ZELEZAR
ŠT. IO — LETO Vili — 25. X. 1968
ŽE LETOS SKUPEN NASTOP SLOVENSKIH ŽELEZARN
V okviru zasnov integracije slovenskih železarn so se nedavno sestale komercialne službe treh železarn z namenom, da v vsej široki akciji priprav v samih železarnah skušajo najti tudi skupne stike s tržiščem valjarskih izdelkov.
Ob 1. novembru bomo še posebej počastili spomin vseh, ki so svoja življenja darovali na oltar svobode.
Potrošnikom jekla bi namreč s skupnim nastopom brez dvoma uspeli zagotoviti komple-mentarnejšo oskrbo, s čemer bi bila podana možnost, da se mnogo čvrsteje kot doslej povežemo s predelovalno industrijo in s tem poizkušamo vzpostaviti tisto dolgoročno zanesljivost v proizvodnji in planiranju nadaljnjega razvoja, ki smo jo doslej močno pogrešali. Takšen odnos do kupcev bo seveda nudil železarnam smotrno setav-ljanje valjarskih programov in s tem gospodarnejše poslovanje. V ta namen je bilo potrebno doslej v grobem izvršeno delitev proizvodnih programov še nekoliko dodelati in postaviti plane proizvodnje vsaj za pol leta naprej, tako da bodo vse tri železarne v določenem mesecu dajale kupcem čimbolj pester asortiment, brez zastojev in pogoste menjave v valjarnah. Izbrana pot sodelovanja bo omogočila, da se na tržišču predstavimo z daleč bolj tekočimi dobavami kot doslej in krajšimi dobavnimi roki. Prav tako pa so v železarnah s tem ustvarjeni potrebni zunanji pogoji, da nadaljujemo delo na specializaciji proizvodnje posameznih železarn, kar mora pripeljati do napredka.
Dogovorili smo se, da naj bo skupno povezovanje s kupci nadaljnji korak v formiranju dejanske integracije in da ga izpeljemo že letos s tem, da sklepamo pogodbe za 1969. leto skupaj na Jesenicah, v času od
23.	10. do 15. 11. S smotrom te naše akcije smo s posebnim pismom obvestili vse dosedanje kupce, prve vesti pa že kažejo ugoden odmev.
Ta nova oblika skupnega dogovarjanja s kupci bo imela tudi to prednost, da bomo lahko na licu mesta usklajevali kupčeve želje v čim večji meri in
za nas na čim racionalnejši način.
Za Železarno Štore bo dogovorjena akcija predstavljala nadaljevanje ožje specializacije proizvodnega programa v smeri povečane izdelave vseh vrst vzmetnih jekel ter nadaljnjo razširitev uvajanja specialnih profilov. Za prihodnje leto je namreč dogovorjeno tesnejše sodelovanje za dobavo valjanih vzmeti za Železarno Ravne, povečanje izdelave specialnih profilov za potrebe železnice in rudarstva, kjer bodo v večji meri opuščali uporabo dragega lesa.
Opisana nova oblika sodelovanja med tremi slovenskimi železarnami prav gotovo predstavlja nov element v iskanju takšne integracijske osnove, ki bo pripeljala do ekonomsko logične dolgoročne potrebe sodelovanja ne samo med železarnami, ampak tudi s predelovalno industrijo, s čemer bodo proizvajalci in potrošniki drug drugega dopolnjevali.
Marjan Belej
Iz vsebine:
#	Ob spominu na mrtve
6 Že letos skupen nastop slovenskih železarn
#	Prvo mesto v skupnem plasmanu
9 Uspela krvodajalska akcija
#	Sklepi DSP
Bližajo se dnevi, ko bomo svoje misli še bolj posvetili našim dragim, ko se bomo oddolžili spominu naših junakov in se spomnili tudi vseh tistih žrtev nasilja, ki ležijo daleč od naselij in za njihove grobove sploh ne vemo. Tisoči bodo poromali v Mauthausen, Oswienčim, na Rab, v Begunje, v Drago, k Urhu, v Dachau in na Svetilna mesta, kjer so postavljeni dostojni spomeniki žrtvam nasilja. Zbrali se bomo ob spomenikih in spominskih ploščah in na neštevil-
nih mestih krvavih obračunov med zatiralci in borci za svobodo zatiranih in ponižanih. Spomnili se bomo vseh hlapcev Jernejev, ki so tragično končali v neenaki borbi z ošabneži in oblastneži in vseh tistih, ki počivajo pod toplo odejo jesenskega listja osamljeni, kjer ni znamenja, ki bi nam razodevalo, da so tu pokopane kosti človeka, katerega srce je zvesto ljubilo domačijo, svojce in domovino in je do smrti služilo borbi vseh zaničevanih in zatiranih.
V teh dneh pa se bomo zavedali, kako so si po vsaki prestani nesreči in tragediji, po vsaki končani vojni vihri zaželeli ljudje predvsem miru. Nikoli več vojne, nikoli več nasilja! Po vsaki uničevalni moriji, ko so ljudje ob najhujših naporih strli ali prepodili zatiralce, je vzklilo v ljudeh veliko upanje, da je požiganja, nasilja in trpljenja enkrat za vselej konec. Tudi po drugi svetovni vojni. Da, tudi tedaj, pred 23 leti, smo verovali, da bodo državniki in vsi odgovorni ljudje spoznali, da je vojna največje zlo in da je treba odslej živeti v miroljubnem sožitju. In ko so zastopniki 50 držav, med katerimi je bila zastopana tudi Jugoslavija, podpisali
24.	oktobra 1945 v San Frančišku Ustanovno listino Združenih narodov, je vsem poštenim in izmučenim ljudem na svetu odleglo. Organizacija, katere temelji so bili takrat položeni, je bila odraz teženj narodov, da bi medsebojno razmerje in odnose or-
ganizirali na nov način, tako, da bi bil zagotovljen trajen mir. Takrat so se vse države, članice nove svetovne organizacije zavezale, da bodo zagotovile splošno in resnično spoštovanje ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN. Kako lepe zamisli in kako vzvišena gesla so bila zajeta v Povelji združenih narodov. Toda državniki so pozabili, da so te zamisli in gesla tudi obveznosti! Koliko poštenih ljudi, koliko borcev za svobodo in nezavisnost
narodov je padlo v letih po drugi svetovni vojni, ker so dosledno branili ideale, za katere so se borili tudi njihovi predniki. Za zmago človečnosti, za resnično svobodo in demokracijo, za resnično enakopravnost in mirno, ustvarjajoče sožitje med ljudmi in narodi, za pravičen in trajen mir, še vedno padajo žrtve.
Ob vseh žalnih svečanostih ob Dnevu mrtvih, kakor tudi ob vsaki drugi priložnosti, moramo poudariti, da smo dolžni vedno in povsod z vsemi silami in napori podpreti prizadevanja tistih, ki se bore za uresničenje in trajno uveljavitev vseh tistih svetlih idealov, za katere je dalo človeštvo že toliko žrtev. Danes smo namreč priča dogodkom, ki nas opozarjajo, da teptajo načela in obveznosti, prevzete ob ustanovitvi organizacije združenih narodov tudi državniki, od katerih tega ne bi pričakovali. S tem pa ogrožajo varnost vseh miroljubnih dežel. Žal moramo ugotavljati, da tudi nam ne želijo miru, klevetajo in žalijo nas, s tem pa samo poudarjajo njih črne namene. Toda tudi tokrat moramo pokazati našo enotnost in budnost, predvsem pa pripravljenost, da branimo dosled'-no vse pridobitve naše revolucije in naše povojne graditve. Samo tako se bomo pravilno oddolžili žrtvam za našo svobodo, borcem za srečo delovnih ljudi. Ob spominih na mrtve poskrbimo za miren razvoj in napredek živih, posebno še za srečo mladega rodu.	R. U.

