List 33. go dar i Tečaj XXVII. r t n ške in aro W a,!" Í Jw v ; 4 ' rC ' fi yčřoi V? t1 i ' s' f Í5 «V ! Si*/» f-Vi Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. 9 Ljubljani v sredo 18. avgusta 1869. Gospodarske stvari. dividualno delile, so ga ene tudi uže vničile, druge so pa ravno sedaj v tem žalostném djanju. Na priliko v Ugovor proti razdelitvi soseskinih gozdov med postojnskem okraju: Dolenj Senožečah posamesne lastnike. pn _--------, Hrenovice, Buko v je, véliki in mali Otok, Za- , Belsko in Studeno; zadnje imenovano selo se žalibog individualne razdelitve svojega gozda to je Ker je individualna razdelitev soseskinih gozdov, prežalostno spominja, ko je tam 28. julij i i • i i • i i _ 1 _ ^ _ _ ^ 1 ^ « 1-. av v rr i • v i • • i • • i ^ i t edaj strašni razdelitev tacih gozdov med posamezne lastnike požar 7 hiš z drugimi poslopji pokončal; zavarovani Do- postavno dovoljena in ker skušnje na Gorenskem, lenskem in Notranjskem kažejo, da mnogi tako med po- to žalostno za pogorelce bili vsi, kakor je navadno, ampak samo dva. Al ni samezne lastnike razdeljeni gozdje so najlepši gozdje íiMiiWOt/UV dJC* ^W^VXV-IVVÍ oedaj , DtVI lil poslopja, ni lesá in nobene pomočí 9 ni zato se kmetijska družba došlé ko nimajo več gozda ni razdelitvi, čeravno tudi mogla upirati tej silo kako podstrešje napravili 9 da bi 9 si saj za vé, da je marsikter gozd v ro- Vrh vse kah slabega gospodarja pod zlo šel, kakor tudi najbolji dov kmetijam dop gode, ktere individualna razdelitev goz drugi grunt se zanemari ali zapravi v tacih rokah. 9 darj 9 kteri je tudi ta 9 da Začasni predstojnik kmetijske družbe in župan se- skozi želodec pognali, sebe so svoj gozd pokončali, so ga in te svoje raz vadili vsi oni gospo-tudi večidel , kajt nožeški gosp. J. Zelen, dobroznani rodoljub pa velik nihče se, dokler je kak štor v gozdu, za drugo delo nasprotnik individualne razdelitve soseskinih gozdov, ne zmeni, ampak noč in dan les sekati, in dokler je kaj je prosil glavni odbor družbin, naj se potegne pri viši jkroglega v žepu, v krčmi za mizo sedeti. Soseska pri Senožečah je v ničenje razdeljenega )ro slav. vladi za to, da se ne do volj uje razdelitev med posa- Dolenj mezne lastnike na Notranjskem. Odbor mu je odgovoril, gozda svojega vsled nekega da ne more tega, dokler škodljivosti tacega razdeljevanja ne izpriča po dokazih. Na to je gospod Zelen poslal pismo odboru ter željo dodal, naj bi se to njegovo pismo sklep s okrajnega glavarstva nekaj časa z podp marljivostj c. branila, posestniki so bili v denarne in telesne kazni obsojeni, a kaj se je zgodilo? Soseščani, da se lože razglasilo tudi po „Novicah". Tem željam seje vstreglo kazni rešijo, so cele noči les iz gozda vozili. Soseska in vredništvu izročila gosp. Zelenova razprava o individualni delitvi. Tako-le se glasi: S videvši, da je ves njen trud zastonj, veliko več iz obzira Najpred hoče udano podpisani krive zapopadke, in za posamne soseščane škodlj brezštevilnih denarnih in telesnih kazni za sosesko samo , je vse v nemar pustila, in tako ni sedaj več lepega hrastovega drevja in ktere je si. odbor v svojem pismu od 6. dne u. m. raz- kril, premagati. SI. odbor pravi: „postava veleva med gozda, in kmetje so zabředli ne samo v telesne, nego drugim to: kadar lastniki (upravičenci) razdelitev goz- tudi v denarne kazni do blizo 1500 gld., kmetije imajo dov med posamne lastnike zahtevajo, se jim, gledé na » ^^ J —• 7 O " ~------ Z â D G Hl 3» ÏJ K/ U y UIOU OU J UU CtJ \Jy lil 111 IUU4 U lastninsko pravo, taka individualna razdelitev dovoli". narja ni. Vrh vsega slabega je pa zašla soseska D hiše jim podirajo, gozda ni in tudi de Moja misel je pa, da je si. odbor v tem stavku ta- nekaj posebnega pozabil, namreč to, da postava krat veleva individualno razdelitvo soseskinih ali skup- razpor med posamnimi nih gozdov vpeljati, kedar so vsi uživalci tega zado- sam se seboj nima nobene edinosti, kajti najbolj voljni 9 in da ni iz gozdo-gospodarskega obzira gove moči, ktere so mu lenjavas, ktera je bila pred razdelitvijo gozda v vsakem obziru za izgled vsem drugim soseskam, v največi soseskin odbor nje soseščani; in više od 20 let z besedo in nikakega zadržka. Zadržek važni kteri individualno razdelitev imenovanih gozdov naravnost in prav glasno pobija, je žalibog gotovo ta: da so vsi oni gozdi, kteri so bili do sedaj individualno razdeljeni, tudi večidel uže zginili; kajti predno dotični zadržek pa, djanjem uspešno služile, ga sedaj popuščaj (Konec prihodnjič.) umetnik svoje razdelilno djanje dovrši 9 uže lazijo po Gnojna sol. * gozdu kupci z lesom za njim, ter bolj težko na uže Da kuhinjska sol ima tudi gnojno moč, dokazal je pred delitvijo kupljeni les'čakajo nego" dereča risa na Anglež Brownrigg prvi leta 1748. Skušal je svet ostreljeno zvir. To se je pri vseh do sedaj deljenih prepričati, da cele dežele morejo obogateti, ako njihova gozdih godilo, ker si gozdni upravičenci pred delitvijo, zemlja ima veliko kuhinjske solí v sebi. pri kupcih z lesom v Trstu in drugod denarja na svoj Več druzih Angležev je začelo imoč kuhinjske soli del gozda izposojujejo, kar iz lastnega svojega prepri- skušati in po njihovih skušnjah gré na hvalo kuhinjski čanja vem. soli to-le: Iz svojega prepričanja tudi vem, da vse one soseske, ktere so lansko in predlansko leto svoj gozd in- Odgovor na vpražanje. Vred. 262 Kuhinjska sol spodbuja pretakanje sokov v rast- popisale in s podobo razjasnile in za ktere ima S ehu i predelovanje njihovo ; ona odganja od rastlin mrčese in crve; ona jih mori, ako se potresejo s soljó; 4. ona plevel zatira ona rastline varuje snetjavosti in rjè; ona vleče vlago iz zraka in ž njo tudi ogeljno hof v našem cesarstvu privilegijo, piše nek berolinsk da niso nova iznajdba, ker tak vodnjak (stirna) je 1724 v Lipsiji narisal Jakob Leupold v knjigi, list že kteri ime theatrum mechanicum generale kislino in jo pelje v rastline. Narodne stvari Po skušnjah na Angleškem se čiste kuhinjske soli porabi 50 funtov na oral po njivah y na vrtih lotov za štirjaške (kvadrat) čevlje; pri sadnih drevesih se okoplje zemlja okoli njih in s soljo potrese. Kako se godi Slovencem na Beneškem. Kako se v Avstriji Slovencem izpelj 19| novnih državnih postav, znano je zadosti vsacemu os- Grnojna sol pa ni čista kuhinjska sol, tedaj je „Domovina" razglaša razpis nekega laškega okrajnega je treba veliko vec. Sol je kaj dober gnoj za mlada sadna dre- ki jim je došel kot sk komisarijata do županov na beneškem Slovenskem f poduk, po kterem naj vesca. Ni boljega gnojila za mlada drevesca kakor se