tjufiljfliidt Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer. Uredništvo ln upravnlštvo: Kolodvorsko ulioo štev. 16. — 7. urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Xnseratl: šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust. — Volja za Ljubljano v upruviiistvu: za oelo loto 0 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., poilljatov na dom velja mesečno 9 kr. voč. Po poiti volja za oelo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mosoo 86 kr. uuiu iuiu o giu., za J>Ol »01» O olw,» * (j*«* uu uh uiasuu uu ai.| leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mosoo 86 kr. V Ljubljani v petek, 19. junija 1885. V Ljubljani 19. junija. Zadnjo nedeljo praznovala je ogromna množica avstrijskega prebivalstva s posebnimi, gotovo vzvišenimi čuti. Šesti glavni del obrtnijskega reda, je pred osmimi dnevi postal zakonita naredba, ukazuje namreč, da mora ob nedeljah vsako °brtnijsko delo počivati — in posledice tega ljudomilega zakona javile so se prvikrat mi-nolo nedeljo. Pač je pomenljivega dn<5 marsikdo radostnega srca stopal v krasno jutro in ga pozdravljal kot dan rešilni od duševne in telesne utrujenosti, čuteč, kolikega pomena bode posvečeni dan za njegov in njegovih otrok blagor. V naših krajih se blagodejne posledice nove naredbe morebiti ne bodo na tak6 široki podlagi javile, kakor v provincijah, v katerih je obrtnija bolj razvita nego v naši kronovini. Pri nas je industrija skromna 'n ne daje tolikim tisočem zaslužka, kakor v nekaterih druzih deželah — a to malo število naših težakov bode vživalo sad novega zakona in menda ga ni pri nas, ki bi ga jim iz srca ne privoščil! Imenovani šesti del obrtnijskega reda ima dokaj važnih določb in večkrat smo uže imeli priliko, opozarjati naše čitatelje na ta zakon, ki počiva na glavnih socijalno-ekonomičnih in socialnopolitičnih nazorih, ki so v znanosti in v javnem Mnenji zadnjih let zmagonosno prodrli na površje. ^'cer niso vse naredbe obrtnega zakona nove Nekaj jih je uge zdavnej vpeljanih na Angleškem, emškem in Francoskem; nekaj v svobodni Švici a za naše razmere so večinoma po polnem novi nazori, katere nahajamo v obrtnem redu. Treba je bilo v kot vreči marsikatero staro tradicijo, pobiti dokaj krivih nazorov in odstraniti ne malo praznega strahu. Zato je pa zasluga avstrijskega državnega zbora tem večja, ker se ni Listek. Med s a b o j. Velika sreča je za človeka, če je mlad, lep '“ek” drohiif “4eT“! I,oI,'S “«* pa ima Je skrbeti, kaj bode 7 ^ Tako nekako živel je mladi t„iia i * retm • -i i- m,adl Jeklin, kate- ‘cga so mnogi zavidali. Bil je . • Imel lt f i . gat In neodvisen Jo veselo srce, s katerim ie n« „ * to val in \ ■, , ■ J po syetu popo bilo. i r-“0l01r,1l' ‘j« ie '«“» «<* nebjem, £al' * P”1" po1 lrof,5nlm iK. ob Suhe na ^ “ “V',al v "a^>o ko Pri vsem tem pa j,.k|tn ni bi| M uSena glava. Nau« sa je p0 ^ da je razumel dobro živeti, p„ in od|itah nikdar hrepenel, za dobra dela se pa tudi ni poganjal — češ, ljudem dobrote skazovati, ima ravno toliko pomena, kakor vodo v Savo nositi ustrašil tolikih zaprek, in je odločno se izgovoril za nove naredbe, hoteč, da postanejo zakon za vso avstrijsko obrtnijo. Normalni delavnik, prepoved ženskega ponočnega dela, omejitev uporabe nedo-aščenih oseb pri delu, skrb za duševno hrano in pouk za naraščajočo delavsko generacijo, konečno pa posvečevanje nedelj, to so glavne določbe zakona. Neomejeno zaupanje na izvanredni, blagodejni upliv teh naredb za materijalno stanje delavcev spremlja jih na jedni strani, od druge pa se poudarja, da bodo uničile našo industrijo in škodovale občnemu blagostanju. Nam se zdi, da je s temi določili pač narejen prvi, hvalevredni korak, ki se mora v praksi le utrditi in ustanoviti, pa bode jel blagodejno uplivati. Oni pa, ki proroku-jejo vsled novega obrtnega reda kar naravnost )ropad avstrijske industrije in žalostne čase, ti )ač ne bodo našli večine za seboj. Morebiti bodo nove naredbe tu 111 tam nekoliko neljubo posegle med lastnike tovarn, ki so bili vajeni človeško delavno moč vporabiti do skrajne meje. Boljši izmed njih pa bodo kmalo spoznali, da je moraličuo povzdignen delavski stan boljša delavna sila, nego tolpa obupanih težakov. Napredek med delavci se caže tudi pri delu — proizvodi njihovi dobe lepše in blažje lice, vsled tega pa se polni blagostanje gospodarjevo. Prepoved otročjega dela bode za )rve čase morebiti tudi zapustila nekaj sledu v raznih delavskih družinah — skupni zaslužek bode manjši, kakor je bil do sedaj, ko so tudi otroci in slabotne ženske