95* stew. Y $ELJU, torek 10. awqiista 920. PoStnina plačana v gotovlrsi LETO II. Ixhaj* viak t»r«k, Aetrtaft in «•boto. - C«n« i Za celo leto 80 K, u pol leta 40 kron, za četrt Ida 20 K, za 1 mes«c 7 'tron. Poiamaxna *t«vllka , «m* | kron». Na pismen* v*be brez pošiljatv« denarja «• ** moremo ozirad. Naročnlkl ntj pošlljajo naročnino po poStnJ nakaznici. Reklamacije »lede llsta so poštnlne proste. N«- frank] rani dopisi se ne sprejemajQ. Na dopise brez podplsa se ne ozira. Mf*0tfni*tvo in upravntfttv« se nahaja v Zveznl tlakarni v CeHu, 9tr«««maj«pj«wa ulloatt. 9. Ogiasi ae racunajo po porabljencm •rovtoru in sicer: za uavadne oglase p* SO w o4 I mm, xa poslana, n*> manlla oWnlh tborvv, naxnanlk 6 CMfti, zahvtle t*L K !'•• od 1 Ml at rtklamne notice me4 tekttom f K •d rrste, Mall oglasi (n«jteč 4 vrtt«) It) K. Pri večkrattilh objatah popuit RokopM M M tt»4«Jo. T«l*foii M. 61 IZDAJA III TISKA ZVEZWA TISKARNA V CELJU. hbb 0DG0V0RNI UREDN3K VEKOSLAV SPINDLER. Čudni sadovi delovanja plebiscitne komisije. PI i berk, 9. avg. Povsod v naši coni se že pojavljajo razmere, ki jih moremo označiti kot žalostno posledico brezglavega postopanja plebiscitne ko- misije. Dozdaj je bil v naši coni red in mir, odkar. pa je plebiscitna komi- sije dovolila znane olajšave v osebnem prometu, pa se povsod pojavljajo ne- miri, neredi, poboji, požigi itd. Tako so se včeraj semkaj vrnili naši nem- Skutarji, ki so lani pred naSo armado pobügnili iz strahu pred maščevanjem za njihova grozodejstva ob priliki vpada v naäe ozemlje in so dozdaj kot „be- gunci" živeli oziroma stradali v Celovcu. Ker je sedaj vsakteri sodrgi prosta pot k nam, so se vrnili tudi oni na več avtomobilih in seveda takoj začeli iz- zivati na najnesramneiši način. Pliber- čani so bill včeraj skoro brez izjeme vsi na sokoiskeni zletu v Gust'anju. Pač pa je bila v Pliberku radi nedelje vse poino kmečkega ljudstva iz oko- lice. Naši fantje si samoobscbi drznega izzivanja izstradanih pobalinov niso niogli pustiti dopasti ter so nomSku- tarski sodrgi njeno nesramnost pošteno poplačali. Tako kmalu se nemškutarski banditi ne bodo več drznili na dan. Revolta ljubljanske kleiikalne deželne vlade proti centralni vladi. Beograjska »Demokratija« objav- lja 6. t. m. značilen članek, ki ga za danes brez komentarja priobčimo : Predvčeraj je klerikalna pokrajin- ska vlada v Ljubljana sklenila, da pro- testira proti nekaterim ukazom po- sameznih miiiistrov. Torej, KorošČeva pokrajinska vlada si prisvaja kompe- tenco, da sklepa o umestnosti ali ne- urriestnosti ministerskih ukazov in od- redb. Tako je n. pr. deželna vlada sklenila, da protestira proti temu, da je minister za narodno zdravje prevzel v svoj resort kopališče TopoISico pri Šoštanju, ki je pred tern pripadalo ministrstvu za socijalno politiko. — Minister za agrarno reformo rabi za svoje agrarne direkcije dva tri urad- nike in minister notranjih zadev ukaže poverjeniku v Sioveniji, da takoj od- veže dva uradnika in jih dodeli pover- jeniku za agrarno reformo. Klerikalna vlada s -tern ni zadovoljna, protestira proti tej naredbi in hoče istočasno ministrom oktroirati uradnike, ki jih ona želi imeti v poverjeništvu za agrarno reformo. Minister prosvete po- zove iz Slovenije v službo v ministrstvo gimn. ravnatelja Vestra, a dr. Brejc in njegova vlada protestirajo proti ukazu ministra. Še interesantneje je, da se kleri- kalna vlada v Ljubljani ni samo za- dovoljila s tern, da protestira, ampak je na svoji predvčerajšnjl sejl skle- nila, da se ministrsklm odredbam sploh lie pokorava. Tako je — izven drugega — sklerila, da se ima v Ljubljani izvesti deložir?.nje več sto strank, brez ozira na to, da je mini- ster za socijalno politiko ukinil nared- bo poverjenika za socijalno politiko v Ljubljani in zabranil deložiranje. Mini- ster za notranje zadeve je odredil, da se nekatera neutemljena nameščenja uradnikov, katera je odredila parti- zanska vlada dr. Brejca, ukinejo, a ljubljanska vlada jev svoji predvčerajSnji seji enostavno sKIenNa, da se ta minlsirska odredba sploh ne jernlje v ozir. Vlada v Ljubljani je razpisala občinske volitve v Sioveniji sama na svojo roko, brez ozira na ukaz ministra notranjih zadev, kateri je imela v rokah in iz katerega je videla, da bo čas občinskih volitev odredilo ministrstvo. Minister ukine ta sklep pokrajinske vlade, a vlada v Ljubljani predvčeraj sklene, da preko tega uki- nenja preide na dnevni red in da na- daljuje priprave za volitve v smislu svojega prejšnjega sklepa. Kakor vidimo iz teh slučajev, je dr. Breičeva vlada enostavno sklenila, da ne prlznava centralne v.'ade v Beogradu. A da bi bila cela stvar še lepSa, je ljublj, vlada sklenila, da po- šlje dr. Vesniču delegate, ki mu bodo izročili te čudne proteste in ostale „sklepe" Brejčeve vlade. Ti deiegati naj istočasno obveste Vesniča, da po- krajinska vlada tie more imetl več" stikov z ministri. Dr. Brejc in njego- vi poverjeniki zahtevajo, da g. Vesnič opomni pristojne tninistre na red in da ministrski svet v spornih vpraša- njih zavzame staližče pokrajinske vlade v Ljubljani. Prišli smo torej tako da- leč, da damo klerikalcem v Sioveniji samo še vojsko in da. ti dobri ljudje proklamirajo državo v državi. Dr. Brejc je položil regentu prisogo, a zdaj se pod njegovim predsedstvom spre- jernajo sklepi, ki pomenljo revolto proti ministrom, katerlm inorajo biti on in njegova vlada samo navadni uradnlkl. Te pustolovine klerikalcev v Slo- j veniji, ki imajo pri naSih radikalcih i vsak čas pomoč in zaščito, gredo že danes čez vse dopustne meje, in (*e ; se bo ta režim držal že dalje, bomo | nekega dne doživeli, da bo dr. Brejc 1 kot predsednik pokrajinske vlade imel večjo moč nego ministrski predsednik | kraljevine SHS. Takrat pa bodo ti kle- \ rikalni republikanci nekoga dne za- vzeli odkrito stališče tudi naprani sami kroni. Polifi&ne vesfi. Beograjska kriza. »Slovenec« po- roča 7. tni, da sta bila tega due do- poldne pri Vesniču Davidovič in Pri- bičevič ter sta mu izročila formulirane zahieve demokratske zajednice. Demo- krati pristajaio, da se begom izplača hak za J. 1918 in 1919, glede izvcza zahtevajo: 1) svoboden izvoz koruze; 2) dovoljenje za izvoz 15.000 vagonov pgenice (3000 iz Srbije in Maccdonije, 4000 iz Hrvatske in Slavonije, 8000 iz Bačke in Banata). — V ostalem ni o kakem preokretu v krizi govora. Protidržavno glbanje v Prek- murju. Iz Murske Sobote poročajo: Protidrzavno gibanje se širi dalje, Po- vzročil ga je popis vojaških obvezan- cev za nabore, pred katerimi je pobeg- nilo mnogo mladeničev čez mejo. Te- ga gibanja pa ne podpirajo samo mad- žaroni in protestanti, ampak tüdi pri- sta5i iupnika Klekla ter indirektno tudi vlada sama, ker prepužča vso ob- last v Prekinurju Kleklovim klerikalcem. Protidržavni rovar Klekl zahteva sedaj odstranitevvseganaprednegauradništva in učiteljstva, ki naj se nadomesti s poprejSnjim, madzaronskim. Dalje za- hteva tudi odstranitev književne slo- venSčine iz šol in uradov. V shičaju, da bi se njegovi zahtevi ne ugodilo, gr.ozi s stavko otrok. Napadov niso povzročili Madžari, ampak prekmurski madžaroni sami. Nezanesljiv je tudi del vojaštva, ki je na neki veselici te dni klicalo »Eljen Mägyarorszäg!« Važen političen sestanek. Kakor poročajo iz Beograda, prideta te dni tja češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in rumunski minister Take Jonescu. Sestanku se pripisuje velika važnost. D'Annunzio — »Čistl«« Iz Bakra poročajo, da je d'Annunzio izdal od- redbo, po kateri morajo vsa nasa pod- jetja na Reki, denarni zavodi, trgovine in obrti, likvidirati. NihcV n^ <;me več opravljati svojih poslov Nemcem groš — nam knof! Italija je z južno Tirolsko dobila tudi par tisoč Nemcev. In glejte čudo! Tern Nemcem je italijanski zunanji minister gros Sforza obljubil, da bodo dobili v polni meri vse pravice in da bodo uresničeni njihovi posebni intercsi glede jezika in čustvovanja. Italija je dobila ozir. hoče dobiti s Primorjem Čez pol milijona Jugoslovenov. Te pa Italijani zapirajo, trpinčijo, streljajo, jim ropajo in zažigajo njih imetje . . . Rusko-poljska pogsjanja. Poljska vlada je posiala sovjetski vladi posebno noto, v kateri formulira poljske po- goje za pogajanja : 1) Sovjetska vlada prizna suverenosr poljske države in 2) se obveže, da se ne bo vmešavala v notranje poljske zadeve. Dokler sovjetska vlada ne da odgovora glede teh pogojev, ne odpošlje Poljska mi- rovne delegacije v Minsk. — Dne 7. tm. je prišlo iz Berlina porocilo, da ruska armada stoji pred Varšavo in jo obstreljuje s težko artiljerijo. Gros Sforza o sporazum v ja- dranskem vprašanju. Dne b. tm. je imel italijanski zunanji minister grof Sforza v poslanski zbornici v Rimu govor o zunanjem položaju, v katerem se je dotaknil tudi jadranskega vpra- šanja. Dejal je, da bi bilo v korist Italije, če bi se to vprašanje čim prej reäilo, pa Se v večjo korist bi bilo Jugoslaviji, ki mora skrbeti za svojo lastno ureditev. Izrazil je nado, da pride med obema državama do sporazuma in do trajnega miru, če bo Jugoslavija pokazala razumevanje neobhodnih ita- lijanskih mejnih potreb. E. T.: Hendiadioin. ! Hendiadioin je ligura v zvezi besed. Dve besedi, ki sta druga od druge odvis- ni in ki tvorita en sain p.ojem, zvezemo z veznikom tako, da stojita cna zraven drille Nihcc ne ve, kdo je ona in odkod | pride; nikomur ni odkrila svojega pra- | vega imena. Na lepakih varieteja stoji zapisano samo: I HENDIADIOIN, ' Soloplcs — primabalcrina Fritja Björ- • nanseii. ; Mno^o jih je s tcm imenom po svetu! | A z njenim progranmin najbrž nobene. ; Njcn program, da! Hendiadioin .... j Danes nastopi prvič, dalcč proč od tam, kjer se je rodila; od daiiašiijega vc- lera jc odvisen njcn angažma in njena vsa karijera . . . Zdaj jc pol petih; ob de- setih m Cetrt nastopi . . . Včeraj pri skušnji ji je bil dejal ravnateli, da je ner- : vozna; ona se je sama scbi zdela nopol- ; noma mirna. A kako bo danes? Kako jo i sprejmeio? Ko se dvi?iie zagrinialo in se upre vanjo tisoCoki parter. bo li vzdrža- i la, ne podležc morda? In — doseže li ! -svoj cilj? Štiri urc in pol še jo ločijo od | odjcovora, par liipov komaj in cela vcč- : nost ... Ob šestih ima večerjo, ob dc- [ vütih pride fnzerka ... A ona bi hotela, da bi žc stala na odru in bi bilo ze dano znamcnjc in W sc Jmela zavesa ta hip i dvigniti, in še boli bi liotola, da .in loeijo ; še leta od nocojšnje desete urc ... Ne- varcn ckspcrimen't: jc, ki ga hoče napra- viti nocoj s publiko: Hendiadioin, eno v dveh, to bodo prišli gledat. a videli bodo has nasprofje . . . ßodo li zadovoljni? Bo li ig'iala dovolj z duso, da jih očara, da se ne zmislijo goliufije? Ob 10%. uri nastopi, sedaj je pet ... Prižgala si je cigareto, puhiiila in se : zagledala v prevaljujočc se oblike climo- vc, kot da hočc iz njih razbrati odgovo- j ra ... A oblački so se zamotali in sc j dvijjali in ko je sledala za njimi. jih ni bi- lo več ... lezno se ie dvignila in pomečkala cigarcto v pepelniku. A takoj v nasled- njem hipu že se je ncčesa domislila in se polglasno zasmejala. Skoro da je res ner- vozna! Oblački so ji dali svet, kot bi sa ii vsi dircktorji celega sveta ne mogli da- ti boljšega, njej pa se je zdelo. da se lio- čejo norčcvati iz nje . . . Tako mora i ona, čc hoče, da doseže svoj namen. Obleka, lalma, da se prvi hip niti ne opa- ] zi, in ko bi jo imeli i'gledati, naj takoj zopet zgine in se spoji z dnigo . . . To je njen namen, da nihčc na koncu nc vc, kai jc videl, in vsak, kaj je fflcdal — da se vseh tisoč utisov spoji v eno, vcliko u- ganko, hendiadioin narobe . . . Sedla je h klavirju, zaigrala par tak- tov Chopina, potcm pa zašia v svoje fan- tazije . . . '¦,' « + Pol desetih. Variete poln, na odru i/.vaia ekvilibrist Stephen svojo točko. Za odrotn. v svoii sobici je sedela ¦igriii« iiiiiiM ¦»¦¦¦¦in muwmi......man imW1 ¦ «r i—n.i—,-it~~-~~ pred ogledalom Fritja Björnanson. Fri- j ! zura jc bila že gotova, sedaj ji je naen- krat prišla misel, da bi ne nastopila v I triko, temveč v toalett, ki si jo izbere sa- '. ma. Telefonirala je, dircktor je priletel, jo prosil, rotil, obupno vil roke, klel žen- ; ske kaprice, ji zopet nekoliko mirneiše I predočil ves Skandal, ki inn ga napravi, cc pleše soloplcs v cestni toalcti, segel ; v glavo, razgalil v svoji razbnrjenosti j svojo skrbno pokrito pleso, in jo skušal , j zopet popraviti — vse zaman. Ona je vz- | ; trajala pri svoji zahtevi. Ce ji ne dovoli, sploh ne pleše. Ljudje so prišli zaradi i nje, to da je lahko videl in slišal pri bla- gajni. In čc sc tudi danes izvije in opro- ! sti, čoš: Fritja Björnanscn jc ncnadoina I obolela in Hendiadioin nocoj odpade, hi- ! tri je tudi ne bo in koliko jih bo prišlo po- : jutrišnjem, da si lahko izračuna na pr- j stih . . . Bila je tako mirna in odloena, ¦ ko je govorila ž njim, da se je čndila sa- ma sebi. Naenkrat ji ;e prišla ta misel in ; naenkrat se ji je zazdelo, da ne sine od- lichati niti za U\s. In ko je ravnateli vi- del. da mu nc prcostaja uičesar. se je pac udal in odletel, roke v lasch, ne pa- , zeč pleše, ki se je svetila za njim. Fritja j pa sc je smcjala ... ; In potcm je šla v garderobo in si iz- brala toaleto. Belo bluzo / livezcnirni, velikimi | rdečimi rožami, kratko črno krilec, bele j ! nogavice, sive plcsne Solnčke. Oblekla ; ! se je in se ogledala v zrcalu. Zdelo se ji j jc, da je gotova. A manjkalo je še četrt j urc do časa. Zimaj jc Svcd Jacob dresi- I ral svoje v naravi dresirane volkove; to je bila predzadiija točka pred njo. Vmes sc Dunajčanka Ella s svojiini 22 instru- ment!, ki jih igra naenkrat, in potcm — ona. Kaj poreče občinstvo, ko jo uglcda v tej obleki? Bo li res imel ravnatelj prav? A — kaj! Ona ve za svoj spored in ga izvrši, pa naj jo sprejmejo s plo- skanjem ali jo izžvižgajo . . . Prižgala je ciufareto, sedla pred zr- calo in se zastrmela iiekam med parfnme in pomade in šminke ... — Dunajčanka Rlla je konuala*. slišal se je aplavz tja za oder, do Fritje ... Zdramila se je, nečesa domislila, vrgla cigareto po tleh m nervozno zaklicala frizcrki: »Izmiti šminko, brž! Igram brez nje!« Ona je opravliafa to shižbo v vari- jeteju že doltfo vrsto let in najbrž že nc- štetokrat niorala popravljati svoje delo še v zadnjem hipu pred nastopom, a te- ga, da bi morala odstraniti ta v variete- in tako potrebni dnigi obraz. tega najbr?, še ni doživcla. Zato jo ie začmieno no- gledala in obstala. »Kaj zijatc? Brž — pavza jc takoj pri kraju in jaz nastopirn brez Sminke ali pa sploh nc nastopim. razumete?!« Vajcna najraznovrstneiših kapric ?o jc starka ubogala ... In ko je bila goto- va, je z Rlavo rnajaje odSla . . . Fritja je stala na odru. Zavesa je bila sc spuščena. Orkestcr jc sviral Tore- «dorjev marš iz opere Carmen. (Konec sledi.) Stran 2. »NOVA ÜOBA« Sid-/. 95. IZ, K0B0TANÄ. Ententna plebiscitna komislja statiuje v Celovcu, prermtnj»*vati jo pa moramo rni. In ta kornisija si bahavo lasli vse mogoče pravice in dela u- krepe na — iiaSo škodo ter v korist Nemcem. Pa jo nai se oni pitajo ! S praznlml vrtčami prihajajo Nemci v/, cone B v cono A, ,odkar je olajšan osebni prornet. Prinašajo pa seveda kiij. vstop v cono B in narobe. Potrditi jih ft* moraia ententna okrožna komisija. Od danes naprcj so vpeljane posebne. v obeli conv.h enake tiskovmej-ci jih izdaja občinam okrožna enteiitiia komisija. Na demarkacijski črti mora vsak pokazati službujočemu orožniku to lefritimacijo. Pro.stop kih bi'.rsakov v naSem mestu?! Kakor v pravUici o razuzdanem graščaku, ki je celo noč rajal in popival, ko mu je umirala žena in otroci — se nam je zdelo te dni ob orlovskem taboru. Vodje naroda so prignali tisoče ljudstva iz vsch krajev Slovenije, du so jih štiri dni gonili od ene zabave do drtige, s sho- da na shod, kjer so zapeljance od jutra do večera samo luijskali za boj proti lastnim bratom in sestram in jih navdu- ševali za tujce, črno inlcniacijonalo. V istih dneh pa so nam Nemci jemali tik pred nosom kraj za kraiem, par ur od Maribora, v Spilj« je drhal pretcpala na- še ljudi, celo župnika, ne da bi se naša vlada zganila. V Ljubljani so že davno vedeli, da bomo moraii Špilje izprazniti, vendar niso prav nič pripravili za to spremembo ob meji in tako še le sedaj pripravljajo na marib. kolodvoru prostor za mejno kontrolo. O polnoči je dobil niinulo sredo nadučitelj Majcen pri Sv. Diiliu na Ostrem vrhu brzojavko, da se mora do 9. ure odseliti od Sv.- Duha in naš 25 lettii narodni bojevnik ob skrajni meji se je moral v temni noči in dežju selitl s strmega hriba, medtem ko so ino. gočniki slovenske deželne vlade sedeli v Mariboru pri — pojedinali. Na celi črti se je kreila naša nieja proti Avstriji, tudi vesti s Koroške nc tnoremo biti prav nič veseli, klerikalni predstavniki države pa kličejo na slavnosti našega ljudstva so- vražne tujce iz celega sveta, Italijane in Nemce in se vozijo z njimi po biscru do- movine, bujno razsvetljenem Bledu. — Slovcnija, zakrij si obraz prej, kot te objanie vsa črna tema! Plcnarna seja Zveze narodov se se- stane k prvi seii 15. nov. v Žcncvi Za- stopanih bo 39 držav. Ker bodo imele večino male države, je pričakovati nji- hovega odločnega nastopa za pravice malih narodov. »Jugoslovenski narod«. Pod tern na- slovom je pričel izhajati v Beogradu dnevnik kot «lasilo s-;liacku stranke v Srbiii. Zanimivi inserati. Uredniški in u- pravniški del lisir, se dostikrat v eni in isti številki zlasata. Posebno zanimiva je v tern oziru narodno bojevita »Nova Pravda«. V številki ?0. n. pr. vsiljuie za- vednim Slovencem pod naslovom »pri- poročljive tvrdkc v Sv. Lowencu nad Mariborom« najhujSega ncmškega zu- grizenca Novaka, kjer je še vedno gncz- do tamkaišnje neni.skutarske zalegc. V isti številki priporoča »Nova Pravda« gostilno Tscharre s Kernstockštibelcem! V daljšem članku ta list napada — bale judovsko-nemško podjetje »Prvo iugo- slovensko tovarno za usnje v Ptujii". —. Ta napad ima »Nova Pravda« na 2. in 3. strani — že na 4. strani pa list tovarno priporoča v največjcm in najboli kriča- vem inscratu. Med Ljubljano in Vrhnlko se prieuc in icucn osebni promet na Ljubljanici z motornim čolnom, ki bo imel lirostora za 16 oseb. Izvoz klavne živhie ie svoboden in sicer volov nad 10 ter konj nad Isi let starih. »Prekinurski slasnik«. Pod tern na- slovom je pričel za Prekmurje v Murski Soboti izhajati due 5. tm. političen tednik. Papeški list o Jugoslavii?. Kako ve- liko Ijubczcn goji papež do našc države, kažc njcffov list »Osservatore Romano«, ki due 31. jul. piše: »Iz ruševin Avstrije je izšla država (Jugoslavija), ki ie Se mnoffo bolj ncvarna in žcljna napadov, ter tvori najzapadnejšo stražo proti La- tincem naperjeue rise (Slovanov), pre- vzetc ponosnih aspiracij no nadvladi nad kontinentom in nad morji . . .* Papež torej nas, ki bi naj miliion naših ljudi žrt- vnvaii Inškcinu molohu, dolzi imperijn-- lizma. Upamo, da so te besede raztol- mačili ovčicam na orlovskem taboru! Umrl je v petek, due 6. tm. v Kam- liiku poscstnik in vodovodni iiištalater *er večletni predsednik I. slov. peysk. društva »Ure« g. Janko Pohlin. Mož je živel le za našo slov. pesem in je bil da- leč nankrog znan izborni baritonist. Cela vas posoreia. Dne 4. tm. je ogenj upepelil vas Jesenje, občine Hotič pri Litiji. Zažgal je 3-teten otrok. ki so ie iRral z vžigalicami. Vsi posestniki so urn- čeni. » N 0 VA D 0 B A « Stran 3. L-ristika in sport. PLAVALNA TEKMA V »DIANI«. V nedeljo, dne 22. tm. priredi športnl klub »Celje« plavalno tekmo v kopališču »Diana« na Bregu pri Celju. Po tekmi prijatcljski sestauek pri Grcnadiriu, zdru- žeu z veselico. — Športni klab. topfst, Gasilno društvo v Brasloveah prire- di v nedeljo, dne 20. avg. veliko vrtno veselico ter prosi soscdna društva, da se • ozirajo na to in ne prirejajo istocasno ve- selic. — Odbor. Iz Vranskega. Ko so naši fantje za regentov priliod okrašali tree, so dobili poklonjenih več mlajev, potrcbovali so pa še enega večjega in po stari fantovski navadi so ga sTi iskat v gozd najpremož- nejšega poscstnika vranskega okraja, veleindiistriica Pctra Majdiča. Tc dni pa so dobili vabilo k sodnijski obravnavi ra- di tatvinc in poškodbe tuie lastninc. Sko- de jc prilično 400 K. Ker je ves okraj tck- moval v okrašenju poti, po kateri se je vozil resent, jr. Majclič pa na svojem gradu niti zastave ni izobesil. je vse pre- bivalstvo nad postopanjem miliionarja g. Maidiča zelo razbtirjeno. OHmjc. V mariborskem »Slov. Cio- spodarju« se je nekdo zagnal v tnkajSnje- ga župana glede poslovanja. To jc pač malcnkostno maščevatije klerikalnih nio- gotcev, ker ne trobi v njihov rog. Po- glejte si rajši svoje gospode, ki vabijo na pojedine grofc ter z njimi pridno švab- čarijo. Scveda, če kdo dobi od grofa letno 8 Klafter drv ter listic za živino bro/nlaeno, sc to že izplaea, kai ne?! — Drugi l.iiidjc seveda dobe take stvarj še le po dol^em trudu in za drag denar. Re- veži so delcžni že posebne milosti. da smc.io ob gotovih dnevih s posebnini do- vol'eniem v graščinskih gozdih po zelo oddaljcnih strminaii nubirati suhljad za ,,-tn-i>m> knriavo. Pa smo v »demokrat- ski<- državi! Iz jipsloy. dem. iipp^ Konferenca zaupnikov Demokrat- ske stratike za Bosno in Hercegovino se vrši 5. sept, tl, v Saraievu. Okrajni sestauek zaupnikov JHS se vrši 15. tm. v Slovcnjgradeu za slovenj- graški okraj. V Konjicah se vrši 22. avg. dop se- stanck zaupnikov IDS iz koniiškega o- kraia. isti dan pop. v Vitanju za vitanjski okoliš. Gdborova seja Ctjljskega 'Sokola se vrši dancs, dne 10. avg. ob f>. uri zvcčer v scini sobi. Sokolska slavnost v Zalcu. Telovad- iio društvo Sokol v Zalcu je priredilo v nedeljo, dne 25. jul. tl. sokolsko slavnost z javno telovadbo na vrtu gostilne br. Fr. Pikla v Žalcu. Slavnost, katera je vzbujala v javnosti zc nad teden dm. mnogo zanimanja, je pokazala ta dan kljub slabemu vremenu lep, ncpričako- vani uspeh. Žc z dopoldanskim vlakom so prisla bratska društva iz Slov. Gract- ca, Mozirja, Vclcnja. Šoštanja, Braslovc in Polzcle; ecljski popoklanski vlak pa je pripeljal še članstvo bratskih druStev iz Celja. Št. Jurja. Laškega, RadeC, Hrastnika. Trbovelj, Zagorja, Voinika in Teharij. Oba vlaka sta pripeljala nmo- gobrojno občinstvo. Konjenica iSokolov iz Celja in Zalca je otvorila sprevod, kl sc je pornikal od kolodvora mimo hmc- ljarnc, po Kolodvorski ulici. skozi z m- stavami okineani trg na slavnostni pro- stor, ob zvokih sokolske fanfare in do- bro izvežbane železničarske goclbe iz Cclia. Konjenici jc sledil ženski in moški uaraSčaj, članice v kroju in članstvo s sokolskimi prapori, celotno 350 po stevl- ln. Na slavnostnem prostorn je pozdra- vil br. starosta Sokola v Zalcu došla br. drušiva v kratkih besedah, na kar se Je znhvalil v bratsko iskreuih bcsedali brat Smcrtnik, starosta Sokola v Cel.iu. Ob 3 uri popoldnc je otvorilo iavno iclovacl- bo članstvo s prostimi vajami. ki jili je, kakor obiCaino. tudi lokrat, prav dobro izvajalo. Tcmn so sledilc proste vaje claiiic, ki s0 vzbujale med občinstvom izredno zaniinanie vsled s'ikovitili se- stav ter njih laltkotne^a in prccizncKa lr/- . vajanja. Na to je prikorakal na telova- dišče ženski šol. naraščaj, ki je izvalal tudi proste vaje ob burnem ploskanju in pozdravljanju občinstva zdrave in krtp- kO naše mladine, ki samozavestno nasto- pa pod sokolskim praporom in vocl- stvom svojih ueiteljev, Sokolov. Iznena- dil je tfledalce deški sol. aaraščaj, ki te nastopil v telovadneni kroju s prostimi vajaini. Vse je občudovalo strumnost, prožnost in lepo držo telesa ter dobro ravnanje in kritje nasih Sokoličev. Po vsestransko vzorncm nastopu deckov Je soditi, da so si prizadevali br. vaditelji kar največ za njih temeljito izvežbanost. Kot novost pri javni telovadbi v Zulcu je smatrati lep in dovrScn nastop obrtno- trgovskega naraščaja z dolgimi palicanil v trojicah ter nastop deškcffa šol. naraS- eaja s sodobnim izvajanjem skupin v pc- tih oddelkih. K pestrosti telovadnogn sporeda so še prispevale skupinskc ])ro- ste vaje deklic v dvojicah in slednjič te- lovadne igre s petjetn. ki so jih izvnjnTe deklice in žen. šol. naraščaj. Po kratkem odinoru je slcdila telovadba članstva na orodju v osmih vrstah z vzorno vrsto, kot zakljueek javnc telovadbe. Tudi pri te.i točki telovadnega sporeda ic bila vt- deti vsestranost in razuotcrost sokolske telovadbe; telovaciilo se je na osmero razlienih orodjih z enkratno menjavo. Proste vaje vseli oddelkov, kakor telo- vadbo na orodju je s^novoljnim uspehoin neumorno spremljal zbor godbc železni- čarjev. V času popreobratne dobe ie za- znamovati v zredčenih vrstah C. S. 2. velik napredek. Po'avile so sc tekoni enega leta novc, mlade moči, ki nam da- jejo dovolj poroštva za nadaljno živahno vrvcnje v sokolskih tclovadnicah. Posve- dočila je to zlasti vzorna vrsta z lepim svojiin nastopom na drogu. Po dokonča- ni javni telovadbi se je razvila prosta zabava s plesom, ki je posebno ob ličnth, bogato založenih Sotorih dosegla višek zadovolistva. Zal, da je pred slavnostjo obolelo vec domačinov, ki so morali iti iskati si na clan .-.lavnosti zdravja v leto- višča in zdraviliS^a. Sokolska slavnost v Ouštanju. Zlet, ki ga je prirediJa mariborska Sokolska župa 8. tm. v Onst.-mj, je bil nad vse lep. Udeležilo se ga je okrog 400 elanov mari- borske in ecljsko sok. ?ape. Castno sta se odzvala tudi čakovski in varaždinski So- kol. Telovadba, ki je zopct pokazala vz- traino in disciplinirano sokolsko dclo, je nad vse lepo nspela. Pri prostih vajah je nastopilo okrog 1^0 članov in toliko ela- nic. Lepa so bila izvajanja prostih vaj naraščaja. Nastopil je prvič tudi mlad guštanjski sokolski naraščaj. Bil je lep dan in niogocna nianifestn.ciia za jiigo- slovenski Korotun. Glavna skupščiiia Sokoiskega Savc- za SHS se vrši v Mariboru dne 30. avg. 1920 ob 8. uri dop. v Nnrodncm doirui. Spored: I. Poročilo starešinstva in teli- ničnega odbora; 2. poročuo odsckov; 3. izpreineinbe pravil sokolskih društcv; 4. volitev starešinstva: *. razprave o cv. predlogah; 6. slučajnosti. -..... Olavna skupščina scstoji iz zastopnikov /.up. Vsaka župa pošlic po encga zastopnika za vsakih započctih 500 članov v župi združenih drustcv. — l^ri^top h glavni skupščini z raznravno pravico imajo vsi elani, glasovalno in volilno pravico pa samo zasiopniki žup. Prcdlogi žup in društev se morajo naimanj 14 dni prej poslati starešinstvu, pozneie vposlani predlogi se pripuste k razpravi le tedaj, če sklcnc to starešinslvo. Zastopnike za glavno skupščino je iaviti najkasneje do 20. avgusta starcšinstvu Sokolskega Sa- vcza SHS v Ljubl.inni in siccr imenoma. Opozarjamo bratska društva, da iienm- donia izdrjajo od >-»odrejcnih društev sokolski porez in ga vpošlfcjo Sok. Sa- vezu v Uubljani in sicer naikasneje do 15. avgusta. Število delegatov se ne bo ravnalo po poijubnih stattsticnih podai- kih. tcmveč bo odločiliio edino le oho število čhnstva, ki je vplačalo predpisa- ni sokolski porez (davek). Pri glavni skupščini se bo uradno konstatiralo, ko- liko so tcga davka vplacalc posamezne sokolske župe in na podia $ teh prispev- kov se bo na to dolocilo, koüko delega- tov in iz kojih žup imaio toraj glasovalno in volilno pravico. ..... Starešinstvo So- kolskega Saveza SHS. TRSOViNA. OBBT B NA- RODKO B0SP0OARSTV0. HMEL,]. (Poročilo iz inozernstvn.) Nürnberg, dne 2. avj?. 1920. Minulo soboto in do včeraj zvečer smo imeli megleno, dcževno vreme; danes sc je zjasnilo. Zrak se je zopet nekoliko ogrel in pričakujenio zopet lepo vreme. Začet- korna novega rneseca se je tudi trgovina nekoliko oživela, vendar pa do casa, ko to pišemo, se ni izvršila nobena prodaja. Hanes so dospele prve yrece (štiri) le- tošnjega hmelia iz Tcttnanga tusem in sc jc za 50 kg zahtevalo 3000 mark, kar se pa ni doseglo. Tettnang — Virt.embcrško. Koniaj smo pretečeni teden začeli z obiranjem, začelo je tudi deževati in je dežcvalo cc- li teden; vsled tega se je obiranjc ovira- jo. Tu navzoči lnneljarski kupci ponujaio 2000 mark za 50 kg in 50 mark napitnine za letošnji pricielek. Stroj za nabiranje hmelia — i/najd- ba našega rojaka. Zadnjič sino poročali, da se Je v Tasmaniji iznašel stroj za obi- ranje hmclja. Danes S2 nam pa z ozirom na to poročilo pišc iz Podmokelj (Boden- bach), da je tarn nek mladi tehnik — sin hmcljarja iz žateškega okrožja, na- pravil isto iznajdbo, katero hoče v krat- kem pokazati javnosti. Iznajdnik nam pi- se, da Je po mnogih poizkusih sestavil skrajno priprosti stroj, kateri more kar največ učiniti. S pomočjo novega stroja morejo štirje moški na dan obrati 400 kop (po 60 rastlin — 24.000 rastlin) hmc- lja v enem dnevu. lznajditcljevega ime- na še ne smemo javiti, vendar smo pri- pravljcni, znabitna vprasanja pošiljati iz- najdniku v Podmokelj. >Saazer Hopfcn- und Brauerzeitung« z dne 29. jul. 1920. NB: Hmelj. društvo za Slovenijo je pro- silo iznajdnika za nadalina pojasnila. Tovarna za poljedelske stroje v Ptu- ju. Naši časopisi zadnjih dni so prinesli poročila, da vclike amerikanskc tvrdke ponujajo poljedelske stroje, nekatcre ce- lo za mescc dni na poskušnio. Dogodki zadnjih meseeev so nam pokazali, da moramo biti samcnm sebi najbližji in da v svetu požrtvovalnih prijateljev sploh ni. Z ozirom na to ie umcstno in ncob- hodno potrebno. da se podpira in upo- žteva le domaea industrija. V Ptuju sc snuje tovarniSko podjetJe, 1« bo izdelo- valo poljedelske stroje v velikem slogu. To podjetje ic zami?>lieno tako, da bo odgovarjalo v narodnem, tchničnem in trgovskem oziru vsem naSim upraviče- nim zahtevam. Vsled tega ie edino pra- vilno, da s kritjem potrebščin konzu- mentje že par tednov počakajo, da bodo pot cm mogli kupiti poljedeljske stroje pri domačem podjetju. Cene strojev bo- do nižjc r.ego one amerikanskih, kako- vost strojev pa bo prilagodcna potrebam, ki so danes speciielno v naši državi. Nabava različnegn materijaia za vo- jaško npravo. Artilerijsko tehnieno od- elenje v Beogradu razpisuje nabavo različnih potrebšein kakor konsistentne masti. vazeline, valvolina. glicerina, pa- rafina, ribje masti, tera, kolofoniic, suro- vc vazeline, ploeevine, bukovih dog za sode, konjskih žcbljcv, kolarskcga, mi- zarskega, puškarskcga in drugega orod- ja, raznih usniatih potrebScin za opravo voiskc itd. Ponudbc je poslati artilcrij- skemu tchničncmu odelenju najkasneje do 15. avgusta tl. Nabavni razpis. vse- bujnC natančncjše podatkc in pogoje. je intercscntom v pisarni trgovske in obrt- niške zbornicc na vpogled. Zakup guberjevegn vrelca pri Srebr- nici. Dczelna vlada za Bosno in Hercego- vino bo dala za dobo 10 let guberjev vre- lec pri Srcbrnici za izkoriščanje v za- kup. Ponudbe je poslati do 20. avgusta tl. »Rudarskcmu odseku dcželne vladc< v Saraievu. Razglas, vscbujoč natančne pogoje, je intcrescntom v pisarni trgov- ske in obrtniške zbornicc v Ljubljani na vpogled. Krediini zavod za trgovhto in indu- strijo. Pod tern imenom se jc 28. jul. v Ljubljani ustanovila banka s kapitalom 20 milijonov kron, ki je prevzela vsa ak- tiva in pasiva dozdajnc podružnicc Av- striiskega kreditnega zavoda za trgoviro in obrt v Ljubljani. Prcdscdnikom je iz- voljen predsednik trg.-obrtne zborrnce Ivan Knez. BODOCNOST NASEGA VINARSTVA. Vinarstvo v Jugoslaviji, posebno pa pri nas v.Sloveniji, se nahaja očividno prcd težko krizo, ki bo izbruhnila <>b prvi boljši vinski trgaivi, torai mogočc že prihodno jesen. Kriza, ki stoji na vidiku, bo nastala vsled nadprodukcije vina. Da uastane ta i nadprodukcija, ni treba ravno bogve ka- | ko bogate vinske letine. Pomisliti inora- 1 mo uamreč, da se nahajajo še prccejšnjc množine vinskega pridelka letnikov I9J8 in 1919 v našili kletch in da, posebno na- vzlic prccej dobri sadni letini, že ena srednja trgatev lahko povzroči nadpro- dukcijo vina. ' Vsaki nadprodukciji pa slcdi padanje cen dotičnega pridelka in nevarnost )e zelo velika, da pod tianašnjimi razmcra- mj padejo vinske cene tako močuo, da ne bodo niti od daleka kriti pridelovalnl stroški. Stagnaciia v vinskcm prometu Je itak skoro popolna. Vinske cene so pa- dle v zadnjih dveh do treh mesecih za 50%; deloma skoro za 100% in so s fern žc dosegle, oziroma prekoračile takore- koč višek pridelovalnih stroškov. Stagnaciji v vinskcm prometu so krivc deloma vladne odredbc, ki so ovi- rale izvoz naših vin v Nemško AvstrjTo tako dolgo, dokler ga ni naraščanje vrednosti naše krone napram nemško- avstrijski kroni, popolnoma onemogočl- lo; deloma snlošne življenske razmere. Da je temn prišlo tako, pa smo si krivi največ saml, leer se vinoreici Jugo- slavije nismo vedeli pravočasno strniti v moeno strokovno organizacijo, ki bi imcla voljo in moc vplivati na vlado in prenrcciti pogiibonosuo odrcdbo in ovl- re izvoza nalega vina v inozemstvo, na katcrega smo navezani z najmanj eno tretjino našega vinskega pridelka. Vinar- ski in sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijskc družbe v Ljubljani, kot edine korporacije v zaščito vinarstva v Slove- niji, je sicer storil svofo dolžnost, a ven- dar ni mogel doscči tega, kar bi lahko doseffla močna, vse vinogradnike prect- stavl.iajoea organizacija. Vlnorsjcl! Se fe čas! Združimo se toraj! Osnujjmo si orKanlzacijo, ki bo Ste- la vse vinogradnike v Jugoslaviji svojun člauoin! Bodinio zvesti čuvaji dedščine naših pradedov: ohratilmo in spopoinl- mo, kar smo od njih sprejeli, našim po- tomceni, v procvit Jn blagor naše kras- ne doniovine! Ne daimo si uničiti nage dike, našega upa in našc nade! Struimo se v močno falaugo, ki bo st'ala neoutah- ljivo na branlkit za intercse našega vJ- narstv'a in ne po/.abimo nikoli, da le »v sloRi je moč«! Snuje se organiz. za celo Jugoslavijo po vzgledu bivšega avstr. »Reichswein- bauvereina«, ki ic imel ncprecenljive za- sluge za procvit vinarstva v bivši Av- striji, za celo Jugoslavijo. Vinarski fn sadjarski odsek Maribor, slov. kmetijske družbe. jc prevzel nalogo stopiti v doti- ko s strokovnimi krogi Hrvaškc in Srb!- je ter Bosne in Dnltnacije v svrho ime- novanja pripravljalncga odbora za usta- novitev nameravane organizacije. Kakor hitro bo pripravljafni odbor sestavljen. se bo sklicala seja is(e«ra, v kateri se bo- do določile podrobnosti in dan za usta- novni zbor organizaciie. Iiiteresentl, ki se žele udeležiti usta- novne^a zborovan]a, h.\ se bo vršllo naj- brže že v tekn rneseca septembra tl. v Zagrebu in na knterem se bo razpravlja- lo tudi o na.lnitjiicif^h potrebau vinar- stva, ozir. ki žele pristopiti organizaclli, ki bo nudila svojini članom najrazličnejSe ugodnosti, kot člaiii, so prijazno vablje- ni, dn naznaniio že sedaj svoje naslovc podpisanemu odboru, a upraviiištva vseh časnikov se takisto naprošajo, da pona- tisnejo to povabilo k pristopu v intercsu svojih bralccv! Vinarski in sadjarski odsek Ma- ribor, slov. kmetijske družbe, kot začasni pripravljalni odbor za ust.onovitcv vinarskc organi- zacije za Jugoslavijo: Vinarski ravnatelj: Puklavec. RAZNE VEST!. Originalne ženitne pomullie. V ne- kem newyorskem listu je iskal prcd krat- kim neki moski /eno, kateri ni treba bitl niti lepa, niti mladn. niti bogata, ampak le okoli 2 metra velika. Ncki drug moškl je iskal za nevesto vdovo, katere prvi- mož je bil obešcn, ali pa usmrčen na električnem stolu. češ, da nikakor ne W mogel poslušati slavospcvov svoje ženc na njenega prvcgn moža. V nckc maJigle- 5kem listu je bila pred kratkim sledeCa ženitna ponudba: V svrho žcnitve iščem družico, ki je najmanj 50 let stara. Biti inora gluha in mntasta. sovražiti glasbo, otroke in pse in posebno Se alkohol. Medvedko ustrelila ie 2. tm. gospa Franja Jakilovn, tovarnarjeva soproga iz Karlovca, v loviSCu g. dr. Lovrenčiča v ! Travni gori nad Sodražico. Šla je na lov Stran 4. »NOVA D O B A« iJiev. (j4 Jadranska banka Celje Beogi*ad, Dubrovnik, Kotor», Krarej, Ljubljana, 3flai*ibos", Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Ššbenifc, 2atfsrt Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšlmi pogojl. sprejema wloge na hraniine gcpjiiice, -t"ro in druge vloge pod naiutgodnej&imi pogoji. Poslovne zveze 7. vsemi večjt- mi Hrail v lu- in inozemstvu. Registrcm kretfitna in stavbena Sppejetna hs^a^iBne vloge in *th ofwe&tuje po /T>1 01 ^ "401 Jstiri cd fcia 'i*6* |O^ I56~4o Edina slovenska spectjalna trgavina z barvami In laki. Agentura In Komi« sijsKo podjefle. Iv. inb. klsyom ter kranjskŠBnš sxdeBki S5:2feliPenwcS« Fran ULrmmmr Slovensko občinstvo naj blagovoli pri nakupovanju to vpoštevafi. Bencin* M\- olje- sfrojno oije- M* ist dobavlja promptno „MINERALNA RAFINERIJÄ" DRÄYOGRÄD. Dopise na centra!«» v MaHbot*. Telefon štev. 30. Brzojavl: Rafinerija. Oddajnjo se zastopstva zmožnim tvrdkain v vseh večjih mestih Jugoslavije. 1046 12-2 Gostilno Hqp. dorn v Celju sva podpisana s l.avgustom prevzela in naznanjava slav. občinstvu, da bodeva v vsakem oziru skrbeia za najboijšo in solidno postrežbo. Gg. tarokistom pa priporočava najboljšo kavo, sveže pivo in pristno vino. Za abonente so določene znižane cene. Najina prva skrb bode, da bo vsak Slovan zopet rad zahajal v naš Narodni dom. Kiirol in Fepca Perc. Vrodase 1 koleselj, 4 teške osi, 1 stroj za repo in korenje prat, 1 brizgalnica z cevmi boljše kakovosti, 1 telica, ter več sež- nov trdih drv, in več drugih reCi. Vpra- Sa se pri Franc Grilec, Gaberje 118 1083 3-1 v dobrem stslišču pol pokrit lahgk voz ali lep kolesel 1 maii voz na lestvine in eno sedlo. Ponudbe naj se pošljejo št 23 Nova doba. 1084 3--1 Moblirano stanovanje išče mag. pharni. v bližini glavnega trga n?.tančneje v lekar- ni Arko. 1086 1 Op Wi lisier 1028 1 kateri je popolnoma vešč v tej stroki se sprejme proti dobri plači. Prodam poceni novo oblcko. Soba ali tudi samo ena postelja za go- spoda sc išče. Naslov: Brsvski salon Franc BCoštomaj, Celje (Prešern.)- Po^os*! 100-66 PozorS uinogradnife! in yinofrzci! V zalogi se nahaja ŽeleZHŠ laK za sodne obroče po zolo ugodni ceni. Ako si jih žclite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Hupim 1070 -2 po najwBSji dnevni ceni: kumno, suhe gobe, la- neno seme, vinski ka- men ter sploh deželne pridelke Janko Šoster Celje, Matija-Oubčeva ulica. Fpvq južnošfajo Binarsha zodruga Oeije, O^nkai^jsva csesfa priporoča svoja 'najboljSa domača štajerska pristna vina na debelo in v buteljkah. 672 26-7 tapstnih, BabwjE stransha csstn oil Hino. Izvršuje vsa v to stroko spa- dajoča dobra dela. Postrežba točna. — Večkrat tapetniška l057 mobilija v zalogi. 10.3 Ivan Sl relec tapetnik v Celju, Samost nska ul. 2. Prevzamc vsa tapetarska dela, kakor napravo žimnic, tapetmških mobilij itd. Popravila w.- vršuje točno in ceno. Točas v zalogi morska 502 trava, afrik in žima za modroce. 50-15 jl%J II j" 9 V © « 9 se nudi trajno delo v Bosni. Dober zaslužek pri akordnern j deiu, hrann, obleka in obi:tev I po znižani ceni. Potrebno 0- rodje mora prinesti vsak sabc. j Zglasiti se je osebno aii pis- tnono najkasneifi do 15. avjr. I tof>"a let a pri i Drž. posredovalnici podružnicaMspibop.Sfol^ulJ. ! 1067 3--2 Mm, Oeije l*vrBttta. Za abonente ceneje. 782 25-20 •'...¦¦ ¦•!»¦« -)¦¦ >.-¦ nice ink- tnoru poginiti, . m\$\ 10 K, žčurke 10 K, poseboo niočna vrsta 20 K, posebno močna fcinktura lastenice 10 K. uničevalec sr.ofjev 10 K, pražek proti micesom 6 in 12 K. tlnkcura proti užem prl Ijudeli 5 in 10 K, nsazilo za uši prJ ii- vini 6 in 10 K, prašek za uSi v oblelci in perHu 6 in 10 K, tlnhtura prct? mrčcsu nst sadi« in /.eUii'sjacti (unrčevalec rastlin) 10 Kt prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. PoŠilja po povzetju 3Kavo«8 za ©Kr.porJ M.Jctnker, Zagreb 97, Vetrf.tiisKa ulica 3. 465 1-4 fflastin. Enkrat na teden eno pest. Ob ponianjkanju krme ko se uporabljajo nado- mestilna sredstva za kr- mila pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin, dietetic'no sredstvo zaživino jo dobil najviSje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrnt poizkusijo ir. ga ponovno rabijo. 6 zavojev praSka Mastin za- dostuje za 6 mcscev za 1 prašička ali vola. Ako se Mastin pri vas v lekarnuh in trgovinah ne dobi, potem naročitc po poŠti, 5 xavojev Mastina K 30*50 poStnine prosto na dom. ATazilo xoper garje (naftamazilo) uniCi pri ljudch in živini garjc, ližaj, srbečico^ kožne bolezni, izpuSčaje. Ne smrdi, ne m;»2e perila. 1 lonček 1>50K. Lekarna Tr&kttci v Ljubljani. Kranjsko, zravi'n roin\ ¦>:.. 5? 24-18 StavbeKo in ßaSar^ . ter jsKo Stfepar&tvo ! 1 am. lotto ttasi. ' —-----Celje ——— 26 Kralfa %>etra cesta & nasproll „Bolefia vola" 53 I "PrevEfcma vsa v slroko epoda)ot» I tfela* Izvršllev točna lu «oin»»«- | Kateri pßhitite koncein avgusta v Pflari- tor k sokolski slavnosti, toplo priporočamo brošuri Maribor in ofeoltca zgodovinski opis. Cena 5 K. Vodnik po Marjboni. Cena 3 K- Po pošti 60 v vei. Narocila spre- jema: Zastopstvo jugoslov.vno\Mii. Mari bor, Slovenska ulica 15. Na narocila brez deuarja se ne ozira. 1062 - 23