OB SPOMINU NA MRTVE
Uspela
krvodajalska akcija
cejšnje količine dragocene krvi. Razveseljivo in hvate vredno jo dej-stvo, da so jc ob tej priliki odzvalo lepo število mlajših članov kolektiva, ki so dali kri prvič, to so predvsem fantje, ki so prišli iz JLA. Seveda pa ni manjkalo naših dosedanjih aktivnih krvodajalcev, ki so dali kri že večkrat. Med te spadajo predvsem: Zupanc Jožefa, ki je dala kri že 3Vkrat, Žlof Drago 29-krat. Cvirn Anton 25-krnt, Lešek Janez in 'Gobec Jože pa 22-krat. Od 15 do 20-krat so dali kri: Leskošek Stanko, štarkl Janež, Jurkošek Ivan. Tansék Jaka, Jcvšinek ing. Alojz, Čavž Slavko, Zapnšek Roman in Zelič Silva. 10 do 15-krat so dali kri: V
zdravstvenih razlogov odklonjenih b, tako da je dalo kri 91 oseb, od tega 82 iz našega kolektiva, 9 pa iz terena Štor.
Naslednja akcija odvzema krvi bo predvidoma meseca marca prihodnje leto. Ob tej priliki -sp komisija za krvodajalstvo pri sindikalni podružnici Železarne Štore in RK terena Štore iskreno zahvaljuje vsem -krvodajalcem, članom sindikalnih podružnic enot, ki so sodelovali pri organizaciji, predvsem pa vodstvu posameznih obratov, ki so 'omogočili posameznim članom kolektiva udeležbo pri tej akciji.
K.	Š.
»Tvoja kri rešuje življenja« in podobni plakati so obveščali člane kolektiva in prebivalstvo Štor na krvodajalsko akcijo, ki je bila v letošnjem'letu že druga v Štorah. Kakor vselej je tudi tokrat lepo število članov kolektiva z razumevanjem priskočilo na pomoč transfuzijski postaji iz Celja, ki potrebuje za potrebe celjske bolnišnice pre-
Krcsnik Ivanka, Žafran Stanko, Zorc Franc, Kačičnik Franc, Koprivc Primož, Godicelj Franc, Štor Angela, Turnšek Milan, Srci h Zdravko, Brečko Albert, Bombck Martin in Zapnšek Miha. Želimo, da bi zgledu omenjenih tovarišev sledili še ostali člani kolektiva.
Vsega se je ob tej akciji prijavilo 9" oseb, od tega je bilo iz
VSEENO MU JE...
V svojih mladih letih je bil indijski pesnik in pisatelj Rabindranath Tagore precej nezaupljiv do raznih tehniških iznajdb. Ko je bil na obisku pri svojem prijatelju v Londonu, bi moral odpotovati v oddaljen kraj v severni Angliji. Prijatelj ga je vprašal, kako se rajši pelje: z avtomobilom, ali z letalom.
»Vseeno mi je,« je odvrnil Tagore. »Pravzaprav mi je vseeno, ali si človek razbije glavo v vodoravni ali v navpični smeri.«
Modra razsodba
Sprla sta se dva brata zaradi podedovanega zemljišča. Da se izogneta najhujšemu, sta se obrnila na vaškega modreca, naj on razsodi po pravici. Kakor že večkrat ko se je našel v škripcih, je po kratkem premisleku razsodil tudi tokrat prav po salomonsko. Takole je razložil:
»En brat naj zemljo razdeli, drugi pa naj izbira!«
Bapisajte v
Štorskega
Zdešarja!
NEZGODE PRI DELU
Na poti na delo in z dela so bile prijavljene jštiri nezgode; 1 iz jeklarne, 1 iz mehanične delavnice in 2 iz ekspedita.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
MLAKAR Karl. Pri dviganju iztirjenega vozička mu je spodrsnilo, da je padel in se poškodoval po levi strani prsnega koša.
JEKLARNA:
PENIC Daniel. Pri brušenju ingota mu je brusna plošča ra-fame zdrsnila z ingota, ročaj rafalne pa mu je pritisnil prste ob ingot. Na delo v nočni izmeni je prišel utrujen zaradi nezadostnega počitka.
VALJARNA:
BI.ACA Idriz. Pogovarjal se je pri garderobi in je zaradi tega prepozno prišel na delovno mèsto pred plamenično peč. Med tem časom je varilec tov. Košak opozoril sodelavce pri peči, da bo reverziral kurjenje, ter odšel k ventilom, Rlaca je medtem prišel k peči in začel nameščati valjčnico pred vratci. Plamen, ki je med reverzira-njem puhnil iz peči, ga je ope-
kel po prsih in (trebuhu, ker je imel razpeto delovno obleko.
MARKOVIČ Stane. Na poti iz garderobe na delovno presto sc je zaletel v voziček, naložen z
valjanimi palicami ter si poškodoval desno nogo nad kolenom.
BELE J Anton je vozil gredice od peči k predprogi. Ko je odvrgel gredico med valje, mu jc priletela skaja v desno oko.
RACMAN Vlado. Pred pričetkom dela ni pregledal ; Škarij, če so v redu. Ko so odrezali os premera 50, se je zagozda pod nožem izmaknila, nož pe je pogreznil v ležišču tako, da sc jc os naslonila na držalo noža in jo je dvignilo v zrak. Os je padla imenovanemu na levo nogo in mu poškodovala stopalo.
j^5?LAK Alojz. Pri vlačenju vročih gredic od valjčnice do piantemene peči ga je opeklo skozi čevelj na desni nogi, ker je stal prelrlizu vročih gredic.
BOBEK Janez. Pri nakladanju valjanih palic na štiriosnik je z levo roko zadel ob ročico voza in si poškodoval hrbtno stran dlani.
ŠAMOT ARNA:
GAJŠEK Jože. V skladišču so bile mreže iz perforirane pločevine zložene pokonci. Ko je hotel izbrati ustrezno dimenzijo mreže, so se plošče podrle po njem in mu poškodovale prste na desni roki in desni gleženj.
EKSPEDIT:
PODKRAJŠEK Štefan je skočil z vagona na tla ter si poškodoval prste na levi nogi.
Na poti na delo in z dela so se poškodovali:
ZUPANC Florjan iz jeklarne se je z mopedom peljal na delo. Na cesto je pred njega pritekla srna, ki se ji ni mogel izogniti ter-se je zaletel van jo. Padel je po cesti in si odrgnil obe dlani, ker ni nosil med vožnjo rokavic.
HOSTNIK Jože iz piehanične delavnice. Na poti z dela mu je pri izhodnih vratih spodrsnilo, da je padel in z brado udaril ob kotnik vrat.
ROJC Milan iz invest, skladišča je na poti z dela izstopil z vlaka in šel preko tirov. Na tirnici mu je spodrsnilo, da si je poškodoval desno nogo v gležnju.
VENGUST Alojz iz ekspedita je na poti na delo padel, ker mu je na travi spodrsnilo, ter si poškodoval levo koleno.
Primerjava števila nezgod v mesecu septembru v zadnjih petih letih.
Leto
l_k.		H*	H*.	»-*■
o	VD	O	o	o
o	CT'	o		O'
	SJl	o	‘1	GO
Nezgod pri delu	19	14	16	12	10
Nezgod na poti	2	2	2	—	4
Služba varstva pri delu
Novice iz SLG
Pisatelj Djordje Lebović je pri nas najbolj znan po svojem dramskem opusu, ki obravnava življenje in trpljenje v nemških koncentracijskih taboriščih. Gledališka publika pri nas in v tujini je postala pozorna nanj že pri njegovem dramskem prvencu »Nebeški odred?. Rodil se je 1928. leta v Sombo-ru, med vojno je bil v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je diplomiral na filozofski fakulteti v Beogradu. Piše za gledališče in za radio.
V »SREBRNIH VEZEH« se je lotil drugačne teme, vendar se tudi v njej srečamo vsaj z enim značajem, na katerem je trpljenje taborišč pustilo neizbrisen pečat. Dogajanje je postavljeno v viharni zimski čas, v samotno planinsko kočo, stisnjeno med strine stene in prepade, približno na pol poti med vznožjem in vrhom. Kočo upravlja Stara,
veka čista iluzija, najbolj navadno slepilo. In nazadnje se vprašuje, ali je življenjski ua-gon močnejši od najmočnejšega občutka človečnosti in ali je ta nagon potrdilo za našo neuničljivost, ali pa je kal našega uničenja. Vseh teh vprašanj ne postavlja zato, da bi jih odpravil, temveč da bi dal spodbudo za nova, še popolnejša vprašanja.
