OVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleija v ^ ,,Katol. Tiskarni", Yoduikove ulice St. 2. g Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. lOO. Državni zbor. Dunaj, 1. maja. Koroike in tržaške zadeve. V današnji seji izročili so poslanci Ferjančič, Klun in tovariši interpelacijo do notranjega ministra v kateri se pritožujejo, da zdaj tudi okrajno glavarstvo v Velikovcu posnema celovškega okrajnega glavarja Mac Nevina in slovenskim županom za-nkazuje, v svojih dopisih glede izročenega področja posluževati se nemškega jezika. Zato vprašajo gospoda ministra, ali hoče ukreniti, da se ta slovensko ljudstvo sploh, zlasti pa koroške Slovence vznemirjajoča odredba odpravi ? Kot prva točka današnjega dnevnega reda bil je vladni predlog gled<5 podržavljenja tržaških skla-davnic. Proti dotičnemu predlogu sta bila kot proti-govomika oglašena poslanca Kaizl in Picak. zanj pa Burgstaller in Pecz. Pri glasovanju je obveljal vladni predlog z ogromno večino glasov. Budgetna razprava. (Šestnajsti dan.) Potem se je pričela razprava o proračunu finančnega ministerstva, pri katerem je že pri cen-tralu oglašena cela vrsta govornikov. Prvi izmed njih je prišel na vrsto češki poslanec Formanek, kateremu je sledil bukovinski posl. Štefan o wi cz. Govorilo se je prej, da pridejo pred finančnim mi-nisterstvom v razpravo predlogi glede vravnave valute. Ali vsled obilnih pomislekov zoper omenjene predloge kateri se razodevajo v konservativnem in poljskem klubu, dotični predlogi niso prišli na dnevni red, in se tudi še ne ve, kedaj sploh pridejo na vrsto. Mažari so sklenili reč toliko časa pustiti v nemar, dokler ne bode rešena v našem državnem zboru. Ako se pa Mažarom nič ne mudi, ki so V Ljubljani, v sredo 2. maja 1894. dosedaj tako silna priganjali k vravnavi valute, tudi za našo zbornico ni nobenega vzroka, reč na vrat in nos spraviti na dnevni red. Prej jo hočejo nadrobno pretresati posamezni klubi, katerim dosedanja vladna pojasnila ne zadostujejo, in se snide konservativni klub v ta namen 3. t. m. popoludne ob eni k posebni seji. Finančni minister se je ponudil, da hoče poslancem podati, še posebna pojasnila, ali nihče ne ve, ali bodo ta pojasnila pre-drugačila sodbo poslancev, ki vladnim predlogom ni posebno ugodna. Finančni minister je danes članom finančnega odseka razdelil tudi načrt, kako naj bi se deželam dala primerna odškodnina za oprostitev novega osebnega davka od deželnih naklad. Po njegovem načelu naj bi se dotični znesek, ki bi se imel od novega davka sploh razdeliti na dežele, določeval na podlagi vsega od dotične dežele vplačanega cesarskega davka. Natančneje poročilo o tej zadevi dojde »Slovencu" od njegovega strokovnega dopisnika. Davkarski odsek se snide jutri in v petek, da izvoli pododsek 12 članov, ki se bode imel posvetovati o novih predlogih finančnega ministra, ki so od Steinbachovih precej različni. Tiskovni odsek imel je včeraj zvečer sejo, v kateri sta ministra Bacquehem inSchonborn označevala vladno stališče nasproti posameznim premembam tiskovnega zakona. Sklenjeno je bilo, da naj se natisnejo nameravane premembe, katerim vlada pritrjuje, in razdele članom tiskovnega odseka, ki se 4. t. m. zopet snide, da jih konečno reši. Ta načela se glase : Dolžnost vložiti varščino za izdavanje periodičnega lista (§ 13. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. Državni zakon štev. 6 iz leta 1863) se odpravi in se razveljavijo veljavne določbe in na-redbe, ki se tičejo vlaganja varščine. Letnilc XXIX. Ce se prizna povodom izdaje perijodične tiskovine na globo in povračilo stroškov, mora sodišče določiti znesek, ki se ima vložiti, da se zagotovi globa in troški. Proti temu izreku ni nobene pritožbe. Vloženi znesek je jamstvo za globo in troške. Ce se pa sploh ne izkaže plačilo ali zagotovilo globe in troškov v treh dneh državnemu pravd-niku, na njegov ukaz cesarsko redarstvu za toliko časa ustavi izdajanje, da se izkaže plačilo ali zagotovilo pri državnem pravdništvu. Nedovoljeno izdajanje perijodične tiskovine, katere izdajanje se je po § 2. ustavilo, se na krivcu kaznuje kot pregrešek po določbi § 25. tiskovnega zakona. V § 3. odstavku tiskovnega zakona določeno deželni vladi pridržano dovoljenja za prodajo peri-jodičnih tiskovin se ne more odreči nikomur, ki je opravičen za samostojno vršbo prostega obrta. Dovoljenje velja za prostore, kateri se oblastvu naznanijo za prodajo. Ce se prodaja vrši po trdno stoječih ali premikajočih se avtomatih, naznaniti se mora deželnemu političnemu oblastvu seznam za prodajo določenih tiskovin. Na avtomatu mora biti seznam tiskovin, ki so dostopne občinstvu. § 491 kazenskega pravdnega reda z dne 23ega maja 1873 (Drž. zak. št. 119) ostane v veljavi z nastopnimi premembami. V vseh slučajih, v katerih se tudi po sodnjem potrjenju izvršene konfiskacije (§ 488 kaz. postop.) poslednja bodi si že po izvršeni zatožbi ali v slučaju objektivnega postopanja (§ 493 kaz. post.) po izvršeni ugovorni obravnavi, konečno spozna za neopravičeno, se s konfiskacijo poškodovanemu z upo- LISTEK. Dve sestri. (Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.) IV. Maškarada in drama. Na divanu je na pol ležala, na pol sedela nje mati; lasje so ji neredno viseli doli po obrazu. Med prekopicnenimi stoli, razbito uro hodil je oblastno sem ter tja Varinsky. Strašne, nelepe reči so se dogodile. Podvojeno vzplamti starčev gnjev, ko vstopi Ana. Besen hrup strese skoro vso sobo. Starec vzdigne roko k udarcu. Tiho, mirno stoji pred njim Ana, v polni zavesti čiste, nedolžne ženske. Roka očetova počasi omahuje. Skozi mrežice otroške posteljice posveti dvoje velicih, nedolžnih očesic. Milka se je zbudila vsled hrupa, vzdigne plavolaso glavico in prestrašeno zre v očeta. Vleže se zopet in jame tiho plakati. Nihče je ne posluša. »Čitaj!* zadere se srdito starec, „čitaj na glas svojo sramoto", ter ji poda list, kateri je ona sama prinesla danes s pošte in ga odprl Varinskj takoj po odhodu Sfastnega. Ana mirno vzame list in čita poluglasno: »Pozor! Kot prijatelj vaše hiše usojam si, vam sporočiti nastopno: Vaša hči Ana poslužuje se svojega bivanja pri slaboumni teti k činom, ki bi mogli oskruniti pošteno in neomadeževano hišo vašo. Poznati lahkoživec iu don Juan, baron Va-žecky, znal je izkoriščati neizkušenost gospodi-čine. Ne verjemite vsega, kar se govori po mestu, toda istina je, da je gospodičina imela z Važec-kym tajni sestanek zvečer na samotnem in oddaljenem kraju za mestom. Barona mi ni treba opisovati. Pozor 1 Vaš udani spoštovatelj Bdriin yi." „Da! zavrni nesramnega lažnika!" zavrne uboga mati. »No?" vpraša Varinsky s sršečimi očmi. »List obseza nekoliko resnice," reče Ana s tem glasom, s kakoršnim je čitala list. „Resnice, resnice," rohni starec, »in ona to pravi z drznim obličjem nesramnice pred očetom, pred