delale. Vender smo prepričani, da to ne bode imelo nikacih dolgotrajnih, slabih posledic. Vsi jednaki nedostatki kazali se bodo le toliko časa, dokler traje prehodno, izimno stanje; pozneje, ko se ob jednem druge razmere spremeni, poravnal se bode tudi ta faktor. Vse bojazni nasproti novemu zakonu so tedaj neutemeljene; najboljša volja je vodila postavo-dajalce, in ako so tudi prepričani bili, da za zdaj še ni mogoče doseči one stopinje blagostanja med delavci, ki si jo želi vsak človekoljub, delali so vender po svojem prepričanji in bodo zadovoljni, ako bode novi obrtni red obranil težake pred duševnim in telesnim propadom in ako nam ostane vsaj nespremenjen oni neprecenljivi kapital, ki se nahaja v delavni moči človeški in v duševnem napredku. Se vč, da se te koristi ne bodo pokazale takoj prve dni. Treba bode, da se združijo oblasti in obrtniki in s skupnimi močmi delujejo v zmislu zakona. Oblasti so uže pokazale, da nikakor ne nameravajo slabiti industrije in ovirati njenih virov. Dovolile so se vse izjeme, ki so potrebne za posamezne obrtnijske stroke, in ni se bati, da bi od te strani nastalo obrtnikom kaj škode. Od poslednjih pa moramo tudi pričakovati, da bodo s pravim razumom poprijeli se človekoljubnih nazorov, ki se nahajejo v novem zakonu. Pač ne bodo za-nikavali, da ne smemo konkurence gnati do one skrajne meje, kjer se človeška sila uže uporablja kakor železni stroj, brez ozira na zdravje. Saj je ravno neomejeua konkurenca rodila največje nesreče v obrtniji, saj je ona vzrok zloglasni nad-produkciji, ki hipoma iz velike mase napravi malo ali nič vrednega blaga, ki bedo in tugo zanese med vse stroke človeške družbe in z jednim udarcem pokonča mnogoletnega truda vspehe. Ako bodo torej oblastnije in obrtniki si segli v roke brez nezaupljivosti in tesnosrčnosti od strani poslednjih, potem bode novi zakon korenine pognal in sad rodil. Avstrija, o kateri zlobni nasprotniki radi govorč, da je vselej za jedno idejo zadej za 111 Nekdaj, ni še od tega mnogo let, pride po svojem popotovanji tudi v Bohinj. Izredno mu je do-palo ondi in sklenil je več časa ostati. Lagali bi, če bi rekli, da mu je bila okolica z jezerom vred tolikanj všeč, o kaj še! Naš Jeklen je uže preveč sveta videl in mu je bilo povsod lepo in nikjer. Lepo lice mlade Bohinjke z Bohinjske Bistrice zadržavalo ga je v tem kotu kranjske dežele, kateremu bi bil brez njega uže zdavna hrbet obrnil. Takoj prvi dan srečal je po gozdu stikajoč Majnikovo Franico in ta mu je naredila, da ni mogel nič več proč. Mislim, da sta se morala večkrat shajati ondi, kajti nekega dne, ko je šel Jeklen zopet po gozdu proti kraju, katerega sta imela za svoje ljubkovanje odbranega, ga nekdo od zad na ramo potipa s prav kratkim: „Dober dan“ ! Jeklin se ozre in vidi mladega lovca pred sabo. „Mislim, da mi ne bodete zamerili — če imam nekaj govoriti z vami. če grem jaz v dru-zega revir na lov in me dotični gozdar zasači, se mi slabo godi. To sem vam hotel le tako povedati, da bodete vedeli. Če imam jaz dekleta, in ga imam uže več let rad, in ga imam rad na pošten način ter ga mislim — morda uže čez štiri tedue vzeti — mislim, da je to moj revir, kjer drugemu ni prostora. Z jedno besedo, Franica je moja, da veste! Ste me li razumeli?" Odšel je bil lovec. Jeklen si je od slej še več prizadeval, da bi svojega tekmeca spodrinil. Velike iu male topove napeljal je okolo tvrdnjave, katere se je na vsak način in za vsako ceno polastiti hotel žalibog, da se je tudi je! Kakor je ni tvrdnjave, ki bi zadosti dolgo in vstrajno oblegana ne padla, tako je bilo tudi tukaj. Od todaj je bilo dvoje nesrečnih več nasvetu. Franica je po noči blazino s solzami močila, kajti oči so se ji odprle, da je bila zapeljana. Lovec Lovro stal je nekega dnč bled in žalosten poleg nje in je dejal: „Franica, grdo si z menoj naredila — Bog te obvaruj, videla me pa nič več ne boš!