Iu res: kakor da je hotel Djordje Lebović potrkati na našo vest in nas ob vsakdanjem dogodku vprašati, kaj bi šele bilo, če bi bili vsi postavljeni pred večje in še usodnejše odločitve.
Dramo v dveh delih SREBRNE VEZI (v originalu Srebrno uže) je za celjsko gledališče' prevedla Majda Križajeva in bo v Sloveniji prvič uprizorjena. Majda Križajeva je bila pri odrskem ustvarjanju tudi lektor. Režija je bila v rokah gleda-
Kadarkoli razpravljamo o delu telesno vzgojnih društev, ugotavljamo vzroke, zakaj opada zanimanje za telesno vzgojo pri mladih kot pri starejših. Včasih nismo imeli toliko drugih priložnosti za razvedrilo in smo iskali razvedrila v telovadnicah, čeprav so nekateri prostori komaj ustrezali pogojem za resno telovadbo. Tedaj smo torej iskali pri telovadbi predvsem razvedrilo. Ko pa smo pričeli z redno vadbo,, smo kaj kmalu ugotovili tudi — in predvsem — druge prednosti smotrne telesne vzgoje. Krepili smo telo, mišice, postajali smo močni,, vzdržljivi, odporni. spretni in po vsakem doseženem napredku, predvsem pa po doseženem uspehu pri tekmovanjih, zadovoljni, dobro razpoloženi.
Danes, v svetu radia in televizije, avtomobilizma in neštetih novih načinov razvedrila, pa zanemarjamo telesno vzgojo. Pozabljamo namreč, da telesna vzgoja ni sama sebi namen, da to ni samo vzgoja in trening telesa, mišic, temveč je tudi krepitev duha. Pa ne samo to. V današnjem vsakdanjem življenju postajamo do marsičeva ravnodušni, brez volje, pri tolikih možnostih za razvedrilo se kar ne moremo odločiti, v kaj bi se podali. Obsedimo doma od radio-aparatih in televizorjih, če se nam zazdi, gremo še v kino, v gledališče vedno manj, še na zabavne prireditve nas ne vleče več. Če bo šlo tako naprej, bomo povsem otopeli. Marsikdo bo tako imel čisto enostaven življenjepis, kakor sem ga prečital med raznimi šalami: »Rodil seje, zredil se je, kap ga je zadela.«
Da se temu izognemo, ne ravno takemu življenjepisu, temveč preenoličnemu življenju, moramo pričeti že pri mladini, pri otrokih. V otroku moramo znati vzbuditi smisel za red, podreje-vanje skupnemu življenju, veselje do skupnega dela in ustvarjanja, do skupnega razvedrila. Vse to dosežemo na najenostavnejši način, če že mlade pošiljamo v telovadnico. Tam se skupaj igrajo, izgubljajo slabe lastnosti, predvsem egoizem, pridobivajo pa vse bolj smisel za skupinsko delo in delovanje. Privadijo se tovarištvu, pristnemu prijateljstvu, odkritosrčnosti; obenem pa si vedno bolj krepijo telo in duha. Pri cicibanih pričenjajo v telovadnici z igricami, igrami, smotrnimi telesnimi vajami. To se pri pionirjih nadaljuje in izpopolnjuje, tu so že tekmovanja in zahtevnejše vaje. In tako se nadaljuje pri mladincih, oziroma mladinkah. Obenem s krepitvijo mišic oblikujemo značaj mladega človeka, smisel za družabno življenje, za pošte-
nje, odkrito razglabljanje in ocenjevanje. Odločimo se že za nekatere vrste športa. Ko potujemo na tekmovanja, spoznavamo domovino, razvoj in napredek v domovini, vzljubimo domovino, začutimo, da smo člani družbe z naprednimi cilji in ponosni smo, da pripadamo tej družbi. Bolj ko. odraščamo, bolj smo pripravljeni tudi na skupno delo in žrvovanja za napredek družbe in dosego ciljev, ki si jih je naša družba zadala. Odločeni smo za obrombo naših pridobitev, za obrambo domovine in načel, ki jih imamo zapisana na praporih naše revolucije.
V telovadnicah in na telovadiščih, na tekmovanjih, krepimo torej duha, ne samo telo, krepimo značaj, pripadnost naši družbi, razvijamo se v zavednega državljana naše socialistične skupnosti, v koristnega člana te skupnosti, v člana, ki ljubi poštenje in ga na vsakem koraku zagovarja in brani. In kaj js lepšega kot zavest, da si upoštevan in cenjen zaradi svojega dobrega značaja?!
Pomislimo, koliko smo prispevali za zgraditev tako lepih in ustreznih, sodobnih objektov za telesno vzgojo in šport, zakaj se jih potem ne poslužujemo? Zakaj imamo toliko pomislekov, preden pošljemo otroke v telovadnico? Pridite in prepričajte se, kako delajo pri Partizanu v Štorah, pomagajte z nasveti, kako bi to plemenito delo še izboljšali, v zadovoljstvo nas vseh.
KONČALI SO ŠOLANJE
! V Celju je končala šolanje ž;e druga generacija izrednih slušateljev tehniške srednje šole, oddelka za metalurgijo — odrasli. V tem oddelku je bilo. tudi sedem de-.. làveev iz našega podjetja, ki so vzdržali do konca vse napore, kijih zahteva izredni študij. Septembra je diplomirala prva skupina druga pa bo diplomirala v januarju 1959.
Za metalurškega tehnika so diplomirali:
Korošec Ignac, topolniški delovodja v livarni valjev *• Šuster Maksimiljan, nor-mirec za livarno sive litine iz priprave proizvodnje ( Vodeb, J^ože, vodja, meta-lografskegy laboratorija v C^voj.nem oddelku
Za, uspešen zaključek šolanja jim iskreno čestitamo in . želimo obilo delovnih ijspehov na delovnem mestu.
Djordje Lebović:
Srebrne vezi
tako jo namreč imenujejo, edini docela čist in svetel lik človeka, kakršen nam je kòt ideja in simbol ohranjen iz časov NOB. Kakor da še je čas ob njej ustavil. Vsi drugi, ki še v viharni noči zatečejo V njeno kočo, ' šo dobri in zli, in postavljeni’ pred nenadno človeško odgovornost: zunaj v snežiieni metežu so človeška bitja, ki čakajo na pomoč! Ali se bodo ljudje v topli in varni koči odločili in postavili svoja življenja na kocko za tuja človeška življeitja? Problem moralne odločitve sé v taki situaciji kaže v ostri luči. Avtor se vprašuje, ali človeško plemenitost ogrožata slrab in sovraštvo, ali jo vklepajo ambicije, strasti, neumnost, fanatizem in predsodki, in ali jo paralizirajo nesporazumi, ‘spopadi ter boj za prestiž. Vprašuje se, zakaj reševalci najpogosteje pridejo prepozno, kliub že zdavnaj potrjeni želji, pomagati bližnjemu v nesreči.^Vprašuje se, ali jé bilo Storjenih že toliko krivic, da je vera v člo-
liškega in filmskega delavca Igorja Pretnarja. SREBRNE VEZI so bile naštudirane že ob koncu pretekle sezone in so tudi že imele svojo interno premiero. Sceno je zasnoval Milan Butina, član Mestnega gledališča ljubljanskega, kostume pa Irena Felicijanova. »Staro«, upravnico koče, igra Nada Božičeva, »Potepuha«, nekdanjega lageraša Pavle Jeršin, Gvozdena Franci Gabrovšek, »Malo« Minu Kjudrova, Belega Janez Bermež in majorja Jože Pristov.
S tem delom je Slovensko ljudsko gledališče Celje odprlo letošnjo sezono. Naslednja premiera bo 11. oktobra. V režiji Francija Križaja bo uprizorjeno že drugo jugoslovansko delo: Duška Roksanđića PTIČI BRÈZ JATE.