obnašajo, in ki se v natanjčnem převodu tako-le je sol, ako se zgodaj spomladi okoli njih soli toliko posiplje, da se zemlja skrije; kolikoršna je drevesna krona, toliko okoli naj se potrese soli. Za to rabo pa ni treba ravno čiste kuhinjske soli, tudi tista sol. ki Kr. okrajni komisar v *** 19. aprila 1869 V » , stev m jloiv 1JLW aumujoiw „vu, t,«««. , Znana so Vam, žlahni gospod, vladina priporočila se po ceni prodaja pod imenom gnojna sol (Dung- zarad splošne rabe narodnega jezika, in v ta namen je je za to dobra. Skušnje nalašč napravljene so ni davno kr. šolski nadzornik ta okraj obhodil; vendar da sol vsak drug gnoj prekosi. salz) učile > f — —— —------—- — — pa ne morem tega opustiti, da ne bi Vam, gospod na , ua dui voíla u.i guuj jfjlcbkuolt uiwivm nv^w uj/uoiuij um uu u i t mluj ^uo^uu j u»" Veliko manj pa se gnojna sol rabi za senožeti znanil, daje tod marsikteri neprijatelj naše neodvis- polje. Tako imenovanim kislim seno- nosti, ki, budec krive misli panslavizma (suscitando m se manj za žetim najbolj tekne, ako se je jeseni potroši po centov na en oral (joh). — Tudi zéleri (seleri), špar-geljnu in cvet nemu zelju tekne, ako se pognojé v jeseni. false idee di panslavismo), išce vsakoršnih pomočkov, da bi se v tem okraji ohranila še na dalje raba slovanskega jezika, kteri spominja sramotnega tuj-čevega bivanja v Italiji. Razširjajo se med ljudmí tiska-rine in tajni katekizmi. — Ker more vladi mar biti, da Gospodarska skušnja. se to tako nj ej sovražno rovarenje (siifatte mene ostili...) ustavi , ter da se, kdor ga je kriv kazni: Morska ćebula smrt podganam in misím. opominjam Vas, pazite v tej zadevi, obiskujte šole, kjer Na Francoskem so skusili, da noben strup in tudi ne mišica in fosfor ne pokončata podgan in miš tako gotovo in hitro kakor morska Čebula (Meerzwiebel, Scilla marina). Ta čebula se dobiva v lékárnici (apoteki) , in zdravniki jo vpotrebujejo v mnogih boleznih. Ker raste na bregovih morskih in posebno srednjezem-skega morja, zato se imenuje čebula morska. Francozje pravijo, da ta žival čebulo prav rada žré, čeravno je grenka in oštra. Sirova (frišna) čebula se razreže in v kaki maščobi crè; ta maščoba se potem od če-bulnih ostankov loči in podganam in mišim sama po- je oštro zapovedano, da se podučuje v italijanskem je- , ko bi se kteri učitelj, bodi si s kakoršno koli m ziku pretvezo, predrznil posluževati se omenjenega (slovenskega) jezika, sporočite mi to, da se vsled šolskih zapovedi kar naravnost odstavi. — Naznanite mi, da ste ta a razpis přejeli Po tem dopisu so tujci tedaj Slovenci, kterih se šteje okoli 30.000 in ki so od nekdaj prebivalci Beneškega na najizhodnišem kosu poleg meje proti goriški grofiji in v gorah do Pontabla, spadajoči pod Da se loži čebula navzela se je namreč vsega strupa ki > ii ci uli i \j vj vot^a on u|ja y iv i i uli c* Za razpošiljanje te čebule in da se ima delegacijo in škofijo videmsko (udineško). otrokom daje katekizem v maternem (slovenskem) v sebi. jeziku v lUftCj - ua J7UOUV/U11U i WUUIJUWULU ov. o mm uiia. dina in da jo podučujejo v šoli v maternem jeziku: to v roke da poštenim rodoljubom se smili mla- več let dobra ohrani, se čebula v prah zemlje, z moko v trdo testó pomeša. Ker je v Algier-u te divje čebule 1 • 1 • • T^l • t • • • na se imenuje „ vladi sovražno rovarstvo" in t kakor v kupe » zato mislijo Francozje, ki imajo to deželo v posesti, veliko kupčijo po vsem svetu začeti s tem pod-ganinim in mišjim strupom, ki po ondašnjih skušnjah preseže vsak drug strup in vendar na drugo stran tako nevařen ni kakor sta arsenik (mišica) in pa fosfor. nemških Slovanom sovražnih časnikih, je tudi tukaj panslavizem tista izmišlj ena posast, s ktero se pre-ganja in zatiruje národno pravo Slovanov! Vendar Bog je pravicen van ? Še ni vseh dni konec! Trpeti mora Slone vdá se ne tudi naj huji sili ne. Ker se morska čebula dobi v poskusiti tudi že zdaj pri nas, dokler še Francozje ne pri- apoteki, more se Politične stvari- dejo s svojim blagom nam. Poskušnja bode kazala ; ali suha čebula, kakor se dobi v apoteki, tudi tako moč ima kakor sirova. Pa bi se prah (stupa) čebulni dal tudi drugač s kako maščobo pripraviti za južnjo podganam in mišim. Pred deželnim zborom". Tako se knj ki je v poljskem jeziku v Gospodarske novice. * Korist krt se pac jasno kaže iz tega da na svetio dal poslanec knez Jurij Czartorysk kteri odločno zagovarja federalizem, o kterem misli, da je gotova, stanovitna in resnično svobodna podlaga Avstriji, in da bode naposled vkljub vsemu centralistič-nemu upiranju zmagal. Pisatelj v tej knj kaže da mu jasne avstrij vy a * o u ev a b \j v oo jaouu iva£ > oskrbništvo gozdov na Pruskem (Prajzovskem) letos ske razmere, in da pri vsem živem narodnem čdtj za dalo veliko krtov nalašč kupit zato da jih t va111v tv v iltlluuvj 11 da izmed nas poslancev si želei marljivo delati v svojem po klicu zato, da se dežela povzdigne v svojem gospodarstvu je v goriški priraslo 281, v krški 132, v lavantinski 1574, v ljubljanski 990 žaški 106, v sekovski 24 ? , v tr~ v*w «w .— » —- -----—; • -------- — — 7 v poreški 50, in v raznih v svoji omiki in svobodi. Tako prizadevanje pa drugih škofijah 51 udov. Vstanovnikov se je 31 na novo vmrtudeno, organiško delo težavno in osnova poli- oglasilo. tičnih strank skor nemogoča zavoljo glavnega vprašanja, Vsak družnik dobi letos sedmero bukev ki na nas pritiska, in to je, kako naj se Avstrija vredi 1. Življenje svetnikov IV. snopič; y namreč: in v nji Galicija. ljenje in smrt II. snopič; Prvo vprašanje je: za kaj neki prav za prav gré? II. del; 4. Umni gospodar, spisal Jančar Kristusovo živ Domače in tuje živali Mi odgovarjamo na to, da ne gré samo za razmero Ga- spisal prof. dr. Vončina y y licije do vlade in do druzih dežel avstrijskih ampak Lésar y in Koledarček za da gré zato, kako da se vtrdi Avstrija na stanovitnih 80 tiskanih pôl. podlagah. Perpetua, leto 1870., vsega skup Baraga, spisal prof. okoli yy Besed." cijsko birokratično in vojaško sistemo obdržati in ni Avstrija se je mogla mnogo mnogo let pod poli- DrUŠtVO SV. JerOIlima M izdavan je DUCfeih •A nivA bvn^i rm A iri t7 Aine I? A cnof A mr% A AnrJuSnfi iv\ r»i v i knjigah vživa mnogo milosti i zaštite od strane zagrebačke se slišalo vprašanje zakaj da se vzdrži in kako se vzdrži. Cesarski uradnik je nadomestoval državo „ultima ratio" njena bil je žandarm. x* jj c* ou j \J uch- gCilCl etilnu LIJ a liue. i-TUolVU i LUČ« |JUiii*J Vise UlclllUVctll u čelo V Avstriji pod krilom svobodě vladati, nastopilo vojničkoj Krajini osobito iz prostijega