa pedagoško didaktiška vprašanja imajo pa biti zbori ali konference učiteljstva. Nadzorniki pazijo, da se izvršujejo sklepi učiteljskih konferenc v pedagoško-didaktiškem oziru. Poleg teli so mešane konference učlteljstva in drugih zastopnikov kulturnih institucij, ki odločajo o vprašanjih vzgoje in pouka. Tako bi bila dograjena šolska samouprava (avtonomija), katere izvršilni organi bi bile šolske korporacije. Ta zborovanja se imajo posebe vršiti za okrajni, pokrajinskl in državni teritorij v določenih rokih. Velika izprememba bl torej bila — s katero se morda sprva ne bi vsi »stari« možje sprijaznili ~ ta, da voli učiteljstvo šolske nadzornike samo; da ti niso uradniki in vodijo samo pedagoško-didaktiška dela brez administrativnih opravil in da so za svoje delovanje podvrženi le kritiki in presoji učiteljskih konferenc. Dvoje reorganizačnih vprašanj }e še potrebno omeniti, to je javna kvalifikacija z moderno službeno pragmatiko in avtomatično napredovanje. Drugo je rešeno, prvo potrebuje še nujne rešitve. Podrobnosti vseh teh in še drugih vprašanj nara pa razkrije debata, ko se nam predlože prvi osnutki za nov šolski zakon. Prepričani smo, da nam reorganizacija v navedenem smislu prinese uspeh: odpravo avstrijskega birokratizma in avtokratizma iz naše šolske uprave.