Za obe premieri je izšel skupni gledališki list z originalnimi prispevki obeh avtorjev, uvodnim člankom upravnika Slavka Belaka in ocenami s celjskega gostovanja »Hlapcev« na letošnjem Steri jinem pozor ju.
!
j DOPISUJTE V ŽELEZARJA
Dne 14., 15. in 16. septembra je bilo v železarni Smederevo tekmovanje mladih delavcev, zaposlenih v jugoslovanskih železarnah in livarnah. Po temeljitih pripravah in premišljanju mladinske organizacije in obrato-vodstev posameznih obratov našega kolektiva, so bili določeni za to tekmovanje trije člani našega kolektiva. Iz stroke livarstva je bil predlagan tov. PAJK VINKO, iz strojnega strugarstva tov. ARZENŠEK TONE, iz elek-trolivarstva pa tov. PIRMAN MARKO. Kot predstavnik naše ekipe je potoval predsednik TK ZMS tov. JANEZ SELINŠEK.
ep ‘pjepnod pea iq Caqasod eC je imel tov. Pajk tudi največ navijačev in to predvsem deklet, kajti res je bilo čudovito gledati na njegovo enakomerno premikanje mišic in veliko napravo za nabijanje kalupov, s katero se je kakor v igri s peresom igral in stiskal pesek v kalupu. Res velika škoda je, da mu je spodletelo v teoretičnem odgovarjanju in to pri enem samem vprašanju, kar je odločilo, kljub najboljšemu praktičnemu izdelku, tretje mesto v skupnem plasmanu posameznikov. Na tekmovalnem mestu — nova železarna — sta nestrpno pričakova-
Arzenšek Stanko, strojni strugar
Ob prihodu v Smederevo so bili naši tovariši lepo sprejeti, kot tovariši bratske republike Slovenije. Isti večer je bilo žrebanje tekmovalnih številk. Pirman je izvlekel št. 8, Arzenšek št. 3, Pajk pa št. 6. Nato so tekmovalce pozdravili in jim zaželeli dosti uspešnega dela in športne sreče, direktor železarne, predsedniki samoupravnih organov, sekretar TK ZK in predsednik TK ZM Srbije. Pri večerji so izmenjali misli o tekmovanju in se spoznali med seboj. Naslednji dan ob 9. uri so se tekmovalci z osebnimi avtomobili odpeljali na svoja tekmovalna mesta — stara železarna, nova železarna.
Že po nekaj minutah je bil tov. Pajk — livar, ocenjen od strokovnjakov kot absolutni kandidat prve trojice tekmovalcev. Zaradi tega je celotni potek njegovega dela posnela televizijska ekipa iz Beograda. Lepo je bilo gledati močnega fanta, iz katerega so kapljale debele kaplje zno-
la trenutek nastopa druga dva tekmovalca: strugar in elektro-varilec.
Okoli 11. ure je tov. Arzenšek stopil za stroj, katerega nikoli pred tem še ni imel prilike videti, kaj šele z njim pokazati svoje znanje. Predmet izdelave je bil kompliciran, v njega so bila vključena vsa dela, ki so potrebna, da jih lahko ta stroj obdela. Stroj je bil takoj dan v pogon. Tov. Arzenšek je mirno, lepo, s posebno natančnostjo uporabljal vsa merilna sredstva. Izdelek se je oblikoval ter smo kmalu videli njegovo podobo. Po dveh urah in 36 minutah je stroj ustavil. Strokovna komisija je izdelek ocenila z enqtno oceno — odlična in natančna izdelava — toda kaj druga dva tovariša? Tov. iz Smedereva, ki je tekmoval pri stroju, ob katerem dela že 5 let, je izdelek končal v 2 urah in 26 minutah — prvo mesto. Tovariš iz Nikšiča pa je končal svoje delo v 2 urah in 31 minutah ter tako dosegel
PRVO MESTO V
drugo mesto. Kakšna sta bila njuna izdelka ne vem, vendar si lahko to samo mislim. Tov. Arzenšek je zasedel od 9 tekmovalcev odlično tretje mesto.
Okoli druge ure je prišla vrsta na našega zadnjega tekmovalca tov. Marka Pirmana. Mirno, zavedajoč se, da zastopa znanje
privolil v pomoč pri držanju določenih predmetov s strani predstavnikov strokovne komisije, kar so pri vseh ostalih tekmovalcih delali. Popolnoma sam si je prestavljal posamezne elemente in blisk — svetloba varenja je enakomerno osvetljevala prostor, v katerem sem se na-
Pirman Marko, elektrovarilec
našega kolektiva, je vstopil v varilno kabino in se opremil z vsemi varnostnimi sredstvi. Nato je vključil agregat, vzel elektrode, pogledal izdelek in začel s svojim tekmovalnim delom. Bilo je zanimivo gledati njegovo hladnokrvnost, a še bolj pohvale vredno je bilo to, da ni
hajal tudi jaz ter si prižila cigareto za cigareto, nestrpno pričakujoč rezultat njegovega dela. Pred pričakovanim rokom je tov. Priman izklopil agregat in mirno izročil izdelani predmet strokovni komisiji. Rezultat smo izvedeli šele v nedeljo dopoldne s prvo mesto z veliko prednostjo
Selinšek Janez, predsednik TK ZMS
SKUPNEM PLASMANE
pred ostalimi tekmovalci.
Istega dne ob 19. uri je vse tekmovalce sprejel na občini predsednik občinske skupščine Smederevo. Seznanil je tekmovalce z zgodovino tega kraja in jih politično seznanil z mislimi občanov ob okupaciji sil Varšavskega pakta na republiko Češkoslovaško. Po sprejemu so vsi tekmovalci ponovno začeli diskutirati o dopoldanskem tekmovanju ob prijetni zakuski.
Drugega dne ob 10. uri je bila razglasitev rezultatov tekmovanja. V dvorani je vladala velika nervoza. Po kratkem predgovoru
Med nami je zavladalo ponovno veselje, kajti dobili smo drugo medaljo. V primeru, da nam uspe tudi v tretji panogi, smo skupinski prvak vseh železarn. S težkim srcem in stisnjenimi pestmi smo pričakovali rezultate elektrovarilcev. Celo tov. Pirman je postal nestrpen, kajti zavedal se je namreč, da lahko škoduje celotni ekipi našega kolektiva, če ne bo zasedel vsaj tretjega mesta. Toda že po prvih izgovorjenih besedah predsednika komisije so se naši pogledi razjasnili, srca zaigrala. Tov. Pirman Marko je zasedel prvo me-
Pajk Vinko, livar
se je prvi oglasil predsednik tekmovalne komisije livarjev:
1.	mesto ZENICA
2.	mesto: SKOPJE
3.	mesto: ŠTORE (Pajk)
4.	mesto: NIKŠIC
5.	mesto: JESENICE
itd.
Bili smo zelo veseli, kajti dobili smo eno izmed medalj.
Sledilo je objavljanje zasedenih tekmovalnih mest v strugar-stvu:
1.	mesto: SMEDEREVO
2.	mesto: NIKŠlC
3.	mesto: ŠTORE (Arzenšek)
4.	mesto: ZEMUN
5.	mesto JESENICE
itd.
sto.
1.	mesto: ŠTORE (Pirman)
2.	mesto: JESENICE
3.	mesto: SKOPJE
4.	mesto: VAREŠ
5.	mesto: SMEDEREVO
itd.
Tekmovanja in težko pričakovanih rezultatov je bilo konec. Tekmovalna ekipa Železarne Štore je ponosno in veselo odpotovala nazaj v Štore. Domov je prinesla dve tretji in eno prvo mesto ter najvažnejše skupinsko prvo mesto železarn in livarn Jugoslavije.
Vsem tekmovalcem v imenu kolektiva iskreno čestitam.
JANEZ SELINŠEK
REBUS
Kotalkanje v Štorah
Mladi so vneti za več vrst zabave in športa, radi pridejo v telovadnico in na športno igrišče, želijo si dvokoles, radi plavajo in še in še kaj bi radi. Da, radi bi, če bi mogli, to je, če bi imeli starši denar, otroci pai prostor za najrazličnejše Vrste zabave in športa. Po mestnih ulicah vidimo, kako se otroci podijo s kotalkami, po dvoriščih in kjerkoli najdejo vsaj malo primernega prostora. Tudi v Štorah smo jih že srečali na ulici. Letos pa so si umislili novost. Pojavili so se na rokometnem igrišču na Lipi; sprva redki, potem vedno številnejši, dokler ni vsako popoldne oživelo to igrišče, da je bilo veselje gledati raizgrane kotalkarje. Tudi ob dopoldnevih so izkoristili vsako priložnost, da so se zabavali s kotalkanjem na tem primernem prostoru. Ko ni rokomet zavzel večjega zamaha, so se znašli mladi kotalkarji in pridno izkoriščali kot nalašč pripraven prostor z asfaltno prevleko. Seveda so nekateri funkcionarji TVD Partizana takoj pomislili, kako umestno bi bilo dobiti izkušenega trenerja,
DOMISLICE
MARKA
TWAINA
Živi tako, da bo ob tvoji smrti žaloval celo mizar, ki ti bo delal krsto.
ki bi mlade kotalkarje vadil za pravo športno kotalkanje. Teda zopet je tu vprašanje denarja in prave organizacije te vrste vadbe, treningov. Prav gotevd bodo na eni prihodnjih sej Partizana spregovorili tudi o tem. Kotalkanje je lep, zanimiv šport, ki pomeni lahko prvo stopnja k umetnemu drsanju, vsi pa vemo, kako vsako sezono občudujemo drsalce in komaj čakamo na televizijske prenose drsalnih revij. Znano nam je, kako so se v Velenju lotili organiziranega kotalkanja in kako lepe revije so že lahko gledali Velenjčani in gostje na igrišču v Velenju. No, tako daleč še v Štorah ne mislimo. Prav pa bi vendarle bilo, če bi mladim kotalkarjem tudi v Štorah posvetili pozornost in jim nudili organizirano učenje tega lepega in koristnega športa. Tako bi tudi v tem primeru združili prijetno s koristnim in za gledalce zanimivim. Mogoče bomo kdaj pozneje lahko še kaj več zapisali o tem, kaj bolj razveseljivega predvsem za mlade kotalkarje.
R. U.
Človek je edino bitje, ki more zardeti — in edino, ki mu je zardevanje tudi potrebno.
Njena polt je bila čudovita, vendar je vidno ginevala. Izgubila pa se ni, kajti večji del sem si jo potem skrtačil s suknjiča.
Obvestilo
Na eni izmed sej CDS sta bila razhodovana dva avtomobila in sicer poltovorni avto Zastava 615 B in ambulantni voz Opel-Olympia, ter televizor znamke Grunding. Ogled je možen vsak dan s tem, da se reflektanti predhodno prijavijo pri ref. osn. sredstev, tov. Subotičevi, nato pa pri skladiščniku invest, skladišča, tov. Cmoku, ki jim bo avtomobile pokazal, ker so vskladiščeni v našem skladišču. Najnujnejši tehnični podatki:
a)	poltovorni avto Zastava 615 B, nabavljen 12. 10. 1959, št. motorja 025722, št. šasije 00179, nosilnost 1,5 tone, prodajna cena 6.000 N-din.
b)	ambulantni voz Opel-Olympia, nabavljen leta 1952, moč motorja 45 KS, število sedežev 4, prodajna cena 4.000 N-din.
c)	televizor »Grunding«, ki je bil svojčas v Počitniškem domu na Svetini, sedaj pa v skladišču komunalnega oddelka. Televizor ni v intaktnem stanju in je potreben generalnega popravila, prodajna cena 300 N-din.
Televizor si lahko reflektanti ogledajo v skladišču naše menze s tem, da se predhodno javijo tov. Kreuhu in mu ponudijo najugodnejšo ceno.
Reflektanti naj po ogledu pismeno ponudijo maksimalno ceno, ki so jo pripravljeni plačati in to neglede na prodajno ceno. Pismene ponudbe sprejema tov. Subotičeva.
SKLEPI III. SEJE DSP
Na III. zasedanju DSP dne 12. 9. 1968 so bili sprejeti naslednji sklepi: Soglasno se potrdi zapisnik II. zasedanja DSP z dne 17. junija 1968.
V zvezi s poslovnim poročilom za prvo polletje 1968 delavski svet sprejme naslednje sklepe:
—	Izpad proizvodnje v I. polletju je po situaciji naročil možno nadoknaditi v II. polletju s proizvodnjo ca. 4.600 t, s čimer bo plansko predvidevanje realizirano. Tehnični sektor se zadolži, da organizira vse potrebno za izvedbo in o rezultatu poroča na prihodnjem zasedanju DSP.
Enako je potrebno podati analizo glede količine litine, ki jo bomo izdelali še v letošncjm letu, kar bo služilo kot podlaga za enventualni rebalans letnega plana.
—	^ Izpad v proizvodnji valjev je v najvišji možni meri nadoknaditi s proizvodnjo ostalih težkih odlitkov. Odgovorne službe, to je tehnični in komercialni sektor poročata na naslednji seji, v koliki meri bo možno izvršiti to na-logo.
—	Rešitev vprašanja izpolnjevanja rokov pravočasne dobave ne trpi nika-kega odlašanja, že začete organizacijske spremembe in naložen denar v te namene je potrebno absolutno realizirati. Vodstvo podjetja naj zadolži odgovorne službe tako, da bo predmet do konca leta prišel z dnevnega reda. S tem v zvezi je potrebno urediti tudi splošno organizacijo vpodjetju. To nalogo je prevzel Institut v Ljubljani.
—• Po vprašnju reklamacij ni bilo možno zavzeti dokončnega stališča, ker so v podatkih reklamacij zajeti deloma tudi dopropisi evidenčnega značaja. Zato je dolžna strokovna služba izdelati poseben pregled, ki bo zajemal količinske in kakovostne reklamacije. Pregled naj mesečno obravnava upravni odbor skupno z operativnim planom.
—	Glede delovne sile ostane sklep o zniževanju delovne sile na podlagi naravne fluktuacije tudi v bodoče v veljavi. Smatra pa DSP, da moramo biti v pogledu nameščanja in premeščanja bolj elastični, da s tem omogočimo nemoteno proizvodnjo.
—	V pogledu stroškov investicijskega vzdrževanja se je pridrževati smernic plana, zaradi česar bo v II. polletju potrebno pokriti preveč porabljene stroške I. polletja.
—	Prekoračitve lastnih cen ni dovolj samo mesečno statistično prikazati. Stroške po elementih lastne cene je potrebno držati v planskih okvirih vsaj za tisti del, ki je odvisen od lastne prizadevnosti. Glede stroškov, ki se povečujejo na podlagi zunanjih vplivov, pa je skupno z ostalimi železarnami obravnavati z oblastvenimi organi.
—■ V začetku leta je bila zaradi čim boljšega izkoriščanja kapacitet zadana naloga, da se vse službe in obrati v podjetji» angažirajo na izvozu. Uspeh je minimalen in je v II. polletju nadoknaditi zamujeno.
—	Po vprašanju osebnih dahodkov ostane še vnaprej v veljavi sklep, da je treba na višino osebnih dohodkov vplivati z nadaljnjo smotrno stimulacijo, ki naj zagotovi čim večje pridobivanje dohodka. Zavisnost osebnih dohcdkov od procenta realizacije zaradi velikega deleža zunanjih vplivov, ki zmanjšujejo naše poslovne uspehe, ne more biti edino merilo, zato se sklene, da višino OD vsklajujemo ob enakih pogojih produktivnosti z ostalima dvema slovenskima železarnama.
—	Pri ugotovitvi Komisije za plan in gospodarska vprašanja DSP poročila o proizvodnji in finančnih rezultatih ne dajejo možnosti za uspešno delo komisije kot ostalih strokovnih in operativnih služb. Podatki iz teh poročil so pomanjkljivi, saj predstavljajo zgolj evidenco. Današnji zaostreni pogoji gospodarjenja pa zahtevajo natančnejše analize, ki dajejo jasno in podrobno slikp^ stanja. Zato je pospešiti dokončno formiranje analitične službe pri podjetju s tem, da se zagotovi strokovna zasedenost te službe.
—	DSP se pridružuje skupni akciji slovenskih železarn in zahteva, da se posreduje upravnim in političnim organom naslednje:
—	podjetja črne metalurgije naj se v težkem predhodnem obdobju do leta 1971 oprostijo plačila obresti na poslovni sklad;
—	pristopiti je k spremembi obdavčenja prebivalstva, znižati prispevke na osebne dohodke in vpeljati objektivno pogresivno obdavčitev;
—	začasno, dokler so podjetja črne metalurgije, kakor tudi naše, v rekonstrukciji in modernizaciji, oproste prispevka na mestna zemljišča kakor tudi oproste plačila prispevka v republiški vodni sklad;
—	v cilju, da poveča obseg izvoza je za premestitev carinskih in drugih dajatev povečati retencijsko kvoto in obvezne premije prodanega blaga na konvertibilnih področjih.
—	Naknadno naj se skladno s podražitvami odobri povečanje kredita za trajna obratna sredstva. Zahtevek v tem smislu je podan v aneksu III. investicijskega programa od aprila 1966.
—	Z odobritvijo dodatnih kratkoročnih kreditov za trajna obratna sredstva je zmanjšati visoke obremenitve s kratkoročnimi kreditnimi obremenitvami in zamudnimi obrestmi.
V primeru odobritve obratnih sredstev sla dolžni železarna Jesenice in Ravne prvenstveno poravnati svoje obveznosti do našega podjetja.
—	Zaradi nepravočasno dobljenih investicijskih sredstev ne po krivdi investitorja, se predlaga, da se podaljšajo vračilm roki pri Investicijski banki od 10 na 15 let in pri KBH Ljubljana od 8 na 10 let, katera zahteva je vsebovana v enotnem investicijskem programu slovenskih železarn.
—	Vse vročitve za udeležbo kreditiranja investicij Kreditne banke in hranilnice Ljubljana je uporabiti za znižanje dolga.
—	Zmanjšati je treba interkalarne obresti, ki so posledica zavlačevanja sklenitve kreditne pogodbe, izdaje komercialnega soglasja in prenizkih letnih tranš.
—	Da bi lahko gospodarske organizacije realno planirale poslovne stroške in usmerjale poslovno politiko podjetja, je odpraviti stalno nepredvideno po-draževanje surovin in energije, transportnih uslug ter ostalih virov. Tako ukrepanje je možno sprejemati le ob sočasni odobritvi zvišanja cen izdelkom črne metalurgije.
DSP sprejme tudi ukrepe, ki se nanašajo na višjo realizacijo in znižanje poslovnih stroškov v II. polletju s ciljem, da dosežemo povprečni nivo osebnega dohodka na zaposlenega 900 din. Ukrepi so naslednji:
—	dvig realizacije za 7 % s prodajo več strojne litine za 200 ton, Modularne litine za 100 ton in kokil za 500 ton, kar predstavlja skupno 206 milijonov S-din;
—	znižanje poslovnih stroškov;
—	znižanje planirane izgube v zvezi z izmečki v II. polletju za 100 milijonov;
—	znižanje reklamacij v okvir 1 % od realizacije;
—	z vso ostrino nadaljevati znižanje zalog na razredu III, V in VI, kar bi pomenilo 260 milijonov S-din.
—	nadoknaditi izpad v prvem polletju glede uslug za investicije za tuje naročnike;
—	stroške investicijskega vzdrževanja se v nobenem primeru ne sme prekoračiti preko planskih predvidenih. Izredne primere obravnava upravni odbor.
Gospodarski načrta za leto 1969 je v osnovnih tezah pripraviti že v letošnjem letu.
Delavski svet podjetja se seznani s sanacijskim načrtom podjetja.
25.	Delavski svet soglasno osvoji poročilo o inventurnem popisu v mesecih marec, apri lin maj 1968 v skladiščih materiala za reprodukcijo, šamot-ne opeke za lastne potrebe, surovega železa in litine za prodajo po stanju zalog 29. 2., 31. 3. in 30. 4. 1968, potrdi izdajo odločbe o preknjižbah viškov in manj kov oziroma inventurnih razlik za leto 1968 in zadolži upravo podjetja, da prouči predloge, ki jih je podal poročevalec komisije za izvedbo inventurnega popisa.
Uprava podjetja na naslednji seji DSP poroča o izvedenih ukrepih v cilju izboljšanja stanja.
26.	Delavski svet soglasno sklene, da se najame kratkoročni kredit za obratna sredstva pri Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani v višini 2.500.000 din in Krediti banki v Celju v višini
1,000.000 din z 8,5 % obrestno mero zaradi oročitve k tranši.
27.	Delavski svet sprejme na znanje informacijo glede sanacijskega načrta slovenskih železarn v zvezi s primanjkljajem obratnih sredstev, ki se prične v praksi izvajati. Hkrati DSP soglasno sklene, da se najame kredit za obratna sredstva iz republiškega rezervnega sklada v višini 6,32 milijonov din za dobo 10 let in 6 % obrestno mero s tem, da se prične odplačevati 1. 7. 1969 v polletnih anuitetah.
28.	Delavski svet soglasno potrdi predlagano potrditev pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih.
29.	Delavski sveta soglasno sklene, da podaljšuje veljavnost sklepa v pogledu regresiranja prevozov na delo in z dela sprejetega na 7. zasedanju DSP dne 29. 12. 1967 do konca leta 1968.
Do novembra je pripraviti podrobno analizo v zvezi s prevoznimi stroški, da bi lahko o tem pravočasno razpravljali in odločili.
30.	Delavski svet soglasno sklene, da se razhoduje:
a)	žleb za odvzem plina (žlebasta vodna zapora), inv. št. 01870 z osnovo za amortizacijo 19.470 in ocenjeno vrednostjo 1.150 din;
b)	risalna deska v oddelku priprave proizvodnje, inv. št. 890, osnova za amortizacijo 317, ocenjena vrednost 50 din.
V komisijo za skupno potrošnjo se izvolita nadomestila člana in sicer tov. Rukavina Daniel, asistent v šamotarnl in Žohar Vili, ključavničar — varilec v livarni valjev.
Delavski svet soglasno sklene:
a) od vsote pridobljene s prodajo 5 stanovanjskih hiš se odobri prenos
V nedeljo, dne 29. septembra 1968 so bile na Voglajni med-obratne tekme v ribolovu. Nastopilo je 30 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Izredno zanimivo je bilo opazovati vse tekmovalce, s kakšno vztrajnostjo so metali vabe v vodo v upanju, da jih bodo ribe vedno ubogale. PTed zaključkom tekmovanja sem vse tekmovalce obiskal in zanimivo je bilo opazovati njihove obraze, kajti s pogledom v tekmovalca sem približno lahko ocenil, če je kaj ulovil. Najbolj resni so bili rutinirani ribiči, ker niso imeli na tem tekmovanju športne sreče. Najboljši na tem tekmovanju so bili tekmovalci iz valjarne, saj so osvojili v ekipni konkurenci ponovno
1.	mesto s 1493 točkami pred kurilnico, ki je zbrala 763 točk. I udi v konkurenci posameznikov je bit najboljši tekmovalec iz valjarne tov. Florjane Vinko. Lep uspeh je dosegel tudi Sorčan Drago iz kurilnice, ki je osvojil 2. mesto.
REZULTATI TEKMOVANJA: EKIPNO:
točke
L mesto ekipa valjarne 1.493
2.	mesto ekipa kurilnice 763
3.	mesto ekipa uslužbenci 375
4.	mesto ekipa mod. miz. 345
3.	mesto ekipa OTK—lab, 300
6.	mesto ekipa ekspedit 180
7.	mesto ekipa liv. siv. lit 126
8.	mesto ekipa usi. II. e. 100
40.000.— din v stanovanjski sklad podjetja in da na razpolago Komisiji za skupno potrošnjo. Komisija za skupno potrošnjo porabi ta sredstva za dodelitev kreditov za individualno gradnjo članov kolektiva.
b) zmanjša se stanovanjski sklad Stanovanjske enote za knjižno — neodpisano vrednost porušene stavbe Štore št. 41 v višini 224.622.20 din.
Delavski svet sklene, da se za zunanjetrgovinsko poslovanje dodatno še registrirata
—	za uvozne posle samostojni referent tov. Belak Martina,
—	za izvozne posle samostojni referent tov. Studen Jakob.
Delavski svet v zvezi z nabavo stroja za kontinuirano vlivanje železa sklene:
a)	odobri se najetje kredita v višini 600.000 din za dobo 5 let s 6 % obrestno mero iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij Občine Celje.
b)	odobri se oročitev 200.000.— N-din pod enakimi pogoji, to je za dobo 5 let s 6 % obrestno mero s tem, da oročitev sledi po sprejetju zaključnega računa za leto 1968, torej 1. marca 1969.
V zadevi odstopa predsednika Stanovanjske komisije DSP, DSP sklene:
a)	Komisiji za prošnje in pritožbe DSP se naroči, da zadevo po pribavi vseh podatkov razčisti in DSP predloži realen pregled stanja, na prihodnji seji;
b)	Dalje naroči Stanovanjski komisiji DSP, da pripravi pregled prošnjikov za stanovanja in obdela stanovanjski problem v podjetju;
c)	Kadrovska komisija pri Sindikalni podružnici pripravi predlog namestnikov članov Stanovanjske komisije In predlog za dva nova člana, v kolikor bosta tov. Cizelj in Jazbinšek vztrajala pri odstopu.
9.	mesto ekipa jeklarne 77
10.	mesto ekipa elektrodel. 25
11.	mesto ekipa mehan. del. 0
POSAMEZNO:
L Florjane Vinko — valjarna
—	1.425, točk.
2.	Sorčan Drago — kurilnica
—	765 točk.
3.	Sajovic Vlado — uslužbenci — 375 točk,
4.	Perper Franc — OTK-la-bor. — 275 točk.
5.	Luževič Stefan — flnodelna
—	213 točk itd.
Ob zaključku, tekmovanja so bile najboljše ekipe in posamezniki nagrajeni, V imenu prireditelja se najlepše zahvaljujemo Ribiški družini iz Štor za vzorno organizacijo.
T.	V.
OBVESTILO
Strokovna-tehnička knjižnica se je preselila in posluje od 3. oktobra dalje v novih prostorih v razvojnem oddelku, pritličje levo (kjer je bil prej konstrukcijski biro). Knjižnica ima na razpolago čitalnico in poleg strokovnih knjig tudi različne strokovne časopise in revije.
Vodja knjižnice
Ribiči	ob
Nuši upokojenci
BOBEK LUDVIK, rojen v Brda dne 16. 7. 1912. leta, stanuje v Štorah. V Železarni Štore je delal od februarja 1951. leta do upokojitve. Opravljal je (delo skupinovodje v komunalnem oddelku splošnega sektorja. V predvojnih letih je najprej delal do 1941. leta kot tekstilni delavec v Mariboru, med vojno pa na železnici do junija 1944, ko je vstopil v narodnoosvobo-
dilno vojsko. V NOV je bil do osvoboditve. Po vojni je bil do vstopa v naše podjetje zaposlen na notranji upravi — najprej v Šmarju pri Jelšah, nato v Poljčanali in končno v ICclju. Dne 4. septembra tl. ga je invalidska komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje invalidsko upokojila.
JANČIČ KARL, rojen v Ritniku dne 16. novembra 1925. leta. Stanuje v Hruševcu pri Šentjurju. V našem |podjetju je delal kot zidar v gradbenem obratu od oktobra 1946 dalje s kratko prekinitvijo v letih 1951—
Dne 18. septembra 1968 je bila po pristojni komisiji invalidsko upokojena.
KOROŠEC ANTON, rojen 51. dec. 1910 v Zg. Selcah pri Grobelnem, kjer tudi stanuje. Preti vojno je delal priložnostno najprej v Slomu na Ponikvi. nato kot gospodarski pomočnik v Ljubljani in na želez-
1952. Prodno so je zaposlil v Železarni je delal zidarska dela pri privatniku v Šentjurju. Dne
18.	septembra t. 1. ga je invalidska komisija pri KZSZ Celje invalidsko upokojila.
KOMERIĆKI rojena' Starki ANTONIJA, rojena dne 11. jan. 1921 v vasi Breza nad Laškim. Stanuje v Štorah. Aprila 1948 je pričela z delom v obratu samotama našega podjetja. Pred vojno — v letih 1958, 1959 je delala kot gospodinjska pomočnica pri privatnem, delodajalcu. Od 1959 pa do vstopa v Železarno pa doma na kmetiji pri siar.-Tn.
železarni je začel delati marca 1947 in delal vse do 25. septembra tl., ko je bil invalidsko upokojen, v obratu jeklarna.
TOFAN I' FRANC, rojen 12.
9.	1914 v Kompolah, kjer tudi stanuje. Že kot štirinajstletni fant je začel delati v Tovarni emajlirane posode v Celju. Oktobra 1959 je dobil delo v Samotami v Štorah, kjer je delal
niči. Leta 1941 je prišel v vojno ujetništvo kot starojugoslovanski vojak. Bil nekaj časa v taborišču, nato pa od 1. 1942 dalje doma vse do vstopa na delo v Železarno Štore marca 1. 1955. Do upokojitve, dne 24. sept. letos. je delal v obratu šamotar-na. Pristojna komisija ga je invalidsko upokojila.
HERCOG ANTON, rojen
6.	maja 1912 v vasi Breza nad Laškim, stanujoč v Hrastju pri Slivnici. Najprej je dobil delo na cesti, nato pa v rudniku »TrobindoL nad Laškim v letih 1950 do 1954, ko je odšel na otl-
s prekinitvijo zaradi odhoda na odsluženje j vojaškega roka, orožnih vaj in enoletno vojno ujetništvo, do 1945. leta. Od februarja 1945 do novembra istega leta je bil v NOV in JLA. Januarja 1946 se je ponovno zaposlil v Samotami. Sprva je delal kot oblikovalec Samotne opeke, zatem kot hormirec in od 1950 dalje kot delovodja v Samotami. Dne 25. 9. tl. je bil po pristojni komisiji pri KZSZ Celje invalidsko upokojen pri 58 letih delovne dobe.
Kadrovski sektor
Delovno dolžnost so prekršili
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu septembru 1968 trikrat sestala in obravnavala 18 primerov. V treh primerih je postopek zaradi zaslišanja prič preložila, v 11 primerih pa se je izrekla za naj milejši ukrep — opomin.
Hujše so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani:
—	z javnim opominom:
1.	OHNJEC Ivan iz eks-pedita, ki je dne 14. julija 1968 neopravičeno izpstal z dela — javni opomin.
2.	VRHOVŠEK Alojz iz valjarne, ki je prišel dne 16. in 17. septembra 1968 s polurno zamudo na delo — javni opomin.
—	z zadnjim javnim opominom:
3.	PAHOLE Alojz iz valjarne, ki je dne 5. junija 1963 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
4.	KORAŽIJA Jože iz ek-spedita, ki je dne 26. in 27. julija 1968 predčasno zapustil delovno mesto, dne 3. in 4. avgusta 1968 ni prišel na delo, dne 7. avgusta 1968 pa je zamudil jutranje delo za pol ure — zadnji javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
služitev vojaškega roka in ko se je vrnil in ostal doma. Leta 1941 jc moral na delo v Nemčijo, od koder se je vrnil 1944 in v avgustu istega leta vstopil v narodnoosvobodilno vojsko. V
Izredna priložnost
Za praznike prvega novembra 1968 Vam KOMPAS Celje nudi izlete po reklamnih cenah
IZLETI ZA 1. NOVEMBER 1968:
TRST — enodnevni — 45 N-din
TRBIŽ — enodnevni — 45 N-din
CELOVEC — enodnevni — 42 N-din
GRAZ — enodnevni — 38 N-din.
IZLETI ZA 29. NOVEMBER 1968:
TRST — BENETKE (dvodnevni) — odhod 30. 11. 196S — 140 N-din.
GARDSKO JEZERO — tridnevni z ogledom Verone — 29. nov.—1. dec. — 220 N-din.
SALZBURG — tridnevni za ljubitelje glasbe — 30. novembra do 2. decembra — 590 N-din.
BENETKE IN SAN MARINO — trodnevni — 29. nov. do 1. decembra — 240 N-din.
V petek, dne 29. novembra in v soboto, dne 30. novembra organiziramo enodnevne izlete v Trst, Trbiž, Celovec in Graz po cenah, ki so zgoraj navedene.
Izkoristite nadvse ugodno priložnost, ki Vam jo nudimo v času Vaših prostih dni. Vse podrobnejše informacije dobite v naši poslovalnici, Tomiščev trg 1, telefon 23-50.
PRIJAVE TAKOJ!
KOMPAS CELJE


V mesecu septembru 1968 so bile nasi jdnje kadrovske (spremerò je r naši delovni skupnosti.
Iz JLA so se vrnili:
KOSTANJŠEK Stanislav, strugar, obdelovalnica valjev. P1L-KO Rudolf, strojni ključavničar, energetski obrat. MEC1-LOVŠEK Stanislav, delavec, elektroplavž. BAUMKIRHNER Rupert, delavec, elektroplavž. HERNAVS Jože, delavec, livarna sive litine. ARZENŠEK Vladimir. delavec, livarna sive litine. VRHOVŠEK Ivan, strojni ključavničar, energetski obrat. CENE Roman, gradbeni tehnik, pripravnik v UOS. GOLOB Zvonimir, strugar, mehanična delavnica. ANZELJC Bogdan, električar, elekiroobrat. FEN-DRE Branimir, električar, elelc-troobrat. KRESNIK'Janez, elclc-troobrat. JURIČAN Albin, strugar, obdelovalnica valjev. IVANUŠA Stanislav, strugar, obdelovalnica valjev. SENICA Stanislav. delavec, livarna valjev. RATAJC Ivan. delavec, livarna valjev. GOLOB Alojz, delavec, valjarna. ARIH Franc, delavec, livarna sive litine. KOLAR Vinko, strugar, obdelovalnica valjev. DEČMAN Milan, strugar, valjarna. VERHOVŠEK Milan, strojni ključavničar, valjarna. IVAČIČ Zdravko, pbrat-ni elektrikar, elektroobrat.
Novi člani delovne skupnosti:
1LJEVEC Andrej, delavec, livarna valjev. JAZBEC Jože, delavec, livarna valjev. fiEKLTČ Janez, delavec, elektroplavž. TANŠEK Franc, delavec, livarna valjev. ŽLENDER Milan, delavec, livarna valjev. KRAJNC Adolf, delavec, livarna valjev. KOSTANJŠEK Ana. delavka, komunalni oddelek. JEZOVŠEK Stanislav, delavec livarna sive litine. ŽAGAR Mirko, delavec, livarna sive litine. NOYAK Bojan, inštalater, energetski obrat. LONČARIČ Slavko, delavec, livarna valjev. KNAFELC Mirko, delavec, livarna sive litine. ŠTARLEKAR 'Bojan, varilec, mehanična delavnica. TOVORNIK Franc, delavec, livarna sive litine.
STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik prof. Leopold Perc — Uredniški odbor: Inž. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, prof. Perc Leopold, Stane Sotler, inž. Niko Zakonjšek, In Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
Na odsluženje kadrovskega roka so odšli:
KOSI Anton iz šamotarne, MEDVED Adolf iz mehanične delavnice, REBERŠAK Marjan iz mehanične delavnice, (SUMEJ Franc iz mehanične delavnice, KUNDIH Drago iz valjarne, GOBEC Leopold iz livarne sive litine, KOVAČIČ Davorin iz’ energetskega obrata, LILADNIK Franc iz elektroobratn, RAZ-BORŠEK Mirko iz valjarne, STOPINŠEK Alojz iz valjarne, ŠIPEK Ferdinand iz elektro-obrata, PRAZNIK Alojz iz razvojnega oddelka, VANOVŠEK Marjan iz elektroobrata.
Drugam na delo so odšli:
ILJEVEC Andrej iz livarne sive litine, v poskusni dobi. LAZNIK Albin iz elektroobrata, odšel sporazumno s podjetjem. PEČNIK Franc iz mehanične delavnice, je samovojno (zapustil delo. VREČKO Martin iz komercialnega sektorja, odšel po lastni želji. OBU Ciril iz livarne sive litine, odšel 'samovoljno. POVŠE Marjan iz obde-lovalnice valjev, odšel po lastni želji. SIRK Rudolf iz elektro-plavža, prenehalo delovno I razmerje zaradi prestajanja zaporne kazni. ROMIH Marija iz komunale, po izteku delovne pogodbe. MOČNIK Stanislav iz, obdelovalnice1 valjev, samovoljno zapustil delo. KORAŽIJA Jože iz ekspedita, je samovoljno zapustil delo. VREČAR Brigita, iz komunalnega oddelka, odpuščena v poskusni dobi. PEČOVNIK Alojz iz razvojnega oddelka, po lastni želji. FERME Ivan, dipl. eco. iz UOS, po lastni,želji.
Zakonsko zvezo so sklenili:
OJSTERŠEK Ivan iv, Valjarne, OPREŠNIK Alojz iz mehanične delavnice, ŠLATAV Jože iz livarne valjev, BOVHA Rudolf iz livarne valjev, ADAMIČ Jožica iz komunalnega oddelka.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
ŽVEGLER Franc iz livarne valjev, KOLAR Anton iz energetskega obrata, KREGAR Mirko iz valjarne.
Čestitamo!
FILMI V ŠTORAH "
2.	do 3. 11. 1968 »Kozel v raju« — danski barvni film.
9.	do 10. 11. 1968 »Dnevnik žene v belem« — francoski film.
16.	do 17. 11. 1968 »Labirint smrt« — jugoslovansko-nemški SCP barvni film.
23.	do 24. 11. 1968 »Goldfinger« — angleški W-barvni film.
30.	11. do 1. 12. 1968 »Veličastni norci v letečih strojih«, ameriški SCP barvni film.
S re van j v športnikov
TAM MARIBOR - ŽELEZARNA ŠTORE
Čeravno je že odmaknil čas, ko smo imeli športna srečanja med dvema kolektivoma v času priprav za Metalurške igre, pa vseeno smatram, da je prav, če o tem srečanju nekaj napišemo.
Pobudnik za srečanje je bila naša Komisija za športno rekreacijo predvsem zato, ker so športniki iz kolektiva TAM najboljši v tekmovanju med mariborskimi kolektivi, ki imajo redna tekmo-
nik. V vseh panogah, v katerih smo se na povratnem dvoboju srečali, so se odvijale zanimive v katerem so bili naši nasprotniki za cel razred boljši. Pred samim začetkom dvoboja v Štorah so nas gostje presenetili z lepim skupnim darilom in vsak naš tekmovalec je prejel lep obesek za spomin.
Po končanem tekmovanju v vseh panogah smo se dogovorili,
Rokometaši iz železarne in TAM
vanja v okviru delavskih športnih iger.
Prvo srečanje je bilo v Mariboru in sicer v rokometu in nogometu. V Mariboru smo v ro-borbe, razen v namiznem tenisu, kometu izgubili z rezultatom 12:11, v nogometu pa zmagali z rezultatom 4:2. Po končanem tekmovanju smo se dogovorili' za povratno srečanje v Štorah in to v panogah: nogomet, kegljanje, rokomet, odbojka in namizni tenis. Tekmovalcev iz Maribora smo se veselili, ker nam je izredno simpatičen nasprot-
da bi ta srečanja postala tradicionalna.
Rezultati :
Nogomet
Železarna :TAM 4:3 Rokomet
Železarna : TAM 22:32 Železarna : TAM 4:3 Odbojka
Železarna : TAM 1:3 Namizni tenis Železarna : TAM 0:5 Kegljanje
Železarna : TAM 788:684
T.	V.
Priprava vzdrževanja na sindikalnem izletu
V SLIKI IN BESEDI...