\ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državuh. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. las Naroda List slovenskih delavcev v cvAmeriki. The Lrst Slovenic Daily in the United States. Issued every day"* except Sundays and Holidays. NO. 113. — ŠTEV. 113. latere* ac Seeami-Olaaa Matter, StpUmbn 11, 1903, »t the Port Offic« at Kew York, K. 7., wider the Act of Oomgme of Karek B, 1B79. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 19, 1906. — V TOREK, 19. ROŽNIKA, 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XIV. — LETNIK SIV. Konec štrajka premoprjev na jup. V MISSOURLJU, KANSASU INDIAN TERRITORY JU IN AR-1 KANSASU SO ŽE PRIČELI Z DELOM. Tudi v Alabami prično premogarji z delom, in sicer pod starimi pogoji. ZBOROVANJA. -o-• K:i ('itv, Mo., 19- junija. Gla-Him J>u^odlK\ itero m) nedavno cklo niii tukaj uradniki premogarske unije in člani organizacije lastnikov rovov Soi.ith\v< -t< rn Coal <>i orators' Association v večini rovov v Missouri-iu. Kansa»u(, Indian Territoryju in sas.il pričeli Z delom. ZastOp-i»sfmih lokalnih unij pri Ilart-Ark., IkkIo pa s štrajuom na-ali, ker so mnenja, da sklenjena lia ni v -oglasju z zakoni drža- mngham, Ala, 19. junija. Pri •enci med unijakimi premogarji ■liki rovov so sklenili, da obnove plani no lestvico pml pogojem, ».ra dohiti premolar, kterega se i krivično nlačo za ves čas, v Napredek naseljevanja. Delavska banka Ai POMANJKANJE DELAVCEV. Farmerji v Kansasu potrebujejo 25 tisoč mož za žetev. Chicago, HU 19. jun. Iz Topeke, Kan*., se poroča, da potrebujejo ta-niužnji farmerji 25.000 delavcev, ako hočeio bogato žetev spraviti pod streho. Pomanjkanj« delavcev so zakrivil* /elezniee, ktere nočejo znižati vožnjo ceno delavcem. Žetev bode letos tako bogata, kakor že dolgo ni bila. PROTI ZAVAROVALNIM DRUŽBAM. Odločen nastop californijskih oblasti. S.ui Francisco, Cal., 18. jun. Governor Pardee in mayor Schmitz sta pri-poslala s\oj ultimatum onim zavaroval: im družbam, ktere odlašajo z iz-pla. anjem zavarovalnine, da bi tako zavarovance prisilili zadovoljiti se z manjšimi zneski, nego so oni, za ktere so zavarovani. Oovemer in mayor sta poslala vsem zavarovalnim družbam okrožnico. v ktere j poudarjata, da je bila California vedno bogato polje za zavarovalne družbe, ktere r,edaj po katastrofi nečejo izpolniti svojih dolžnosti. Končno zahtevata, da morajo družbe zavarovalne svote izplačati v polnih svotah in takoj, ker inače se bode proti njim strogo nastopilo. —--o-— Lokomotive padle v vodo. Wheeling, W. Ya., 18. jun. Dve lo-koniOv.n Cleveland, Lorain & Wheeling železnice sta pri West Wheelin-gu"zadeli skupaj in obe padli v reko. Trije uslužbenci so bili nevarno ranjeni. Samomor. Pittsburg, Pa., 19. jun. Mrs. Annie Busser se je včeraj ustrelila, ker je njen mož povabil k slavljenju svojega rojstnega dne same moške. Samomor je izvršila v navzočnsti vseh gostov. Krvavi krst. Včeraj zvečer so imeli pri William Id le rot hu v Williamsburgu, N. Y., krst, ktera slavnost se je pa žalostno končali.. Anton Fuksiewicz je v bolnici, kajti Idleroth mu je prizadejal nevarne rane, tako da najbrže ne bode več okreval. Zajedno z Idlerothom 6o zaprli še osem drugih gostov radi motenja miru. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate. Se tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti rrvmatinmu, oslabelosti in druge bo-tdttna. Steklenice po 60 in 25 eaotov. SAMO TEKOM JEDNEGA MESECA IZKRCALO SE JE V NEW-Y0RSKEJ LUKI 120,000 NASELJENCEV. Od teh so jih tekom meseca poslali nazaj, od kjer so prišli, samo 1685. IZ RAZNIH KRAJEV. Našel niŠki urad na EUis Islandu nam naznanja, da se je v minolem nit -cen v newyorskej Inki izkrcalo 120 tisoč- 951 naseljencev, od Ikterih so jih H>85 iK>slali nazaj v njihovo domovino. V druczih lukah republike se je v istem času izkrcalo 30,000 naseljencev. tako da znaša skupno število no-vodošleeev 150,000. Iz Evrope jih je prišlo 144,137, iz Azije 2793, iz Cana-de 1324 in zapadne Indije 1950. Na-ljevanje ruskih čifutov se je tekom jedaega leta pomnožilo za 50 odstotkov. Skupno število naseljencev tekom prve polovice leta 1900 bode presegalo milijon, tako da bode prekosilo vse dosedanje rekorde. PREMLADI ŠOLSKI RAVNATELJ. Učiteljica trdi, da jo je objel. Hackensack, N. J., 17. jun. V Ridgefield Parku, N. J., vlada nepopisno razburjenje in v sredo bode staro in mlado prisostvovalo po-sebnej seji šolskega sveta, kjeres bode dognalo, je li šolski vodja George M. Lasell v resnici učiteljico Olive Iving objel in jo potem opsoval. Oba sta mlada, oba sta lepa, oba imajo ljudje radi in oba sta ljubosumna. Nedavno je prišla gospodična King nepričakovano k seji šolskega sveta, da poizve, čemu za prihodnje leto ni dobila službo učiteljice. Ko jej je predsednik Henry Fischer odvrnil, da je pre lena, odvrnila mu je jokaje, da ona ni jedina lena učiteljica, toda šolski ravnatelj med učiteljicami nima upliva. V septembru jo je v nekej sobi objel in to kasneje zopet obnovil v pričo drugih učiteljic. Zopet pri druge j priliki jo je pa psoval z besedami' '' damned fool' Predsednik C. W. Mergler je takoj določil Čas, da se zasliŠita obe stranki, zajedno se je pa čudil, čemu je imenovana učiteljica toliko časa molčala. Učiteljica King tudi trdi, da je ravnatelj Lasell neko drugo učiteljico poljubil. Nezgoda izletniškega parnika. Province town, Mass., 19. junija. Izletniški parnik Cai>e Cod, na kterem je bilo 40 potnikov, zavozil je miljo daleč od tukaj na pesek. Potnike so prepeljali na kopno. Parnik še niso rešili. ČESA POTREBUJEMO. Ako hoče imeti kak narod velik u-gled pred svetom, je treba združiti vse narodove sile v skupno moč, odločnost in odpor, kflr pomenja, da mora vsakdo izmed nas doprinesti svoj del k temu ugledu in mora vzgajati svojo deco v istem duhu. Naša dolžnost je, da damo dovolj hrane truplu, ker to je podlaga moči in odločnosti. Z ozi-rom na to pa na svetu ni nič boljšega, nego je Trinerjevo ameriško grenko vino. Ako se ga rabi takoj, ko odpove moč kacega organa, tako, da ne more vršiti svojih dolžnosti, se za trdno lahko zanesemo na imenovano Trinerjevo vino. Ono je naravno rodbinsko sredstvo, kterega upliv na želodec še ni nadkrililo kako drugo sredstvo. Ono pomladi kri in z njo vse truplo. Ono daje mišičevju novo moč, kar velja tudi o možganih in živcih. To so naravne posledice pravilno prebavljene hrane. V vseh slučajih slabega teka in slabosti je Trinerjevo ameriško grenko vino jedino pravo sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI. pred-propadom. V CHICAGU, ILL., USTANOVLJENA DELAVSKA BANKA NA SLABEJ PODLAGI. Zavod se ni oziral na zakone države Illinois. DELNICE SE SLABO KUPUJEJO. Chicago, 111.. 19. junija. Znana delavska banka Commonwealth Trust & Savings Bank obstoji jedva mesec dni in že jej preti propad. Glavni pravnik je namreč naznanil vodstvu banke, da je zavod kršil bančne zakone dr-žave Illinois ir. da se v mnozih slučajih sploh ne ozira na državne določbe. Takoj nato so bančni ravnatelji zborovali in sklenili poslati ravnatelja Drehlova v Springfield, da se tam posvetuje z glavnim pravnikom, da tako prepreči, da vlada banko ne zapre. Zakon določa, da mora vsaika banka, ktera je vpisana v kakej drugej državi, dati svoje knjige v vpogled državnemu auditorju. Tega pa delavska banka dosedaj še ni storila Nadalje mora imeti vsaka banka za 200 tisoč dolarjev delniškega kapitala, katerega mora biti saj polovica vplačanega. Delavska banka je pa dosedaj prodala Je malo delnic. NAJVEČJI ČLOVEK NA SVETU. Rus Mahnov je dospel v Ameriko. A" New York je dospel največji človek na svetu, Rus Mahnov, kteri je visok 9 čevljev in 7 palcev. Na Ellis Islandu je provzročil velik strah — ne komisijonarju Watehornu in u-radnikom, ker ti se boje le politikov, pač pa restavraterju Harry Balfeyju. Mahnov je namreč v nedeljo pojedel za zajutrk dva Porterhouse stea-ka. 10 na mehko kuhanih jajc, štiri hlebce kruha, G jabolk, 6 banan in 8 pomeranč. — Restavrater Balfe je odšel takoj k komisarju in mu je naznanil, da bode zelo vesel, ako Mah-novu kmalo dovolijo ostaviti naselni-ški otok. Komisar je tudi to storil in poslal ]>o Hammersteina, pri kterem se bode velikan kazal. Mahnov je doma iz okolice Moskve in je sin priprostega kmeta. Njegovi bratje in sestre so normalne velikosti. Tudi on je bil do svojega šestega leta navadne velikosti, toda potem je pričel izredno hitro rasti. Na parniku Pretoria, s kterim je dospel Mahnov v Ameriko, morali so mu napraviti posteljo na tleh v naj-večjej kajiti. Mahnov je star šele 26 let. — -o- Privezali dečka k železničnem tiru. Glen Falls, N. Y., 19. junija. Včeraj popoludne so našli vslužbenci Delaware & Hudson železnice med Fort Edwardom in Sandy Hilloin lOletnega dečka Benjamina Scotta privezanega na tir imenovane železnice. Deček je bil skoraj nezavesten in so ga bas pra-časno odvezali, Ikajti kmalo potem je pridrdral nek vlak. Deček, kteri živi v Fort Edward, naznanja, da sta ga vjela dva tram-pa, ko je bil na potu proti domu. Koliko časa je bil pritrjen k relsom, se ne spominja. Policija sedaj išče trampe. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za i 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri tek vaotak. Doma ae nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja etbitka. Faie denarne poiUjatre izplačuje ckr. poštni hranilni ara* t 11. de 12. iiafc. Denarje nam poalatl je aajprillč-aeje do f25.00 ▼ gotovini t priporeče-aom ali regiatroTaaam plimi, veije maska pe Domestic Postal Memsy Order ali pa Haw York Bade Draft. FBAOT IŠM1, Iff Imswicfc Street, Haw York 17SS Si Olaiz Novosti iz Californije. Tamošnje obrti. CALIFORNIJSKTM INDUSTRIJAM ZADNJA POTRESNA KATASTROFA NI NIČ ŠKODOVALA. Velikanski poštni promet v SanFran-ciscu. — Nakopičenje tovorov v Oaklandu. POMOČ. San Francisco, Cal., 19. jun. Kakor naznanja tukajšnja poštna oblast, je morala pošta v minolem tednu 24.000 pisem objaviti v listih, ker jih niso zamogli dostaviti adresatom. Prihodnji teden bode to število brezdvomno izdatno manjše, tako da bode treba vsaki teden anoncirati le po 3000 do 4000 nedostavnih pisem. Tekom zadnjih štirih tednov so prinesli pismo-noše 200.000 pošiljatev nazaj, ker jih niso mogli dostaviti. Potresna katasi/ofa californijskim industrijam ni mnogo škodovala in razvoj bode napredoval kakor pred katastrofo. Tovorni kolodvori Southern Pacific železnice v West Oaklandu so polni tovorov. Na tirovih stoji nad 1700 vagonov, kteri so naloženi z raznim blagom. Washington, 19. jun. Finančni odsek zvezinega senata je dovolil bankam v San Franciscu depozit v znesku $10,000.000 za dobo 10 let. V 999letno ječo zamorec. SKRAJNO PAMETNA PRAVICA IN JU STIC A V DRŽAVI TEXAS. Radi malenkostnega prestopka so v Fort Worthu obsodili nekega zamorca. V SLED DEKLETA. -o--- * Fort Worth, Texas. 19. junija. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo za-morea Snow Williamsa, kteri je prišel nepozvan v sobo neskega belega dekleta, ktero je prijel za nogo — v 9991etno ječo. Deklica se je zamorca prestrašila Ln je pričela kričati, nakar so prišli sosedje. kteri so ga prijeli in potein izročili policiji. Ker so se ravno vršile porotne obravnave, se je tudi obravnava proti zamorcu takoj pričela. Porotniki so spoznali zamorca Ikrivim in salomoti-ski sodnik ga je obsodil v ječo za dobo 999 let. Parnik v nevarnosti Italijanski parnik Vincenzo Bona-no je pri Fire Islandu obtičal v pesku in vsi poskusi parnik spraviti v plovno vodo, so se izjalovili. Na parniku je 3G osob. Kedo je zakrivil izgrede v Cananeji, Mexico. Washington, 18. jun. Državni oddelek je dobil iz Cananeje, Mexico, dopis, da so znane nemire provzročili agitatorji delavske organizacije Western Federation of Miners, kteri so Mehikance naščuvali proti vladi. A-gitatorji so nameravali tamošnjo banko razstreliti z dinamitom in uprizoriti revolucijo proti predsedniku Di-azu. Umorila svojega soproga. Los Angeles, Cal., 19. jun. Tukaj so zaprli gospo Arillo Scheckovo in Ernesta G. Stackpoleja, ker je imenovana žena pomagala svojemu ljub-čeku svojega moža umoriti. Stackpole je njenega moža dne 14. t. m. za vrat -no ustrelil. Vlak ponesrečil. Bridgeport, Ohio, 19. junija. Miljo hoda južno od Bridgeporta na Baltimore & Ohio železnici zavozil je posebni vlak superintendenta Loreeja v nek tovorni vlak. Kacih 10 osob je ranjenih. Vojaška kontrola. V BJALISTOKU JE VOJAŠTVO Z OROŽJEM NAPRAVILO ZOPET MIR. Usmrtenih je bilo kakih 200 Židov. Pretirana poročila v dogodkih v Bjalistoku. POLOŽAJ. Petrograd, 19. jun. Včerajšnji dan je minil v Bjalistoku mirno. Napadi na zidove se dogajajo sedaj le bolj po-redkoma. Revolucijonarji tu pa taji streljajo na vojake. Včeraj so se vršili pogrebi pobitih čifutov, ne da bi pri tem prišlo do kakih izgredov. V ostalem je pa mogoče, da pride vsak čas do novih nemirov. Ulice so polne vojakov. Krakovo, '-.»str. Poljska, 18. jun. Dopisnik tukajšnjega li?ta "Nowa Reforma" brzojavlja iz Bjalistoka, da je četa vojakov odšla zjutraj po prvih tamošnjih izgredih v gozd, kamor je bežalo 000 Židov. Vojaki so park rat ustrelili in baje usmrtili 80 čifutov. London. 18. jun. Iz Bjalistoka se poroča, da so tam domačini pobili 2000 čifutov, kar je pa gotovo na židovski način pretirano. V par dnevih je baje pričakovati vsestranskega prolivanja krvi v Rusiji. Odesa, 18. jun. Iz Bjalistoka se brzojavlja tukajšnjemu listu 'Novosti', da je videl dopisnik na ulicah Bjalistoka ležati najmanj 290 ubitih čifutov. Mnogo trupelj je bilo zelo razmesarjenih. Pri izgredih je bilo šest kristjanov usmrtenih in osem ranjenih. Protižidovski nemiri so se pričeli v Zablodowu, Gnieždziacu in Os-wieszu na Poljskem. Petrograd, 18. jun. Iz Bjalistoka ni novih poročil in nijeden časopis ni dobil direktnega poročila od svojih tamošnjih poročevalcev. Tudi parla-mentna komisija, ktera je odšla v Bjalistok. da prouči tamošnje klanje čifutov. se še ni oprlasila. Vlada namreč ne pusti odposlati iz mesta ni jed-nega poročila, iz česar je sklepati, da je položaj skrajno resen. Petrograd. 18. jun. Ustavni demo-kratje se nameravajo pridružiti revolucionarjem. Razburjenje je tako veliko. da se ustavni demokrarje resno bavijo z vprašanjem, bi li ne bilo u-mestno, taktiko njihove stranke pre-meniti in odločno nastopiti proti vladi. Vodje radikaleev Rotičev in Na-bukov izjavljata, da je neobhodno potrebno. da parlament deluje sporazumno z revolucijo. "Novo je Vre raj a'' trdi. da so u-stavni demokratje v resnici sklenili v par dnevih prenehati poslovati v prid vlade. Pekarne v Petrogradu so še vedno zaprte in štrajkarji so zapretili, da lx>do vsako pekarno, ktera bi skušala peči kruh. razdejali. Glasom poročil iz notranjih krajev se povsodi vedno bolj razširja štrajkarsko gibanje. O novih štrajkih se poroča iz Jekateri-noslava, Saratova in od drugod. Na Kavkazu so roparji napadli dva vlaka in na Poljskem so ustavili tri poštne vozove. Petrograd, 18. jun. Agrarični nemiri so se izredno razširili in tudi vojska je dozorela za nemire. Vlada neče ugoditi zahtevam parlamenta in konflikt je neizogiben. Vodje prole-tarcev, kteri so se že par mesecev pripravljali na naskok, so mnenja, da je sedaj prišel pravi čas in njihovi nameni so odvisni od vspehov. Ako vlada podleže, ]>otem oni ne bodo prepustili vladanje parlamentu, temveč bodo sami to storili. Vsi sedanji štrajki se vrŠe le navidezno vsled ekonomičnih razlogov, dočim so v resnici politični. Odbor brezposelnih ni nič druzega, nego re-volucijonarna organizacija. Tukajšnji in okoličanski peki so pričeli štrajkati in peko le črni kruh, kakoršnjega jedo- revnejši sloji prebivalstva. Ulice so polne delavcev. V Terjokih na Finskem je včeraj zborovalo 15.000 delavcev. Vlada namerava počakati, da prično ljudje z ustjo in šele bode storila ono, kar smatra potrebnim. Ulice so polne patrulj in vojrfštvo straži vse kolodvore, toda vlada ne stori ničesar, da bi omejila agitacijo. Vsi železničarji se pripravljajo na štrajk. List "Reč" zopet pozivi je carja, naj reši položaj s tem, da odslovi mi-nisterskega predsednika Goremykina. Vladivostok. IS. jun. Blizo kolodvora v Progranitečnaji ob kitajskej istočnej železnici skočil je osobni vlak raz tir. Sto ljudi je usmrtenih in ranjenih. Varšava, lS.jun. Teroristi so ustrelili včeraj zvečer na ulici nekega policaja in njegovo ženo. Med Krosnowicami in KJodawo je tolpa teroristov napadla poštni voz. Lopovi so ubili voznika, dva vojaka in konje ter odnesli poštne pošiljat ve. Moskva, IS. jun. V hotelih, kavarnah in parkih se ne govori drugo, nego o bližajočej se ustaji. Kljub pro-povedi se v predmestjih vrše vsaki dan zborovanja, pri kterili so propagira le za revolucijo. Boulevarde je zasedlo vojaštvo. Wilno, IS. jun. Vojaški poveljnik, general Bader v Bjalistoku je imenovan generalnim gubernatorjem. Iz Avstro-Ogrske. Zmaga Goluchowskega. GRAJANJE MINISTRA INOSTRA-NIH DEL OD STRANI OGRSKE DELEGACIJE NI OBVELJALO. Za Goluchowskega se je zavzel ogrski ministerski predsednik Wekerle. INOSTRANA POLITIKA. Dunaj, 10. junija. Minister inostra-nih del, grof Goluehowski, je premagal Košutovo stranko, ktera ga je skušala radi njegovega nasprotovanja Ogrskej pripraviti ob urad. Prvotno se je trdilo, da bodo ogrski dele-iratje glasovali pruti proračunu tniui-sterstva inostranih del v znalk, da ne odobravajo avstro-ogrske inostrane politike. Po daljšej debati so pa člani ogrske delegacije proračun vendarle odobrili. Ogrski ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle -e je zavzel za Goluchowsfeega. Košutovci so pri debati napadli ]*>-litiko Go'.'uehowskega in Še posebej trozvezo. Oni so izjavili, da bi on lahko preprečil napade nemškega časopisja na Ogrsko, mesto da bi spremenil Avstrijo v slugo Nemčije. Grof Zichy je predlagal, da se zahteva odstop ministra Goluchowskega. Zichy je izjavil, da je nastalo gibanje, da se Nemčijo po]x>lnoma izolira in zadržanje Italije je sumljivo. Le Avstro-Ogrska je ostala na strani Nemčije. Ako je treba napram Ba.!Uanu sovražno nastopiti, potem prevzame glavno itlogo te sovražnosti — Avstrija in radi tega na Balkanu ne marajo za Avstrijo. Goluehowski je izjavil, da trozveza za Avstro-Ogrsko ne pomenja jarma, kajti dandanašnji ne more ni jedrni država obstati brez kake zaveznice. Končno je Goluehowski tudi izjavil, da bode vztrajal pri svojem programu. — Praga, 19. junija. V vaseh Selanv, Smlcliov in Konopište ob reiki Siizava je vsled deževja nastala velika povo-denj. Voda je razdejala 00 hiš in odnesla razne jezove ter mostove. Sedem ljudi in vse polno živine je vto-ni!o: UKRADENEGA DEČKA SE NISO NAŠLI. Stariši Freddie Mutha morajo plačati $2000 odkupnine. Philadelphia, 19. jun. Sedaj jo mi-nolo ravno teden dni, odkar so nepoznani zločinci ukradli sedemletnega Freddie Mutha, ne da bi zamogle oblasti najti kake sledove o nesrečnem dečku. Stariši so v svojem obupu sklenili z roparji direktno obravnavati in jih čuvati pred kaznijo, ako jim pošljejo otroka nazaj. Roparji so dečkovim starišem naznanili, da jim dečka rruejo, ako jim plačajo $2000 odkupnine. Zajedno so pa tudi zapretili, da bodo dečka mučili do smrti, ako ne dobe denarja. NAZNANILO NAROČNIKOM. Vso one naročnike, kterim smo poslali račun in obvestilo o potečenej naročnini, vljudno prosimo, da blagovolijo isto do konca tega meseca poravnati, oziroma ponoviti, sicer bode-mo s pošiljanjem lista prenehali. Upravništvo "G'asa Naroda". Nesreče na morju, Viharji na Atlantiku, OB SEVERNEM OBREŽJU OTOKA NEW FOUNDLAND SE JE R A Z B IL O VEČ LADIJ. Jadranka Riddie Feore se je na p tu v Puerto Padre na Cubi potopila. O SODA MORNARJEV. Sr. John's, N. F.. l!>. junija. Tekom zadnjega viharja sta >e razbili jadrau'ki Camena s 4."» in Ocean Queen s 13 ribiči ob severnem obtv/ju ot« ka New Foumlland. Mo/.tvo so j«» k sreči rešilo. Valov je je splavilo na kopno razvaline jadranke Dauntless in sploS* no se sodi, da je vse mo/tvo vtonilo. Tudi za razne druge ladije so ljudje v neprestanem strahu. Zadnji vihar je napravil ob vsem obrežju velikansko škodo. Havana, Cuba, 19. junija. Sest mornarjev jadranke Riddie Feore, kapitan Alley, iz Alabame, kakor tudi 2 ženski so dospeli semkaj. Jadranka je odp/ula dne 20. maja iz Sabine Pass v Texasu v Puerto Padre, Cuba. V viharju jc zgubila Jadranka jadra in krmilo ter se je razbila pri Punta Jedia. Dve osob i sta vtonili, ostali so plavali !k bregu. KRETANJE PARNIKOV. Doipell io : Furnessia IS. junija iz Glasgowas637 potniki. Dvspeti imajo: Ultonia iz Reke. Finland iz Antwerpena. Noordam iz Rottei-dama. Princess Alice iz Hamburga. Oceana iz Hamburga. Georgie iz Liverpool«. Koenigin Luise iz Genove. Cheruskija iz Ilambunga. Teutonic iz Liverpoola. Sofia Holienberg iz Trsta. Deutschland iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Graf Waldersee i/. Hamburga. La Provence iz Havre. Cedric iz Liverjx>o]a. Teresa iz Trsta. St. Ijouis iz Southampton«. St. Andrew iz Antwerpena. Caledonia iz Glasgow«. I.hI Gascogne iz Havre. Erny iz Trsta. Vaderland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Gerty iz Trsta. Odpluli so: Kaiser Wilhelm II. 19. junija v Bremen. Prinz Adalbert 19. junija v Genovo. Caronia 19. junija v Liverpool'. Cevic 19. junija v Liverpool. Odplnll boda: Oceanic 20. junija v Liverpool. Potsdam 20. junija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 21. junija v Hamburg. La Savoie 21. junija v Havre. Cretic 21. junija v Genovo. Bremen 21. junija v Bremen. Finland 22. junija v Antwerpen. New York 23. junija v Southampton Campania 23. junija v Liverpool. Koenigin Luise 23. junija v Genovo. Furnessia 23. junija v Glasgow. Pretoria 23. junija v Hamburg. Oceana 23. juiuija v Hamburg. „. - day, except Sundays and Holiday;. Subscription year./ $3.0C. Advert,'scinent cn agreement. Zz. ogiase do de»et vrstic se plača X centov. Dopisi brez podpiia in osobnosti se jc natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Moray Order. Pri spremembi kraja naročnikov »rosirr.o, d.i se nam tudi prejšnje bivali* >čc n^nani, d;i hitreje najdemo naslov-' lika. - Dopisom in pošiljatvam naiutvJke 'iuzlev. «Gla:» NHroda0 Greenwic*' Street, New York Cite Naseljenci. ud. P1 Oui naši sodržavljani, kteri leto za letom j h * rabijo svoj prosti Čas za to, tla na nesmiselni način agitujejo proti naseljev anju, o kterem zatrjujejo, da je ouu krivo za slabe razmere, ktere vladajo pri nas; potem gotovi zastopniki v uonirrfsu ,kteri love glasove s predlogi proti naseljevanju — vsi ti lajo niti besedice za to, da i. koliko mora vsak naselje-ti, da si zamore s trdim de-.<>m v potu svojega obraza prislužiti .svoj vsakdanji kruli. Semkaj d oŠ lega delavca čaka tukaj pred vsem osoda, *ia m<>ra potem, ko mu milostno dovolijo izkrcanje in i^o plača predpisani davek, opravljati ona dela, za ktera te domačini niti ne zmenijo. In taka dela se odkažejo v prvej vrsti marljivim in z malina zadovoljuim Slavja-iiorn in Italijanom, kteri so se ločili od svoje žgan * je in polentovske eksisten-cc, da si o »tran morja najdejo bo.jšo prihodnost. Mnogo javnih in zasebnih del bi se ti iom zadnjih let tie izvršilo, ako bi za delo ne prijeli te vrste delavci in to v službi ]K»g4xlbetiikov, kterim so k>je v>ake druge ijarodnosti, prihajajo prostovoljno v roke izkorišče-vah-i m, kteri so njihovi rojaki, kteri znajo z la.-ix a\ irn govorom pridobiti no»oiiošhcc, da sklenejo z njimi po-kti rih so ne morejo več reje razvidno iz letnega poro-i .ic_ra komisarja John N. Bo-eri p>ruča o tem newyorske-n i mavorju. On naznanja, kako nečloveško ravnajo ti padroni s svojimi lastnimi roja'ki, ktere pošiljajo kot 3>ogodbene delavce v močvirne kraje. Floride, kjer prepuste belo sužnje poln«, ko postanejo bolni in za delo nesposobni, žalostnej o sodi. Postavodaja je z ozisoin na posredo-valnice dela izdala vsakovrstne zakone, toda padrouorn ni zamogla priti do /.ivega, k«*r imajo na svojej strani "itikarje. Kadi ti .ra bode ostalo gixl l>t*, žiti. i >•1 '.a. 1 t tuli v nadalje \ >e pri visti bodti se v nadalji ■naseljevanju. -t a rem in nati-agitirali proti Število mi na uri. Mii oki mu je znano, zakaj se število 4 na urali piše napačno > lili, ne pa z edi so pravim rimskim znakom IV. Povest o tem je sledeča: Prvo uro na Franco- vem je izdelal leta 11*70 Henri Nick ter jo poklonil kralju Karlu V., ki ima pridevek "Modri". Kralj je liil baje res pametna glavica v praktični politiki in vladanju, toda v šolskih predmetih pa ni bil p>sebno jkkI-fltovan. Kazveselil se je darila, toda da bi pokazal, da se tudi kaj s{>ozna aia take stvari, je iskal na uri, da bi našel kako napako ter naenkrat opo-v ril umetni va: *4 Številke ste napra-\ ili napačno." — 4,Kako to, veličanstvo?" — "Štiri se vendar piše s štirimi črtami?" — "Veličanstvo, se motite." — ".Faz se nikoli ne molim!" jo z a grmel kralj, a umetnik je moral ''popraviti" številko, ki je potem ostala napačna do današnjega dne. — Polkovnik — urednik. Polkovnik italijanskega generalnega štaba Enrico Barone, ki je bil mnogo let na Dunaju vojaški ataše, je odložil svojo saržo ter v stopil za glavnega uirednilka v uredništvu "Tribune". Vzrok je bil ta, ker mu je načelnik generalnega štaba prepovedal dopisovati o vojaških stvareh v "Tri- Chicaška mesarska obrt. Ker se sedaj brezdvomno vsakdo zanima za mesarsko obrt v Chicagu, bodo naslednje j>odrobnosti o tej obrti brezdvomno zanimale naše eitatelje. Kraj jeklene in železne obrti v na-šej republiki zavzema klanje živine in prepariranje mesa ter mesnih produktov zajedno z drugimi v to obrt spadajočimi strokami glede dohodikov prvo mesto. Glasom izvestij ljudskega Štetja v letu 1900 znašal je produkt vsek klavnic v Zjedinjenih državah $790,252,586, d očim se je istega leta izdelalo in prodalo za $803,90S,277 že-lezniii in jeklenih izdelkov. Z oziram na neto-dohodke ima pa mesarska o-brt izdatno prednost pred železno in jekleno, kajti čista vrednost teh produktov znašala je leta 3900 432 milijonov 087 tisoč 119 dolarjev, dočim je ona mesarskih dosegla izdatno svoto $084,119,221, tako da znaša razlika v prid mesarjev $251,432,102. Chicago nadkriljuje vsa ostala mesta, v 'ktarih se koneentruje mesarska obrt. Medtem, ko se je v minolem letu poklalo v mesarskih mestih Chicago. Kansas City, Omaha, St. Joseph in St. Paul 38 milijonov glav goveje živine, ovac in prešičev, odpade od te-ga števiia skoraj 19 milijonov glav na Chicago. V imenovana središča mesarske obrti se pripelje vsako leto 700,000 vagonov živine in iz tega je razvidno, kolikega pomena je ta obrt tudi za naše železnice. Dovažanje živih živali in i a sne j i razvoz produktov daje naravno železnicam in parobrod-nim družbam izdatne zaslužke, kajti izdelki mesarjev se razpošiljajo v vse dele sveta. Tekom vsega leta je v glavnih mestih te obrti od 150 milijonov do 300 milijonov funtov mesa v refrigatorjih in od te svote odpade samo na Chicago 100 milijonov funtov. Vsaki teden se razvozi ]>o naših železnicah 2S.000 ton mesa. Tekom zadnjih deset mesecev izvozi o se je iz Zjedinjenih držav za 161 milijonov dolarjev mesa in za 33 milijonov žive goveje živine. Past. (Humoreska.) \ pisarno dobro znanega odvetnika je za necega dne prihitel večletni znanec. trgovec Vinko Kovc; na obrazu mu je bilo videti veselje. "Sedaj pa imam tega Ikerlca v pesteh"', se je radoval, v roki pa imel kos papirja. il Sedaj se ne zmuzne, sedaj je v lebet." "Ko, kteri sovražnik pa je v vaših pesteh?" vprašal je smeje odvetnik. "Vi se vprašate, kedof Zbigale moj umazani tekmec, kteri mi že vse leto ogrenjuje življenje s svojim podim počenjanjem. Toda sedaj je prijel plačilni dan, sedaj me bode še le pjznal. Ta papir je njegova s.idba, s tem ga pripeljemo pred sodnika." "Pokažite mi," je prekinol odvetnik razgretega Kovca. Toda poslednji ni dal papirja iz rok in nadaljeval : ' " Najpreje vam moram vse povedati. Cigaleta je moralo zelo ujeziti, ko sem danes zjutraj zabavljal čez njegovo blago; tik pred poludnevom zazvoni telefon in me nekdo pokliče. "A.i ste sami?" vpraša me glas, ikte-rega sem takoj spoznaj kot njego-v ega. "Da", rekel sem začuden nad nje-govo predrznostjo. "Kaj želite oil mene ?T' "Jlotel sem vam le povedati, da ste več nego star. neumen osel, da ste. .. " "Počakajte!" sem zaklical, ko mi je nekaj dobrega na spomin prišlo; z nego sem pa tako dolgo po tleh tol-\el. da je .prišel komi Ripšel. "De-liite drugo cev na uho in zapišite vse, kar bodete slišali!" Ripšel je namreč komi in nato sem zaklical na telefon: "Nisem razumel ,prosim Še enkrat, toda jaisno!" Kes sem dobil odgovor, moj komi je komaj zamogel tako hitro pisati: " .. .niste samo stari, prismojeni osel, temveč tudi kamela ste", in same talke psovke mi je klical, gospod doktor. Jezen sem bil, da sem se tresel, ali vzdržal sem se in bil kmalo zadovoljen, češ, saj se je vjel. Ko je prenehal psovati, sem mu zaklical: "Vsaka beseda je protokol i ran a, vi ste me vpričo mojega uomija psov al i; on je priča, tožil vas bodem. Konec!" "Gospod!" zakliče mi komi, kteri je cev telefona še držal na ušesih in hkrati postal rudeČ v obrazu; "on pravi, vi in priča naj ga... oprostite, da ne moram to izreči, ker se ne strinja s častjo— " "Tudi tako dobro, gospod Ripšel, le zapišite, saj si lahko mislim. Obesite cev, da si še kaj ne predrzne. Sella j imamo vse v ro>kah, da ga pokličemo pred sodnika." Vzel sem protokol in k vam prihitel. Sedaj, gospod doktor, napravite precej tožbo zaradi žaljen j a časti. To pot mora zgubiti, vjel bode v zapor. Ali ne?" "To še ni gotovo", je odgovoril s premislekom odvetnik. "Ali je psovke izvan vašega komija še !kdo drugi slišal?" "Xa moji strani ne, toda priča je dovolj, saj je vse zapisano.'* "To ni dovolj, postava zahteva javnost ali več ljudi. Jedna priča še ni javnost, niti več ljudij. Pri sodniji ne moremo tožiti, Ako bi saj dve oriči ime.i!..." "Na, ta je pa lepa", nadaljeval užaljeni. "Sedaj sem mojega komija napravil za pričo, da ta ve, da me je imenoval starega osla in Bog ve kaj še vse, ali naj vse tako ostane? Kaj naj sedaj storim?" "Najbolje je, da zadevo opustite. Ne da se nič napraviti, ako greste tudi na policijo." " Vi lahko ta'ko govorite, ali jaz hočem zadoščenja pred mojim komijem, kteri je vse slišal; ne, to je preveč. Sam si bodem pomagal. Le počakaj!" Nato je odhitel iz pisarne, a čez je-dno uro se je vrnil malo klaveren. "Vendar nisie napravili kako neumnost?" je vprašal odvetnik. "Oh, ta stari lopov je z vsemi mazili namazan, samo ne z dobrim. Na telefonu sem mu vrnil osla, ali ikdo se je oglasil. Ne surovež sam, temveč — dve priči. Na vsako stran telefona je postavil jednega komija, da na vsako besedo pazita in bi bila v slučaju žal jenja priče za njih gosx>o-%arja. Premislil sem si mu vse vrniti. Ta kerlc je kriminalno prebrisan ali ne?..." Iz Hrvatske. Zagreb, v maju. Ban Pejacsevich je ostal na banski stolici, dočim je podban Chavrak de-misijoniral, a se nič še ne ve za njegovega naslednika. To je na Ikratko vse, kar je pri nas za liip novega. Vse-kako pa je potrebno, da se podrobno bavimo s tistimi par sejami našega sabora, ker se je v njih pokazalo, ka-kov bi moral biti vedno naš parlament, da je dostojen našega naroda! V času, !ko so madjaroni posedovali sabor-sko večino, je vladala v saboru samovolja njega predsednika Vase Gjur-gjeviča. Ta človek je ie kakor iz jmj-seibne milosti podeljeval besedo kakemu opozicijonalnemu jx>slancu, a čim je ta poslanec rekel, !kako ostrejo besedo proti paševanju okrajnih predstojnikov, takoj ga je predsednik opominjal. odvzemal mu besedo in ga izključil iz več saborskih sej. Tako se je gospodarilo poprej, sedaj pa se je vse to spremenilo od temelja. Poprej je bil interes občinstva za sabor uprav minima.en, sedaj pa, odlkar so v večini sabora narodni ljudje, prihaja svet iz mesta in pokrajine, samo da vidi, kako se branijo narodna prava. Sedaj sedi na predsedniški stolici mož, na kterega more biti naš sabor posebno ponosen: mož, ki je prestajal preganjanja sistema, ki je pokazal svetli svoj značaj ob neštevilnih prilikah in o čegar rodoljub ju in svobodomiselnosti ne treba še le posebno govoriti. To je dr. Bogdan Medakovič, človek, ki je v svojem nastopnem predsedniškem govoru izjavil, da gine po svobodi, da mu je najsvetleji cilj: delo za uvedenje najširših ustavnih svobod v Hrvatske j. Na podpredsedniški mesti sta stopila: dr. Mile Starčevič, sinovec pokojnega dr. Antona Starčeviča, ki predstavlja v saiborsikem birovu Star-čevičijance, drugi i>odpredsednik pa je nrvoboritelj daruvarskih Hrvatov, dr. Mirko Grahovac, človek, ki je sicer sedaj prvikrat prišel v sabor, ki pa je po vsej Hrvatski poznan zbog svojega vzornega rodoljubja, iki je že ob veeih volitvah skušal kandidirati, a je redno ostajal v manjšini za dva ali tri glasove za madjaronskim kandidatom. Med zapisnikarji sabora imajo koaliranci 3, Starčevičijanci pa dva svoja člana. Od koaiirancev so izvoljeni ilr. Vratoslav Br.ič, Gustav Modrušan in Jo van Banjanin, od Star-čevičijancev Ivan Peršič in dr. Vladimir Frank. Madjaroni so mislili, da bodo mogli vsiliti saboru svojega predsednika in dva zapisnikarja. Ali ni se jim posrečilo, ker je opozicija brez razlike strank volila gornje v saborski biro. Od strani opozieije so bili v teh sejali predloženi važni nujni predlogi. Prvega je predložil v imenu celokupne opozicije dr. Josip Frank. Ta predlog je šel za tem, da se uspostavi porota za tiskovne stvari, oziroma,, da se zaustavijo vsi nedovršeni in zapo-četi politični procesi, tki so bili uvedeni ali se vodijo od dneva odprave porote. Ta predlog je opozicija jedno-glasno vsprejela, madjaroni pa so molčali, kakor da imajo usta zamašena. Drugi predlog je predložil v imenu celokupne opozicije dr. Dušan Popo-vič. Ta predlog pa je šel za tem, da se z zakonom za jamči popolna imuniteta narodnih poslancev. Opozicija je tudi za ta predlog glasovala kakor en človek, madjaroni pa so zopet molčali in niso glasovali, s čemer so priznali svoje prejšnje nečuveno in nečloveško postopanje s kršenjem po- Cast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignae Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovie, Box 81, Mountain View, Cal,; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, o Chestnut St., Caiumet, Mich., in Amdro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovens k _> katolik o slanske imunitete. Tretji nujni predlog je predložil v imenu opozicije dr. Edo Luk i nič. Ta predlog — ki pa ni prišel na glasovanje — je šel za tem, da se na bližnjih dopolnilnih volit vali za jamči po polna volilna svoboda avtonomnemu uradništvu. Vrhu tega je bil v posebni seji odbora za pravosodje jednoglasno vsprejet predlog dr. Magdiča, da se porota takoj zopet uvede. To so torej na kratko stvari, ki nam pojasnjujejo, da je opozicija v treh-štirih dneh poikazaia, da je v stanu storiti več dobrega, nego je "narodna" stranka storila v dvajsetih letih. To je res narodno delo in vsa čast gre naši opoziciji! Naj bi le dalje hodila po tej poti, ker ta pot, ki jo je ubrala v teh nekoliko sejah, vodi do preporoda Hrvatske. Ta preporod pa je prenujen. I>ne 17. maja je bil naš sabor od-godjen s saborskim reskriptom biž-Ikone do jeseni.. Tudi to je Pejacse-viehu v prilog, da se bode mogel vzdržati na vladi še par mesecev. Izpo-slo-val je pri kroni odgodjenje sabora, faktično pa je moral odgoditi sabor njegov predsednik radi tega, ker mora 43 poslancev v Budimpešto in to 40 v skupni sabor, 3 pa v magnatsko zbornico. Vseka ko so se tudi na volit vi za budimpeštansiki sabor madjaroni hudo prevarili. Mislili so, ker Starčevičijanci principijelno ne gredo v Budimpešto (ker jim njihov pi'o-gram ]>o sedanji tradiciji ne dovolijo tega), da bode opozicija prim o ran a, da število onih 40 poslancev s po polili iz vrst "narodne" stranke. Medtem pa je imela koalicija 31 poslancev, kterim so se pridružili še trije disi-denti iz ""narodne" stranke, dr. Pe-leš, Penjič in Jlič, ki so zapustili " narodno" stranko radi njenega sramotnega vedenja povodom glasovanja o nujnih predlogih opozieije. Ostalih devet poslancev pa je vzela opozicija iz vrst opozicijonalnih virilistov. \ magnatslko zbornico pridejo: grof Kulmer, Vladimir pl. Nikolič in Jure pl. Tomičič. V skupni sabor pa celokupna koalirana opozicija z virilisti "divjaki" in disidenti! Starčevičijanci so vsi glasovali — četudi se niso dali voliti — za to listo in za to jim gre vsa čast. Po volitvi delegatov je bil prečitan kraljevski reskript in poslanci so se razšli. Ob njihovem odhodui v Budimpešto želimo, da bi možiko branili naša najsveteja prava, ker le tako si pridobe neomejeno lju-bav in neomejeno zaupanje narodovo! Pismo iz Dalmacije. Pooaladanje solnce je zasijalo tudi v avstrijskih kolonijah: v Dalmaciji. Zima je bila nenavadno ostra, pod debelimi zameti snega je počivala utrujena zemlja in se pripravljala na rtovo bujno življenje. In zasijalo je poletje in p repo rodila se je naša zemlja. Preobrat, ki je zajel T roj ed men, je logična posledica dolgotrajnega brez-glavja hrvatske poiiike. Ne govori se zastonj: naš narod je še mlad, pak preboli sam od sebe težiko bolezen. In res: naenkrat je na vstal a kriza in nastopilo je rapidno zdravljenje. Mislim na novo politiko naše Trojednice in na njene prve plodove. Ali, tu moramo naglasiti neko dejstvo, da uverim brate Slovence, da prvi plodovi hrvatske politike imajo res veliko vrednost in da to niso da-najski darovi. Tudi doslej je bilo v naši politilki časov, ko so narodni voditelji govorili: izvojevali smo veliko zmago — ali takoj za tem se je pokazalo, da so se prevarili. Narodu vsaj ni bilo nič bolje od njihovih zmag. Danes vodijo hrvatsko politiko so-lidneji ljudje in ta se bori za realneje s vrhe, pak ni straha, da bi tudi to pot doživeli razočaranj. Pri nas je še le sedaj nastopil čas dela. Ono, kar smo rušili dvajset in več let, zrušili smo zadnjim odločnim udarcem, a sedaj je — kar je glavno — videti na pogorišču tisoče in tisoče marljivih delavcev, tki oduševljeno zidajo nove hramove hrvatski svobodi. Izskustvo nas je naučilo, da so prvi sadovi nestanovitni, ako se ne dela tudi nadalje in da: ne napredovati pomenja nazadovati. Da preidem na konkretneje, moral bi vam govoriti marsikaj o hrvatski politiki v Dalmaciji. Težiko je govoriti o tem na sploh, ker so se naše razmere tako spremenile, da jih je sedaj težko n.nipti po kratkem opisu. Ali to tudi ni glavno za vas. Vas bode gotovo bolj zanimalo dejstvo, da je Dalmacija danes popolnoma emancipi-rana od starih predsodkov .da se je i a dežela končno rešila more, iki jej ni dajala dihati. Pomislite! Ivo se je pred leti napovedovala kaka nova diplomatična spletka z Dunaja, se je v Dalmaciji vse vznemirilo in pripravljalo "na odpor". Danes pa, ko so neki naši ptici zak v alkali o "novi avstrijski stranki v Dalmaciji", se Dal-matinci smejejo, pak menijo, da se te vesti niti ne more jemati za resno. Kdo je ohrabril Dalmatince, da se ne boje več Dunaja, tega starega ne-prijatelja Dalmacije? En sam neznaten logični zaključek: za Dalmacijo in Trojednico v obče je bilo slabo, ker je Dunaj podpiral neslogo med isto-tkrvnimi brati. Treba torej odstraniti neslogo in delati složno, pa bode tudi dobro! Neznano človeško pleme. Gubernator antrleške Nove Guineje je na svojem potovanju naletel v ne-pristopnih močvirnih pokrajinah na dosed a j neznano človeško pleme. Pleme je iz strahu pred bojaželjnimi divjaki zbežalo v najgrše dele otoka. Žive v močvirjih in kalužah ter večinoma celo življenje precepe v malih čolnih. ki si jih izdolbejo iz drevesnih debel. Vsled neprestanega sedenja in veslanja so jim roke zrastle zelo dolge. a noge so v spodnjem delu popolnoma izkrivljene. Ako stoje ali stopajo, jim je težišče celega trupla na petah. Boječi pa so tako. da se je irubernatorju z velilkim trudom posrečilo videti par teh čudnih eksemplar-jev. — Angležka svetovna država. Angleži so sedaj gospodarji petine vse zemlje. Od leta 1861 do leta 1901 se je povečala angležka država od S milijonov 500 tisoč štirijaških milj na 11 milijonov 90S tisoč 37S štirijaških milj; prebivalstvo se je pa pomnožilo od 259 na 39S.4 milijonov. Angležka sama meri le 121.0S9 štirijaških milj in ima 41.6 milijonov prebivalcev, an-gležke naselbine v Aziji pa merijo 1.9, v Afriki 2.6, v Avstraliji 3.2, v Ameriki 4.2 milijonov štirijaških milj. An-gležkih podanikov pa je v Aziji 300, v Afriki 44. v Avstraliji 5.2 in v Ameriki 7.5 milijonov. V angležki svetovni državi je 187 mest, ki imajo nad 56.000 prebivalcev. Poleg Londona je največje mesto Calcutta v Indiji z S48 tisoč prebivalci. Kristijanov je med angležkimi podaniki le 57.5 odstotkov. Hindov je pa 203.8, mahomedancev 69.2, budhistov 11.6, poganov S.9, sik-sov 2.2 in janiov 1.3 milijona. Knez Pugger-Babenhausen. Na svojem gradu v Babenhausenu pri Augsbufrgu na Bavarskem je umrl uettavino knez Karol Fugger v 78. letu starosti. Leta 1S48 je vstopil v avstrijsko armado, kjer je postal general. Leta 1S55 se je oženil v Celovcu z grofico Marijo Christalnigg. Leta 1SS5 je prevzel kot jedini dedič vsa ogromna posestva knežje rodbine Fuggerjev, ki so cenjena na 600 milijonov. Njegova hči je bila omožena s potkojnim hrvatskim aristokratom Vojkffvjem. Pokojnik je bil tudi član avstrijske gosposke zbornice in bavarskega drž. zbora. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI podp. društvo svete Barbare za Zjedinjeae države Severno Amerika Sedež: Forest City~, Pa. »ftflsoeporjrano dno as. januarja I902 v državi Pcnnuvl- ODEORNIXI: Predsednik: JOSIP Z AL AR, ml., Box 547, For*«* City, Wm, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ku, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Fa.______ II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foreit City, Pfc, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreat Oity, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City »a. ANTON PIRNAT, Box 81. Duryea, Pa ArDREJ SUDER. Eox 1C8, Thomai \T Ya. FRANK SUNK, P. O., Luzern« Pa ' POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City Fa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City! Fa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. 01tyD°PW m»J »• Poialjajo I. tajniku: Ivan T«lbam, P.'9 Mf, r Društveno flasilo ja ''GLA* NAJLODA". jedini zaščitni zdravstveni zavod te»rt iinana za Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki. ljenjem plača. ROJAKI SLOVENCI:— i f ' To zdravišce opazilo je, da neki nesramni individuji vse bolj in bolj navaljujejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobrazno in laž-njivo s svojim tobožnjim iskustvom in znanostjo v novinab, ktere oglase za-morete vsaki dan citati. Tem nesramnežem ni svrha naš narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pi-j a vtke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za njeira. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti ka'lior hitro uvidijo, da je nemogoče se kaj izvabiti, prepuste ti takozvani " Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilost ni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim živ-Da se pa tem ljudem še bolj p-sreČ-i naš delavski narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske cnjiire i2 nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da ložje ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigarn s. et-^kih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem lispajo in slepijo :.aš narod. SLOVENCI! Zatoraj vas opozarja to zdravišče, čuvajte se takih malovrednežev. dokler je čas, ker drugače bodete to pozneje britko obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI. KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta naein bodete zgubili le svoj težko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete. ROJAKI! Ako kedo izmed vas boluje in ima željo zi-pet polno in temeljito se ozdraviti, naj oe -re i tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VTSČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja. Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti se, kamor hoče. Da se vam pa 'krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠCE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče pod ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema. Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamog?i, ali pa so jih la\:no ter ji pripoznala .segel v žep po nož in sunil nasprot-obvestila orožnike, ki so.nika v irlavo, da mu je prerezal žilo . lovali. Spetič dejanje (od vodnico. Obsojen je bil na štiri me- i pom ni le, da je to stori- scce ječe. >te :vit, pa ob po el. Ob tako i dutili io opr je bili ijena i l svoj« jo pro* o ž i >r gori ;d domačini in a bi jo starši zaradi i. Pri razparan ju o-ravniki. da je bil po-in da je živ na svet ;a. ki je edini še ži--it je znala svoje sta-lti, da domači o tem - Porotniki so obto-'.aradi detomora, pač skrivanja nosečnosti dni. Obtoženka je rjo padla na kolena ila odpuščanja, a 1 e c. Dne 19. marca po prebudil bajtarja Franceta Podborštu glas, da njegova Komaj je z ženo in otroci stili radi i 34 mate iz nje pobegnil, že se je porušila veža in streh"'., ki je s plamenom gorela. Ogenj je objel celo hišo in le združenemu naporu vaščanov se je zahvaliti, da se ni razširil na sosedna poslopja. Vsled požara je bilo Steletu uničeno vse imetje, pogoreli so mu poljski pridelki ter hišno in poljsko orodje; škoda znaša 805 K, zavarovan ni bil. Ogenj je zanetil Janez Goste, gostača sin iz Podboršta, ki je znan kot delomržneš in žiranjar. Dne 18. marca je popival po vasi. zvečer ■je gel nad svojo staro mater Marijo Juhant v Mlako, da bi mu dala denarja za žganje in ker ga ni dobil, se je jezen vrnil v Podboršt, stopil k slamnati strehi Franceta Steleta in jo z žvepljenko podžgal. Ko je stopil rakov nazaj, je bila že vsa nju. i iz par ko streha v •a1 bdolženec s Samomor. p s puško ika Je Nato je še pomagal eže potegniti ter se :raše'ija udeležil. Vse to ;im odkrito priznava. l»ne 2. junija zvečer se ustrelil v novi vojašnici v Ljubljani desetnik Jo-Zadel se je v levo sence. K. .. ••.. j pi-ip-ljali v-garnizij- sko bolniea, je tam čez dve uri umrl. Dva požara. Dne 31. maja je zgorel posestniku Alojziju Žnidaršiču v Ro-jah pri Št. Jerneju pod, hlev, hiša ter več orodja in živil. Škode je 3000 K. Zgorelo je tudi eno tele. Zažsral je sedemletni Žnidaršičev sin. — V O-sterci pri Kostanjevici je pa poporel isti dan posestniku Jožefu Klernen-čiču pod, vsled česar je škode 1600 K. Kazenske obravnaye pred okrožnem sodišču v Novem mestu. Po krivem je pričala pri sodišču v Črnomlju Katarina Sterk iz Jelenje vasi pri Starem trgu, ko je trdila, da je po neki parceli Marjete Kamin vozila že 30 let gnoj na svojo njivo, kar je prodajal loterijske srečke. Prodaja Sovraštvo med brati. Jan. Alilin je hud in star sovražnik brata Antona, cerkovnika v Belinjeku pri št. l; upe rtu. Leta 1886 je dobil Anton od očeta starih "evancgarc" in tolarjev za 410 K. ko brata Janeza ni bilo doma. To je tega tako jezilo, da je raztrobil okrog, da si je Anton na nepošten način pridobil denar, zlasti ko mu je ta zatrjeval, da je izkopal "šac". Janeza je bratov denar tako p»-kel, da ga je dolžil pri sodišču tatvine. Pri obravnavi se je zapletel ljubeznivi brat v taka nasprotja, da je bil Anton oproščen. PRIMORSKE NOVICE. Brat streljal na brata z revolverjem. Ivan Grillo je prišel v Trstu v krčmo "Alia Pastorella" v ulici Do-nota ter tebi nič meni nič pristopil k bratu, nastavil nanj revolver ter u-strelil. Zadel ga je v levo ramo. Ljudje so priskočili, ali brata sta jo od-kurila. Pozneje so aretirali Ivana Grilla. V goriško bjlnišnico so pripeljali nekega Jos. Markiea iz Banjšic, ki je ranjen z nožem na več mestih. Rane je dobil baje, ko je branil brata, ki se je bil spri v gostilni z dvema gostoma. Poskusen samomor. 521etni Karol Tagllapietra iz Trsta je prišel 2. junija v Gradišče ter si najel sobo v gostilni "Speranza". Ponoči je slišal gospodar stokanje ter šel pogledat Tagliapietra se je vil v bolečinah; iz-pil je nekaj strupa. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Baje je neozdravljivo bolan. V Šmartnem v Brdih so devali z voza mize za plesno veselico. Triletni otrok Fr. Bizjak se je pomešal vmes ter bil pri tem nevarno ranjen. Prinesli so ga v Gorico, kjer pa je v bolnišnici umrl. Strela je ubila 4. junija med Vile-šom in Itomansom 241etnega Jos. Ma rica, ki je ob nevihti stal pod drevesom. Požar je napravil v kmetijskih po slopjih baronice Peteani v Červinja-nu škode 5000 K. Porotne razprave v Gorici. Dne 5 junija se je vršila razprava proti 47-letnemu Andreju Strucu, obtoženemu zločina goljufije. Strne je bil zastopnik tvrdk A. Heilmann 'Bankeffecten & Commissionshaus" v Niirnbergu in "Bank- & Wechselstuben-Actien-Gesellschaft" v Budimpešti, za kteri pa ni res. Obsojena je bila na tri mesece ječe in tri poste. Sv. Jožefa praznik. France Jurešič iz Cerkelj je nameraval 19. Ljubljani 9a 1400 K globe ali dva meseca zapora. Ko je prestal kazen, se je lotil zopet prodajanja. Okoli 170 oseb je osleparil s takim prodajanjem. Pravil je ljudem, da pokojna cesarica Elizabeta je zapustila tri milijone za reveže, ktere se ima dati na srečk an je po 0 K srečka, vsaka mora zadeti. Nekemu Cijanu v Biljah je pokazal prospekt, i<:koč, da je na njem podpis cesarjev in cesaričin. Tako je nabiral Strue za srečke po 6, 5, 3 K. Okoli 900 K je inkasiral vsega sku? paj na srečkah. — Strue je trdil pred sodniki, da ni imel namena oslepariti ljudij. marveč je prodajal srečke s prepričanjem, da morejo kaj dobiti. Priče so trdile, da je zatrjeval dobitek. Obsojen je na dve leti in pol težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec tci na povrnitev škode. BALKANSKE NOVICE. Nemci na Balkanu. Nemci se na Balkanu čudovito širijo. V Belemgra-du je bilo leta 1853 le nekoliko ljudij. ki so znali nemški. Današnji dan pa je v Srbiji 12.000 Nemcev (5000 Židov). Politični ujetniki v Macedoniji. londonskemu časopisu "Tribune" poroča dopisnik iz Macedonije, da je v bitoljski kaznilnici 1193 političnih ujetnikov, med njimi 894 Bolgarov. Nato je vrhovni nadzornik predložil civilnim agentom natančen izkaz o vseh zaprtih, med kterimi je kristjanov samo 611, a od teh je zopet polovica Grkov. Ta izkaz so agent je kontrolirali ter našli, da je resničen. Stavčevo maščevanje. V "Koln. Zeitung" je bilo nedavno citati sledeči inserat: "Samostojni gospod, bivši hotelir, 40 let star, soliden, v dobrih razmerah živeč, se želi priženiti v kako dobro podjetje, ali stopiti s samostoj... Višji faktor (sledi ]>olno ime) pri 'Koln. Zeitung' je največji oderuh svojih podrejenih pod božjim solncem. Bolje kot sam vrag zna mučiti svoje podložne. Damo v zvezo. Ponudbe pod V. V. 203." "Napredni" Nemci. Mestni zastop v Aachenu je sklenil v proslavo srebrne poroke nemške cesarske dvojice podariti lepo stavbišče, da se zgradi — samostan za katoliške nune. Kakor znano, sta cesar in cesarica — protestanta, kterih vera je najhujša nasprotnica samostanov. Pes z rdečim cilindrom. Policija v Erfurtu je izdelala sledeče kazensko povelje: "Dne 1. maja t. 1. ob priliki majeve slavnosti ste pustili po ulicah letati psa z rdečim cilindrom na glavi ter ste s tem opozorili občinstvo in zakrivili nered. Zaradi tega vam narekujemo uradno 5 mark globe ali en dan zapora." Avtomat za časopise so uvedli na tramvajski železnici v Stutgartu. Na vsakem vozu je avtomat, ki ima najnovejše humoristične in beletristične časopise, ki se jih dobi iz avtomata, ako se vrže vanj pet pfenigov. Bogoslovci in vojaška služba na Francoskem. Francoski ministerski svet je sklenil, da bogoslovci, ki radi zakona o ločitvi cerkve od države spadajo zopet pod predpise splošnih zakonov, nimajo več pravice do enoletne vojaške službe. Velik požar v Milanu. V noči na 2. junija je zgorela velika t vomica v ulici Bergamo v Milanu. Gasiti so pomagali tudi tuji ognjegasci, ki se nahajajo v Milanu na ognjegasnem kongresu. Škode je 300.000 lir. 10.046 oseb je ubila strela na Francoskem v preteklem stoletju. Na Francoskem so sestavili statistiko, iz ktere je razvidno, da je ubila strela na Francoskem od 1800 do 1900 oseb 30.040, torej skoro 100 oseb na leto. Največ žrtev je oseb, ki so se ob nevihti zatekle pod drevesa, kmetje, ki so imeli na prostem polju kaj železnega v rokah, ljudje, ki so zvonili med nevihto, ki so vodili živali z roko in stanovalci v železniških hišicah. Novi učni predmeti na ruskih srednjih šolah. Z novim Šolskim letom 1906—07 bodeta se učila na ruskih srednjih šolah dva nova predmeta. Na realkah se bode razlagalo "zakono-vedinie"; na gimnazijah in realkah se bo predavalo zdravoslovje in sicer kot neobvezen predmet. Po odhodu vojaštva iz Mandžurije imajo sedaj tuji državljani in tuje trgovske lad i je zopet prost pristop v Antung in Tatungkou. Tudi konzuli tujih držav delujejo zopet neovirano tamkaj; od 1. t. m. tudi v Mukdenu. Tudi smejo sedaj tujei potovati v notranje dele dežele, v kolikor to dopuščajo v to vojaški oziri. Luka v Tai-lenu se izroča tujemu prometu. Japonska vlada pa izjavlja ob jednem. da ne prevzame nikake odgovornosti za osebno varnost potnikov v notranje dele Mandžurije. Alkoholizem med rusko šolsko mladino. Ruski list " Trudnaja Pomošč" je v članku "Vvroždenije i narodno-je pijanstvo*' objavil presenetljive podatke o razširjenju alkoholnih pijač med rusko mladino v ljudskih šolah. Upravni pedagoški odbor kurske gubernije je vprašal 800 voditeljev ljudskih šol, ali njih učenci pijejo vodko (žganje). Odgovorilo je 486 mo 117 je vprašanje zanikalo. Iz tega sledi, da je samo 23.5 odstotkov šol, kterih učenci ne pijejo vodke, in več kot tri četrtine šol, kterih učenci pijejo vodko, ampak kar cele šole. Neki učitelj je poročal, da od njegovih 50 učencev samo jeden nikoli ni pokusil vodke. Na vprašanje, kako često pijejo učenci vodko, odgovorili so učitelji, in sicer skoraj vsi, da jo pijejo pri vsaki priložnosti. Zakaj je bljuval Vezuv? Klerikalni časopis v Verganiju na i Laškem se je -spominjal povodom zadnje potresne katastrofe neapoljskega ljudskega pregovora: "Kadar Vezuv bljuva ogenj, si pride hudič po kakega mogoč n ika na svet", ter je pristavil vprhšanje: "Kdo bode pač ta ?" Drugi dan pa je prinesel vest, da je umrl general jezuitskega reda "črni papež" Martin. ZAHVALA. Havre, Francosko. Velecenjeni gospod Sakser:— Naznanjam Vam, da sem prišel z brzoparnikom francoske parobrodne družbe La Provence srečno semkaj. Vožna je bila izredno ugodna, ker je parnik nad vse krasen. Zahvalim se Vam iskreno, Jcer ste se tako ^trudili za-me in mi preskrbeli tako lepo mesto na ladiji. Zahvaljujem se tudi Vašim vslužbemeem, kteri so mi bi.i v vsem na roke in mi drage volje raz-kazali znamenitosti velikega New York a Priporočiti Vas hočem radi Vase solidne postrežbe vsem svojim prijateljem in znancem. Pri tej priliki se tudi srčno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, kteri so me spremili -na kolodvor v Chisholmu, Minn., zlasti pa Karlu, in Fran ju Zgonc iz Elvja. Rezi Stupica. Ivanu Struklu, Rudolfu Stornik, Fr. Ambrožiču. Ivan Mišmašu, Andreju Staulle, gospodu in gospej Znidaršič, Ivanu Mušič, Josipu Fink, Antonu Šuster iz Shenango in Karlu Zgonc iz Sparte, Minn. Da ste mi zdravi v- ' upaj! Št*, j. Zgonc, namenjen v vas Boste-če, p. Velike Lašče— Rob. V IZJAVA 'Glasu Naroda" št. 136 čital sem. da Josipu Pavlic in Ivanu Meh e nekaj dolgujem, nakar Vama odgovorim za enkrat samo sledeče: Res je, da si mi Ti, Josip Pavlič, dal nekaj centov, toda v Tvojo korist, meni pa v škodo opominjaš se še gotovo, da sem bil radi Tebe telesno poškodovan. Ivan Mehle pri Tebi sem bil na hrani in stanu, upravljal hlapčevska in kuhinjska dela, veas:h snažil Še kaj tacega, (kar bi za <1 Jro plačo nerad. To in še več zgodilo se je pred 7. leti, pozneje sem si nekaj prihranil, toda za-se in ne za Vaju. V slučaju, da še kaj več želita, Vama drage volje poročam. Jakob Brulc, P. O. Box 9, Iloming, Pa. (18-19—6) teh srečk pa je v Avstriji prepovedana t«r se kaznuje onega, ki jih prodaja in ki jih ima. Strue je bil radi'to je bjizu tri petine učiteljev, od kte-prodajanja teh srečk že kaznovan v rih je 396 vprašanju pritrdilo in sa- Izdelovalci dog dobe delo! Pišite v angleškem ali nemškem jeziku: _CHAS. 0. WEINAR, Room 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas. Delo dobe izdelovalci 'dog in izurjeni delovodja. MAX FLEISCHER, i25S Gro*e Street, (30jjn) Memphis, Tenn. dm MS LT LH II» n> >i> ii» n» n> n» in NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOON se nahaja pod it 409 W. Michigan St., in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINN. JOHN VENZEL, L017 E. 62nd St., N. E., Cleveland. O Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj* in po pravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpeŽ no in dobro. Cene tri vrstnih od $2r do $45. Plošče so iz najboljšega ein 'ta. Izdelujem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do POZOR Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali liižnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaiu katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4Medical Institute, more v res- prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v prlu, n -lavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prchkiienje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vroč ino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), gri/o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico,božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz uses, oglusenje, vse bolezni na o . h, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na materni« i i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sinlis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) » , Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali k^r on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter e;lini niei garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plučah, p mar-v za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na kateresra koli ozdravi enih roiakov. li|r Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins > New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem i navodilu porabil in se popolnoma ozdrc.ril, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem ® Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins A\. 1. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše drupe medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več iu noben mazulj se mu več v.c izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna ^ Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj l-ojsilvi! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trplenja ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedtijih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. r Najbolja mazila za lase. "CRESCENT", edino, po zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišee, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje ias in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri veli'ke škatlje $5.00. LAPUHOVO OLJE (Klettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las^.brk in brade. Steklenica $1.25. MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15. LORBEEJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15. ROŽMARINOV A VODA, radi svo-jeira prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25. MAZILO ZA BRKE IN BRADO, nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25. CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10. Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05. Čitiijte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order. P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. Y. Bell Phone: South 1<5 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING CO, :?de!»jje najboljšo vrsto pi\2. 137 Train St, Cleveland, O. OZNANILO. Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta j 2 pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige in inserate. Pošilja tndi denar v staro domovino po našem posredovanju. Upravništvo "Glasa Naroda". Za vsako hišo koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- HI If " vezana IIIR| 75 cent. ^^ Dalje: arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, Ia-neno seme, lapuh, lipov cvet, man -deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter pri'oiHte znamko za r> centov. Priporoča se K.'AUSEMK, 1146—40ib Street. Brooklyn. N.Y. Skušnja učil Podpisani naznanjam »-ojakom, da izdelujem ZDRAVILNO UBcNKO VINO po najboljšem navodi!u{ Iz najboljših roz in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, *er iz fiaefa, □arai nega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po l tucat (12 steklenic'/na vse kraje zapao- ] fant denar pri njem in treba ni bilo obresti plačevati, ako ga je sam o-krl>oval. To je tudi >toril prav tako, kakor .> -vojiini otroki. A"si vkup so po zimi za pečjo čepeli, po leti so pa--li, v >1 o hodili in pozneje, ko so bili tnalo odrastli, tudi skupaj na vasi Z Znojilčevim premoženjem pa je šlo navzdol — rakovo pot. Mož ni pil, pon agati pa si vendar ni mogeL Go-z komaj na površju, — da je še plaval, — dokler jra ka upnik ne porine v dno. TVi'dlanskim pa — tebe še ni bilo tu v tem dolgočasnem kraju, — so se ste]>! i fantje na Olševku, prav pri Br-notovih. Drugi rod je sedaj tam, in tudi drugi rod je tja pod okna hodil in s«' pretepaval. l'a usoda, usoda! Znojil« evega Lukea so ubili, — prav tam, kjer je nekdaj njegov oče vaso-val. Se li ne šali usoda z nami? — Lukec je bil mrtev, zapustil ni oporoko. za to pač časa ni imel. Toda premoženje njegovo je ostalo: onih tristo goldinarjev starega denarju, vknjižena dota njegovega očeta Matevža. A Lukee je bil nezakonski otrok, in tak nima drugega zakonitega dediča, ne in j>onosno puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak. To je bil pomenljiv korak do moževske emancipacije, in bil sem si ga popolnoma v -vesti, zakaj do tedaj si s smodko ali pipo nisem upal drugam, nego v temno uoščo. kjer ni bilo nevarnosti, da bi me kdo srečal iti me videl. Pa tudi stari Mačkov oče je to zapazil v veliko mojo zadovoljnost. ker do tedaj se ni bil nikdar zmenil zame in me je menda le pipa v njegovih očeh tako povzdignila. Dane« je bil ves Urniki. Ivo sem prihajal mimo, je stal mož, kakor navadno, sredi male tratine med cesto in hišo, bosopet, opravljen pa v >tar, raztrgan in umazan kožuh; roke je sklepal na hrbtu. "Dober dan. gospod!" je dejal in raztegnil čudno svoje lice v kolikor moči prijazen smehljaj. Odzdravil sem ves osupel, zakaj do tistega trenutka še nisva bila izpre-govorila med seboj besede, akoravno me je on poznal, kar sem bil na svetu, in jaz njega, kar sem pomnil. "Malo tobaka mi boste dali, če ga imate kaj odveč," je nadaljeval starec. Ponudil sem ga ves vesel, da je zapazil mož ta novi moj korak v življenje. Napolnil si je svojo drobno pi-pico. poleg tega pa še stisnil nekoliko tobaka v pest ter mi vrnil mehur. "Lepo vreme bomo imeli — za travo, za seno bo dobro," je dejal, ozirajoč se po obnebju. Hotel sem odgovoriti, a starec mi je obrnil hrbet in s kratkim "z Bo-Lrom, gospod" korakal proti svoji bajti. Ta prizor se je ponavljal čestokrat, kadar me je ugledal stari Maček s pipo v ustih. Vselej je vpraševal po tobaku, vselej je govoril o vremenu; če je pa videl, da ne pušim, me je pustil v miru in niti pozdravil me ni. Tedaj je bil mož še gospodar malega svojega posestva; imel je edine-tra sina, a tudi ta je bil oženje in je z ženo in s svojim že šestnajstletnim sinom kmetoval na očetovem posestvu. Le enkrat v letu se je tem ljudem dobro godilo, pred pustom namreč, ko so zaklali prašička; sicer so pa stradali, in če so že pred sv. Jakobom iz novine kuhali zjutraj, o-poldne in zvečer ječmenov sok, niso imeli zanj druire zabele, nego z vodo pomešano kozje mleko. Med seboj tudi niso bili prijazni, in marsikteri-krat je nastal kreg v hiši. ker stari ni hotel dati gospodarstva sinu. Nekega dne sem jaz prvi ogovoril starega: "No, oče, boste li večno gospodarili ? ( as je, da si odpočijete!" "Počil si bom, kadar me tjagor poneso," je zavrnil mož; 1' bajte pa ne dam! Zdaj imamo vsaj sok, četudi neslan in brez zabele, — potem pa še tega ne Ik>. " Par let pozneje — prebil sem zopet počitnice doma — so mi pravili, da je stari Maček vendar le izročil svoje posestvo sinu in si izgovoril, kakor je to običajno, živež in stanovanje. Ko sem prišel mimo njegovega doma, je stal. kakor vselej, na tratini pred hišo, bosopet in opravljen z znanim raztrganim kožuhom. '' Dober dan, gospod ! Malo tobaka mi boste dali," me je ogovoril, kakor prej vselej. "Kako se vam godi, oče — sedaj, ko ste za starecra?" sem ira vprašal s smehom. "Sedaj še dobro!" je dejal tudi veselo; "lepo vreme bomo imeli, dobro žito! Ječmen lepo kaže." Po teh besedah je odšel zopet proti hiši. In zopet jo minilo nekoliko let, da nisem bil dalj časa doma. Okoli božiča enkrat se mi je nudila prilika, prebiti tam nekoliko dni in to sem |w>ral>il; a na starejša Mačka nisem mislil, in tudi nihče domačih mi ga ni vzel v misel. Zvečer pred mojim odhodom pa pride starikava babnica iz vasi k meni s prošnjo, da vendar ob-iščem Mačkovega očeta, ki baje ne bo več okreval. Šel sem takoj ž njo, a kako sem se čudil, ko me je vedla mimo njegovega doma do drugega soseda. "Ni li več pri sinu?" sem vprašal ženo. ki je bila prišla pome. "Oh, že dolgo ne! Kregali in tepli so se in tožili! Potem je pa stari šel iz hiše!" Našel sem starega v tesni eobici pri sosedovih, ležečega v borni postelji. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reuinatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H. W. Freytag, Homel, IIL ^^P. Na vsaki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F7. Ad. R1CHTER & CO. 215 Pearl St., New York. Uvidel sem takoj, da gre h koncu ž njim. Stisnil mi je roko in s slabim glasom dejal: "Ej, gospod, tobaka ne morem več, tobaka! Pa tu-le ležim; Še doma ne smem, ne morem umreti! In umrl pa bom — kmalu — jesti tudi ne morem, le pil bi malo vina, dobrega, pa nimam denarja!" •"Poslal vam bom vina." "Ej. gospod, hvala! Saj tudi ne vem, če ga bom mogel piti. Pa tudi ne prosim zanj — saj vas nikoli nisem drugega prosil, kakor malo tobaka — ej, prosil pa nisem, prosil, če sem tudi stradal!" "Česa pa želite, oče?" "Precej vam povem. Slab sem, pa težko govorim! Pa vedite, gospod, pri sinu imam še zaostali živež in pobolj-šek za pol leta — dvajset goldinarjev imam tam — pa tabuliran sem za ta živež — dajte mi teh dvajset goldinarjev in terjajte jih pri sinu, pri Jurju! Saj ne lto mogel plačati, terjajte ga in tožite in s posestva ga spravite tega — prokletega sina!" Starcu so se iskrile oči in sklonil se je v postelji napol kvišku. Pretreslo me je to divje sovraštvo, ki je donelo iz njegovih besed. (Konec prihodnjič.)" BRZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Havre : La Savoie... .21. jun. ob 10. uri dop. La Provence .28. " " 10. " " J La Lorraine.. 5. juL " 10. " " V Bremen : Kaiser Wilhelm II. 19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 3. julija ob 12.30 popoludne. V Hamburg: Deutsehland. .28. junija ob 9. uri dop. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -ooo-- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte. kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Parniki Anstro-Americana-črte: Sofia Ilolienberg . .30. junija opoldne Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Finland ....23. jun. ob 7. uri zj. Vaderland ..30. " " 10.30 dop. V Hamburg: Aug. Victoria.21. jun. ob 4.30 zj. Gr. Waldersee 30. " " 11.30 dop. Amerika ____5. jul. " 4. uri zj. V Rotterdam : Potsdam ___20. jun. ob 5. uri zj. Noordam ..27. " 44 9. " zj. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSEB 109 Greenwich St., New York City. :iITTTTTHTTT1 Spominjajte m oh ranih prilikah nai« prekoristn« drnibo rr. Cirila ia Metoda ▼ Ljurtjaail Kal položi dar domu ma oltar! (▼ d) Prekomorska jiarobrodna družba „Rudeča zvezda" posredu je redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpesom & * * * ♦ ♦ ♦ + Fhiladelphijo in Antwerpenoic linecUNARD LINE 5C3 PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM isassjijpZ * , 1 * - - Pre^sfc petaike C sledečimi motnimi paxuik? t VADERLAND in »Ijaka 12017 ten. 1 KHuCNLAND ZEELAND...........;:305 iorJFENNLANC .. .....12760 ton ......127 SO tot Pri cena>. za medkrovje so vpešiete t potrebščine, dobrf hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na>prijetn«;jSih za potnike lasa! V Avstrijt? s na Kranjsko. Štajersko, Koroško. Prime rje. Hrvatsko, Dalmacijo c druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30ur' dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožpi Fulton Street. — Iz PHIL,AO^£Ji PHiJEJ vsako drugo sredo od pomola ct> vznožju Washington Street* Glede vprašani ali kupovanja voini.h listkov se »e obrniti na: Rojakom v Pittsburgu, Pa. In okolici r.flznanitim, da jr za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle 4824 Blackberry Alley" Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do AS. ure, ter ob sobotuh do 8. ure zvečer. MojaMkb g& tupJt> priporočam. Frank Sakser. »nHi» 11 11 11 ^'»Vt 11 Vt =3 O C= VAŽNO ! --O Slika preuStavlja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost Iti", in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame--rikanskega izdelka ^ Elgin ali Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo stane sedaj samo $13.00= Za obilne naročbe se priporoča in beleži z veleepoštovanjem Jacob Stonich, 73 H. Madison St. Chicago, 111. O G= Velika zaloga vina in žganja Matija Grill,* Prodaja "belo vino jk> 7Qo ga1 Ion „ črno „ „ 50e „ Prožnik 4 jrR.llone za.......811.00 Branjevec 12 steklen5« za SI2.00 ali 4 gall, (sodček) za........810.0«) Za obilno naroČilo no priporeču Matija Grill v ' ; 1548 St. Clair St. CLEVELAND, O. (i r' • s * I; Kil je podpit&na pripon 1 •5am potujočim Slovenceia * in Hrvatom svoj........ iSALOON luiMW urccDwicn —, NEW YORK: , c T katerem cočim vedno pivo, doma prešana in iroportirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........ Imam vedno pripravljen dober * prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizld ceni. Postre ' sba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE MM* Omavkfe Stmt, New Yecfc. MRNTKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR KROVU ZA SET AN j E POTIOKOT TRETJEM A RAZRED; odpluje iz Xew Yorka due 10. julija. odpluje iz Xe\v Yorka dne 17, julija. otlpluje iz New Yorka dae 31. julija. KJLTONlAj, SLAVONIA in PANN0NI4 'Jo parmla na a,a vi-Saka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio prikla&n Sa tretj? razred /EDILA eo dobra i2 potpikom trikrat na da» ^ poatrežena Vožnje listke prodajajo pocoiašče_ii agentjo The Cunard Steamship Co.. Ltd., Broaowt% Sew ?orfe 126 otate St Boston S? Dearnon) , \jhicaur. SLAVONIA PAMONIA CABPATHIA Comoapie Generale Transatlantique. |Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBUANE POSTTrs'I PAR.MKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2f»,000 konjskih moči- "La Savoie" ,, ,, ,, ...................12, t, ,, "La Touraine" ,, ,, „ ...................10,ihm> ,, 12,00() ,, "L'Aquitaine" ,, „ ,, ...................10,»KK) ,, 16,(KM) M "La Bretagne"..................................fS,tMM> }J 9,imhi "La Champagne" ..............................b.iHMi ,, 9,000 "La Gascogne".................................8,tHMJ ,, ;>,0(H> „ " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. nri dopoludns iz priatanišče št. 42 North River, ob Morton St, N. Y. "LA SAVOIE 21. junija 1906. La Bretairne 19. julija 1906. •LA PROVENCE 23. junija 1906. *LA PROVENCE 26. julija 1906. La Gaseog-ne 30. junija 1906. LORRAINE 2. avg. 1906. •LA LORRAINE 5. julija 1906. La Gascogne 9. avg. 1906. •LA TOURAINE 12. julija 1906. La Bretagne 16. avg. 1906 Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 8 temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. W. K o2 m ifiskf, generalni agent za z&pad. 71 Dearborn St., Chiciit>o, III- AUSTRO-AfflEBICAN LINE Regularni potni parniki "SOFIA HOHEMBERG" odpluje30. junija 1 •r