nesrečnim očetom!" „Da!" zakriči grozičnim, močnim glasom mati ter se zgrudi na divan. Nje razpleteni, s sivimi lasmi pretkani kiti viseli ste do tal. »Pomagajte materi!" zaihti boječe Ana in p»-klekne tik divana k materini glavi. Gareče poljublja nje bledi ustni. »Tako je prav, tako," kriči otlim glasom Va-rinsky, »obe ste jednaki, obe! Hči je vredna ma- tere, mati je vredna hčere! Poljubujte se, polju-bujte! Saj ne b« oskrunil materini peljnb deviških kčerinih usten." Ana ni razumela očetovega divjanja in je imela samo opraviti z materjo, ki se polagoma vzdramlja iz omedlevice. »Sramota razprostrla se je nad va*i in hišo mojo !" Ana vstane. Krasen žar vzplamti v njenih očeh. »Oče! Tu sem, v tvoji oblasti! Zgodi se tvoja volja, stori z menoj, kakor ti veli pregrešni gnjev!" Starec stopi dva koraka nazaj. Neka veličajaost pr«šinjala je hčerino postavo. Svobodno, smelo stala je pred njim. »Sveti mir mučenici, sveti mir ubogi materi moji!" Zapovedujoče, silno je odmeval Auin glas. Tako ne govori padla ženska. Varinsky se umiče kakor pred ranjeno levinjo. »Ne spodobi se, očitati česa roditelju svojemu! Toda gorjč človeku, ki dela krivico bolni duši! Oče, mati moja je angelj trpljenja!" Kaka moč, kaka uničevalna, krotilna sila v besedah devojke! Duri se stresejo vsled silnega zalo-putnjenja. Varinsky zgine. Ana spravi mater k počitku, na to hiti k Eleni. Duri bile so odprte. Elena je sedela pri mizi z naslonjeno glavo ob dlan. rabo obeh naslednjih postavek § 491 kaz. post. dokazana škoda povrne iz državue blagajnice. Ce državni pravdnik ali po policijsko oblastvo konfiskuje kak avstrijski list, se ima pri izvršitvi konfiskacije naznaniti, kateri članek je konfiskovan, ako je list konfiskovan zaradi vsebine, v drugih slučajih se naznani uzrok konfiskacije. Na posebno zahtevanje, ima oblastvo, ki je odredilo konfiskacijo, uredniku ali izdatelju dotične tiskovine naznaniti tudi povod, zaradi katerega se je kak list kon-fiskoval. Vzlic tem naznanilam je pa še dopuščeno preganjanje iz druzih nenaznanjenih povodov. Kako je v Istri? Iz Istre koncem aprila. Pisati o tem, kako se sedaj razvija politično življenje v Istri, je danes težka stvar. V kratkih potezah vendar poskusimo |e očrtati. Posleduje deželnozborsko zasedanje v Poreču ima večji pomen, nego katero koli dosedanje. Postopanje deželnozborske večine nasproti manjšini, ki pa zastopa s/s prebivalstva, je prisililo osrednje vlado, da je posegla vsaj deloma vmes. Spominjamo se obiska namestnika R i n a 1-dinija pri deželnem glavarju Campiteli-ju, kateri se je vršil za časa poslednjega deželuozborskega zasedanja. V koji namen je namestnik obiskal deželnega glavarja, je že dobro znano, kajti posledice tega obiska so se pokazale precej v prvi seji, ki se je vršila po namestnikovi viziti. V tej seji je namreč deželni glavar pričel zopet sprejemati hrvatske iu slovenske interpelacije ter njih vsebino (petit) dal prestavljati na italijanski, katerega je po tem pre-čital. Ta koncesija od strani glavarjeve nasproti manjšini je provzročila razdor v deželnozborski večini tako, da z glavarjem ui bila slednjič nijedna stranka zadovoljna. Sam glavar pa je v poslednji seji izjavil, da ga težko najdejo poslanci zopet na glavarjevem mestu, ker je uvidel, da ne ugaja ne Lahom iu ne Slovanom. Po zaključenju deželnega zbora odložila sta deželuozborskaman-data dr. Constantini in dr. Fragiacomo, poslednji kot poslanec mesta Piran, prvi pa trgovinske zbornice v Roviuju. Tudi ta odložitev je v zvezi s celo zadevo, to je s postopanjem deželnega glavarja, ki se je baje manjšini uklonil, ko je sprejemal njih interpelacije, ki so bile v hrvatskem od-nosno v slovenskem jeziku pisaue. Po odložitvi teh mandatov in vsled secesije v večini, ustanovili so radikalnejši elementi izmej te večine novi tednik v Rovinju z imeuom „11 Risveglio", ki ima namen zastopati italijanske interese Istre in odločno nasprotovati Slovanom in sicer zaradi tega, ker so zmernejši Italijani po vplivu vlade želeli v okom priti narodnostnim nasprotstvom ter Slovanom priznati deloma njih pravico. Uvideli so namreč, da ne morejo daleč priti s svojo trdovratnostjo in nasprotovanjem ; pričeli so odpirati oči: k a k o r j e pred leti odzvonilo italijanskemu gospodsvu v Dalmaciji, muodzvoniv kratkem tudi v Istri. Da je tukaj pomagal nekaj tudi odločni »veto" vlade je brez dvoma, kajti to so priznali sami italijanski časopisi, ki so o stvari razpravljali in pisali na dolgo iu široko vtemelje-vajoč pisanje z raznovrstnimi opravičevalnimi podatki. Neustrašno in odločno postopanje deželnozborske manjšine, jih je deloma prisililo, da so jeli uva-ževati nje pravične zahteve, kajti priznali so, da je krivica, ker se slovenskih poslancev govori ne vknjižujejo; posebno pa je bil odločilen slučaj, ko je nekdo poslanca Mandiča tožil zaradi govora, ki ga je govoril v deželnem zboru. Na podlagi tega slučaja, zaključila je manjšina, — ker se njih hrvatski ali slovenski govori ne vknjižujejo — da se ne udeleži nijeduo razprave ustno, ampak da se bode posluževala le pismenih interpelacij iu postavljala pismene predloge, kateri, ako se tudi ne zapišejo, pridejo v roke vlade, ki po tem postopa in odgovarja. Kake posledice more imeti nevknjiževanje hrvatskih govorov, nam je pokazal navedeni Man-dičev slučaj. Njegovega govora, vsled katerega je bil tožen, ni bilo v stenografičnem zapisniku, deželni glavar pa, ko je v tej zadevi bil povabljen kot priča, izjavil je tudi, da ni slišal Mandičevega govora, ako-prav je predsedoval pri vsej seji. Da se je svetla krona pri imenovanju deželnega glavarja in namestnika mu, ozirala tudi na deželno-zborsko manjšino, je dokaz imenovanje dr. An t. Dukiča kot namestnika glavarju. S tem se je hotelo glavarju, ki ne razume jezika manjšine — dati pomočnika, ki bi v predsedništvu bil tolmač hrvatskih in slovenskih govorov, predlogov in interpelacij. No deželni glavar ni nikoli spoznal za potrebno, da se v katerikoli zadevi posvetuje s podpredsednikom, marveč ga je popolnoma preziral. Ta absolutizem v deželnem predsedništvu je sklonil, podpredsednika dr. Dukiča, da je v roke Nj. Veličanstva položil svojo podpredsedniško čast. Ta zadeva še do danes ni končana in se ne ve, kako se sploh konča. Torej pri vsem današnjem političnem položaju v Istri, Hrvatom in Slovencem nasproti stojite dve italijanski stranki, kakor je »Slovenec" vže zatrjeval. Da bi si te dve stranki nasprotovali tudi takrat, ko se bojujeta s Slovani, tedaj bi mogli biti zadovoljni, ker pa znamo, da se v boju proti nam obe italijanski stranki zjedinite v jedno telo in jedno dušo, — tedaj se ne moremo secesije uprav nič veseliti, kajti v kolikor bi nam bili naklonjeni zmernejši elementi, v toliko večji meri bodo nasprotovali radikalnejši, ki bodo gotovo ovirali vsako, bodisi tudi izključno gospodarsko, vzajemno postopanje Italijanov in Hrvato-Slovencev.- O političnem položaju v Istri pečala se je objektivno tudi »Triester Zeitung". Povod ji je bil jeden članek časopisa „L' Istria", ki je pred- »Elena!" oglasi se Ana, položivši ji roko na rami. Elena vstane. Gosti lasje njeni zakrivajo skoro na pol obličje. Suh šopek cvetk ležal je pred njo na mizi. Elena ga prime iu poljublja! „Čitala sem, čitala!" vsklika strastnim glasom. »On je govoril, on ne mara živeti, on ima krepko dušo! Glej, on, on! Kako kipi čut, kako umira duša duhovite, globoke misliteljice! Neumna gos naj umira, naj pogine! Ne bode je škoda!" »Elena! Kaj se ti je pripetilo?" „Delaj no, delaj nedolžen obraz! Nedolžna si, vem! To je usoda, to je kazen božja!" Krčeviti jok utrne se iz prsij mlade deklice. Govorila je jokaje, toda ni besedice ni bilo možno razumeti. Krasno obličje se stegne, kakor jo-kajočemu detetu. Toda tem globokejši utis učinil je ta preprosti, neumeteljni otroški jok na Ano. Nji je bilo vse jasno ! Suh cvetlični šopek, katerega je poljubljala Elena, vsprejela je v svoj imendan od — Vojteha St astnega. »Če imaš že vse," de ihteč Elena, »tu imej še to!" in vrže suh šopek sestri pred nogi. In silnega duha, kakoršen je stoloval v krasnih, globoko čutečih Aninih prsih, lotila se je malo-miselnost. Skoro premagana, omajana v podstavah duše, pogleda topo Eleno, odgrne ji lase z obličja in jo poljubi na čelo. Jezno, strastno pogleda jo Elena. »Judežev poljub?" vpraša močnim poudarkom. »Poljub sestre!" odgovori tiho Ana. Kot otroka prime Eleno ter jo skoro na rokah nese na posteljo, in stoprav zdaj se ji poleg nje udero debele solze z njenih očij, ki so kapljale na sestrino glavo. »Oh, in ti si dobra ?" kakor bi govorila v sanjah Elena, »ti mi ne boš vzela dragega? Kako često sem tu jokala na vzglavju, jokala radosti! On je bil vedno tako dober! Rad mi je odpuščal, če sem bila nespametna ali vrtoglava! Nisem vedela, da ga imam tako rada, kakor brata! Ne, in nič inače? In ti, Ana? Bože, kako sem nehvaležna! Sem te li razžalila? Nesrečni dnevnik--vidiš, ti si vse tako pisala, kakor jaz občutim! To me je razburilo! Ali spiš, Ana?" Ana ji ne odgovori. »Uboga Ana! Ti vse tako potrpežljivo prenašaš!" Elena objame sestrino glavo. »In vse to se je zgodilo radi tega, ker imam pred teboj skrivnosti!" Anine misli prešine neka prečudna slutnja. Ona dvigne glavo. »Kakošne skrivnosti?" Elena izpov4 sestri vsebino najdenega pisma. »Uboga mati!" zajoče Ana in pade v sanjam »lično omedlevico, a tudi Elena od razburjenosti po lagoma zaspi. Sestri počivata — po sobi pa zavlada tihota angelja varha. (Dalje sledi.) lagal, naj odločijo volilci mej obema italijanskima strankama. Da bi si te stranke pri volitvi resnično nasprotovali — tedaj bi Slovani z lahkim srcem šli v boj, kajti kjer se dva prepirata, tretji zmaga. Dvomimo pa, da do tega koraka pridemo — Italijani se pač preveč boj d za svoje mandate. Nove volitve se bodo vršile najkesneie 1. 1895. Slovani gotovo ne zguhe uiti jednega mesta ; če bodo složni in se lotijo pravočasno dela, pridobijo si lahko še četiri poslance iz kmečkih občin in sicer poreški in puljski politiški okraj, ki volita vsak po dva poslanca. Veliko upanje imamo ta okraja pridobiti, kajti vže pri zadnj i državno-zborski volitvi imeli so Hrvatje mej fidu-cijorji (volilnimi možmi) v puljskem okraju večino, v poreškem pa polovico vseh volilnih mož. Torej, ako bodemo le jedini iu se pravočasno poskrbimo, brez velikega napora lahko pridobimo četiri sedeže tako da bi Slovani imeli v deželnem zboru 13 sedežev, torej nad tretjino ; z njimi bi se morali ra-čuniti pri vseh vprašanjih. Torej, kakor je razvidno, je stvar zamotana in le bližnja bodočnost nam pokaže, pri čem da smo in s kom se nam bode meniti. Do tedaj pa se pripravljamo za boj, da krepko in vspešno branimo vero in dom. Politični pregled. V Lj u bij an i, 2. maja. Zmaga Staročehov v Železnem Brodu. Pri občinskih volitvah v Železnem Brodu zmagali so Staročehi skoro z vsemi svojimi kandidati. Mladočehi so bili pred volitvami tako gotovi zmage, da so odklonili vsak kompromis. Volitve so pa pokazale, da so Mladočehi zgubili že precej svoje veljave in da jim zlasti volilci ne zaupajo uprave z občinskim premoženjem. Volitve v Liberci. Pri občinskih volitvah v Liberci voljeni so letos skoro sami nemški nacijo-nalci. Voljena sta mej drugim v mestni zbor tudi bivši župan Schuker iu podžupan Prade, ki lani nista mogla biti voljena, ker sta bila izgubila volilno pravico zaradi nerednega gospodarstva z občinskim premoženjem. Pri novi volitvi župana in podžupana bodeta najbrž zopet voljena in v Liberci se v kratkem začne staro gospodarstvo s prusofil-stvom vred. Liberalci so popolnoma poraženi in zastonj je bil razpust mestnega zastopa. Sedanja vlada pa seveda niti tako odločno proti nemškim na-cijonalcem ne bode postopala, kot je Taaffejeva, ker mora računati s tem, da bode kdaj potrebovala njih pomoči. Vojaška taksa. »Narodne Noviue", glasilo hrvatske vlade, so te dni razpravljale vprašanje o vojaški taksi. Ta list misli, da sedanja vojaška taksa hudo tlači mnogo plačujočih in poleg tega uima prave etične podlage. Ta list prihaja do sklepa, da naj bi vojaško takso plačevali le tisti, ki so vsled reklamacij oproščeni od vojaščine, ue pa tudi tisti, ki vsled telesnih napak niso za vojaško službo. Pa tudi po nekaterih drugih listih se je poslednje dni razpravljalo to vprašanje. Srbska radikalna stranka. Osrednji odbor srbske radikalne stranke je imel dne 21. aprila posvetovanje, ki je bilo jako burno. Večina je bila zato, da se začne proti vladi odločneje postopanje. Več članov je pa bilo za sporazumljenje s krono. Posledica tej seji bode baje, da se stranka razkroji v dve frakcije. Bivši radikalni fiuančni minister Vujič je bil tudi za sporazumljenje, ali so ga zaradi tega silno drugi radikalci napadali. Vujič misli se vsled tega odtegniti političnemu življenju in izstopi tudi iz državnega sveta, ako se mu zagotovi stolica na veliki šoli. Bolgarija. Nikakor ne utihnejo poročila o nasprotju mej knezom Ferdinaudom in Stambo-lovom. O teh nasprotstvih se je že toliko pisalo, da je naravnost čudno, da še knez ni odstavil svojega ministerskega predsednika ali pa Stambolov pognal kneza, ako bi bilo polovica resnice ua tem. Sedaj se vidi posebno v tem znamenje velike nezadovoljnosti, ker pri povratku kneza v Sredec ni prišel Stambolov ga čakat na kolodvor. Knez je bil v Eoenthal poklical tudi učnega ministra Živkova, in iz tega že nekateri sklepajo, da bode Živkov naslednik Stambolova. Verojetnejše je pa pač, da so nasprotja v ministerstvu. Trgovski minister Slavkov je brez vsacega pravega povoda pustil vodstvo ministerstva svojemu generalnemu tajniku, ker baje noče občevati s Stambolovem. Konec vsega tega bode najbrž, da nekaj minislrov odstopi, Stam-bolov pa ostane. Ilazdržavljenje ivaleške cerkve. V angleški zbornici poslancev se je začelo posvetovanje o razdržavljenju waleske cerkve. Ta stvar se že dolgo vleče. Dohodki četrt milijona, ki bodo potem prosti, st; porabijo za narodne -n krujevne uarnene. Cerkve in denarje bode upra\Ijala posebna komisija. WalešLi škofje potem ne bodo več člani gospodske zbornice. »Slovenska Matica". 99. odborova seja, v sredo 26. aprila 1894. Navzočni; Gg. Fr. Leveč (predsednik), A. Bartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. I. Janežič, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S. Rutar, A. Senekovič, dr. J. Starč, F. Stegnar, I. Šubic, A. Tavčar, I. Vavrfl, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki), E. Lah (zapisnikar). — Skupaj 23. Predsednik pozdravi navzočne, konstatuje sklepčnost iu otvori sejo po 5. uri popoludne. Zapisnik o 98. odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika prof. Kržič in dr. Požar, odobri se brez ugovora. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja prof. Bartel in arhivar K o-b 1 a r. Na ogled je tudi zapisnik o seji gospodarskega odseka, ki se je vršila pretekli ponedeljek, dne 23. aprila t. I. Iz predsedništva so bili zvrŠeni vsi sklepi zadnje odborove seje razven jednega ne posebno nujnega. Vendar se bo tudi ta sklep v kratkem izvršil. Pozivu ljutomerskega učiteljskega društva, da bi Matica nabirala doneske za pokritje stroškov za prenos Preuensfeldovih zemeljnih ostankov v domačo zemljo, se Matica ne more odzvati, ker to ne spada v njeno področje. Predsednik se v gorkih besedah spominja pokojnega Ivana T o m š i č a, ki je bil 21 let M«-tičin odbornik in je 17 let sestavljal „Slovensko bibliografijo" za „Lfctopis", omenja njegovo zaslužno delovanje na literarnem in pedagogiškem polju, pove, da se ga je društvo dostojno spominjalo ob pogrebu dne 18. aprila t. 1. in položilo na rakev venec s trakovi in primernim napisom, ter pozove odbornike, da v znak sožaljenja vstanejo. (Se zgodi) — Pismeno sožaljenje je Matici izrazilo ob Tomšičevi smrti načelništvo »Pedagogijsko književnega zbora v Zagrebu". Zapisnikar poroča v imenu gospodarskega odseka o društvenih računih za I. 189 3. Računski sklep za I. 1893 so presojevalci pregledali, iu p,.trdili dne 4. aprila; isto tako so našli med knjigami in prilogami popolno soglasje. Tekoči dohodki so znašali 9023 gld. 20. kr., tekoči stroški pa 7531 gld. 47 kr.; potrošilo se je 489 gld. 73 kr. manj, kakor bi se bilo smelo. — Proračun kaže 19 gld. 86 kr. prebitka; za izdavanje knjig je vpo-stavljenih 5200 gld. — Društveno premoženje se je pomnožilo lani za 1137 gld. 29 kr., akoravno Matica ni lani prejela nič večjih volil in je na kurzu pridubila le 18 gld. — Vrednost depozit zuaša 4384 gld. 34 kr., vrednost ustanov 33.442 gld. 39 kr., izmed njih posebej Knezova 30.541 gld. 96 kr., kar da 1236 gld. 25 kr. letnih obrestij. Sklene se račune v tej sestavi predložiti prihodnjemu občnemu zboru v odobrenje. Zapisnikar poroča v im> nu gospodarskega odseka o nameravanih hišnih popravah, ki se po kratkem razgovoru odobre vse. Na znanje se vzame, da je šel dr. Kosov rokopis „D o n e s k i k z g o d o v i n i Š ko fj e L oke" s 15. aprilom k Blazniku v tisk. V imenu odseka za prenaredbo opravilnega reda poroča odbornik Subic. Ves načrt se po daljšem razgovoru z malimi spremembami potrdi in se sklene predložiti ga občnemu zboru v odobrenje. Letos bo občni zbor v četrtek po Biukoštih, dne 17. maja, ob 5. uri popoludne v mestui dvorani. Sestava dnevnega reda, za kateri^ so tajnikovo poročilo, računi in m črt novemu opravilnemu redu že pripravljeni, prepusti se po opravilnemu redu predsedniku. Odborniki K r ž i č, dr. L a m p dr. Požar in "VViesthaler poročajo o rokopisih, ki so jih prejeli v oceuo; njih ocene se vzemfi na znanje, nasveti se pa odobre. Ker je dozdanjemu društvenemu tajniku poslovna doba zopet potekla, potrdi ga odbor zopet v zmislu § 36. opr. reda za dobo 10 let. Taj nik poroča o k n j i ž n i j d a r i 1 i h drušU om šolam, drugim korporacijam in posamezuikom pove, da je Matica od obdaro>auc,jv prejela več zahvalnih pisem. Poročilo se odobri. Isti poroča o p o v e r j i n i š t v i h. Novega poverjenika sta d bila Zagreb in Zavrč; novo po verjeniftvo se je o=novaln za Ztgorje z okolico. Poročilo se po kratkem stvarnem pojasnilu predsednikovem glede bolniškega po\erjeništva odobri brez ugovora. Isti poroča o knjižnici, ki je v zsduji dobi narastla za 44 knjig, zvezkov iu časopisov, večinoma po zamenji, kar se vzame na znanje. Isti poroča o društvenikih. V zadnji dobi sta umrla dva uitanovilna, namreč : c. kr. sen. predsednik v p. T e o d o r N a p r e t na Dunaji, dne 30. marcia t. I. in ž ipnik Jernej J are v Dolu due 22. manjija t. 1. — Za lani je Matici plačalo 2086 za letos do sedaj 474 letnikov. Od zadnje seje društ.u |ni pri topil na novo noben ustanovnik, pač pa 27 letnkov in 1 naročnik, namreč : 1. Bošnjak Karol, duh. v Avguštineji na Dunaji. 2. Brinar Josip, podučitelj v Slov. Bistrici. 3. Cene Gašpar, župnik v Črešnjevcu. 4. Cešarek Franc, mestni kapelan v Metliki. 5. Cop Ivan, posestnik v Mostah. 6. Fischer Anton, župnik pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. 7. Dr. Janežič Vil)em, c. kr. sod. pristav v Metliki. 8. Klinar Ivana, gostiln, vdova v Radovljici. 9. Kostič Peter, trg. poslovodja v Celji. 10. Kušmelj Ivan, župnik v Begunjah. 11. Kulakovsky Platon Andrejevič, profesor v Varšavi. 12. Kuustelj Franc, gostiluičar, posestnik v Radovljici. 13. Lnjušič Anion, kapelan v Bličavah. 14. Lauš Fra. Lju levit, franjevec bos. provincije na Dunaji. 15. Lenček Alojzij, trgovec v Ljubljani. 16. Medič Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 17. Mulej Prane, trg. iu posestnik v Radovljici. 18. Plevanč Josip, trgovec na Lesko\cu (Štajerska). 19. Resman Ivan. usnjar in posestnik v Radovljici. 20. Rozman Ignacij, učitelj v Mošnjah. 21. Sartorl Ivan, stav. klepar in posestnik v Radovljici. 22. SmoJej Josip, not. kandidat v Radovljici. 23. Svetlin Josip, nadučitelj v Makolah. 24. Smitek Simon, kurat v Begunjah. 25. Vavpotič Jurij, učitelj na Leskovcu (Štajerska). 26. Dr. Voves Jan. dež. okrožni zdravnik v Radovljici. 27. Zabukovšek Anton, učitelj pri Sv. Marjeti. 1 naročnik. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo ob 7. uri na večer. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. maja. (Prvi maji) Po dosedanjih nam došlih poročilih se je socijalno-demokratični praznik 1. maja letos po širnem svetu obhajal dokaj mirno brez posebnih izrgedov. Povsod po večjih mestih vršili so se soci alno-demokratični i-hodi, na katerih so vzlasti razpravljali ob osemurnem delu na dan in v splošni volilni pravici. — Tudi v Ljubljani se je zbralo v gostilni pri Perlesu kakih 70 ljudij na socijali