puka, komu baš je pri mnogovrstnih narodih z različnimi potřebami, ki društvo ima biti u har. No još je na predlog rečene so od onihmal morali molčati, vprašanje: kaj pa je visoke vlasti na višjem mjestu dopitana nagrada od 50 s kterimi pomočki for. za gosp. Mijata Stojanoviča, naducitelja u Zemunu, Ko pa se je za- generalkomande. Društvo ima ponajviše članovah u prav za prav yy Avstrija a m kako ; in na kterih podlogah se more vzdržati? In vsak narod koji je priredio prvu knjižicu („Pijanac") što ju je ovih je po svojih razmerah prevdarjal to vprašanje. danah društvo sv. Jeronima izdalo. Ćast i svaka hvala Pri tem vprašanji pa se je pokazalo, da podlage onim, koji tako za prosvjetu svoga puka mare! národně enojnosti ni, in čutil je to tudi nemški del Avstrije. Naravno je tedaj pri vsacem pravem Av-strijancu vprašanje: v kterem smislu naj se prenaredi in presnuje država, ako hočemo, da po tolikih nesrečah zopet se povzdigne? Tako prašajo narodi — in to je pravo avstrijsko yy Pučki Prij. u Vrtec lepoznanski. Vprašanje - m uuguvux jo uoiu uaiaw ju , aoi je i ci iv, da zadostuje vsem narodom, in to je odgovor poštenega porazumljenja, svobodné in neprisiljene sprave to je federalizem. Ta misel se vjerna s preteklostjo Avstrije in pri- in odgovor je čisto naraven ker Je tak > hodnostjo njeno y s preteklostjo y ker prav na- * kajt ravno izhaja iz zgodovinske osnove avstrijske države in s prihodnostjo, ker najbolj zadostuje sedanjim svobodnim in narodnim prizadevam. Po naših mislih ne gré dandanes za to, koliko naj narod narodu dovoli, ampak za to, kaj naj dobi vsak narod, da ima to, kar ima vsak drug narod. Koncesija srce z0Pern(? vnovič dobij Prijateljici. Novela. Poleg Dragoile Jarneviceve svobodno posnel J. Levičnik. (Dalje.) vn. Smrtna tišina, ki je vladala dozdaj v grajščini ski, se je skoraj zaměnila z nemirom in šalo akoravno žaluj auiv/uiict zj jduiuii v IJJI x u oaiu », po očetu hodila je Judita v črni opravi, ni bila kratkomalo otožnega ali pobitega srca, marveč pogosto jo slišimo prepevati in krohotaje smejati se. Ljuboslavi bilo je sicer to zoperno, prav v ni si upala svariti jo, da ne bi komaj je darilo, za darilo pa ni beračiti nobenemu narodu mi prosimo le za edino to: Avstrija naj se spominja na pogoje svojega lastnega obstanka. Knez Czartoryski potem prav jasno razlaga bistvo po- me sestre in prijatelj krat si Ljuboslava vendar ni mogl zopet gubila. En kaj y da ne bi šala Judito, kako vendar mora prepevati pri tem vpra y ko in Še federalizma in da je potreben Avstriji sploh sebno za Galicijo, in pobija pretveze proti federa- pravi, odgov prsi, da j ej Pl v žalosti. Judita se nasmeja in yy Da bi si srce od same tuge tudi iztrgala iz očeta ne prebudim več iz smrtnega spanja lizmu ki so prazna mègla; med temi je tudi to vprašanje: ali ne bi nas federalizem iz stališča svobodnih idej vrgel v narocje nazadnjakov? Knez Czartoryski odgovarja na to vprašanje, da nikdar ne. Federalizem je v obče in za Avstrijo še posebno najsvobodnejša sistema, ktera vsem narodom daje pravo in svobodo. Po vsem zahteva, naj deželni zbor 1) ostane pri tebi za- pa žalost preseda toliko, da si že vsa preobledel volj tega bi te rada nekoliko razvedrila in oveselila, da se ti vpadla bleda ličica zopet enmalo pordečij Za toliko skrb in ljubezen zahvali se Ljuboslava svoji prijateljici. Približala se je bila zdaj doba, da se Ljubkovič svoji deklaraciji, in 2) naj odlocno priznava federalizem. Poslanje galiciških poslancev v državni zbor po mislih kneza Czartoryskega ni principielno vprašanje, in Ljuboslava za vselej zedinita po sladkém zakonu rne obleke so se odpravile ter delale priprave za že-nitovanje. Okolnosti so zahtevale, da se vse to dovrši bolj tihoma; navadna doba javnega žalovanja namrec to je vprašanje parlamentaričnega takta. ni bila v se Družbene stvari minula, pristojnost pa ni dopuščala, da dvoje zaročenih in ne venčanih pod eno streho, akoravno v veliki grajščini, za dolgo skupaj stanuje. Zastran tega prijatelji nagovoré Ljuboslavo, naj se pohiti s poroko; Družba sv. Mohorja. Kakor smo že v zadnjem listu omenili, se je družba v to ona po nekakem obotavljanju privoli Bil je čas trgatve in spravljanja sadj bogato razlil mili Bog svoj blagoslov mljo; obilno bogato obrodili so bili vinogradi to leto zopet za mnogo udov pomnožila. Število vseh dovnjaki, in od vseh krajev čuli so se veseli Nenavadno plodonosno in sa-asi tr- 364 gačev, grom možnarjev in drugi radostni kriki. Vesela jez imenujem izmed vseh svojih dni najsrečnejši stopi neki popoldan Judita jo vpraša: hoče Ljubosiavi v sobo in čas, o kterem sem se le-sem povrnila, da pomagam ob- iti na trgatev v vinograd? „Danes žalovati očeta Od blaženega trenutka, ko sem vas ne pojdem" odgovori Ljuboslava; nekaj semi ne ljubi, viděla prvič, podajočega Ljubosiavi šopek jagod , ker boli me glava; pa zastalo mi je tudi mnogo ra- taiste ure bili ste Vi edina misel moja. Zavest, da cunov, ki morajo biti vredjeni še pred venčanjem ljubite od njo ; mučila me je neprestano, in samo iskrena strast, „0 jojmine! jez bi pa tako rada šla; bode namreč ki mi je zavzemala srce, mogla me je prisiliti, o^m pri trgačih, kakor so pravili, po dokončanem delu godba se vam približala. Toda zdaj glejte, da se brž ko morete ločite od Ljuboslave, ktera snuje že priprave za da sem m ples, in to bi za vse življenje rada videla". yy To more tudi lahko biti, draga Judita ; in ti ideš ž njim". gré na vsaki način tje, Ljubkovičem?" Ljubkovič venčanje. Vsaki njen vam namenjeni pogled mi je nož v srce, in komaj že čakam, da začujem besedo: lo- zavpraša nekako naglo in čitev". strastno. Okó jej zabliskne in lice porudi. To vprašanje se nekako čudno zdi Ljubosiavi. » vse, Vse hočem tebi za voljo in ljubav storiti, Judita; zakaj željno hrepenim po taistem času, ko te Zdaj stopi Ljubkovič v sobo, naznanjaje, da odhaja v bom mogel peljati ko zaročnico pred oltar" — strastno» vinograd. Nagloma pristavi Judita: „Tudi jez želim iti reče Ljubkovič. v trgatev, in Ljuboslava mi je rekla, da morem iti z vami t gospod Ljubkovič". Vsa čuvstva spuntajo in razsrdijo se v Ljubosiavi Tu izmenjata Judita in udje po vsem životu tresejo se jej ko šiba i > rabio Lju- v nje sloni se na tanka gabrova stebelca, da ne pade tako en čas postoji. na in y eu Ol^WUlVM) y U« UU l^auu y -- ILL Dalj nega razgovora ni več raz- Ljubkovič čudovit pogled, in Ljubkovič zarudi. boslava, držeča spise v roki delala seje, da gleda, naglost vendar, s ktero je Judita nagovorila Ljub- umela; kajtivušesih jej je šumelo, kakor hrum mogoč koviča, naredila jo je nekako sumljivo ; —pogleda toraj nega slapa, kakor bobnenje silnega groma; od strani in vidi, da je Ljubkovič zarudel. Tudi mig- jej omrači in dozdeva se jej, da nahaja se v gosti tmini vid se ljej nj unih očí ni jej ostal skřit. y> Ta dva imata gotovo nekaj v dogovoru y rebiti snujeta za mene kako nepričakovano veselico" in globokem močvirju, kjer jo napadajo divje zveradi mo- vsake vrste. Kakor kip iz marmeljna stala je, mrzla, misli si Ljuboslava yy yy No yy y sta gotova?" nečem jima toraj veselja kratiti". zapraša glasno. Da! ako nimate nič več zaukazati" — reče Ljub- kovič. Nič več" lahko odhajata". y> odvrne Ljuboslava"; zastran mene tem se Ljubkovič in Judita pošlo vita in gresta Ljuboslava pa je ostala pri svojem delu. > Hitreje 7 kakor je mislila, zvršila je Ljuboslava na stran. Zdaj potiplje se za račune, ter položi glavo in reče : Glava ne boli me več toliko, in mogla bi iti tudi jez na zrak. Cajte le! šla bom za unima videla, kaj snujeta skrivaj .... zdajci opazevala dvema y bom pojdem, in to po bližnici skoz dolino, — bom tako lahko že iz daljave priprave, ki jih delata za moje nju stopim. oveseljenje! To bo smeha, ako nenadomapred Urno se napravi in odide. Vinograd je bil najskrajniši na izhodni strani y do pol ure dolgi pot vlekel se je s pnčetka poleg njiv, in zatim poleg vinogradov. Ljuboslava, veselo skakljaje ko urnonoga srnica skoraj pride po dolinici do domačega vinograda, ki je segal celó doli v gričevo podnožje in delal tukaj precej velik ovinek. Trgači so bili se ravno povrnili od vrha doli in pričeli trgatve skrajni red. Lju- boslava vpraša jih za mlađega gospoda y v odgovor dobi, da ne vedó, kam se je podal; — mudil se je tudi le prav malo časa pri njih, dodadó delavci, potem pa je odšel tje okoli griča. — Ljuboslava nekoliko postoji pri trgačih m se zamisli ; dalje vprašati ni hotela, da bi ne probudila kake sumnje. Kmalu napravi se tudi ona naprej, krene tje okoli griča, gré do konca vinograda, potem pa se pospne poleg mejnega plóta polagoma naviš. Iz daljave opazi gosto gabrovo lópico, ktero so bili nasadili raj ni njen blagi oče blizo vrha brega gori kakor počivalo v vroči poletni dobi. Ljuboslava krene tje gori lopice Ravno dospěla je bila Ljuboslava k odzadni strani y ko zasliši Ljubkovičev glas. Postoji ^ wo^ji, in posluša. Enaka okamnelemu kipu postane, slišajoča ná- sleduje Ljubkovičeve besede: „Judita! storili najsrečnejšega pod solncem z obljubo vašo vi ste me da hoćete biti moja y • » Judita odgovori na to: „I tudi } nepremična. Konečno umiri se čuvstev strahoviti boj okó in vid se jej razvedri, trepetanje udov prestane; boriti se je mogla mnogo, da ni vnovič omedlela. Polagano zgrudi se v travo. (Dalje prihodnjič.) • Nemškutar. * (Iz Slovenije" 22. septembra 1848.) >> y Valovje napnè se, Sloven'ja ne spi Viharju grozivnemu brambe gradi In dvigne perute iz praha; Pa kamor oberne jih lep samolet, Zavira namembe ponemčen izmet, Ki kita do križa mu maha. Natihoma, brate, povedal ti bom : O tebi sramuje slovenski se dom, Sramuj e se, votli nemškutar » » Presilnimu tlačenju priti v okom, Napravlja Sloven'ja zedinjen si dom, In neće se v Nemško vtopiti; Nasprotno modruje otujčen izbirk: Zdaj ravno se prazi na Nemškem oevirk, Hitimo deležni ga biti! Sloven'ja kovarnik zavidljiva ni, Zapovdi se ona devete derži Ter neče ga, votli nemškutar ! y Sloven'ja slobodna potrebo spozná Da šoli domačo besedo vpeljá, Besede slovenščine gladko ; Ožuljen učitelj pa briše si znoj : > ! OJ ! Kaj bomo tradirali, misli, oj Sej nemamo drujga ko pratko ! Učil je, ne zabi! Slovenec modrost, Ko glodal se Nemc je medvedovo kost Se našlo bo, votli nemškutar ! 1 V Novicah" je razglasil Koseski vse svoje pesmi ki jih. je doslej na svetio dal, razun te, ki je 1. 1848. natisnjena bila v čas- Slovenija" in ktere se slavni pesnik, kakor je unidan odboru » niku Matičinemu pisal, sam več ne spominja. Zato naj jo „Novice" wrstijo drugim njegovim pesmam v naaem listu natisnjenim. Vred. 365 Visoko pomenlive barvě velí Nositi sinovom Slovenka po tri, Rudečo in modro in belo; Nasprotno ji sili nezvesti rojak, Za modro rumeno, za belo oblak, Terdivši da to bo slovelo. RudeČa v ti družbi, prijatelj, je Čert, Rumena zavist je in cerna je smert, Za tebe so, votli nemškutar! Sloven'ja, ne bojte se, řešena je, Junaško namembe dosegla bo vse, Odpadnika kljub je ne moti; Le včasih osercje ji serda kipi, Iz čiste da matere snet se rodi, In tako snetivca zaroti : Ti tujcu nemarno bi svoje prodal, Pod mizo njegovo boš trohiee bral, Podnožnica, votli nemškutar! J. Koseski. Iz Dunaja 14. avgusta. (Učitelji v kmetijskih učilnicah.) Kakor je bralcem „Novic" znano, se nas med drugimi nahaja letos deset učenikov iz Kranjskega v gospodarstveni šoli na Dunaji. Res da mora vsak hva-ležen biti, kdor je vvrsten tem koristnim učilnicam. Od vseh krajev Cislajtanije se nahajajo tu uceniki, vsi pa med saboj brez ozira na národnost živimo v bratovski zvezi. Da smo si pa zlasti še Slovenci med seboj posebni prijatelji, kdo bi nam to za zlo jemal; saj „kri ni voda". Kakor je bilo vsakemu učeniku, ki je bil za gospodarstveno šolo odbran, že naprej pismeno na-znanjeno, smo se vpisovali 7. in 8. avgusta pri ministerském tajniku g. dr. Lorenc-u v tukajšnji politehniki, kjer se tudi zdaj poduki prednašajo. Vvrsteni smo bili koj pri vpisovanji po okoliščinah podnebja in lege krajev, iz kterih smo domá, v 3 razrede. UČeniki iz bolj goratih krajev, in sicer kranjski Gorenci, gornji Ko-rošci in gornji Štajcrci, Tirolci in Salcburščani, in nekaj doljnih in gornjih Avstrijancev nas je skupaj v II. razredu; — naši notranjski in dolenjski učitelji pa so vvrsteni učiteljem, ki so domá v bolj ravnih krajih in iz milejšega podnebja. V II. razredu se nam razkladajo naslednji poduki: kmetijstvo, sadjereja, fizika, čbelar-stvo, kemija, naravoslovje in gozdarstvo. Ti predmeti so obligatni, in se izvzemši nedelje razkladajo vsaki dan od 8. do 12. ure; — popoldne pa ob pondeljkib, torkih in sredah od 4. do 6. ure, — ob četrtkih, petkih in sobotah popoldne sicer za II. razred ni za trdno do-ločenega poduka, namesti tega pa bomo imeli pod vodstvom dotičnih profesorjev te dni izhode v razne gospodarstvene in obrtnijske učilnice in fabrike, kjer se bo to tudi praktično kazalo, Česar se v šoli teoretično učimo. Vinoreja ni obligaten nauk, vendar se bomo menda tudi tega poduka vsi učitelji iz Kranjskega učili; kajti pri-slovica pravi, da „na sedem let vsaka reč prav pride". Pri vpisovanji smo bili dobili tudi vsak svoj tiskani podučni red, kakor tudi imenik profesorjev, ki nauke prednašajo. V čast teh gospodo v morem javno izreči, kakor je lani že izrekel to g. Tomšič v „Novicah", da so vsi prav izvrstni, jako učeni možje. V četrtek 12. t. m. dopoldne nas je počastil med podukom minister kmetijstva grof Potocki, in se pomudil v vsakem razredu en čas, ter pažljivo poslušal, kako se uki prednašajo. — Danes smo imeli v vsakem razredu tudi še volitev nadčelnika, kteri je določen v to, da je posrednik med nami in profesorji, in pri kterem se vse potrebno izveda, kar kdo v oziru podukov itd. pozvedeti želi. Sklenili smo dalje tudi danes, da bomo imeli prihodnjo sredo 18. dne t. m. na rojstni dan svitlega cesarja skupno sv. mašo. In tako srčen pozdrav iz daljave dragim rojakom! J. Levičnik. Iz Istre. (Spomin iz Amerike.) Jože G a š p r 1 i n, po domače Sir nik iz Vojskega, ki se je letos o sv. Jurju iz Kranjskega preselil v Ameriko, pisal je prvikrat iz nove domovine. Gotovo bo zanimalo njegove znance in prijatle, kako je popotval in kako se mu zdaj godi. Evo kratek posnetek iz njegovega obširnega lista! Iz Ljubljane do Havre de Grace (francosko mesto poleg morja) se je vozil po železnici, toraj okolice nikjer ni mogel na tanko ogledovati, kajti železnice so povsod hitreje kot naše avstrijske ; vendar pripoveduje zanimive reči, ktere je videl tu in tam na postajah. Pri Avgs-burgu na Nemškem so možaki blizo tako napravljeni kakor Kranjci, ženske so pa tako našemljene, kot da bi vsaka pol mernika ješprena za pašom na hrbtu nosila, da se mora kar krivo držati. V Stuttgart-u je videl najveći kolodvor, na kterem se lepota in trdnost lepo strinjate. Dvorane, kjer ljudje dohoda železnice čakajo, so okinčane s krasnimi malarijami in velikan-skimi zrcali, da se vsa dvorana v vsakem vidi. Ena dvorana je tako prostorna, da bi na njenem mestu lahko dva mernika rži posejal, visoka pa je kakor cerkev. V Strassburg-u je slavno znana cerkev „Munster", ktere si ne upa popisovati, kajti za to bi moral celo knjigo napisati; na desni strani vélikega oltarja je ura, ki kaže minute in sekunde, dneve in mesece, za vsaki dan svetnika, kterega cerkev praznuje, stan solnea in lune, stan premičnic in drugih zvezd, cerkveno leto z vsem, kar je v pratiki, in to vse suce mehanika; — nad vélikim oltarjem prikaže se vsaki dan druga podoba, ki znamenuje, kteri dan tedna je. V torek („dies Martis" po latinsko) je videl Mart-a (božanstvo vojske) na vozu po vojaško napravljenega, ki se je ravno do srede oltarja s štirimi konji pripeljal. Luna (znamenje pondeljka) bežala je pred njimi; videl je le še njene pete. Se više nad tem prizorom prikaže se vsaki dan svetnik, kterega tišti dan cerkev praznuje; vse te podobe sučejo se same po sebi mehanično. V Parizu so ga Francozje posebno začuđeno gledali, ker ne vidij o vsaki dan jernastih hlač; kteri so znali nemški, tiso ga radovedno popraševali, od kod je domá; al „Laibach" to jim je turška vas. Se le, ko jim je začel praviti o stari Iliriji, razumeli so ga nekteri. — 1. maja je šel z vso družino na parobrod „Westphalia", na kterem so v Ameriko odplavali. Brod je jako velik, čez 160 ko- rakov dolg, 4 sežnje visok, ima tri jamboře, kterih spodnji deli so iz vlitega železa poprek pol sežnja debeli. Vseh ljudi je bilo na brodu čez 1100, večidel iz-seljencev, ki so imeli vsak dosti robe in ropotije seboj, pa so imeli vsi prostor v barki. Bilo je tudi razun ka-pitana 8 oficirjev, 2 zdravnika, 1 proviantmajster (ki za jedila in pitje skrbi), 1 inženir, 2 mizarja, 12 ga-silcev, mesarji, peki in brivec. Hrano so imeli dobro in čedno, kruh vsak dan po peki. Morsko bolezen so dobili vsi, samo gospodar in stařeji sin ne, pa so se tudi drugi v dveh dneh ozdravili in potem toliko raje jedli. Ribe so videli vsakovrstne, tudi some. Preja- drali so vsaki dan čez 330 morskih milj, največ 357 milj, in v enajstih dneh so přeplavali morje. Přišedši v Novi Jork, je spal naš rojak v hiši „Castle Garden" imenovani, v kteri lahko 3000 ljudi jesti in posteljo dobi. Potem je popotoval zopet po železnicah, ktere v Ameriki tako naglo letijo, da pesek nakviško leti. Prve Kranjce je dobil v Cold Spring blizo Rieh-mond-a, naselil se je malo na stran v St. Jožefovo in kupil 210 oralov zemlje. Zdravi so vsi in veseli zemljo rijejo; hiša mu že stoji, ima pa zdaj 2 vola, kravo, 5 presic in mačko zmladimi; jelenov, zajcev, fazanov itd. 266 pa kolikor hoče, ker tam lov ni samo za bogatine, tem- globok vtisek. Kratkočasili so občinstvo posebno smešne več za vsacega. Na zadnje pozdravlja vse znance in in humoristične deklamacije, ki so pri vsem nazočim prijatle na Kranjskem. Iz Celja 12. avg Bogom ! veliko smeha in veselja vzbudile. Med takimi pri- )) Tra-tra! tra-tra! bum-bum!" jetnostimi je čas zeló hitro minil. Pri hladném večeru tako na trompete in pavke bobna Vaš ljubljanski ,,Tag- se se blatt", da bi sungstag-u" celjskem" saj na papirji kaj hrupa bilo o „verfas- ples četvorka aranžira, da se tudi ljubiteljem vstreže. Po plesu — bil je že mrak njegovim se y tem je saj „Tagespošta ki je tako mršav konec vzel. ves dvor nagloma razsvetli, ker prižgalo se je hipoma a boli besedovanji je omolknila. Ce so to bili „die Besten des Volkes vom Steiermark" poštena; po kratkem na sto in še več lučic in ves kinč (posebno napisi) se zdaj pri transparentih v svoji pravi bliščobi po v se ki so poveličali ta 7) tag ii s kakor Tagblatt pravi prusko zastavo, imejte jih; kaže. In sedaj, pri tej čarobni svetlobi se prične naj imenitnejša točka vsega programa: prvo djanje gledi saj vam jih privošČimo ; al laž je, da ste imeli sloven- ščine igre: „Strast in krepost". Kako dobro so vse svoje naloge izvrše- skega naroda kaj vmes, ki vé, da mu kaj več gré, kakor da bi le slovensko kostglodal v paralelnih klasih srednjih šol; zato vam privoščim tudi tište najete delalce iz Zagora in Celja, ki osebe vale. . „^ - - - ~ ~ — ~ r zgolj čvrsta mladina kako pazno je ljudstvo poslušalo, kako veselo m zadovoljno je bilo vse občinstvo in koliko pohvale, so govoru Dežmanovemu ploskali slava- in živio-klicev so igrajoči diletantje dobili, vsega in pa vinskemu barantaču Wrâtzeljnu iz Marburga. e tega ni mi moč na tanko popisati; treba je y da Je člo- yy je kaj resničnega trobental „Tagblatt" o tem revnem vek sam vpričo, da more vse tako občutiti, kakor se «««fnoniimn-otno. .-.u ^ a « mègle ginejo" je res godilo. Pri glediščini igri so se odlikovale zlasti te-le osebe: Miha Crne, Tonče Lončić in Micika, njegova sestra, sicer pa je vsak zadostil svoji nalogi. Javna „verfassungstag-u", bilo je to, da (die Nebel schwinden). Zdaj se res jasno vidi, da samci stojijo nemškutarji med narodom slovenskim, in da papir mora nadomestovati, o čemur v življenji ni duha hvala pred svetom jim ni preveliko plačilo za njih žrtev ne sluha. pravi poveličevalci velikanskih tab or o v naših. Taki klošterski „verfassungstagi " so še ki jo domovini prinašajo. Po dokončani igri je bil še Iz Idrije 15. avg ples. Večina nazočih se je še pozno ločila od pri- Obljuba delà dolg. Dolžnost jaznega kraja, kjer je imela zabavno narodno svečanost, P? » pisu spolniti, mi je prav mem za pero, prijetna, zato da „Novicam" obširno Konečno z veseljem pri- naj še svojemu dopisu dodam, da bodo 17. avgusta v ki jo imam vsled obljube v svojem zadnjem do- ki bode dolgo v prijetnem spominu ostala. popišem veselico predvečeru rojstvenega dne Nj. Veličanstva, presvitlega avgusta na pristavi gosp. J. Leskovca. Ta pristava, našega cesarja drugi glediški diletantje predstavili v ru- X-/« M) f ^ Vl^ **** vv WM) ï i O A « V ? V M • JL 4WIW T t^ ) JJUUV^U VVWMiJM U^i v»** v »J w . «a* w A v* kamor Idričanje kaj radi dohajajo, je prav lep in pro- darskem gledišču dve igri, eno nemško, eno slovensko rlr»AM U î "i A V\ i 1 /I a v\ 4-n It rv v\/\n nUv\/\ /\ 1 av\Xo vi n vm X • C auttiid a1 îv» nn Ir ťí aH Tlil \/l 1 h O O ; storen dvor, ki je bil oni dan tako posebno olepšan da se je slehernemu srce radosti smejalo. Ves dvor je namrec: f> Servus petelinček" od M. Vilharja. Iz Britofa Vreniske fare 14. avg (Čudna za bil ograjen z zelenimi jelkami, na kterih so vihrale na- lostna prigodba.) 11. dne t. m. je blizo 70 let stara rodne zastave. Na primernem kraji je bil prav ličen žena pol četrt ure od vasi „spodnje Vreme" od mraza oder postavljen, nad kterim se je pri večerni svečavi konec vzela; šla je reva iz Trsta in bila je le le po lesketala lična lira. To in mnogo druzega lepotičja je Četrt ure od železničnega kolodvora, kjer je njena hči očividno pričalo v domoljubji tukajšnjih gospodičm in omožena s stražarjem in kteri Je nekaj kupljenega za narodnost vnetili mladenčev, ki so prostovoljno in blaga nesla. Al strašni vihar, kakoršnega v teh naših brezplačno pripomgli k ozaljšanju vseh prostorov. Tudi krajih malo kdo pomni, vmes s silnim dežjem, je ženi tudi ta grozoviti vihar, žali- napisi, ki so na pripravnih krajih v priljubljenih na- smrt napravil. Prizadjal je rodnih barvah oko pričujočih razveseljevali, so vredni đa jih omenim. Ti napisi so bili : bog , li Cl O i lij IVUIClUVrtltCUi vcijnu oauuu ) letino obetajoče, popadalo je nezrelo na tla . da našim kmetovalcem veliko škodo sadje y V slogi se razvija slava V slogi moč rodi se prava; Y slogi raj na svetu je, y bogato 5 trte j po- so vze na sebno po vinogradih je pometal po tleh pol zrelo grozdje osule, tako, da namesti bogate vinske letine ne bode skor nobenega pridelka. Bog se usmili! V slogi krasni vspeh cvete". Lep pogled je bil ves zabavni prostor Janez Dekleva ; zlasti večerni razsvetljavi y in en glas je bil o hvali pri Iz Vipave y župan avg Čitalnice. Pričela se je ta narodna svečanost po popoldne in trpela je do pozne noči. Skozi ur naše . uri s Protest „Tagblattu"). Mi Vi- , kajti kratkim prenehom letantje podajali nazočim obilo dušne hrane, kajti za uho pavci sicer ne beremo ljubljanskega „ Tagblatta" kakor slišimo, Slovencem vse drugo izveličanje vriva, nego nam ga naši pravi prijatelji oznanujejo, vendar da nosi polne torbe laži so naši domoljubni slovenski di- pogostoma slišimo od njega, po svetu. Tako smo slišali tudi, da se Je v zadevi vo- in oko je bilo gradiva dovelj. Prvi del programa bil lite v za kupčijsko in obrtnijsko zbornico v štev. 172 tem listu nas z je m uzi kal en. Čeravno so po priznanji izvedencev posebno na nas Vipavce vrgel bil. vse godbine točke bile težke in, kakor se iz pragrama recmi razvidi, odbrane pita, nalili oavuuvv —- — pri slavnih skladateljih, in vendar so bi očital, ako bi tudi res bilo, kar je pa vse grda laž. kterih sirovinec sirovincu do velike sile ne jih čitalnični godci — večidel še mladenci, ki nimajo To nas je gnalo do tistega lista priti, ker ga neki prav samo zmožnosti, ampak tudi veselje do lepe umet- redki izvoljenci med nami vendar-le imajo. A kaj naj- nosti, ki navdaja človeško srce z blagimi čutili tako demo v omenjenem sestavku? Eno laž zidano na drugo, izvrstno izpeljali, da se jim je slehern poslušalec čudil, nesramno grdenje Vipavčev! Za godbo je sledilo petje, pri kterem so se zopet mládenči moško obnesli in pokazali tudi svojo pridnost, brez ktere bili. Da peti „Tagblattu" naša duhovščina tak trn v nam sicer ni bilo znano , pa se temu tolikanj ne Je bi se obilo lepih zborov gotovo naučili ne čudimo, ker slišimo, da nova omika ne trpi duhovščine Dobro vbrani glasovi so kaj milo na uho poslu- da se je pa na nas mirne Vipavce spravil in nas za- škoda, da se tenor ni boljše odli- stran naše dotike s svojo duhovščino tako grdo blati fl I 1 • . • • 1*1* m ^*1*1*j1* 1 J 1 1 // 91 _ # * 1 1 # L-i u n l-r aJ « M yN « ^ ^ u . I • M ^ i ^ 3U U« I« i«-, i-i « ^ ^J *n rv K n vi a m irvi i Ir a vu a n It a yy r% 11 šalčevo doneli koval. Pred petjem, kakor tudi po petji bili na- tega ne bi bili tudi od „tagblatne omike pričakovali. vdušeni govori in raznolične deklamacije. Vsakemu do- Boli ga namreč, da svoji duhovščini še zmeraj spodobno morodcu je dobro délo , ko je slišal iz mladostnih ust zaupanje dajemo, in jim več verujemo, nego prerokom očitno pripoznavo svoje drage slovenske narodnosti, kajti „tagblattne" baže. Jezi se , da duhovni so krivi. ker 1/ VATkUl • C 1 A TT A v\ A A n A n Viîl «Vt/M^/In wriAWi Tr» nllA*-»AAW\í { _ r\T»l mi nAT71 n nnnnfi krepki izrek : „Slovenec sem" je #bil menda vsem jun yy Tagblattovcem pri njihovih početjih ne gré po sreči, — in kakošoo imé nam zato daje? Ime- izdajstvo samih sebe in v preklicevanje narodnih pravic, nujejo nas „eine unanfechtbare Domaine des ktere nam je svetli cesar sam lastnoročno podpisal, in to si le zato prizadevajo, da bi lože vsaka uradni- da smo Kler us", kar se, grdo je reci, po nase pravi „far š ka m e t la", s ktero pometajo farji, kakor ho-$ej° . * ..... In kaj menite, zakaj snio „farška metla"? Čujte ! ška sraka po nas povoljno skakala, kakor je dozdaj kakosne časti iz „blatnih" ust izhajajo ! smela. Kdo je nek tukaj z nami pometati hotel kakor zato, pravi, z metlo? ker smo pri malem posestvu cerkvam zeló zadol- hiše do hiše letal? Duhovni? žalibog ali duhovni ali „blatovci"? da ze ni tajo ) ) in zato smo sužnji duhovski, da kakor hočejo. Kaj nam celó očita? ; Kdo je od kar ni res ; z nami pome- „Tagblatt" laže. Da bi bili duhovni res za časa nam Da mi svo- jega sedanjega deželnega poslanca nikakor ne bi bili izvolili, ako bi ne bili taki reveži. tako zadoiženi, in v oči odprli, ne bi bili ,,blato vci" kaj pobirati imeli i in J^^ ji m r\ v\ n n K 1 n f ^ tt i i rv A A i r\malr n im 1 i U i K X /% 4- in so nas „blatovci* poprej prekanili bili > t v se javno izrekamo, da bi nas v srce zabolelo ako tukai bi ------J v^«.^ * jav uu teti , u« K/L Y OIVV; aauuigiu, a, au UC UI takem strahu pred duhovščino! Takega nesramnega gr- bila národna stranka v Ljubljani zmagala, in bi se denja je vendar preveč na enem kupu. Predno se je reklo: Vipavci so se izneverili. lotil nesramni opravljivec celemu okraju kaj tacega očitati. naj bi bil vendar popred pri c. kr. poglavarstvu pazili To si bomo mi za drugoč za ušesa zapisali in bolj koga bomo poslušali. Mi smo od nekdaj Vi • y ,J » vcivavk«. jy VM, x 1 f ô palili j i\ W ^ a LTVJLUV JLf JL l OLUU V/U UV>CkU C*l v X v Postoj ni pozvedel, koliko cerkvenih dolžnikov pavci, smo na trdnem korenu slovenskega naroda iz- je bilo med volilci iz Vi pave, in pa koliko volilcev rastli ? j smo na prehodu iz J utro vega na Laško in iz iz idrij skega okraja se je tudi štelo med dolžnike Laškega nazaj v prej šnj ih stoletjih od prehajajočih ljud vipavskih cerkvá. skih narodov veliko posiistva trpeli, pa smo » Biatovca" tudi to jezi, da smo Vipavci s svojo du- cisti Slovenci ostali; mi smo vajeni siloviti burji dozdaj se hovščino preveč povezani in da se radi po njenih naukih vstavljati, in Bog bo dal, da se bomo učili „tagblatne" in svetih obraćamo, in zato smo mu boje tudi „farška napade odbijati in ostati zvesto, kar smo bili dozdaj: metla". Iz tega si on našo sužensko odvisnost in kdo Vipavci — Slovenci. Plf V V *1 11 "II v v • 1 _ ve kakega vraga še o naših zadevah z duhovščino do-mišljuje. Al ce se je kedaj v svojih opravljivih domiš-Ijijah vrezal, vrezal se je on ravno tukaj najbolj. Ako se kjerkoli reci more, da so si farani s svojim Eni v imenu vseh Vip av cev. Iz Čermošnjic. Od novega leta do zdaj je volk kar se vedeti zamore, toliko škode naredil: ? v duhovnim pastirjem v mrzli zadevi ali celó nasprot, Vip a vi kaj tacega še ne more biti. Drugej se faranom brez njihovega vtikanja od škofije in po volji, kdo vé, kakih patronov, duhovni pošiljajo; oni jih morajo imeti radi ali ne radi, morajo jih plačevati radovoljno ali po sili. V tem obziru bi znalo biti mogoče, da bi potreb- (Feichtbuchel) požrl 7 vasi ovci, na ki Stalah 7 ima s hiše hišami SmreČji ; je volk strgal in ovác, v Ribniku z hišami 10 ovác, na Resi s 4 hišami 4 ovce, na Ko- iharni s 17 hišami ovác 7 v Dranlanku s hišami ovce 7 vsega skup 39 ovác. Vzemimo, da je vsak oven nega porazumljenja med farani in duhovščino ali ovca tudi gold, in 50 kr. vreden, pa so po je tedaj škode 97 gold. 50 kr. do 100 gold. gold. takih zadev v Vi pa vi ni. Pri nas v se kovalo, — a V ipavi je petnajst duhovnij, in razun fare v Trgu, sme reči, da je vseh drugih štirinajst duhovnij od dobre volje dotičnih farnih občin odvisnih, da namreč duhov-nega ima, ako ga občina imeti in izdržavati hoče ; ako pnmanj- Ka(jar se deželni zbor snide, naj si prizadeva, da se bi pa tako daleč pris strelnina za volke in medvede vpelje. Iz Ljubljane. Danes se tudi v glavnem našem mestu slovesno obhaj a rojstni dan Njih Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa 7 da bi ga soseska ne hotela (Za povzdig ovci reje) je sl. ministerstvo kme imeti, ne bi ga jej tudi noben škof ali patron vriniti mogel. Iz tega se vže vidi, da mi po tem takem svojim duhovnom v nobenem strahu ne moremo biti, in ako jih imamo, imamo jih radi, in jim tudi svoje zaupanje skazujemo v rečéh, kjer naukov potrebujemo. Ne misli „blatovec"! da smo tako zabiti in da ne moremo pre-soditi, kaj je zvijača, kaj dober svèt, ako se nam kaj in to je vsaj ena res- tijstva družbi kmetijski dovolilo 1000 gold (Stipendija z 157 gold. 50 kr.), ki viših tehniških šol deli ljubij. hranilnica, Čas prošnjá je do 31. dne t. m o ucencem razpisana ; (Ďobrovoljen opomin.) Ker se že kupuj svét > po kterem se bode izpeljala c. k. Rudolfova 1 iz Trebiža do Ljubij 7 se nam važno zdi posestnike in drug 7 kteri imajo kaj pri tem opraviti, opomniti na razjasnuje Res nica v Tagblattu" je sicer sledeče: Ker se železnice delajo le v občo korist, zato da pri zadnjih volitvah bi nam morajo posestniki svet se ve da za plač bili „blatovci" kmalu vse izkaznice polovili in potem v rog trobili, da Vipavci smo nemškutarji in da svojega zveličaoja v veliki Nemčiji iščemo kriv ? Mi > kdo je tega pustiti z spodje, postavah, lep ali pa po odbi c. kr. gospósk pre Go kteri so za to pooblast 7 se imajo vesti po v resnici ne kajti od vseh priprostih Vi-pavcev ni tirjati, da bi v političnih homatijah tako izvedeni bili in vsako nasprotno zvijačo presoditi mogli; kdo nam bo zameril, da smo c. k. uradnikom vero da-jali? in te so: Kupiti svet z lepo od posestnikov tirja prenapeto ceno in če to ni mogoče, ako posestnik prositi pri c. kr. gosposki razsodbo, da se svet m 7 prepustiti. Prva pot 7 kakor skušnj uče boli 7 m to zato, ker se po tej več dobi za svet, kakor po drugi Ali smo vajeni c. kr. gosposki pokorni biti ; in poti nam ni na misel prišlo , da bi nas od te strani kdo sleparil, zato smo mislili, da dolžno pokorščino skazu- ko smo davkarskim uradnikom in njih najetim Po tej se namreč le toliko dobi, kolikor na pod lagi priseženih cenilcev izreče c. ristno da gospodje duhovni, župani in jemo, pobiračem jih oddajali. *) bilo možje svoje sosede v krajih ---7 L. gosposka. Zeló ko drugi se železnica Se naši duhovni in eni drugi izvrstni narodnjaki so nam oči odprli, kaj da ta veljavni izpeljuje, o tem tani od kacega druzega s tem prišli v pravde , kterih podučé, da ne bodo morebiti našun- pomenja, kako hinavsk je ta lov bil sila 1 V • • D0ZJ1, ia*- Kj ovouc^a otočil ja vuiii, uč* ij tlacijo, iz kterih se po sili izkopujemo, ki ni ne po elej ta da posestnik m ne po svetlega cesarja volji, da nas v take mavhe silijo 7 ktero izreče c. k. gosposka prepustiti da nas v konec je vs svet proti tej Slavnoznani muzični skladatelj prof. Forcht- gott (Tovačovski), ki je tudi pevovodja slovanskih Tega, ne zameri „Slovenija"! pa si sama kriva, ki si veda nasprotniki ne počivajo, in si nas prepozno opomnila. 7} delà kaj to pomeni Pis. besed" na Dunaj jatlov te dni v podali. Pevovodj 7 bil z družbico štirih jih pri Ljubljani, odkodar gosp. Forsterju, ki so se včeraj v Bled e izročil ne- mu 268 koliko njemu še neznanih slovenskih pesem, je obljubil iz Dunaja poslati novih svojih kompozicij. Zanimivalo bode tudi naše bralce izvedeti mestni župan » Sokolu u 9 da ni dovolil izhoda v Cerknioo „Osservatore" je prinesel mnogo druzih, še veliko grših reči, ki so se isti dan v Trstu godile. Popoldne naj se in tje do polnoči je bila prava rabuka. bolj razuzdana drhal je bila po koncu. Ni šio več ne 15. dan t. m. in sicer zato ne, ker je c. kr. okrajni za ždrebanje, ne proti okoličanom ali katoličanom, am predstojnik planinski se bal „za mir in varnost gledé pak za ropanje in prav živinsko razsajanje in pobijanje» na ondašnje prebivalce". Na povelje poživinjenih rogoviležev, kterih ima policija 16. dne t. m. je oprostna re krutna komisija zaznamljenih 800—900, je moral jim dati, kdor jim je začela po deželi svoje delo, ktero se končá 22. dne přišel po ulicah v pest, kar je imel pri sebi prihodnjega meseca. 9 uro ? Novičar iz domaćih in ptujib dežel. denar itd. Pa tudi po štacunah so ropali, po kavarnah in krčmah brezplačno jedli in pili; s policijo prave boje imeli, in to vse o belem dnevu! Vmes seje slišalo vpiti: Proč s policijo! živila republika tržaška! Mi za delegaciji državnega zbora se ču- htevamo naše stare zgodovinske pravice tržaške! itd. Iz Dunaja. jejo dolgi govori, stvar pa konečno ostane, kakor vladni Štacune so trgovci večidel zaprli. *Zvečer med gospodje hočejo. ~ m potrebščinah njega mini- aro se je peljal podmaršal Môring po mestu 9 ljudje sterstva je prišla najpred beseda na to, kakošno poli- (dobromisleči) so mu vpili živio! — Takih reči nismo tiko naj delà grof Beust. Mnogi poslanci so jo hvalili, še v Avstriji doživeli, še leta 1848. ne. 12. dne t. m. je bil spet nemir; izmislili si so malopridniši drug povod pravo je rekel le dr. Ziemialkovski, ki zahteva, da naj politika naša ne bode nemška, ampak avstrijska podobo namreč Matere Božje očmi naj poiiuKa nasa ne ooae nemsKa, ampas avsinjsKa, za razsajanje — podobo namreč Matere tfožje, z očmi kajti Avstrija niti ni nemška, niti magjarska, niti slo- migajočo. Ni bilo pred mirú, da je policija odstranila vanska Pri stroških za k ) m dr. Le o nar di prvi govoril zoper 500.000 gold ministerstvo zahteva za te namene, da se plačuj ki jih podobo. čas ukaz Mestni župan je v enem razglasu oklical ces. nikom, ki so v službi vladni in druge enake službe; tržaške po kterem se razpusti vojaški batalijon okolice m on je rekel, da to ni spodobno za ustavno vlado, ** predlaga, naj se v ta namen dovoli le 200.000 gold 9 v drugem razglasu pa svari 9 naj nihče ne rogovili zarad tega razpusta Koroško. Svetec podpira ta predlog in kaže na to, da po vladi alna gimnazija, Beljaku se 1. oktobra začne re podp časniki pogostoma alij slovanské pravice in Hrvaško, Železnica med Reko in Karlovcem katoliško cerkev. Beust je odgovoril na to, da vlada mora biti v 45 mesecih gotova. ni kriva tega, a da so krive le stranke same sled j obveljalo, kar je grof Beust hotel: pol milij Napo 18. dan t. m. nastopi nova deželna vlada svoje delovanje. Ogersko, za te namene; vse besede Leonardove in Svetčeve bile " Ogersko."— V poslednji seji ogerske akademije je so tedaj bob v stěno. In zeló isto tako bode s tem, Mavrici Ballago bral filologično razpravo Rudolfa Vad-kar minister vojaštva za armado zahteva: za navadne* stroške 74 milij< nai-a ki več milij nov in 986.000 gold., tedaj za l. letih ni celó nobenega napredka naredil in da ga tudi in 208.308 gold., za izredne stroške pa ne bo. Attila (pri nas „šibabožja"imenovan) je ravno tedaj 1870 dokazuje, da magjarski jezik v preteklih tisuc XJOU-C», xw J ----- . ^ ----- letih ni celó nobenega napredka naredil in da ga tudi več* milijone in 761.000 gold., tedaj za 21.319 gold kakor lani. Iz Trsta. — Že spet homatije! V torek 10. t. m. je bilo v Doblerjevi kosarni ždrebanje (ložanje) za vo- Strašen tako govoril kakor sedanji volovski pastir hrup je nastal v zboru po tej razpravi, magjarskemu jeziku malo častni. jašČmo, odloženo ktero Že imelo biti že dne t. m., pa bilo poprej se je bralo neko zabavljanje v Listnica vredništva. Gosp. A. F. v Trstu: Ker današnje glavnem glasniku rovarsk ital. stranke dino da trdij 9 da orožja) da okoličanje ne pojdej 9 drebanj v „Citta v _ v ces )) Novice4' nimajo oglasnika, se natisne prihodnjič. 9 ; oni so že in da jim jaki (do zdaj namreč niso še i treba hoditi ždrebat. Vladni „Osservatore" je trdil, da pojdejo tudi okoličani, kakor meščani, in med tem sta si menda dopisovala zarad Zitna cena v Kranji 16. avgusta 1869. Vagán pšenice 4 fl. 90. rži 3 fl. ječmena okoličanov in ovsa 2 fl. 26. soršice 3 fl. 30. ajde 2 fl. 80. fl. prosa ročenja orožja namestništvo in minister- 2 fl. 80 stvo za deželno brambo. Pri vsem tem so gnali Lahoni hrup, da okoličani ne pridejo, toraj tudi oni ne. Tišti dan, ko je imelo biti ždrebanje, se je začela zbirati navadna drhal pred Doblerjevim poslopjem , kjer je bila komisija. Nekteri se začnejo že brž po 4. številki ždre- krompirja 1 fl. 60. fižola 3 fl. 20. V banj vstavljati s pretvezo , da okoličanov ni bili UWUJU ,»|WMJH« o 9 ^^nuaiiuv ui, Ulil pa banaske 4 fl. 30. — tursice 2 u. ao. — s so tudi nekteri okoličani; komisija jih je rogoviležem 2 fl. 50. — ječmena 2 fl. 40. — prosa3fl. s prstom kazala, a vse zastonj ; začeli so vpiti Zitna cena v Ljubljani 14. avgnsta 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 60 sorsice 3 fl. 26. ajde 3 fl. rži razsa- n«"» »Mtiunivj T Auouv/ijj , o\j v uni, la^oa vse pobijati; prevrgli so ždrebavno ročko; komi ovsa 2 fl. Krompir 1 fl. 50. sija s priljubljenim županom vred morala ubežati WAJMP KJ a AJ u k/ij Vylinu, íiU^UUVUl YIUU JO LU \J 1 Ci AC* d KJ Vj £J CL %J 1 y potle je drla drhal ven, razšla se po ulicah ; štacune so že zapirali, ker se je bilo bati hudih reči, pa vendar ker se je javna moč bilo bati hudih reči, pa vendar Kursi na Dunaji 11. avgusta Ažijo srebra 121 fl župan naj se vidite jalce užugala gi ve dej to ti ljubeznjivi tržaški tički pold priobČil 5% metaliki 62 fl. 75 kr. Narodno posojilo 71 fl. 90 kr. kr Cekini 5 fl. 91 kr v kterem meščane krotí in opominja, da podobno in postavnosti držé. Taki ------, — t^tvoxvi nv-iw, nagajanje m rednost jim je, kar ribi voda. Policijo bi kar v morje popihnili, ko bi mogli. ; in ne- Loterijne srečke: V Gradcu na Dunaji 14. avg. 1869: 13. 42. 48. 75. 34 90. 44. 3. 18. 47 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 28. julija. Odgovorni vrednik: Janez fflumik Natiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljublj