odločili postaviti plezalno steno za dobrobit vseh Komendčanov. Svoj obstoj so uradno potrdili leta 2012 z registracijo pri komisiji za športno plezanje Planinske zveze Sloveni- je. Načelnik ŠPO Komenda pa je že od samega začetka Marko Po- gačar. Prve plezalne prostore v velikosti sto kvadratnih metrov plezalnih površin si je ŠPO Komenda uredil leta 2014 na podstrešju planinske- ga doma Komenda, a je prostor za- radi naraščajočega števila plezanja željnih otrok in odraslih hitro po- stajal premajhen in premalo atrak- tiven. Že leto po uradni otvoritvi plezalne stene je zamisel o večjem, višjem in privlačnejšem plezalnem središču padla na plodna tla, poleti 2016 pa so se že začele priprave na izgradnjo novega Plezalnega sre- dišča Komenda (PSK) na Mlaki pri Komendi. Za novo plezalno središče smo v letih 2016 in 2017 urejali prostor in pridobivali potrebne dokumen- te, povezane z izgradnjo in zasno- vo. V marcu leta 2018 smo pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je pomenilo, da se prava gradnja lahko začne. Po številnih delovnih akcijah (sodelovalo je več kot štiri- deset prostovoljcev z več kot dva ti- soč delovnimi urami) se je s pomo- čjo finančnih in materialnih virov donatorjev ter z lastnim finančnim vložkom glavni del gradnje zaključil decembra 2018. Po končni ureditvi prostorov in oko- lice smo 21. septembra 2019 slo- vesno odprli Plezalno središče Komenda za vse generacije, za vsa- kogar, ki bi se rad spoznal ali ukvar- jal s plezanjem, tem vse bolj prilju- bljenim adrenalinskim športom. Pohvalimo se lahko z 205 kvadra- tnimi metri novih sodobnih plezal- nih površin, kjer lahko ponudimo raznovrsten in kakovosten trening tudi s plezanjem v višino. Kapaciteta novega plezalnega sre- dišča je okoli dvajset plezalcev na- enkrat in okoli 200–250 vadečih na teden, hkrati pa stara plezalna ste- na na podstrešju planinskega doma še vedno služi svojemu namenu, tako da smo povečali svoje kapaci- tete za več kot 200-odstotno. Na vodenih vadbah na obeh naših ste- nah nas trenutno pleza okoli sto šti- rideset, v oktobru pa načrtujemo dodatne termine za plezalni vrtec, naše prostore v PSK pa bomo začeli ponujati tudi za rekreacijo, na kate- ro bo lahko prišel nenajavljeno vsak, da opravi svoj trening. Z vizijo širjenja plezalne kulture v občini Komenda in bližnji okolici, pri mladih vzgojiti strast in veselje do plezanja, omogočiti spoznavanje s športnim plezanjem vsem genera- cijam ter privabiti predvsem mlade od 15 do 21 let, da bodo aktivno pre- življali svoj prosti čas v okviru plezal- nega druženja, vas vabimo, da si pri- dete ogledat PSK, preizkusite svoje plezalno znanje ter se nam pridruži- te na vadbah. Za dodatne informacije se lahko obrnete na e-naslov spokomenda@ gmail.com ali na telefonsko števil- ko 031 217 513, več o nas pa izveste tudi na naši facebook strani www. facebook.com/stenca.kom in sple- tni strani PD Komenda www.pd- -komenda.si, pod zavihkom špor- tnoplezalni odsek. Tjaša Pibernik, članica ŠPO Komenda V SPOMIN Davorin Karničar (1962–2019) Davo Karničar je najlepši dokaz, da so največji zmagovalci ljudje, ki se znajo učiti tudi iz porazov, iz njih odnesti najboljše in se vedno zno- va vrniti še močnejši. Kdor ga je za- res poznal, ga je moral imeti rad. In kdor je poznal njegove dosežke, ga je moral ceniti. Niti predstavljati si ne znam, kako globoko sled pušča njegov opus izjemnih smučarskih spustov generacijam, ki šele priha- jajo. In kako velika je praznina, ki je ostala za njim med vsemi tistimi, ki jih je imel najraje, jim bil mož, oče, brat in prijatelj. Verjamem, da bo na svoj način njegov duh vedno bival nekje na Jezerskem, tam, kjer se je njegova zgodba začela in žal mnogo prezgodaj tudi končala. Davo je imel veliko možnosti, da bi prenehal početi tisto, zaradi če- sar je postal sinonim za smučanje z nemogočih mest po nemogo- čih smereh. Leta 1993 mu je vihar na K2 zasul smuči, ki jih ob vrnitvi ni več našel, in tako je njegov prvi poskus smučanja s te gore propa- del, preden se je sploh začel. Leta 1996 se je na Mount Everestu na vi- šini 8200 metrov zaradi viharja, ki je terjal osem življenj, pravočasno obr- nil, vendar dobil hude ozebline. Leta 1998 mu je zdravje preprečilo spust z Daulagirija, enako se je zgodilo leta 2001 na Čo Oju in leta 2017 na K2. Izgubil je dve pomembni osebi, kar bi ga zagotovo lahko odvrnilo od njegovega poslanstva v gorah – brata Luka Karničarja in soplezalca Franca Oderlapa. Vendar Dava ni ustavilo nič. Vedno znova se je znal pobrati in prav ta lastnost ga je postavila med naj- večje. Opravil je spust z vseh naj- višjih vrhov celin, kot prvi zemljan leta 2000 tudi s strehe sveta, Mo- unt Everesta. Smučal je z Anapurne I in s tem poleg spusta opravil pri- stop na zadnjega izmed štirinajstih osemtisočakov, ki ga do takrat Slo- venci še nismo osvojili. Smučal je z Matterhorna, Mont Blanca, Eiger- ja, s številnih domačih gora po vseh mogočih smereh, celo po Sinjem slapu, kar še danes velja za dosežek na meji mogočega. Davo Karničar je bil eden tistih, ki so Slovenijo zapisali na zemljevid sveta s svojimi uspehi. Sinonim turnega in alpinističnega smučanja, samosvoj Jezerjan, je bil tudi sam kot gora – priti na njen vrh je dano samo izbra- nim. Drugim ostaja občudovanje iz doline. Davo je svojo življenjsko pot, ki se ji bomo poklonili v naslednji števil- ki Planinskega vestnika, sklenil na 78 svojem Jezerskem, pod svojimi go- rami, kjer bo za vedno svobodna bi- vala njegova duša. Marta Krejan Čokl Franci Kmetec (1954–2019) Ko se je avgust nagibal v drugo polovico, smo se poslovili od dol- goletnega planinskega prijatelja Francija Kmetca. Član Planinske- ga društva Vojnik je bil vse od nje- gove ustanovitve, a planinec – to je bil že veliko prej. Vse od včlanitve v vojniško društvo je sodeloval in bil aktiven pri različnih nalogah in ak- cijah. Njegovo poslanstvo se je za- čelo z delom markacista, sledila je pot načelnika markacistov. Franci- ja smo poznali tudi kot harmoni- karja in dežurnega obiskovalca na Koči pri Tomažu. Kot načelnik mar- kacistov je dosledno urejal in skr- bel za planinske poti. Sodeloval je s sosednjimi društvi in pomagal pri obnovi poti v občini Vojnik, tudi pri Slomškovi poti. Udeleževal se je iz- obraževanj in k temu spodbujal še ostale markaciste. Na Koči pri To- mažu je popestril srečanja poho- dnikov in planincev s harmoniko. Dajal je pobude za obnovo in nade- lavo poti. Ko je društvo Izvir, skupaj z Občino Vojnik, oblikovalo Modrija- novo učno pot, je Franci dodal svoje znanje in spretnosti markacista, ob svečanem odprtju pa je sodeloval kot glasbenik. Prav tako je bil akti- ven pri ureditvi poti XIV. divizije in Jakobovi poti. Poleg društvenih pri- znanj in zahval je prejel še prizna- nja PZS ter Knafelčevo priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo na planinskih poteh, za dosežke pri markiranju in vzdrževanju planin- skih poti ter vzgojo novih kadrov na področju planinskih poti. Da, pustil je sledi! Močne, trdne in markirane! Ob novici, da ga ni več med nami, smo nemo zrli pred- se, bolečina je zaobjela srce, solze so se pritihotapile v oči, besede so zamrle ... V petek, 16. avgusta, smo se mu po- klonili in ga z vsem spoštovanjem do njega pospremili na njegovo za- dnjo pot. Sprejet je bil v naša srca, v najlepših spominih bo spremljal naš korak, prisoten bo z nami v gorah, ki jih je imel tako rad. Imeli smo priložnosti povedati mu, kako radi ga imamo in kako spoštu- jemo njegovo delo in prijateljstvo. A njegov odhod je bil prehiter, pre- ran in pri vseh, ki smo ostali, bo za- vladala praznina. Ko bo jesen prišla v gorco, kamor nas je pogosto po- vabil, njega ne bo. Tu bo le delo nje- govih pridnih rok … Hvala ti, Franci! Zvonka Grum, PD Vojnik Stanko Murovec (1921–2019) Drvimo vsi v nek spomin v nek polmrak trenutka Nosi nas viharjev mesečina utrinek smo na nebu sanj (Boris A. Novak) V prvih julijskih dneh se je v Idriji iz- tekla življenjska pot Stanka Murov- ca - Staneta, kot smo ga planinci navadno imenovali. Skoraj stoletje je bilo dolgo njegovo popotovanje. Vidno, lahko rečemo neizbrisno sled je pustil v zgodovini idrijskega pla- ninstva, še posebej pri nastanku in razvoju ne le idrijskega − kar pri- morskega alpinizma. Stane se je rodil v idrijski Grapi. Otroštvo in mladostna leta je preži- vljal v času, ko se je na Primorskem z vso surovostjo šopiril fašizem. To so bila leta, ko je v pojočo idrijsko materinščino ostro vdiralo pove- lje v takrat osovraženi italijanščini: "Qui si parla soltanto italiano!" (Tu se govori samo italijansko!) A Stane je tako kot vsi Primorci ohranil ma- terinščino kljub vsemu terorju. Ko se je razplamtel svetovni spopad in prerasel v drugo svetovno vojno, je bil Stane kot zaveden primorski Slo- venec v uporni in po letih trpljenja zmagoviti partizanski vojski. Z vso zagnanostjo je sodeloval pri povojni obnovi porušene domovine. Opravljal je odgovorne naloge na Idrijskem. Bil je tudi, danes bi rekli župan takratne občine Idrija. Mož, ki so ga ljudje cenili in spoštovali ter z odobravanjem sprejemali njegove ideje in predloge. Zrastel in živel je med idrijskimi hri- bi; vzljubil je poti in steze, tudi na vi- dez morda neprehodne ovire po tej naši skrivnostno lepi pokrajini. Ve- del je, da je skrb za zdravo telesno aktivnost pogoj za uspešno delo in zadovoljstvo ljudi. Tako je poleg ostalih športnih panog v občini s posebnim občutkom in razumeva- njem podpiral delovanje našega PD Idrija, katerega član je bil. V vseh pogledih je vedno iskal nove poti. Tako smo se na Stanetovo pobudo že 31. marca 1973 ob njem zbrali ne- kateri planinci na ustanovnem se- stanku Alpinistične sekcije v Idriji. Bil je pravi vizionar in zaupanja vre- den organizator. Navezal je stike z Alpinističnim odsekom PD Ljublja- na - Matica in že isto leto je v Idri- jo prihajal in vodil alpinistično šolo priznani alpinist Tone Sazonov - Tonač. Prve vodene zimske ture v gore nad Bavšico, na Krnčico, na Krn pa smo opravili pod vodstvom alpinista zdravnika dr. Jožeta An- dlovica iz Nove Gorice. Krog alpini- stov se je širil in Stanetu je uspelo, da je PD Idrija 1. decembra 1975 že ustanovilo Alpinistični odsek; ta je bil takrat prva samostojna alpini- stična organizacija na Primorskem. Seveda je bil načelnik ob ustanovi- tvi in še mnogo naslednjih let neu- trudni Stanko Murovec. Delo v AO Idrija je bilo pod njegovim vodstvom iz leta v leto bogatejše. Redna (sko- raj masovno obiskana) alpinistična šola, opravljanje alpinističnih izpitov, plezanje v vse zahtevnejših stenah PLANINSKI VESTNIK oktober 2019 79