“ „Lovro, Lovro," ihtela je Franica za njim, toda kje je uže bil. Zdivjan drl je venkaj v go- drugimi, bode si lahko prisvajala čast, da je med vsemi državami prva bila, ki je s svojim obrtnim redom nastopila ono pot, ki vSde do mirnega raz-vitka socijalnega vprašanja. Politični pregled. Avstrijsko-agerska država. O shodu treh cesarjev razširjajo se vedno drugače včsti. Naj omenimo danes, kako se poroča v »Presse" iz Berolina iz „zauesljivega“ vira. Po tem poročilu namerava nemški cesar dne G. ali 7. avgusta iti v Išl. Možno je, da se v teku meseca avgusta snideta nemški in avstrijski cesar z ruskim carjem v Solnogradu, če nemškega cesarja ne bode ovirala bolezen ali kake druge zapreke. Če pa se shod ne bode vršil v Solnogradu, misli se v poučenih krogih, da se avstrijski cesar snide z ruskim carjem v Zakopih. Češki listi poročajo: Državni zbor snide se k sestavi in adresni debati meseca septembra, delegacije bodo zborovale v oktobru, deželni zbori še le v novembru. Državni zbor se potem skliče še le decembra ali januvarija. Če se bode dr. Smolka odpovedal predsedništvu, izbral se bode grof Ilihard Clam ali Zeithammer. Obžalovanja vredni upor delavcev v Brnu proti tovarnarjem se včeraj še niso polegli, da, še le bolj se razširjajo, kajti zdaj se prvim upor-uikom pridružujejo še drugi delavci ter nečejo delati dalje, češ, da hočejo okrajšan delavski čas, namreč samo deset ur. Tovarnarji dobivajo pletilna pisma. Vojaštvo mora skrbeti za red. Več tovarnarjev se je izreklo, da hotč opustiti tovarne, če se upor kmalu ne poleže, ker ne morejo ugoditi zahtevam delavcem. Vlada skuša pomirljivo doseči sporazumljenje med strankama. Tuje dežele. Nemško časopistvo izraža v dolgih člankih žalost vsega nemškega naroda o smrti fm. Friderika Karola in Manteuffla, katera sta tako brzo jeden za drugim umrla. V njih izgubila je nemška armada dva vrla bojevnika, izborna poveljnika. Italijansko ministerstvo imelo je ta teden hude dneve in dvojljivo je, če se bode moglo še rešiti, se obdržati. Slabi vspehi naselbinske politiko in politični položaj v Angleški omajala sta po polnem Manciniju tla. Budget za vnanje ministerstvo se je sicer sprejel, a z majheno večino in to še le tedaj, ko je Depretis naznanil, da je z Mancinijem ves kabinet solidaren. Ta večina pa se je dosegla samo z glasovi ministrov. Kabinet pozna dobro svoj položaj, in stopil je vkup ter sklenil dati demisijo, vender se to do zdaj še ni konečno izvršilo; odločba pričakuje se od mini-sterskega svčta pod kraljevim predsedstvom. »Morning Post", katera je baje glasilo lorda ščavo; cele ure taval je po gozdu, pa s pestjo se je ob čelo bil. Noč se je med tem naredila, Lovro je niti zapazil ni. Visoko gori v gozdu je ležal pod zve-riženo jelko in na maščevanje Je mislil". Ob jutranji zori planil je k višku, zavriskal na vso moč in z rokami po zraku grabil, kakor bi bil uže neznosnega ptujca v rokah imel. Kar zadavil bi ga bil tega izdajalca in uničevalca njegove sreče! Pobral se je in stekel v vas naravnost v ptujčevo stanovanje. Ta je bil ravno vstal in svoje reči pospravljal. Oditi je mislil. Lovro vstopi se prav predenj rekoč: »Najrajši bi vam takoj svoje prste v prokleto kožo zasadil, kakor orel v strupenega gada svoje kremplje zapiči — in še vse bi bilo premalo. — Ali kako uže pravite tistemu škrici med saboj, če se dva zmenita, da mora jednega konec biti — dvoboj ali kali? Slišal sem uže govoriti o njem in silno neumno se mi je tisto zdelo. Sedaj pa — pri moji veri — se mora najina zadeva med nama le na ta način poravnati; če bi pa ne hoteli, vas mora pa takoj hudič vzeti 1“ Salisburyja, piše o programu angleške konservativne stranke: „Konservativni državniki bodo morali pogajanja z Rusijo pričeti pri neznani točki, kjer ja je zapustil lord Granville ter pre-pirno afgansko mejno vprašanje mirno rešiti. Znano ni, če bode Gladstone knjigo, v kateri je sramotna bitka pri Daš-Kapru zapisana, zapustil odprto ali zaprto; vender bode jedna najneprijet-nejših dolžnosti nove vlade, skrbeti za to, da se bode ravnalo po onem načinu, katerega je zapustil odstopivši kabinet. V nekaterih slučajih bode primorana nastopiti z novo politiko. Posebno glede Egipta in sueškega vprašanja morala bode odločno postopati. Novi kabinet bode tako-le sestavljen: Mi- nisterski predsednik in državni tajnik Salisbury; lordkancelar Hardinge Giffard; lordpredsednik tajnega svetaNorthcote, dalje: kancelar zakladnice Hicks-Beach; državni tajnik za notranje Cross; državni tajnik naselbin polkovnik Stanley; vojni državni tajnik Smith ; prvi lord adiniralitete Hamilton; državni tajnik za Indijo Churchill. Nekateri portfelji se niso še oddali. „Gordo» še živi", to novico prinesel je pred kratkim v Kahiro nekov trgovec, kateremu se je posrečilo o padu Kartuma zbežati ter rešiti si življenje. Ta trgovec pripoveduje, da so o padu Kartuma prinesli Mahdiju glavo avstrijskega konzula, misleči, da je to Gordonova glava. A kmalu so spoznali zmoto, povsodi so iskali Gordona, a našli ga niso nikjer. Ta trgovec meni, da se je Gordonu posrečilo ubežati na jug proti Senaarju. Ta novica je pač malo verjetna. Dopisi. Iz Mokronoga, 15. junija. (Izv. dop.) Znano je uže, s koliko marljivostjo preiskuje g. Pečnik