IPoŠtMina platana a gotovini. izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. * cena posamezni Številki Oln. --50. !jj-ox * j UM ?*« Jctin ca. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. UrednNtvo In upravnlttvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — štev. p H čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — štev telefon* 358. lUročnfaa ta ozemlje SHS) letno D 60*—, ta pol leta D 50’—, za Četrt leta D 15'—, mesečno D 5*—, za Inozemstvo D 90’—. — Plača In loti se v Ljubljani ^ A LETO V. LJUBLJANA, dne 7. septembra 1922. 8TBV. 104. List stane od 1. septembra 1922: reloletuo Din 90.—, t. j. (K 300.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180.—); eetrtletno Din 22.50, t. j. (K 90.—); mesečno Din 7.50, t. j. (K 30.—); posamezna št. Din —.65, t. j. (K 2.50). Nemška reparacija. J ugoslovensko narodno gospodarstvo mora vprašanje reparacijskih dajatev nemške države motriti z naj-veejo pazljivostjo, ker tudi nam pripada del odškodnine. Vendar za to obvezo, ki jo je .pred petdesetimi leti Francija tako brzo izponila, da je svet strmel, in ki ji Nemčija tako zakrknjeno stoji nasproti, pri nas ne najdemo mnogo razumevanja in da od časa do časa ne vidimo dolgih transportov vagonov nemškega izvora na račun reparacijskih dajatev, ter nekaj dražfo nemških konj, širša javnost sploh ne bi vedela, kako se vrši likvidacija svetovne vojske. Tudi tisti, ki sam ni sodeloval na francoskem bojišču, ampak ga je obiskal žele po vojski, — (mnogim so pri tem stopile solze v oči) — more presoditi grozo razdejanja, ki ga je ustvarila vojna vihra, ter razume intran-»ingetno francosko stališče v reparacij skem vprašanju, ki tudi nas zadeva. Vendar Francozi s svojimi zahtevami ne morejo prodreti, in, kar so bile ugotovile finančne komisije mirovne konference, je pod pritiskom resničnih in maskiranih okoliščin v Nemčiji postalo že davno samo kos papirja, kajti vojno odškodnino v znesku stoindvain trideset milijard zlatih mark so zavezniki ie zniftilj na petdeset milijard zlatih mark, torej za več kot tri petine. Francija je proti temu energično protestirala, in Briand, ki je menil, da so odškodninske zahteve antante pretirane, se je moral umakniti Poinoarčju, ki je drugega mnenja, ki pa vendar bas v najnovejšem času ni mogel prodreti s svojimi rigoroznimi zahtevami ter »e je moral priključiti pri odločitvi o najnovejši nemški odškodninski dajatvi, ki je bila dospela belgijskemu posredovalnemu predlogu, da Nemčija sme tej obligaciji zadostiti z šestmesečno devizno obljubo. Dejansko je torej vendarle prišlo do dovolitve moratorija, čeprav pod strogimi pogoji. Po Nemčiji in avstrijski republiki se širi zopet zavest oddiha. M6ra te je zvalila s hropečih prsi. Sest mesecev se more zopet razvijati nemško življenje brez strahu pred zlatim odtokom nemške pridnosti. Ali je od-loitev zaveznikov v skladu z dejanskimi razmerami v Nemčiji, ali pa je njihova sodba preveč pesimistična, ne vemo. Angleški ekspert Brand-bury izjavlja v svojem referatu na zavezniško komisijo, da Nemčija more nositi breme reparacijskih dajatev v naprej samo, ako popolnoma izpremeni svoj davčni sistem. — Francozje so drugega mnenja, in tako je zmagal belgijski posredovalni predlog. Vsi dobivamo vedno bolj vtis, da Nemčija skrajno spretno izigrava posamezne temne strani svojega trenotnega gospodarskega in političnega življenja, in da ji Anglija s svojo samo posredno interesira- nostjo v reparacijskem vprašanju morda le preveč izpregleda. Utemeljiti bi mogli to ztdnje postopanje samo Angleži v svoji, v stoletjih preizkušeni dalekovidnosti, ker z njim skušajo zajeziti boljševiški naval na staro Evropo in njene institucije. Mala Azija. Utrujeno človeštvo se še vedno koplje v krvi, kajti iz Male Azije prihaja vest, da so čete angorske republike vrgle grško armado, ki se popolnoma razbita v silnem neredu umika proti obali. Mala Azija je za Grško izgubljena, in sevreska mirovna pogodba je končnoveljavno vržena ob tla. Muslimanski svet zopet dviga glavo in ozdravlja od težkih ran, ki mu jih je vsekako mirovna konferenca, ko je ustvarila iz njega življenja nezmožen nestvor. Dogodki zadnjih dni so velevažni, ker pomenijo boj med dvema svetovoma, staro Evropo, ki pošilja grško mladino v smrt, ter boljševiškim valjarjem, ki je po avtentičnih poročilih dobavljal angorski republiki orožje in municijo ter ji je nudil vso moralno oporo. Komunistična nevarnost ne miruje. Oklep še vedno dokaj trdno pritiska na mejne države. Z re-volucijoniranjem muslimanskega sveta hoče boljševizem zadati smrtni udarec svojemu najhujšemu sovražniku, britanskemu imperiju. Pri tem gigantskem boju, v katerem se odločuje usoda Evrope in njenih narodov, in v katerem le težko zatiramo zavest, da je vse staro obsojeno v pogin, je tudi Jugoslavija kot napol balkanska država neposredno interesirana. Njena zunanja politika je, odkar se je poglobila mala antanta, krenila neodvisna pota in se je s tem otresla v veliki meri za-padnfn uplivov. Ako se razlije boljševiški val preko Evrope in zavladajo tudi tukaj grozote komunistične strahovlade, bi bila Jugoslavija tako občutno prizadeta, da bi bila njena usoda povsem negotova. Zato treba z vso opreznostjo motriti razvoj dogodkov in v zaupanju na brezdvorti-no napredovanje notranje konsolidacije države in na vojaško pripravljenost, ne gubiti ravnovesja. Jugoslavija bo med prvimi državami, ki bo v kali zatrla vsak poskus, potom krvave revolucije izpremeniti socialno s tinkturo Evrope in pahniti človeštvo v novo brezmejno nesrečo. Trošarina na bonbone in druge sladkor-‘ ne izdelke. Vsled zvišanja trošarine na sladkor vseh vrst, pobrala se je dne 15. avgusta t. 1. pri onih, ki so imeli ta dan nad 10 kg sladkorja, za vso zalogo sladkorja diferemčna trošarina po 1 dinar za kg, odnosno pri škrobnem (krompirjevem), sadnem, grozdnem in sladnem sladkorju po 1 dinar 20 para za kilogram. Pri tej priliki se je pojavilo vprašanje, ali se mora piačati ta povišek trošarine tudi na bonbone, čokolado, osladkorjeno sadje, marmelado, slad čice itd., ker je plačal sladkor, porabljen za izdelavo teh bonbonov, čokolad itd., trošarino še po stari tro-šarinski postavki. To vprašanje moramo odločno zanikati. Člen 204. finančnega zakona za leto 1922/1923 določa namreč le, da se zviša trošarina na sladkor, oana-čen v tarifi pod točko a) in b), a ne omenja nikjer sladkornih izdelkov. Ravnotako ne omenja teh izdelkov razpis generalne direkcije posrednih davkov z dne 2. avgusta 1922 štev. 19.256, ki ga je delegacija ministrstva financ priobčila v Uradnem listu št, 86. Tudi ta razpis govori le o ^sladkorju , a nikjer o sladkornih izdelkih. Ali se pa ne razumejo sladkorni izdelki morda že pod izrazom ^sladkor ? Tudi to ne! Zakon o državni trošarini določa v členu 6, tar. post. 1. popolnoma natančno, kaj se smatra za sladkor , in omenja sladkorne izdelke v pripombi 1. k omenjeni postavki posebej. Po odstavku a) plača Irošarino sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa, bodisi surov ali rafiniran, razen onega sirupa, ki se ne more rabiti za človeško hrano., po odstavku b) pa plačajo trošarino nse druge vrste sladkorja, ki se morejo namesto sladkorja pod a) rabiti za slajenje, kakor: škrobni sladkor, sladkor iz sadja, grozdja, slada in krompirja«. Na te vrste sladkorja se pobira trošarina, naj se že izdelajo v tuzem-stvu ali naj se uvozijo iz inozemstva, na sladkorne izdelke, omenjene v pripombi 1. k tar. post. 1., se pa pobira .trošarina le, če. se uvažajo iz inozemstva. Glede domačih sladkornih izdelkov pravi drugi odstavek točke 3., 61. 102. troš. pr.: >Ako se pa taki predmeti (sladkorni izdelki) izdelujejo v državi, se na nje ne pobira nikakršna trošarina, ker se je že pobrala na sladkor, uporabljen za njih izdelavo«. Trošarinski pravilnik smatra torej sladkor, iz katerega so sladkorni izdelki izgotovljeni, za porabljen, zato bi se moralo na sladkorne izdelke plačati diferenco med plačano in zvišano trošarino le takrat, če bi bilo to v zakonu izrecno predpisano. V tem primeru bi pa finančno ministrstvo moralo tudi izrecno določiti, kako naj se sladkomost omenjenih izdelkov ugotovi, ker tabela v točki 3., člena 102. troš. prav. velja le za izdelke, uvožene iz inozemstva, zato bi se ne mogla kar brez nadalj-nega uporabiti tudi za domače izdelke. — Vsi oni trgovci in obrtniki, pri katerih se je pobrala diferenčna trošarina tudti na sladkorne izdelke (bonbone td.), naj torej tafkoi. toda najkasneje tekom 6 mesecev, pri pristojnem finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali Mariboru pismeno zahtevajo, da se jim trošarina, pobrana na te izdelke, povrne, ker je bila le zaradi napačnega tolmačenja zakonitih predpisov pobrana. Take prošnje so kolka proste in tudi za rešitev ni treba prilagati nobenega koleka. Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji .TRGOVSKI DOM‘1 Prispevke sprejema: ,,Trgovski dom, Ljubljana*1 Gradile« 17. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Tovarna v Baranjavaru je bila zgrajena leta 1910 in je pričela z obratom leta 1911, svojo opremo lahko predela v sezoni 10.000 vagonov repe v 1200 vagonov sladkorja in sicer kristalnega, ker nima rafinerije. Ta tovarna je bila lastnina nadvojvode Fride-riha, bila je pa izpremenjena v akcijsko družbo, da bi se izognila, da bi bila smatrana za fidejkomis. Ta tovarna predeluje v glavnem repo z veleposestva «Velja». Akciski kapital je znašal 6.000.000. Repa pa je imela 14'/,—15% polarizacije in je dejaia 11 '/2 do 12°/o bele sladkorne repe. Delovna sezona znaša 100 dni. Zaposluje 700 do 750 delavcev. Uradniki so tujci, profesionalni delavci so Slovani, ostali pa so iz okolice. Slovaki iz Trenčina in Nitre so izvanredno pripravni za sladkorne tovarne Od strojev so '/, od Breltfelda in Danjeka v Pragi, '/, pa iz Budimpešte. Dve tretjini rezance se je sušilo, ena tretina pa je bila vložena v jame, da se je skisala in se je potem pozimi krmila živini. Producenti pese niso jemali svežih rezancev, ker so v dobi kampanje imeli listje in odreske od pese. Izguba na teži rezancev pri ležanju v repni jami znaša v poldrugem mesecu 20% in čim dalje leži tem bolj se kolo stopnjuje do 50#/o. Melaso je porabilo vlastelinstvo za krmljenje živine. Leta 1911 in 1912 se je izdeloval surov sladkor, ki se je preko Angleških trgovcev prodajal v Indijo. Tovarna je delala leta 1912 in 1914 z deficitom, v predvojni dobi, ko je oddajala surov sladkor rafinerija in, od katerih je dobivala 100 kg rafinole in sicer proti plačanju 6 kron v denarju. Tovarna sladkorja z Usori lehko predela 75 vagonov repe na dan, Repa ima 10—12% polarizacije, izjemoma tudi 13 in '/2%, kar je zelo malo. Tovarna je bila zgrajena s kapaciteto ca predelavo 5.000 vagonov repe letno, vendar jo nikdar toliko ne dobi marveč od 980 do 4.000 vagonov, torej povprečno 2.000 vagonov. Ima svojo rafinerijo. Uradniki in strokovnjaki so Čehi in navadni Bosanci. V dobi Kampanje ima do 800 delavcev. V vojni dobi je bila v njej bolnica, ter je tovarna radi tega zelo trpela, pa se je že popravila. Tovarna je stare konstrukcije, leži na neugodnem kraju, kjer ni dovolj ravnin za produkcijo pese. Tako dobiva tovarna več repe iz Banjaluške in drugih bosanskih ravnin. Velike koristi za to tovarno bo, ako se zgradi proga Doboj.—Teslič,—Kotorvaroš,— Banjaluka, kjer manjka samo 10—12 km železnice. Repo dobiva od malih producentov, bolj radi sladkorja, katerega jim tovarna daje po pogodbi v zameno za repo. Kapital tovarne znaša 2 Ve milijona kron, od čegar pripade '/, državi. Ako računamo porabo sladkorja po % kg na glavo in na mesec ali 6 kg na leto, bi to znašalo okrog 72.000.000 kg. ali 7.200 vagonov. Naše tovarne bi lahko dale pri normalnih razmerah 8.000 vagonov s čemur bi se konsum tuzemstva pokril. Leta 1918/19 tega naša sladkorna industrija ni mogla dati, ker se ni dalo dovoziti vsled slabih prometnih razmer repe, niti se ni dalo dobiti premoga, tako, da je nad 10.000 vagonov repe Oglase naročite lahko tudi na sejmskem prostoru pri prodajalki „Trg. lista“! izgnilo. Leta 1919/20 in 1920/21 je trpela -sladkorna industrija vsled pomanjkanja repnega semena (1919), vsied maksimalnih cen za sladkor, vsled sekvestrov, pomanjkanja denarja, visokih cen za koruzo in razdelitve vele' posestev, da se ni dalo zasejati zadostno število oralov s sladkorno repo, da bi se pridelalo potrebne množine pe se in sladkorja. Letos je industrija prosta, vendar so cene sladkorja sorazmerno nizke in cene koruze sedaj opasni konkurent pese. Letošnja kampanja 1921/22, bo vrgla okrog 4 000 vagonov sladkorja, to je približno polovico tega, kar mi potrebujemo. Beograjska tovarna je zasadila 2.000 ha, Čupriška 1500, Vrbaska 3.000, Črvenška 3.000, Osiješka 2.500, Bečkereška 2.500, in Baranjevarska 1200 ha, skupaj 16.990 ha. Ako računamo, da se pridela na hektar povprečno 2 vagona repe, bi to znašalo okrog 34.000 vagonov, kar bi dalo okrog 4.000 vagonov sladkorja. Letos je repa lepo kalila in se obeta dobra letina, ki se vsled stalnih obilnih dežjev zboljšuje. Pričakovati je, da se bo prihodnje leto zasejalo zadostna površina, da bomo pokrili našo potrebo na sladkorju. Sladkorna repa zahteva ugodno podnebje, dobro zemljo in temeljito obdelovanje. Mi imamo za repo izvrstno klimo in zemljo in ako se sladkorna re-pa obdelava, kakor je treba, pridelamo prvovrstno sladkorno repo. Toda zpmljo je treba gnojiti in šele vsako četrto leto se sme repo saditi na istem kraju, ker repa zemljo strašno izčrpa. Ravnotako zahteva sladkorna repa zelo pazljivo obdelovanje in večje število 4elavcev in sicer za '/* odnosno lh več kot koruza. Kadar se kmet nauči pazljivega obdelovanja repe, potem se to prenese tudi na druge kulture, kar je velike gospodarske koristi. Ker ima-rjqo izvrstno podnebje, dobro zemljo, ako jo dobro obdelujemo, tudi lahko ppdelpmo domače prilagodeno seme, dobimo domače delavne sile in imamo možnost lahkega popravila strojev, bi nji lahko imeli tudi razvito sladkorno industrijo za kritje domače potrebe in za izvoz. Da bi se zasigurala produkcija sladkorne repa s čjm večjim °/° sladkorja, je treba tudi seme jemati od šp$cijalnih producentov semen, ki ga prodpcifajo znastvenim potom in, ki daje bolj sladkomato in debelejšo peso. S produkcijo semen sladkorne repe so se bavili Nemci in Čehi, in posebno Nemci so jo producirali za celi svet. V dobi svetovne vojne so imeli producenti sladkorne repe v Rusiji, Franciji in Španiji ogromne težave, predno so prišli <}o semen sladkorne repe. Važno za nas bi bilo, d? bi se one količine semen sladkorne repe, ki so za nas potrebne in za naše razmere posebno prikladne, tudi pri nas producirale; v ta namen bi bilo treba dajati producentom tudi subvencije. (Dalje prih.) oaitttalte b ,Trio«Kem Ustni PodlUtak. M začetnika do popotoett AmAahAI■ trgovca. (29. nadaljevanje.) »Toda vsaj našemu agentu v Kar-tageni bom pa le povedal svoje mnenje! c odvrne razjezeni Kurt. »Pisal mu bom, da se v bodoče zahvalimo za taka priporočila in da obžalujemo, da smo se dali po njem pregovoriti k tej gnili kupčiji!« »To bi bilo še najbolj nespametno, kar bi lahko naredil! Mož nam je v dobri veri priporočil svojega prijatelja, »n da smo pri celi stvari nasedli, ni popolnoma nič njegova krivda. Če bi ga vsled tega napadel, bi najbrž prišlo do razdora in bi koncem koncev izgubili še vrlega zastopnika. Ne, Kurt, tako daleč ne bomo šli! — Opiši agentu enostavno, kako je bilo s celo stvarjo, in razlago k temu naj si on sam napravi.« S trgovino s sadjem torej za enkrat ni bilo še nič. Neprijetna zadeva je bila skoraj že pozabljena in celo Kurt, ki je bil v začetku resno hud, če ga je kateri izmed bratov podražil z znano arijo Gospodarska kriza Čehoslovaške. Nagli dvig čehoslovaške krone je ustvaril v zemlji občutno industrijsko krizo, ki dnevno narašča in zahteva vedno novih žrtev. Število brezposelnih se množi, blago se gomili*v skladiščih, že perfektne kupčije se stornirajo. V Čehoslovaški si stojita dve skupini vodilnih gospodarskih krogov v boju nasproti, industrijski kapital in finančni kapital, skupina dr. Englischa in skupina dr. Rašina. — Gospodarski nazor prvega kroga obstoji v tem, da ni primemo preveč forsirati dviga krone, kar lahko dovede državo v nedogledne krize, do-čim vidi druga skupina gospodarski spas zemlje v čimprejšnjem stalnem visokem kurzu. Ideologija, ki je merodajna za ustvaritev tega ali onega mnenja, izhaja iz različne presoje splošnih političnih izgledov v Srednji Evropi. Finančni kapital, ki je sicer tesno zvezan z industrijskim, pa vendar ne upošteva v taki meri posebnih produkcijskih pogojev in tržnih možnosti, predvsem omalovažuje nevarnosti brezposelnosti. Ta skupina smatra vsled dviga krone nastalo krizo za prehoden pojav in za manjše zlo kot visoko valuto, ki je zanj trajen dobiček in edini vir blagostanja. Po tem naziranju je namreč trdno pričakovati, da se bo trg za čehoslovaš-ke izdelke kmalu začel v taki meri širiti, da bo odstranjena skoro vsaka nevarnost krize, ker bo namreč Nemčija vsled svojih neprestanih kastič-nih tresljajev kot konkurent vedno bolj stopala v ozadje. Zastopniki finančnega kapitala se gibljejo popolnoma v idejnem krogu politike Poin-care-ja, ki hoče ustvarjati v Nemčiji večne nemire in želi, da si utrujena zemlja nikdar več ne opomore. Od pravilnosti tega nazora je odvisna pravilnost teze, da je treba forsirati dvig krone. Zunanja slika krize danes še zastira resnični položaj. Obrati namreč še vzdržujejo delo na ta način, da so zmanjšali število delovnih dni ter skušajo zmanjšati višino mezd. Zato se brezposelnost še ni pojavilav tako gorostasni meri, čeprav cenijo že sedaj število brezposelnih na 400 tisoč. V bližnji bodočnosti pa bo to šte\(ilo ogromno naraslo in bo nastal položaj, ki mu podjetniki in delavci zro s plaho skrbjo nasproti. Industrijski kapital danes vidi rešitev edinole v tem, da se zaenkrat giblje vrednost 'krone v zmernih mejah ter v vedno večji meri reagira na poskuse finančnega kapitala, dvigniti kronski kurz, na ta način, da premešča svoje obrate iz države v bližje inozemstvo, da beži iz zemlje. Ali mnogo delavcev ne more slediti strojem, in rodi se vprašanje, kam s tem ne- iz »Mignonc: >Pozniaš li deželo... , ni sploh več odgovoril na tako zbadanje. Nekega jutra je bila pošta zopet precej velika, in Kurt, ki je vedno zgodaj prišel v pisarno, je bil ves zamišljen v odpiranje pisem, katera je potem s potrebnimi pripombami položil na očetovo mizo. Med zadnjimi pismi, ki jih je odprl, je bil tudi dopis od zastopnika iz Kaire, ki je vzbudil celo njegovo pozornost. Bil je tako vtopljen v branje, da je komaj opazil očeta, ki je vstopil v pisarno. No, Kurt, velika pošta danes? Ze gre, papa! Tudi od Brandta & Comp. iz Kairo, ki so precej molčali zadnji čas, je došlo danes pismo.' Tako, torej vendar zopet enkrat! Ali pošiljajo naročilo, ali zahtevajo ponudbe?' Nič izmed teh dveh. Pač pa so nam poslali ponudbo, in sicer neko izvamredno.* Vstop prokuristov je trenotno prekinil pogovor. Brandt & Comp. so končno zopet enkrat pisali,« pripomni gospod Feld-bach, ko so se vsedli. Kje pa je pismo, Kurt?« Tukaj, papa.' zaposlenim industrijskim proletari-jatom. Tudi poskus, znižati produkcijske stroške z znižanjem mezd, se je le mestoma posrečil, ker kljub dviga krone, niso padle cene življenjskih potrebščin. Pač skušajo lastniki pre mogovnikov ostravskega revirja izboljšati svoj položaj na ta način, da zahtevajo za dosedanjo mezdo večji delovni efekt, vendar nam uspeh tega ukrepa ni znan. Poleg tega se zaslužek delavstva vsled zmanjšanja delovnih dni giblje le v skromnih mejah ter bi ga bilo baš sedaj težko še bolj zožiti. Pri radikalnejšem poskusu znižanja mezd pa preti nevarnost ogromnih stavk, ki se jih spominjamo iz Anglije povodom zadnje mezdne redukcije in ki so pahnile državo na rob propasti in krvave socialne revolucije. Zato je po našem mnenju postopen zmeren porast čehoslovaške krone za zemljo neprimerno koristnejši, ker prizanaša širokim plastem ljudstva, kot pa prizadevanje finančnega kapitala, brzo dvigniti valuhii kurz. Avstrijska republika ječi pod ogromnim pritiskom padca avstrijske krone, čehoslovaška republika pa je zašla v krizo vsled dvomljive koristi naglega dviga čehoslovaške krone itomdBO Mspodarske zadeve. Trgovina. Trgovinska pogodba s Poljsko. — Poljska vlada je sprejela trgovinsko pogodbo, kakor Jo je predlagala naša vlada. Pogodba je enaka oni. ki je bila sklenjena s Češkoslovaško in Avstrijo. Poljska vlada pričakuje samo še prihoda naših delegatov v Varšavo, nakar bo pogodba takoj podpisana. Donaretvo. Dvajset odstotni boni. »Narodne No-vine« z dne 31. avgusta 1922 so prinesle finančni zakon za 1922/23 leto. Člen 23 se glasi: Začasne priznanice, ki se glase za več kot 1000 kron in so izdane na zadržanih 20% od skupne svote kronskih novčanic, ki so se priglasile ik žigosanju, se imajo konvertirati v stalne državne obveznice, ki se bodo obrestovale letno po 30%. Amortizacijska doba je 15 let. Čl. 24 se glasi: Začasne priznanice, ki so manjše od 1000 kron, se imajo izplačati do zneska 25 milijonov dinarjev v teku 1922/23. V kolikor se ne bodo še izplačale, se morajo honorirati do 31. decembra 1923. Avstrijska zlata pariteta znaša od 4. do 10. avgusta 15.460 papirnatih avstrijskih kron. Carina. Italijanske carinske ugodnosti za Avstrijo. V merodajnih italijanskih krosjih se govori, da novi dekret a zvišanju italijanskih carinskih tarifov ne velja za Avstrijo, ker se je Avstriji v .mirovnih pogodbah priznala pravica prednosti. To je pa cela pridiga! Tri strani! zakliče gospod Feldbach, ko se pripravi k čitanju. Naenkrat se zasmeje na ves glas. Prokurist začudeno pogleda kvišku in na Kurtovem obrazu se zasveti pomenljiv nasmešek. > Ali si morete misliti, kaj nam ljudje vse ponujajo,' »Brandt & Comp. imajo dobre zveze v Gornjem Egiptu, v Sudanu in celo v Abesiniji in zato jim je možno, predložiti nam različno blago, pripomni gospod K rej. Poslušajte torej, kaj nam ponujajo: Dve mladi žirafi, velikost m 2.60, vsako po 15.000 frankov, dobavljeni prosto krov Aleksandrija, plačljavo pri predaji zastopniku kupca v Aleksandriji, 5% provizije za nas, ako izvedemo prodajo živali. Ali ste v vaši trgovski praksi prejeli že kdaj ponudbo takšnega blaga? Žirafe prosto krov Aleksandrija. Prihodnjič nam oferirajo rinocerose cif. Hamburg proti brzojavni pritrditvi! Ampak drage so te stvari. 15.000 fr. komad! Koliko dobi neki iz izkupička dotioni revček, ki je živali ujel? Kurt, vzemi pismo in piši Brandt & Comp., da ne vemo kaj početi s ponudbo, kajti te vrste blago leži vendar malo predaleč izven naše branže, Promet. Promet med Jugoslavijo in Madžarsko. Dne 1. septembsa bi se imel otvo-riti železniški promet med Madžarsko in Jugoslavijo preko Pečuha. Ker pa naša vlada ni pristala na madžarske pogoje, se promet doslej še ne vrši. Razno. Delegacija ministrstva financ objav Ija uradno: Ker so se pojavili filzifikati taksnih znamk (kolkov), v vrednosti 10 in 30 dinarjev emisije, ki velja v pokrajinah izven Srbije in črnegore, je odredila Generalna direkcija posrednih poreza z razpisom št. 21.497/1922, da s« vzameta ti dve kategoriji kolkov s 16. septembrom 1922 iz prometa in da s tem dnevom prestaneta veljati. Taksne marke teh dveh kategorij se zamenjavajo proti izpravnim taksnim mancam do vštetega 15. decembra 1922 po veljavnih predpisih. Na državni trgovski akademiji » Ljubljani, se vrši vpisovanje v 1., II. ia III. letnik od 11. do 14. septembra, vpisovanje slušateljev za abiturijentski tečaj pa do 2. oktobra. Ravnateljstvo in učni prostori se nahajajo v II. nadstropju Srednje tehniške šole, Aškerčeva ul. Kmetijska šola na Grmu pri No ven* mestu razpisuje svoj novi tečaj, ki se prične s pričetkom novembra t. I. Sola ima zimski in letni oddelek. Zimski oddelek je namenjen zlasti kmetskim sinovom iz nevlnorodnih krajev, letni onjm iz vinorodnih krajev. Na šoli, ki je ena najstarejših kmetijskih šol v naši državi, so vse panoge kmetijstva zastopane v obsežnem šolskem gospodarstvu. Ako dovrši učenec celoletni in za njim pa drugi zimski tečaj, si pridobi v vseh panogali kmetijstva temeljito znanje. Zato priporočamo vstop v to šolo kar najbolje. — Prošnje je vlagati do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu. Pogoji za sprejem so razvidni iz razpisa v na-špm listu in v 15. štev letošnjega >Kmetovalca«. Borza. Zagreb, devize: Dunaj 0.10—0.11, Berlin 5.80—6.25, Budimpešta 3.80 do 4.25, Bukarešt 70, Milan 345—355, London 355—359, Newyork 78—80, Pariz 615—622, Praga 268—270, Švica 1500 do 1520. Valute: dolar 73—77, avstr, krone 0.11—0.115, češke 270, marke 6 do 7.50, lire 340. Beograd, devize: Dunaj 0.10, Berlin 6.025, Bukarešt 74, Milan 350, London 360, Newyork 80, Pariz 625, Praga 275, Sofija 53.40. Cijrih, devize: Berlin 0.36, Newyork 5.23, London 23.49, Pariz 40.85, Milan 22.85, Praga 18.60, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.45, Sofija 3, Varšava 0.065. Dunaj 0.0075. Berlin, devize: Milan 6242.15 do 6267.85, London 6516.80—6533.20, New-york 1423.21 — 1426.70, Pariz 11.136.05 do 11.163.95, Švica 27.215.90-^27.284.10, Difnaj 1.88-1.92, Praga 5118.55 do fija 843.90 do 846.10. nasprotno bi nam bile pa ponudbe drugih deželnih produktov, razun če-tyeronqgatih, vedno dobro došle. — No, čisto pobit obraz si 'napravil, Kurt! Menda si vendar ne domišlju-ješ, da bomo začeli kupčevati z žirafami? xSaj to pravzaprav ni trgovina na lastni račun, ampak le posredovalna kupčija. Ako nikodar ne najdemo, ki bi kupil živali s parnika v Aleksandriji, tedaj enostavno opustimo kupčijo. Gospod Feldbach da svojemu stolu energičen sunek in začuden pogleda Kurta. Zdi se mi, da ti ugaja trgovina z žirafami, Kurt! Toda meni pa že zadostuje ona dogodbica z gnilimi oran-žajpi in ni? me ne mika, da bi si še na žirafah opekel prste. Razun tega si celo stvar prelahko misliš. Interesenti za žirafe ne sedijo za vsakim oglom in ako ne spravimo živali v kak zoologičnj vrt, potem se jih sploh nikoli ne odkrižamo. Toda na to sem ravno mislil, papa! V našem zoologičnem vrtu je nedavno poginila ena stara žirafa, in ne stane nas nič drugega, kot vprašati ravnatelja, če hoče dve mladi žirafi kupiti ali ne. / Priloga »Trg. IUtu“ it. 104 tk Ljubljanski velesemenj od 2.-11. sept. 1922 Nekaj besedJk II. ljubljanskem yelesejmu. II. ljubljanski velesemenj nam vnovič kaže moč razvijajoče se jugoslovanske in specijelno slovenske industrije, trgovine in obrti. Slika, ki nam jo nudi razstava, napravi na pas toliko večji vtis in nas navdaja s ponosom, k/er je vsak uspeh na polju trgovine, industrije in obrli težko'priborjen vkljub vsem mogočim nepri-iikam in zaprekam. Poleg obče gospodarske krize, združene z valutnimi stresljaji, se imamo boriti z preizkušeno, vpeljano tujo konkurenco in, kar nas najhuje zadene, z nesrečno državno gospodarsko politiko. IS te strani eme prejeli že toliko polen pod noge, toliko razvoj omenjenih treh pridobitnih panog ovirajočih ukrepov in uaredb, da se je čuditi, da še ni ubita vsa podjetnost. Omenjamo le na kratko nepriižke, ki jih povzročajo dez noc v svet vrženi ukrepi glede earine, uvoza in izvoza, žalostne razmere naših železnic, težkoče glede nabave surovin in premoga, neznosne davke in druga bremena, med katere prištevamo tudi često s precejšnjimi stroški združeno nepotrebno patronanco državne uprave, tudi re-elno trgovino ogrožujoče in po večini na napačno adreso naslovljene proti-draginjske odredbe ter slednjič številne, v narodno gospodarstvo globoko posegajoče eksperimente na soci-jalno političnem polju. Zato je vele-eemenj hkrati dokaz naše žilavosti in vztrajnosti. Odkrito povedano, napravijo razni vladni ukrepi včasih vtis, da se hoče naša industrija, trgovina in obrt uničiti, vendar tega nočemo verovati, kajti naj bi se tudi zgodilo v korist temu ali onemu, pomenilo bi vendar veliko, nenadomestno škodo za državo kot tako, in tega vlada gotovo ne bo hotela. Prepričani smo, da temelji večina teh odioznih ukrepov na slabi ali pa napačni informiranosti vlade o obstoječem položaju. Zato pozdravljamo z veseljem dejstvo, da je poaetil II. ljubljanski velesemenj g. minister za trgovino im industrijo z številnimi referenti. Ta poset naj bi ne bil le formalnost, temveč naj bi merodajnim činiteljem dal vpogled v ugodne pogoje za razvoj jugoslovanske in specijelne slovenske industrije, trgovine in obrti, ki tvorijo važen faktor v narodnem gospodarstvu, s katerim raste in pada davčna moč države, in ki že b tega edinega razloga zahtevajo razumevanje in pomoč državne uprave, v katerem pogledu se je pri nas še bore malo zgodilo. Obenem je bila dana prilika, da je g. minister čul marsikatero našo težnjo in pritožbo, ter se je lahko prepričal o njih umestnosti. Jugoslovanska in specijelno slovenska industrija, trgovina in obrt„ zastopane na II. ljubljanskem vele-seinnju vladi zadostno kažejo, da imajo zdravo in sigurno podlago in najboljše pogoje za razvoj in vstop na svetovni konkurenčni trg, ter da v sled tega potrebujejo in zaslužijo razumevanje državne uprave. V svetovni in domači zgodovini ima vlada dovolj kažipotov, kako mora voditi državno gospodarsko politiko, in kako je ne sme več. V tem oziru smo ji tudi mi že v neštetih spomenicah dali pravie smernice, zato jih tukaj ne bomo ponavljali. Pač pa se nam zdi neumestno, vnovič nujno priporočati g. ministru, da paz-no čuva delokrog svojega ministrstva pred tujim vmešavanjem, da v stvareh, ki spadajo v glavnem v resori drugih ministrstev, ki pa zadevajo industrijo, trgovino in obrt, sodeluje in zastopa njih interese, in, da vobče pred vsemi važnimi gospodarskimi ukrepi zasliši prizadete faktorje in v poštev prihajajoče korporacije. ItaSfiTS THE REX CO., LJUBLJANA. Zgod. razstava slov. slikarstva. (Finansiral II. ljubljan. vel. /semenj, aranžirala »Narouna galerija^). Letošnji ljubljanski veliki semenj oz. njegov upravni svet bo zabeležen pOScUUCUi friiii v hlvvausiu Kunurni zgodovini. Kako doora misel je bila, ua je li. ljubljanski veliki semenj omogočil zgouoviusKO razstavo slovenskega slikarstva ter dal ceri svoji gospodarski prireditvi tudi kulturni sijaj, dokazuje članek zagrebškega >UozonK, ki posebno pov-darja siikrasko zgodos insko ruzstavo ter propagna iuejo, da oi tudi Jrirvat-je priredili kaj podobnega, pri čemur pa naranlo dvomi, oe se bodo tamkajšnji krogi povzpeli tako visoko. Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva je pa tudi posebna atrakcija ne le za domače, ampuk tudi za tuje občinstvo, zlasti izobraženo občinstvo, id industrijske in obrtne izdelke in trgovinske predmete vidi tudi po drugih velikih semnjih, razvoja umetnostne kulture dolgih stoletij celegh slovenskega naroda pa nima spJoh nikjer drugod prilike opazovati kot tukaj. Odločno bi bilo želeti, da bi .tudi prihodnje leto ljublj. velesemenj presenetil s kako podobno slovensko kulturno prireditvijo naše in tuje občinstvo, tako da bi pokazal združeno našo slovensko gospodarsko in našo domačo duševno kulturo. Gospodarska in duševna kultura gre roko v roki. Gospodarski ugled naroda, ki ima staro, Morita duševno kulturo, je vse drogačeo, kot ugled za kulturo brezbriiuiti narodov, ki so šele stopili na solnce duševne kulture. Nemci so utirali pot svoji veliki industriji popolnoma po načrtu s svojim kulturnim delom. Opozarjamo le na »Deutscher Werkbund«. Zlasti upodabljajoča umetnost pa ima tudi direktni vpliv na okus naroda in na obliko ter eleganco industrijskih ter obrtnih izdelkov. Slovensko trgovstvo ima svetel vzgled v naši kulturni zgodovini v velikem našem mecenu Zigi bar. Zoisu, ki je kot veletrgovec in veleindustrijec pred poldrugsto leti prebudil po pesniku Vodniku in učenjaku Kopitarju slovensko slovstvo ter se je pečal tudi kot ljubitelj in podpornik domače upodablj. umetnosti z mislijo, da ustanovi »galerijo narodne umetnosti«, katero nalogo je sedaj prevzela »Narodna galerija« v Ljubljani ter jo deloma že tudi izvedla s svojo zbirko modemih slov. slikarskih in kiparskih umotvorov v »Kresiji« v Ljubljani, ki je javnosti dostopna. »Narodna galerija«, ki je z z letošnjo zgodovinsko razstavo, ki so jo krogi okoli »Narodne galerije«, umet. zgodovinarji, ljubitelji umetnosti in umetniki aranžirali z neustrašenim idealizmom in ogromnim trudom, prva izmed naših kultur, peti-torjev stopila s trgovskimi in iindustr. krogi po vel. semnju v ožji stik, zasluži vso pozornost slovenskih gospodarskih krogov. Slovenski trgovci in industrijci naj bi pomagali »Nar. galeriji« ustvariti popolno galerijo slovenskih lepih umetnosti vseh časov z darili, volili in ustanovninami ter naj bi jo podpirali gmotno in moralno. Naši gospodarski krogi pa naj bi podpirali z naročili in nakupi tudi živeče slovenske upodab. umetnike; vsaka meščanska hiša rabi že za opravo tudi nekaj slik ali tudi portretov. Naj bi islkali naši le produkte domačih umetnikov, ne pa slabih kopij tujih del. Če bo imela slovenska umetnostna produkcija dovolj gmotne podpore, se bo lahko tudi umetniško dvigala višje in višje. Zgled naj nam bo popolnoma trgovska Hollandska ter nje velika trgovina in velika umetnost zlasti v preteklosti. Letošnji veliki semenj ljubljanski bo pokazal vsi javnosti najstarejšo vejo slovenske kulture. Slovensko slikarstvo sega v XIII. stoletje (koroški slikarji v cerkvi sv. Heme) ter se je razširjalo vzporedno z umetnostjo zapadnih evropskih narodov, ker smo v bližini zibelke umetnosti, Italije, v časih, ko je vladala še tema po ostalem slovanskem svetu, razen na Češkem in Poljskem ter Dalmaciji. V 16. stoletju, ko se je šele rodilo slovensko slovstvo, so sloven. umetniki, čeprav ne pod slovenskim imenom sloveli kot »Schiuvonk v Italiji ter je slikar Janez Kranjski delovai na papeževem dvoru, kjer je cvetela najvišja umetnost vseh časov. Goriški umetnik Kalin je bil na dvoru cesarja Leopolda I. Kolajna!' šega je slovel v lb. stol. po vsej Nemčiji, Goričan Fr. Kavčič je umrl 1. 1828 na Dunaju kot rektor dun. akademije in član rimske akademije sv. Lukeža. Teh umetnikov seveda vsled nepremagljivih ovir, razen par stvari slavnega bakroreza Janše, ni na zgodovinski razstavi. Morda bi se priredila v bodoče ravno razstava del velikih, slovanskih umetnikov, ki so umrli v tujini. Na letošnji zgodovinski razstavi so zbraina dela izza zadnjih triinpol sto let, ki so jih ustvarili slovenski slikarji na domači zemlji. Največ prostora zavzemajo dela velikih slovenskih baročnih slikarjev Jelovška (1700—1764), Valentina Mencingerja (1702—1759), Fort. Berganta (1720— lvoa) in Goričana Cebeja (1720— 1776), dalje so znameniti portreti Matevža Langusa (1793—1855) ter elegantnega Stroja, krajine Korošca Pernkarta (1820—1870), Hayneja in Karingerja. Najstanejae slike so renesančne iz konca 16. stoletja. Razstava stoji na visokem umetnostnem nivoju tw je vseslovenska prireditev, brez ozim na sedanje politične meje, ki so razkosale slovensko zemljo, ker so zastopani tudi goriški in koroški umetniki. Je pomnik starosti, častitljivosti in globokosti slovenske kulture, ki edina veže naš razkosani narod. Za razstavo imajo zlasti zasluge tudi cerkveni krogi, ki so odstopili veliko število umetnin za to kulturno podjetje. Iz sejmišča. Dobre kupčije >a ljubljanskem velesejmu. Kupčija je bila trajno živahna. Se vedno je izredno veliko povpraševanje po izdelkih strojne in elektrotehnične industrije. Razven tega so imeli prav velike sklepe usnjarji, juta, plutovine, dalje papir; tudi tekstilna in milarska industrija se je danes nategnila. Kemična je vztrajala v dosedanjem tempu, sledilo je zlasti vinarstvo, kobrci, ter razne domače obrti. Mnoge tvrdke so že razprodale svoje zaloge in dobile naročila za več mesecev v naprej. Najboljši kupci so letos razdeljeni i na Slovenijo, i na Vojvodino, Srbijo, Bosno in Hrvatsko. Za nocoj je napovedan poleg seljakov prihod 90 trgovcev, obrtnikov in seljakov iz Južne Srbije. Tudi trgovina na drobno se je pričela živahno razvijati. Paviljoni so bili i danes ves dan nabito polni, tudi vse zgradbe na veseličnem prostoru. Bilo je prav živahno življenje. Vsega skupaj je doslej po-setilo sejem do 30.000 posetnikov, kupčij je bilo v okroglem številu do 70 milijonov dinarjev, posetnikov nekaj manj ko lani, kupčij pa znatno več. Industrija zamaškov. Tvrdka I. Jelačin & Co. Ljubljana, dosedaj edina tovarna zamaškov in korkovih izdelkov v Sloveniij, je razstavila zelo okusno svoje izdelke v paviljonu E štev. 75. številni posetniki sejma se ustavijo pred lično opremljeno kojo ter z velikim zanimanjem ogledujejo te najrazličnejše vrste zamaškov, plavalnih pasov, vloge za čevlje iz korka, ter razne druge v to industrijo segajoče predmete. Ker se edino ta tvrdka v Sloveniji peča z industrijo zamaškov, so naročila temvečja in tem živahnejša. Zlatnina in urarska industrija. — V paviljonu »C« štev. 6 a je razstavila naša domača in najstarejša tvrdka F. Čuden v občudovanja vrednem okusu najrazličnejše vrste švicarskih ur, dou* bič in Alpaka blago. Truma gledalcev se ustavlja pred kojo, posebno pa zani- ma to razstavno blago naše brate Srbe, z katerimi so se naredile velike kupčije. Zelo rad se pa ustavlja pred kojo tudi damski svet ter e veliko zadovoljnostjo občuduje res lepe nakite, zapestnice, prstane itd. Želimo tvrdki največ uspeha. Poljedelski stroji in železnina. Na stojnici v paviljonu »H« štev. 281 razstavlja naša največja in najstarejša tvrdka Franc Stupica del svoje bogtite zaloge železnine in poljedelskih strojev. Truma seljakov in agrarcev se zbira pred okusno opremljenim paviljonom. Pa tudi rokodelci in obrtniki najdejo tu vse svoje potrebščine. Večina poljedelskih strojev ima že v prvih dneh sejma listek »prodano«, kar kaže, d a je veliko zanimanje in povpraševanje za istimi. Tvrdka ima pa tudi veliko zalogo razstrelivnega materijala. Z ozirom na solidnost te naše domač« tvrdke smo popolnoma prepričani, d« se bo potom U. Ljublj. sejma njen da-lekosežni krog odjemalcev še znatno povečal Nov izum. Na velesejmu je v paviljonu tvrdke Zargi & Co, H 344 razstavljena peč, izum gg. Engelmana in Rozmana, ki pomenja velik korak naprej v naši kurilni tehniki. Ta peč se kuri namreč z žaganjem, s premogovim prahom, čreslom itd., z industrijskimi odpadki, ki sicer nimajo skoro nikake vrednosti. A posebnost te peči je, da se lahko kuri, ako ni na razpolago opisanih odpadkov, tudi z navadnim kurivom, z lesom, premogom, itd., ter da je obenem štedilnik. Nje uporaba je tedaj vsestranska. Te peči izdelujeta imenovana izumitelja že od 1. 1920, so že dalj časa v rabi in so se izkazale kot zelo praktične in cene. Srednjevelika peč, ako se kuri z žaganjem, gori neprestano 10 ur, a kurivo ne stane niti eno krono za ves ta čas. To je za naše dragi njske razmere naravnost epohalno. Peč se izdeljuje v raznih velikostih. Gorenje je mimo, enakomerno in povsem brez dima. Umestno je, da ocenijo to iznajdbo strokovnjaki. Ker se za to peč zanima neka tuja tvrdka, je treba paziti, da ne pride iznajdba v roke tujega kapitala. Ta izum je priglašen patentnemu uradu. Na istem principu bodo v kratkem izgotovljeni tudi štedilniki. Tvrdka Anton Stergar iz Kamnika je izstavila v paviljonu H 301 zdravilna zelišča, cvetje in korenine. To je edina tvrdka, ki je zastopana v tej panogi na ljubljanskem velesejmu. Zanimivo je videti v okusno opremljenem paviljonu 21 vzorcev raznih zdravilnih oziroma farmacevtskih drog, katere so vse zrast-le, se nabirale in sušile v naših kamniških hribih in alpah. Je pa ta panoga velike narodno-gospodarske važnosti, ker se z nabiranjem teh stvari prvič reši velik del narodnega premoženja, katero bi drugače segnilo, drugič pa si prislužijo dokaj denarja ravno revnejši in za drugo delo nezmožni sloji. Tvrdka eksportira te predmete po večini v inozemstvo. Otvoritev bara na sejmišču. V nedeljo zvečer je bil otvorjen bar v posebnem paviljonu v japonskem slogu. Paviljon sam je izdelan z umetniško dovršenostjo in je vzbujal že od začetka splošno pozornost. Načrte je napravil arh. Sehmidinger, delo je izvršil mojster Engelsberger. Bar je last ge. Gošljeve, ki se ni bala stroškov, da je postavila na naše sejmišče tako lep paviljon. V nedeljo so bila gotova zadnja dela in zvečer so bar napolnili gostje. Bilo je v njem naravnost razkošno čarobno. Gotovo si bo vsak gost ogledal to japonsko posebnost. »Prva Mariborska tovarna mila.« To je najstarejša tovarna za milo in obstoja že nad 80 let. Takoj po preobratu je prešla v slovanske roke. Zaposluje 50 delavcev in producira 200 vagonov mila. Najbolj je znana njena spe-cijaliteta: »Zlatorog« milo, dalje milo za britje. Tovarna producira letao tudi približno 100 vagonov kristalne sode. Razstavljeno ima v paviljonu K 461 in je ta oddelek vedno oblegan od obiskovalcev, ki si ogledujejo lep kip, nare- i jen iz mila. Med velesejmom Inserlrate najbolj uspešno v »Trg, listu” I OFICIJELNI ..ŠPEDITERJI LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA Ljubljana, Maribor, Rakek, J osanlc«, ITI 01 B WLM Al ml Vsakovrstna špedicij«- - Zbiralni Zagreb, Beograd, Carlbrod, Trsi, BIK M M ■ H M M promet. - Carinsko posredništvo Wlan. O H ^ M Tarifni oddalak. Prvovrstna sastopstva v Inozemstvu. ■■ ■ « ---------------------i------------- d. d. za mednarodne transporte.------------------------------------------- Vsa strokovna pojasnila dajemo brezplačno v lastnem paviljonu na semnju in v pisarnah centrale in podružnic. A. Sušnik trgovina z železnino LJUBLJANA, Zaloška c. priporoča svojo zalogo železa, nosilk, okovi za stavbe In pohištvo, Štedilniki, peči, sesalke. Portland-cement, strešno lepenko, orodje za obrtnika In poljedelce, kuhinjsko posodo itd. Solidna postrežba, zmerne cenet FRANC SCHELL I. JUGOSL. IZDELOVALNiCA BLAGAJN MARIBOR, Koroika c. 31. MANUFAKTURA Na drobno I Na debelo! J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4. zaloga za Mi! Srbske domače ročne industrije, čilima (preprog) v Pe-rote za kompletne jedilnice, spalnice in pisarne. I! Postrežba solidna m toCM I! Na debelo I Na debelo! »JADRAN Izvozna in uvozna druiba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta it. 9 priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnega in špecerijskega blaga. ' Najnižje cene, točna In solidna postrežba. Telefon Interurban It. 113. M VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. *r zahtevajte cenike l «■ Fran Lukič konfekcija za dame, gospode, dečke in deklice se priporoča. LJUBLJANA, pred Škofijo itev. 19 Išče se intii starejša moč, za v skladišče. Ponudbe poštni predal 133. Ako si hočete nabaviti ob priliki 11. Ljubljanskega velesejma prvovrstna švicarska svilena sita znamke „Albert Wydler“, nadalje volnena sita, žično tkanino in ostale mlinske potrebščine, tedaj obiščite naš prostor št. 349 v paviljonu Čadež & Brcar, Ljubljana, specialna trgovina z mlinskimi potrebščinami. Manufaktura na debelo s Ljubljana Sodna ul. 6 M. Hribernik Velika zaloga in vsakovrstna izbira Paviljon H, St. 328. RozMe Trgovski list! Ve ika izbila otiolkih vozičkov, dve-ko in iiuali strojev f!^, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. »Tribuna« Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4 — Zvo-narska ulica 1. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2. Šivalni stroji in strnil za pletenje zborna konstrukcij* In elegantna Uvrlltev li to rime v Uncu. Ustanovljena leta 18(7. hrazplalaa. • C.nlkl lutenj In franko. Za6a.no snlian« cmii. |# g\ ■ E C Ji >> prvih tov.ran: DUrkopp. KOkEaH - • - Styrl>. Waff«nrad, Vsi trgovski posli z Balkanom Strasbourg, France 1, Rue de la Pierre Large Brzojav. nasl.: SLOVENIA. Telef. 15-19 Francosko - Balkanska trgovska družba z o. z. - - LAVRIČ & CIE. - - Na veliko in malo Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarja, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (kavi ne in čajne), toaletne potrebščine brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GMTZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles. Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip štev. 7. Prodaja in nakup ^ moke in deželnih pridelkov. Špecerijsko blago, železnina, cement. Veleprodaja kr. mo-' nopolne soli. (eniki oa razpolago Brzojavke: Leo. Rakek Ml 3. Ho 10. sept. 1922 Centralno triiSče srednje Evrope Najcenejfii izvirek za nabavo raznovrstnih izdelkov čehoslov. industrije. Velesejmski znak z izkaznico stoji 25 Din, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslovaški konzulati, zastopniki Praškega velesejma in irelesejmska pisarna Proso L, storomestskd rodnice ker se prodajajo tudi znaki in izkaznice. rzsrzsrzsrzsrzarzsrzs Največja zaloga Paviljon K, it. 468. klavirjev in pianinov v Ljubljani Jerica Hubad roj. Dolenc. Ljubljana, ujeva ulica s. priporoča za nakup najbolji« inštrumente izvrstnih tovarn po najsoildnejlih nl A. Šarabon < ^ v Ljubljani ^ \ priporoča / / Špecerijsko blago ^ / raznovrstno tganje X moko >f In deSelne pridelke . raznovrstno rudninsko v \ vodo, / / lastna pratarna za kavo \ V In mlin za dlfave / / s električnim obratom. \ X Ceniki na razpolago. / ✓ \ \/\AAA/V\/ tvrdka Ant. Krisper Ljubljana, Mestni trg 26 Istotam se sprejme šteparica zgornjih delov. ! TV^Jngodne^i nakup ! ! Za osnovne, sredoje in elitne Mi v obliki, kvaliteti in llniamento natanko po predpisib. Nadalje vse šolske in pisarniške po-trebičine, vsakovrsten papir in raz-Blednice, dobavlja po nojnlžllh cenah TtatartHI $9Ya« M Za trpe posebno nizke cene! ligo« - sips l®rp(“ to ropn-cement, apno, opeko, umetni skrili, strešno In Izolacijsko lepenko, vatprof, kar-boline], drvocement, razne žeblje nudi po najnižji ceni KaiIm Hnnalraniž io de itujnr novmrovrc— veletrgovina s stavbenim materijalom Ljubljana, MlklolUava casta Slav 13. '«*■ Medič, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov d. z o. z. Centrala Ljubljana Skladišče Novi Sad Podružnica Maribor Brzojavi: MEKARL LJUBLJANA. Telefon št. 64. Emajlni iaki - Pravi firnež - Barva za pode Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barva za oblake, vse vrste barv. suhe in oljnate, mavec (Gips), maftvnec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopifii. kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. JEHIl* Lik n »0