tla nad vasjo Ribjak, kako četrt ure od tu, da bi zasledil kaj starinskih spomenikov, in v istini trud njegov ni bil zastonj. Naletel je na marsikatere zelo zanimljive starine, katere bodo gotovo v diko muzeju. Kopal je namreč na tamošnjem pašniku ; začetkom imel je malo upanja do ugodnega uspeha, kajti koj pod prstjo bila so tla po polnem peščena in nikjer ni bilo najmanjšega sledu, da je tu notri kaj zakopanega; toda on ni odjenjal, kopal je dalje in kmalu je naletel na jame, izkopane v trdem pesku, v njih pa so bile shranjene kosti sežganih mrličev. V večini takih jam bile so same take kosti, v nekaterih pa so bili hranjeni tudi meči, vender razen jednega vsi brez ostrine. Najbrže taki meči niso bili namenjeni za vojsko, marveč nosili so jih samo za kinč. Razen mečev pa je našel tudi več sulic, nož, čudno sestavljeno verigo, več igel, zapestnice in jeden ščit. Vse te najdene reči so še prav dobro ohranjene. Zastonj si je prizadeval Jeklen zdivjanega potolažiti. Z zobmi škripaje sikal je Lovro: ^Streljala se bova med saboj. — Vem, da bi morale pištole biti, ali nisem vajen. Risance bova vzela — na 300 korakov — če je vam všeč! In da bodete imeli vzrok za dvoboj, vam to-le za „aro“ dam!“ Lovro dvigne pri poslednjih besedah pest k višku in s tako silo Jekldna po obrazu udari, da je poslednji omahnil. „Tako, sedaj mi je nekoliko odleglo! Streljate pa, če vas ravno veseli, lahko prvi vi. Meni ni nič na tern!" Prijazno je sijalo solnce po Bohinjski Bistrici, ko sta stopala dva moža molčč na Črno Prst. Kaj ju je brigala krasna narava, kaj cvetoča okolica. Više in više pelje ju pot med skalovje, kjer divja koza prosto skače in orli gnezdijo. Na vrh dospevši ozreta se kakor za slovo še enkrat v dolino. Po Bohinji vlegal se je uže mrak, Triglava vrhovi žarili so se pa še v zlatih žarkih zahajajočega solnca. Molčiš sta odkoračila 300 korakov. Na risanico oprt zrl je jeden molčč na Triglavovo gručo v čistem zlatu žarečo se, drugi pa Gosp. Pečnik neutrudno nadaljuje svoje delo in nadejati se je še marsikaterih zanimljivih najdb. Iz Medije, 15. junija. (Izv. dop.) In prišel je čas,ko ljudje, ki imajo denarja in časa dovelj zapuščajo mestno zidovje in siti velikomestnega hrupa in šuma iščejo mirno zavetje na kmetih v toplicah, da si okrepčajo dušo in telo. Naše cesarstvo ima dokaj toplic, in tudi naša Kranjska ni baš zadnja v tem oziru. Krasni Bled in dolenjske Toplice so dokaj imenitne, gosp. Prašnikarjeve toplice v Kameniku imajo lepo število ptujccv, le toplice v Mediji, tudi last gosp. Prašnikarja, pak so bile do sedaj bolj zapuščene. Če se pelješ po južni železnici do Zagorja in p°' tem koračiš na cesti proti Trojanom, prideš v poldrugi uri v Medijske toplice, vas Št. Jurij, pošta Izlak. Okolica je prijazna, sprehajališča po hladnih gozdičih prijetna, toplice, osebito v jami, jako zdravilne moči zoper putiko, revmatizem itd., P°’ strežba dobra, stanovanje ugodno itd., tedaj P°' goji vabljivi za goste. Do sedaj so bile te toplice bolj nepoznate, celo Kranjcem domačinom, lansko leto je pa 'e‘j , leti tukaj za lovca. V očeh starčevih se je „e- vito posvetilo, hitro ozre se ptujcu v obrftZ, koliko pomisli in pravi: v »Pač bil je tukaj lovec Lovro i° Se-e za_ žalostna je njegova povest. Ptuj škric 1,111 • peljal dekleta, Lovreta je pa gori'le »a Prsti vstrelil. Mrtvega so našli. Bog inu dflJ mir in pokoj." Reputacija, uže je priSla druga. Dobil pa je tudi silno mnogo pismenih čestitk. A ne samo slovenska društva, tudi več italijanskih društev poklonilo se je med tednom gosp. Nabergoju, izražujoč mu svoje spoštovanje in zaupanje. Tako slavila se je zmaga avstrijskega mišljenja v Trstu. Italijanske stranke so silno nadležne in nesramne v agitaciji. Naj vam omenim samo jeden slučaj, kateri kaj živo osvetljuje „viteške“ te može. Pred kratkim šla sta se sprehajat po mestu dva Nemca; nenadno stopita prednja dva Italijana ter zahtevata, da morata kričati: „Živio Nabergoj!" lei' da za to dobita 10 kr. In ker gospoda nista kotel a tega storiti, napala sta ja Laba ter ja jelal dobro pretepati. Jeden izmed njiju je bil celojj hudo ranjen na čelu. Na srečo ja je rešila stražajl napadalcev. In zakaj vse to? Taki ljudje so na J1 jeti od „Unione Ginnastica" in skušajo tako koga prisiliti, da upije po njihovem ukazu, potem pa zatrobijo med svet, da so Nabergojevi čestilci plačam kričači, da se dobijo za 10 kr. No, to se večkrat nad njimi hudo maščuje. Zdaj še kaj druzega. Grozna nesreča se je Prigodila pred kratkim v ulici Androna del moro. am stanovala je 661etna vdova Leonora Miiller. je prižigala petrolejevo svetilnico, se jej prevrne, olje zlije se jej po obleki ter užge. Nakrat a je vsa v ognji. Klicala je na pomoč; ko so imlje prihiteli, bila je uže tako hudo opečena, da rti k.*i ..... pričali se, da je ptujka mrtva. Na mizi dobili so skle-uičico s strupom. Samomorilka bila jo stara 35 let in je v svojom pismu na sestro izrekla, da so je vsled tega odločila usmrtiti, kor se je življenja naveličala. Domače stvari. — (Današnja „Laib. Zoitung") prinaša sledečo notico, ki jo podajemo svojim čitatejjmn v prevodu: „Ljubljanski dopisovalec „VatorlandovVtočcrpo^ polniti, kar je zamudil; pq^T-JnH£-n»«kječ%t jedilo (eta v ^Vatcplandu^- molčal (se ve da ne tudi nekie /lui,/vin lr/i it« n.. IaI 1 Ir A n,AiiAU!i! *\ 1 _ M ^ "--- '"V - drugje, k,-liti on ima novsod Jalikn_gov^fti |), oglasil, so je zdpctTjetTonmr-v to m nsiu, m sicer v ravno ten listu zaradi tega, ker ve, da pride ta list v kroge, 1 taterih bi rad s svojimi neslanimi, a vender tendenci joznimi članki, vzbudil senzacijo. Bavi se tudi to pot z izvolitvijo prof. Šukljeta v državni zbor, bere pa pri tej priložnosti levite „Laib. Ztg.“, da se je namreč uradni list predrznil, potegniti se za zakonitost te vo-litvo, kajti na ta_na način spravlja vlado v nenriietno (sp^ vč dtt za dopisovalca neprijetno) zvezo s tem kan-didatom, kar je naravnosfTTgžggbpadljivo*^ 1). O tem, kar ta gospod pripoveduje, da bi s svojega stališča dokazal neveljavnost dotične volitve, ne izgubljamo ^besedi, kajti ravno s tem dokazovanjem je zopet eklatantno dokazal, da se je morda kaj druzega učil, nika-»kor pa ne razlagati postav. A čisto posebne pojme tima ta. Jiudni^ svetili]/o poklicu uradnega lista, kateremu l&t.AlA V frrnlliTn fiT n n/-v! o /1 /\lro rintrn i-i /1« 1 _ ,1 .. ! n »/M/. .. C trgih glasovali zanj. V tej zahvali nahajamo med drugimi ta stavek: ..OiLmake merodajne sile v državnem organizmu so je sicer vse storilo, da bi se meni bodi si po pregovarjanji ali raznih demonstracijah, bodi si po obljubah in grožnjah ali no izpodhadanii naigrših slasti človeškega značaja ča§t pri mojih volilcih spodkopala in glasovi odtegnili."0 Te, besede im&jo očjvidno v sejji napad uja deželno ^lado kranjsko. Mi, ki so nam dotične razmere dobro znano. moramo_ta_naj)ad, uot po polnem kVAU|)ru.V1 cflTl, ^piCT../. Timrniti. ^•■SBff^^^enski Narod0! naglašal jo, Bog ie. uže kolikokrat, da je A -------1 ---- I -------------------------------------------~ r" ------------- * > 1 bilo več pomoči; čez nekaj ur umrla je v groz- lsti0j0 v grob, da si usoja dokazovati, da vladni organi bolečinah. tri sestavljanji volivskih imenikov za dotično volitev v Samomorov ali poskušanih samomorov dovrši pkakem oziru niso prelomili zakona, med tem ko drugi SC tukaj toliko, da bode Trst kmalu tekmoval z V1 z ujimi f časti vrodni^ dopisovalec »Vatorlanda0, ravno največjimi mesti. nasprotno trdijo, da so namreč vladni organi pri tom /uradnem opravilu nekoroktno in zoporpostavno tostopali. Tu naj, po mislih tega dopisovalca, vladni list molči, da .nepoklicani pisači tom ložjo brozozirnil sodijo o vi ;ul i* n i I? ^/agovormil ^lavatvennsti, s kojira so nam jo danes baviti, Razne vesti. (Redka operac ija.) Borolinski listi porcj-| ^ čajo o redki operaciji, katoro jo izvršil tamošnji profesor na kliniki, Bergman, na nekom dečku. Ta deček je imel raka v gorenjem delu roko, tako da so mu jo moral znaten del kosti na roki izžagati. Ob joduem jo imel prof Bergman neki doklici, katera jo bila pogona, odrozati nogo. Profesor vzel je kos kosti iz Odrezane nogo tor z njo izpolnil roko dečkovo. Ta opo-racija ponesla so je tako dobro, da bodo dočok mogol tek (Samomor v hotelu.) 'Z Dunaja so po-roča: V torok, t. j. 16. t. m., prišla je na večer dama v nek hotel v Leopoldovem Mostu, ter si naroči sobo dva dni. Rekla je, da jo namenjena v neko kopa-V knjigo za ptujco vpisala so jo za Viljemino zasobnico iz Nouhausa na Češkem. Ptujka col sprifial,—kako —da. ima prav, navaja (incrodibilo dictu!) nek zelo krepek odstavek iz zadniega nJTockonhlatta“, ki, kakor vseloj, moško udriha po vladi. Ako soje gosp. „Vaterlandov“ dopisovalec pri tom .pobožnem^dejanji, pri navajanji toga odstavka namreč, ,)rikrat prekrižal,* no vemo, to am” znamo, da so na svetu ljudje, ki, na pr. krivovofcu^na/.'j^a‘rtncli šo takč zaničujejo, prijazno in smehljaje so stisnejo rokčf~ če se gre.za tč. da se na ta način pospešujejo lastnjs jhump- tn tem gl umbUIu: * uaiiiči b, katere hočomo in moramo (pospc ljudje so vedno — kedOy_dv^i_^Slo- riiatelji txdjj ^gwor ^Wuiunuu" HfflljUguii U To oinudiiern ik z dnč 15. t. m., ki ima isti namon^in kiga je nedvojbono pisal „Vater-landov" dopisovalo^r0^^^ — (Dva tukajšnjih listov sta objavila grof Margherijevo zahvalo) „Velečastitim vo-lilcem“, ki so pri zadnji volitvi v dolenjskih mestih in „Tukaj našli so Franico!“ — pravi vodnik in se v tujca ozre. S solznimi očmi zrl je ta neprestano na označeno mesto. Dalje sta šla, dalje proti črni Prsti. Dospevši na kraj, kjer je bil pred mnogo leti Lovro ustreljen, so tujca moči zapustile, na glas je zajokal in se je ondi zgrudil. Nekaj korakov od njega stal je vodnik ob svoji risanici. »Da, da, tukaj-le je ležal“, pravi Bohinjec, „iu tukaj-le klical je njegov motni pogled maščevanje iz nebes na satanskega tujca. Kako se je li tistemu godilo?0 „0 slabo, slabo. Bog mi je priča, da je res!“ pravi tujec, zopet vstane in se svojemu vodniku v oči ozre. Ali kakor bi ga bil modros pičil, odskočil je! Iz oči starega Bohinjca odsevalo mu je strupeno sovraštvo in uenasičeno maščevanje. Bohinjec pa dvigne risanico in dolgo ter varno meri bledemu in onemoglemu tujcu v čelo. Kazalec njegov se pa vender ne dotakne jezička pod petelin-cem, in zopet je povesil puško. „Ne morem, pa ne morem0, mrmra sam seb°j- -Le jedgnki-nr, vstrelil sem nekega psa in še tistega moral sem od zad, ker mu nisem mo- v^njJH-^arpd1*? — (Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani) ima 19. junija 1885 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo s tem dnevnim redom: 1.) Poročilo o delovanji. 2.) Poročilo o trgovinski pogodbi z Ru-munijo. 3.) Poročilo o pmaredbi postave o privilegi-jah. 4.) Poročilo zadevajoče uvrstenje onih pisarnic med dopuščane obrto, katere dajo poročila o kreditu obrtnih podjetij. 5.) Poročilo o ustanovah za trgovce, kateri so pošiljajo v tuje dežele. 6.) Predlog za štiri prisedniko pri trgovinski sodniji. 7.) Poročilo o ustanovi zadrug v političnem okraji Postojina. 8.) Poročilo o protokoliranji enega obrtnika. 9.) Poročilo o napravi podružnice colnega urada na tukajšnji pošti. 10.) So-stava odsekov. — (Tukajšnji odsek avstrijskega planinskega društva) napravi v nedeljo, dnč 21. t.m., lizlet na Gorenjsko. Iz Ljubljane se odpeljo zjutraj ob |6. uri 40 minut ter dojdo okolo 9. ure v Kranjsko Goro. Od tod napravi izlet v romantično okolico. — (Nesreča.) Iz Planine pri Šentjoštu poroča se nam z dnč 16. t. m.: Predvčeranjim po- stavljalo jo pri tukajšnji cerkvi voč mož oder, da bi corkov prebelili. Ko jo oder bil užo tako visok, da je segal do velikih lin, postavil je tukajšnji cerkovnik ltastreson kako tri metro visoko lostvo na oder ter jo skušal kazalca od ure doli spraviti. Pri tem delu omahne ter pade kakih 20 metrov globoko, tako, da je na mestu mrtev ostal. Ponesrečeni bil je oženjen in še lo 24 let star. — (V škafu utonil.) Iz Mokronoga poroča se nam: Dnč 6. t. ra. pustili so stariši Fran in Marija Dolenšek iz Jeperjeka svoje otroke same doma. Pol- drugo leto stara hčerka Marija pade v tem, ko sta se druga dva otroka nekoliko odstranila, v škaf, ki je z vodo napolujon stal na tleh, in utone. — (Kruta mati.) Iz Ponikve se poroča, da je dekla Apolonija Lorger svoje novorojeno dete v lonci utopila. _____________ ge^v--cči-^lfidati. Danes sem pa hotel poskusiti. kako je. kadarltdo na človeka streli a.0 „Pojdiva domov0 — pravi tujec in mraz ga trese. Solnce se je pomikalo za gore, po dolini je pa zopet mrak polegal. Mimo prepadov idoč vodnik obstane in pravi: „ Karol Jeklčn, danes se pa le prav lepo Bogu zahvali, da ti je ohranil življenje, katero ti je le na nitki še viselo! Nekdaj — in to je bilo tedaj, ko so me za smrt ranjenega tu doli nesli, in ko sem potem o Franičini smrti zvedel, bi te bil raztrgal na drobne kosce! Sedaj naj bo! Tu imaš roko — ali spravi se iz naše doline takoj, sicer bi se mi zopet stari spomini oživili in potem —0 „Lovro!° vskliknil je tujec, ali kje je Lovro uže bil! Letel je, kakor bi ga bile furije podile. Ondi, kjer so Franico zmrznjeno našli, je pa obstal, pokleknil in molil za njeno dušo. Karol Jeklen je še tisto noč Bohinj zapustil, kjer je dvoje ljudi v tako neznosno nesrečo pripravil in sam ob svoj mir prišel. Nikdar več ga ni bilo tjekaj. Le pri Savici vrezano je njegovo ime v sivo skalo. (Po8lov< __k ) Ces. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 14. junija 1.1. Iz zapisnika posnemljemo naslednje: Seji pred-sedujo družbini predsednik gospod baron Wurzbach. Navzoči so gospod podpredsednik J. Fr. Seunik, tajnik Gustav Pirc in odborniki gg. Brus, Jerič, Kastelic, Neveklovski in Witschl. Ker je na dnevnem redu tudi razgovor o državnih subvencijah, povabljeni so bili k soji zastopniki dežolne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gospod c. kr. vladni svžtnik Avgust pl. Wurzbach, deželni odbor pa gosp. cesarski svetnik in deželni odbornik J. Murnik. V imd odseka za splošne reči, kateri jo imel sejo 15. maja t. 1., stavi tajnik, gosp. Gustav Pirc, sledečo predloge, kateri se brez spremembe sprejmejo: Vis. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo pošlje so načrt in program pokrajinske živinske razstave enako izdelan kakor lansko leto za tako razstavo na Krškem. Vsled dopisa vis. c. kr. poljodolskoga ministerstva od 17. aprila t. 1. obljubi ono premije za umna gnojišča le pod tem pogojem, ako se vsi ali vsaj večina gospodarjev ene soseske zaveže, svoja gnojišča umno urediti. Ker bi bilo po tem potu težko kaj doseči, prodlaga odsek za splošne reči, najprvo so obrniti na minister-stvo s sledečo prošnjo: a) vis. c. kr. ministerstvo naj blagovoli izraziti se, koliko bi v ta namen utegnilo dati; h) naj bi se te premijo redno za več let v proračun stavile in c) naj bi se dovolile premijo po 50 gld. tistim, ki napravijo umno gnojišče po načrtu, ki bi se razglasil v „Kmetovalcu" in „Novicah". Način porabo 200 gld. za sadjarstvo predloži so sl. ministerstvu v tem zmislu, da se bode ta denar porabil za nadaljevanje reorganizacije družbinega vrta. 150 gld., ki jih ministerstvo da v podporo obema čebelarskima družbama, predlaga odsek za splošne reči tako razdeliti, da dobi marljivo gorenjsko čebolarsko društvo v Jesenicah 100 gld., čebelarsko društvo v Ljubljani pa 50 gld. Ob enem sklene centralni odbor, čebelarskemu in sadjarskomu društvu v Jesenicah priporočati, da bi bilo dobro prirediti majhno sadjarsko razstavo v namen spoznanja naših sadnih sort. Po poročilu gosp. župnika Mesarja predlaga odsek za splošno reči, da se porabi državna podpora za mlekarstvo v znesku 200 gld. v podporo pri zidanji sirar-nice mlekarske zadruge v Češnjicah. Podrobni načrt premijiranja goveje živine v Kranjski Gori 12. oktobra t. 1. sklene se vis. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo tako odposlati, kakor ga predlaga odsek za splošne roči. Ker je pa znesek, kojega ima do sedaj na razpolaganje kmetijska družba v ta namen, premajhen, prosi so ob enem še nekoliko podpore. Vsled dopisa stalnega odbora avstrijskih poljedelcev, ravno tako vsled dopisa češke kmetijske družbo predlaga odsek za splošne reči, da tudi kmetijska družba kranjska odpošlje peticijo na državni zbor zaradi carine in železniških tarifov. Družbini denarničar in odbornik gosp. Brus poroča, da je visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo brez vsake opazko potrdilo račune o porabljenih subvencijah. Gospod družbeni predsednik zahvali se v imenu odbora gospodu Brusu za natančno izvršitev računov. Nenavzočemu odborniku gosp. dr. M. Wurzbachu se naloži, da stavi predloge v zadevah novo napravljene ograje ob družbenom posostvu, ki jo je naredil sosed M. Zdešar. Stalni odbor avstrijskih poljedelcev naznanja družbi, da se je odbor konstitoval ter so bili voljeni predsednikom knez Adam Sapioha, namestnikoma predsednika knez Schvvarzenberg in grof Kinsky ter zapisnikarjem dr. Leo Pribyl. Odbor pošilja ob onem svoja pravila ter prosi plačo 10 gld. kot donesek kranjske kmetijske družbe k tej zadrugi. C. kr. trgovinsko ministerstvo naroča s svojo okrožnico z dne 19. maja t. 1., da naj kmetijske družbe imenovanomu ministorstvu takoj poročajo, ako njih zastopnik v državnem želozniškem svetu preneha biti ud kmetijske družbe, ker se v tem slučaji mora poklicati v železniški svet takoj njegov namestnik. Ponudba gosp. grofa Attomsa za nakup one ameri-kanske sušilnice se ne more sprejeti. Občini Janeževo Brdo pošlje se na njeno prošnjo nekaj iztisov „Mlekarstva“ in „Opisa sadjarstvu škod ljivih mrčesov". Prošnja županije Šent Jošt za bika belanskega plemena proti plači polovice cene se odbijo. Prošnja vodstva ljudsko šole v Cerknici za nagrado učencem, ki so nabirali kebre, se usliši ter določi v ta namen 10 gld Prošnja Tomaža Šuštaršiča, da se mu da v pod poro čebelarstva 100 goldinarjev, se ne moro uslišati, ker družba nima v ta namen nič denarja na razpolaganje. Za nove udo sprejmejo se v družbo slodoei gospodje iz Tržiča: Anton Globočnik, Matevž Lončar, Stanislav Pollak, Peter Malli, Karol B. Malli, Leopold Malli, vsi posestniki; gospa Marija Ahačič, posestnica v Tržiči in gosp. Matija Wieltsclinigg, oskrbnik kriške grajščine pri Kamniku. V SOKOL napravi nedeljo 21.j'unlja 1885 svoj velik izlet v Loko. „Sokoli“ zbirajo se do 6. ure v društveni opravi v ljubljanski čitalnici. Točno ob G. uri dvignejo se z zastavo in godbo na južni kolodvor, od koder jih bo vlak ob G. uri 40 minut v Loko odpeljal. Iz loškega kolodvora podali se bodo „Sokoli“ preko Suhe na H ribe c, kjer bodo imeli sveto mašo. Po službi božji pojdejo v mesto k Guzelju na zajutrek. Na to bo razgled po Loki in Loškem gradu. Skupno kosilo opoludnč imel bode „Sokol“ na „Št e m ar j ih “ pri županu gosp. Sušniku, kjer ostane do 4. ure popoludnč. Ob 4. uri popoludnč razpel bode peruti z godbo in zastavo „na Vincarje", kjer bo telovadba, ples in koncert ljubljanskih čitalničnih pevcev. Po 8. uri odhod na kolodvor. Ako bo vreme neugodno se izlet preloži. Odbor’. Telegrami ^Ljubljanskemu Listu “ Rim, 19. junija. Kabinet je odstopil. Kralj si je pridržal odločbo. Bero lin, 18. junija. Pogreb princa Friderika Karola bil je sijajen. Cesarja zastopal je pri pogrebu cesarjevič. Berolin, 18. junija. Kakor se čuje, razmo-triva se v merodajnih krogih vprašanje, naj bi se poslali strokovnjaki v Španijo, da opazujejo kolero. Rim, 18. junija. Pri dopoludanskem mini-sterskem svčtu pod predsedstvom kraljevim poročal je Depretis najprej o parlamentarnem položaji. Pričakuje se, da bode danes Depretis poročal zbornici o položaji. Pariz, 18. junija. Brzojavka od Paten&tra poroča, da je dvor v Pekingu ratifikoval pogodbo s Francijo. Madrid, 18. junija. Včeraj je tukaj obolela jedna oseba za kolero, umrlo pa jih je pet. Telegrafično borzno poročilo 7. dn6 19. junija. •. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih............................82-55 » » > » srebru...............................83-20 Zlata renta........................................... . 108-30 5°/o avstr, renta.................................. 99 • — Delnice ndrodne banke.................................... 858- — Kreditne delnice......................................... 288’ 40 London 10 lir sterling.....................................124*25 20 frankovec.............................................. 9'866 Cekini c. kr..................................... .... 5'86 100 drž. mark...............................................60*95 Dan (las opazovanja Stanje baro-motra v mm Tompo- ralura Vol rovi Nelio Mo-krina v mni rt ’3 3 ■ i-~i 00 rH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732-82 732*08 732 52 22-4 27-6 21-3 jzpd. sl. jzpd. sl. bzv. jasno d. js. d. obl. 0'00 Tujoi. D n 6 16. j u ni ja. Pri Maliči: Bergor in Winzl, trgovca, z Dunaja. — Grof Gloispacli, c. kr. komornik in dvorni svetnik, in Bajardi, e. kr. računski priglednik, iz Gradca. — Losor, trgovec, iz Trsta. — Foyl, c kr. stotnik, iz Zadra. — Baronovka Banko z rodbino iz Pulja. — Šivic, posestnik, iz Kresnic. Pri Slonu: Bastolz, trg. potov, iz Milana. Sdmlz, hišnik, z Dunaja. — Frank, vodja ,.Union“-a, iz Boljaka. — Proinuda z rodbino iz Lošinja — Langor iz Pulja Pri Južnem kolodvoru: Poljanski, duhovnik, in Kamor iz Trsta. — Fajdiga iz Sodražico. Umrli so: Dne 18. junija Dora Brunčič, črevljarjeva li4i> 2 !•> Vogovo ulico št 12, jetika. V civilni b61nici: Dne 16. junija. Potor Majdič, dolavoc, 61 1» l^"a tuberkuloza. Meteorologično poročilo. (45) Ivan Lapajne v Krškem SO- je izdal sledeče knjige in knjižloe za ljudske šole 1 učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr,> Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 k1'-’ Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinosiovje 20 kr-i Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr-glavarstva 30 kr., Zgodovino Štajerskih Slovencev 1 Elc._ 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in r*‘ aanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele : deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nems* zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 Kr' i i V založništvu nažem izišla je na svitlo knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnio lz vseh stanov. Nabral .A-n/toKL Brezovnllc učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr. I|. v. Klcinair & M. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča %\mm spisi. I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo t11''1 v lične platnice vezani, vsak zvezek P° 60 kr. več. Kdor se želi po pošti naroči > blagovoljno po nakaznici za P°stn/ii) 24 vsakem zvezku 10 kr. priloži. 1 Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleiniuayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani