■■BJffffffffffJ
I
ML
A Ml
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman:
K 24-        celo leto......K 22*—
pol leta........H —
četrt leta.......m 550
na mesec.....• •   - 1*90
celo leto
pol leta  ........ 12*—
četrt leta........ 6*—
na mesec........ 2*—
Dopisi naj se frankfrajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo t Knaflovn alicn št 5, (I. nadstropje levo),
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjab po dogovoru. Upravniatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativ-** stvari.
telnfna štL 94.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
*t M.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta........13-
četrt leta........ 6 50
......2*30
na mesec
.Slovenski Narod" velja po posti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
iL 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 99
Tržaai cerhvenl škandal.
Odkar so moravski duhovniki ^rmoglavili olumuškega nadškofa dr. Kobna, ni bilo slučaja, ki bi se inogel primerjati duhovniški revoluciji, ki je pod vodstvom kanonika Battignonija nastala v Trstu. Kajti revolucija in nič drugega kakor re-
^lueija je ta upor okrog kanoaika Buttigmonija stoječe duhovščine tr-: aško-koprske škofije proti kanoniku
11 kancelarju Meeehiji in namen te '.evolucije ni samo. odstraniti osebo, nego tudi sistem, čigar reprezentant Mecehia, ki bi svojega sistema gotovo ne bil mogel vzdrževati, če bi 1
jim ne bil soglašal in ga odobraval njegov škof. Dokler je bil škof v Tr-^u, je duhovščina pač škripala z ,»bmi in stiskala v žepu pesti — iz-*zemši tiste,   ki so se prodali škofu
n njegovemu kancelarju — a na dan je upala šele sedaj, ko v Trstu ni -kofa, ki bi ščitil sistem Xagla-Mecchija.
V dejstvu samem, da je prišlo do itne    revolte    duhovništva zoper
crkveno   upravo je dokaza dovolj, a so morale biti razmere v tržaško--'►prski   škofiji neznosne,   tako nez-►sne.   da   so duhovščino   gnale v i>up. Pomisliti je treba, kaka disci-ma vlada navadno  med duhovščino in da se od nekdaj poravnavajo -i med   duhovščino skrivaj, da -uui svet zanje nič ne izve.   V trni slučaju pa so padli \si oziri i ela se je vojna s tistim pogu-. ki ga daje samo obup.
V obtožnici kanonika Buttigno-je razkrinkan le en del sistema,
irar nositelj in reprezentant je kan-- kanonik Mecehia.   razkrito je to, kar se tiče duhovščine in sicer - duhovščine ne glede na to. ali je alijanske ali slovenske narodnosti, teh razkritij spoznamo brezprav-st nižje   duhovščine in spoznamo brntalni terorizem   odločilnih mo-j-reev, spoznamo pa tudi krivičnost pristranost,   protekcijonizem in išcevaJnont, gnilo moralo in sveto-instvo nositelje v tega sistema.
Obtožnica    kanonika Buttigno-ija je poučna   tudi za ljudi,   ki ne jio pod tržasko-koprr-ko škofijo. Ta obtožnica kar izživlja na prime-V Buttignonijevi obtožnici je do-azano.    da med škofijskim ordinarijatom in dnhovščino ni onega med-" bojnega občevanja,   ki    nahaja v pravičnosti   svoj   lesk in ima svojo *'reo!o v ljubezni.    Cerkvena upra-v Trstu je torej nepravična in ne ;ia prav nikake ljubezni napram
podrejenim. Vlada najhujši protek-cionizem. Ali je to nam kaj novega? Saj vemo, kdo ima tudi v naši ljubljanski škofiji prednost. Najhujši politični agitator dobi najlepše in najboljše situirano mesto. Tu ne odloča zmožnost, tu ne odloča dobro versko prepričanje ali pa ljubezen do katoliške vere, niti vestnost v izpolnjevanju pastirskih dolžnosti; temveč »odvisno je od tega, kakor je kaka oseba več ali manj v milosti pri nepristranskem kancelarju« — tako v tržaški škofiji — pri nas pa, kakor je kdo politično delaven. Ako je ta protekcijonizem v interesu vere, nas ne zanima. Eno pa moramo pribiti. "Ljudje namreč, ki imajo \ 1 ilraaj in povsod na jeziku Ulibcatl do svojega bližnjika, pravičnost in nepristranost in ki kritiku jejo na nizek in podel način postopanje svojih političnih nasprotnikov, ravno ti ljudje so najhujši protekcionisti in teroristi. Ni jim pa dovolj to! Imamo namreč še vedno duhovnike, ki se zavedajo svojega visokega poklica in ki se ne puste izrabljati v nizke strankarske namene. In zoper take duhovnike, ki naj bi bili pravzaprav vzgled drugim, se postopa skrajno maščevalno.
Škofijski urad v Trstu ima organiziran cel vohunski aparat. In sicer ta aparat tako dobro funkcionira, da se duhovnik ne upa niti v zakristiji glasno misliti. Duhovnik vohuni lastne kolege, in pri tem mu ne sme biti sveta niti prisega. Gorje pa duhovniku, katerega so zasačili pri misli, ki le količkaj nasprotuje mislim višje duhovščine. Najpreje se ga kaznuje z denarno globo, nato se prične zoper njega kanonični proces.
Dovolj imamo tudi v ljubljanski škofiji takih slučajev. Naše najboljše in najvzglednejše duhovnike so preganjali in jih še preganjajo. Tudi vohunstvo je kar najbolje organizirano in kogar so vohuni ovadili, nad tega gredo potem z najhujšimi orožji, s kladivom in polenom, ali pa z bodalom in s strupom. Ne bomo navajali teh slučajev, ker so itak predobro znani.
Ko bi v Buttignouijevem spisu razkrinkane razmere imele vpliv >a-mo na eerkvene odnošaje, bi se zanje zmenili le v manjši meri, v kolikor je namreč javnost sploh interesira na. Toda te razmere ne škodujejo samo veri, duhovščini in cerkvi — nego vsemu našemu narodu. In f»r so razmere tržaško-koprske škofij*- v mnogih ozirih le preveč podobne ljubljanskim,   ker   se take in enake
LISTEK.
Hnjjko veselje.
Nedolžnost, čistost, vesela brez--.rbnost otroške duše je bela odeja, pod katero dremlje jo vse črne strasti - i^n^ga    človeka.    To je stara * ar. Ali strašno je, kadar se ta res-'ra pred živimi očmi razodene. Člo-fka obide prav tisti strah in prav '•-Ta žalost, kakor obide nedoraslega adeniča, ko je   bil   prvikrat zalomil o krščanskem Bogu.   Zdi se Tiu, da se   je pot   pogreznila pred :,jira, da je sam in slab.   Ozre se v *vojo dušo in vidi tam dozorelo, bohotno razraslo vso tisto nizkotnost, *i jo je skrbljivo   prikrival sebi in -veto.
Nekoč, ob majskem jutru, sem c' napotil zgodaj iz mesta. Ko sem **1 v hrib, so se megle razmeknile in stopile, veselo solnce je zasijalo na No cerkev in na prijazno krčmo 'r*j nje. Tam pod košatimi orehi so ^ postavljene mize in klopi; go-(**iar je stal na pragu in se je ozi-raJ proti nebu in po dolini.
I)a bi le vreme ostalo!« je re-H '-Otroci pridejo! . . . Mislim, da -° že tam doli!«
Tudi meni se je zdelo, da slišim vrišč iz doline, kakor da je bila jata vrabcev zasedla drevo tam kje za hišo. Gospodar je stopil v vežo, jaz sem gledal na pot, ki se je strmo vila v hrib.
Kmalu je privriščala, privriska-la in prismejala se vesela procesija. Zasvetile so se bele obleke deklic, zableščali so se zlati lasje; že sem razločil pogumni krik fantov od tenkega smeha deklet; tudi se mi je že zdelo, da vidim posamezne obraze, vroče, zardele, obžarjene od solnca in od mladosti.
Usulo se je pod orehe in kostanje, kakor da je bil veter sunkoma zanesel ploho cvetja in listja na pesek. Preko dvesto otrok je bilo. Nekateri so bili trudni in so posedli za mize, drugi so se takoj love in igraje razbegnili po hribu. Gledal sem čisto luč v njih očeh in hndo se mi je storilo ,ker sem mislil na svojo neveselo mladost, prezgodaj usehlo v spoznanju.
Zajutrekovali so kavo in maslen kruh, večinoma stoje, brblaje in vreščaje; učitelji so sedli za posebno mizo in so pili čaj.
Komaj je bil zajutrek y kraju, je planila vsa družba izza miz ter se razdelila v gruče. V bledi k s sta, prezgodaj ostarela lica mestnih otrok je segel pomladnji žar; solno* je bilo r
stvari kakor jih je ožigosal Buttigno-ni gode tudi v ljubljanski škofiji, zato nas ta spis zanima v toliki meri. Te razmere namreč ubijajo in zastrupljajo vse naše javno, narodno in gospodarsko življenje. Le poglejmo kako se godi na Kranjskem.
Duhovniki morajo spoznati duh, ki veje v višjih cerkvenih uradih, morajo ga pa tudi vpoštevati, če nočejo, da sami sebe uničijo. In to nizko štreberstvo, to pehanje za mastnimi župnijami, iz katerega se rodi vohunstvo, denuncijanstvo najnižje vrste, vodi dandanes vse nase politično življenje. V dosego dobre mastne župnije se duhovnik ne sme bati nobenega koraka in ustrašiti se tudi ne sme nobenega dejanja, bodi še tako nemoralno. In zdaj vprašamo: ali more biti spričo takih razmer naše javno življenje zdravo? Ali more biti politika, katero vodijo ljudje, ki stoje na čelu teh cerkvenih uradov, zdrava in koristna ljudstvu — politika, na katero slepo prisega naš kmet? Ta politika ni zdrava in tudi ni v interesu našega ljudstva, To čuti naš narod vsepovsod, a zaveda se pa tega le m al del naroda, ker je masa preveč vdana cerkvi, katero vodijo politiki, in premalo pozna politiko, katero vodi cerkev.
Buttignoni je med drugim tudi povedal, kako je kanonik dr. Mecehia špekuliral z denarjem družbe sv. Vincencija, torej z denarjem, ki je namenjen siromakom. i» kako je pri tem zaspekuliral celih 38.000 kron. Tudi mi občutimo ta nesrečni talent naših duhovnikov, ki špekulirajo z milijoni in milijoni našega narodnega kapitala, ki hočejo vzeti v zakup vse naše narodno gospodarstvo. »In če ne morejo priti na čelo« — kakor pravi kanonik Buttignoni — »tedaj toliko časa ni jejo in pišejo, da dobe vse v roke.« Kanonik dr. Mecehia je zaspekuliral 38.000 K. ki so bile namenjene siromakom, naši klerikalci in strastni privrženci Mccchiovega sistema so tudi že zaspekulirali milijone narodnega kapitala. Nevarnost pa je, da ti Mecchialci ne zaspekuli-rajo celega našegra naroda. In še je čas, da te ljudi, ki hočejo toliko časa ruvati in pisati, da dobe vse v roke, pošljemo tja, kamor spadajo. Končamo nekako tako kakor kanonik Buttignoni! Ako po malomarnosti našega slovenskega ljudstva ostanejo na vladi ljudje, ga bodo, če so ga doslej tepli z biči, potem tepli s škorpijoni.
To je nauk tržaškega cerkvenega Škandala.
službeno pragmatika U sodnih!.
Po vsi pravici streme sodniki in vsi, ki razumejo sodniški stan, za tem, da se napravi posebna službena pragmatika za sodnike. Že dozdaj so zavzemali sodniki med uradniki neko izjemno stanje. Saj so sodniki edini, ki lahko tudi državo obsodijo v kako plačilo ali kaj podobnega. Zato izreka državni osnovni zakon z dne 21. dec. 1867, št. 144 d. z., da je sodnik neodvisen, t. j. da je ni oblasti na svetu, ki bi mn smela reči: tako moraš razsoditi. Edini dve sodnikovi oblasti pri pravosodju ste zakon in njegova vest. Sodniki se te neodvisnosti v polni meri zavedajo in obsojajo, če jim vest in zakon tako velevata tudi državno oblast. Zato je sodni stan že od nekdaj državi tm v peti. Zgoraj omenjeni državni osnovni zakon pa tudi izreka, da se sodnika zoper njegovo lastno voljo ne sme odstaviti. To je bilo potrebno s posebnim zakonom izreči, ker bi sicer država lahko odstavila ali premestila ga. če bi izrekel kako sodbo, ki bi bila njej neljuba.
Neodvisnost in neodstavljivost sodnikov pa je bila dozdaj vkljub zgoraj omenjenim zakonom le na papirju. ^*e je država dala v lepi diplo-matični obliki sodniku razumeti, da ji je mnogo na tem. da se izreče ta ali ona sodba takointako, pa če je izrekel sodnik, poslušajoč edmo-le zakon in svojo vest vendarle državi neuorodno sodbo, potem si je lahko na prstih izračunal, da ne bo avanzi-ral in do^ecrel nobene višje stopnje več. To je bila kaj trda cokla na kolesu sodniške neodvisnosti. Ta cokla bi bila zdaj s službeno pragmatiko deloma odstranjena. Ponavljamo, da le deloma, kajti avanzma je zagotovljen le do VIT. činovnega razreda^ od tu naprej bodo isti pomisleki, kakor so bili zdaj v vseh razredih. Ce državi ne ugodim, jo pač priribsam do VII. čin. razreda, naprej pa ne. — Posebna službena pragmatika za sodnike bi morala privzeti v časovni avanzma tudi vsaj še VI. činovni razred.
Pa tudi do VII. Čin. razreda ni ta cokla popolnoma odpravljena. Po službeni pragmatiki so neodstavljivi in nepremestljivi le sodeči sodniki, ne pa pomožni sodniki. Ker pa je po nekem znanem ukazu sodnike premeščati k različnim oddelkom, češ da fve izurijo v civilnem, kazenskem in izvenspornem postopanju,   je čisto
lahko mogoče, da se prestavi neubogljivega sodečega sodnika k takim oddelkom (zemljeknjižnim. iz-venspornim, izvršilnim), da postane pomožni sodnik. Zdaj ga lahko kaznujejo in prestavijo. To velja osobito za sodnike IX. in VIII. čin. razreda. Cokla je torej pravzaprav odpravljena le za sodne svetnike, torej za VII. čin. razred. Za sodnike bi bilo torej izreči, ali da so tudi pomožni sodniki neodstavljivi in nepremestrji-vi, ali pa, da ostane sodeči sodnik, če ima enkrat to kvalifikacijo, vedno tak, tudi če opravlja posel pomožnega sodnika.
Že iz teh razlogov je potrebna za sodnika posebna službena pragmatika.
Preustrojiti oz. odpraviti bi bik> pa še nebroj krivičnih zastarelih določb, ker je zdaj najboljša prilika, da ne bo ostala službena pragrnatrka že ob rojstvu marastična.
1. Določbe glede penzije se morajo povsem modernizirati.
Poznal sem uradnika, ki je do-služil predpisano dolgo vrsto let ter šel razmeroma še čil in mladosten s polno pokojnino v zasluženi pokoj* Imel je ženo in morda petero še ne povsem doraslih otrok. Na povratku z nekega izleta se ga je nekoliko »nabral« ter je v čakalnici na kolodvoru neko deklico tako prijel, da ga je državno pravdništvo obtožilo radi prestopka zoper javno nravnost po g 516 k. z. Bil je obsojen na malo denarno kazen, — toda izgubil je polno penzijo. Opetovano je vložil milostno prošnjo, pa je bUa vsaka že v I. instanci odbita. To je skrajno krivično in nemoralično, ter čisto nič moderno. Pomislite i si ubogo njegovo ženo, ki je že radi čina samega trpela, zdaj pa je bila, dasi niso ona in otroci ničesar zakrivili, obsojena z otroki vred na stradanje, pomanjkanje, bedo, žalost, skrb in sramoto! To bije v obraz modernemu principu, da se ne sme nikogar drugega* kaznovati, kakor pravega krivca, pa če bi hotel kdo tudi prostovoljno vzeti kazen nase. Potem pa ta razlika v kaznih! če bi storil isto dejanje kmečki fant, bi pač presedel svojih par dni, potem bi bil pa tak kakor preje. Tu pa za isto kažnjivo dejanje, ki se seveda mora obsojati, izguba 401etnega delovanja, 40 najlepših let se mu izčrta iz življenja na starost, ko si več vsakdanjega kruha ne more zaslužiti. In koliko let je vničenih ženi, otrokom! Ali ni to kruta, barbarska kazen!
Pri sklepanju službene pragmatike naj se izreče,   da se razveljavi
očeh in v njem je ugasnil spomin na zatohle, mračne izbe, na prašne ulice, na pusto, sivo zidovje. Cist maj je bil v srcih, nedolžen, brezskrben, poln veselja, blagosti in ljubezni.
Blizu mene je sedel človek, ki ga nisem poznal; spodobno je bil oblečen in lepo dolgo brado je imel. Od vsega začetka je gledal na otroke zamišljen, skoraj žalosten. Gladil si je brado z belo roko, nikoli se ni nasmehnil, tudi ne, ko se je prismejala prav do njega gruča razgretih, žar-kookih deklic.
Nenadoma, ko se je največ otrok lovilo in trlo krog hiše, je vstal ter je z umerjenim, počasnim korakom stopil na prag. Tam je stal ter se je razgledava! po otrocih z mirnim, zamišljenim, žalostnim pogledom, kakor da bi stal sam in pust pred velikim križem sredi pokopališča.
»Hej, otroci!«, je vzkliknil. V njegovem glasu pa je bila prikrita zloba, sovraštvo je bilo, sovraštvo do mladosti, do pomladi, do solnem in do nedolžnosti.
»Hej, otroci!«
Hpriiisiiiiu ste je kakor strah. »Kaj namerava s njimi zloban
Najrajši bi bil zamikal »No 'k ajaamaU
Približali so se počasi, kmalu je bila gosta gruča zbrana pred njim. Takrat je vzdignil roko, zamahnil je ter je zalučil v gručo pest bakrenih novcev.
Zgodilo se je nekaj strašnega.
V vseh očeh je ugasnilo solnce, z usten je mahoma izginil smeh, mlada kri je usehla v licih. Predrzna, neusmiljena roka je potegnila z mladih duš belo odejo nedolžnosti, čistosti in brezskrbnosti, prikazale so se v svoji goloti vse kali nizkotnega, od strasti, sebičnih skrbi, sovraštva, zlobe, poželenja m zavisti razjedene-ga človečanstva.
Zlohoten čarovnik se je s prstom dotaknil dišeče rože in spremenila se je v osat, kakor da je bila osat v resnici in od vekomaj.
Gruča otrok se je zgnetla, zvila in spojila v klopčič, ki se je metal in sukal v prahu. Vrišca je bilo manj nego prej, slišal sem le posamezno glasove, vikajoče, sunkoma iztisnjene, komaj le podobne.otroškim glasovom. Hitenje/polno zavisti, glasen jok poln srda, zmagoslaven krik, zlohoten, škodoželjen smeh . . . Nekoč som poslušal viko in buko na dunajski boni; tam na hribu nem so spomnil nanjo; la snnanja oblika je bila lo draga oblak* na anmn
Vrgel je vdrugič, vtretjič, na to stran in na ono stran. Gruče so se spajale in razpajale, klopčič se je spletal in razpletal, kakor in kamor se je usul zlohotni dar. Otroci so bili zasopljeni, upehani, ali poželenje v očeh ni bilo utrujeno, strast na v/bo-čenih ustnicah ni bila zasopljena. Videl sem in vedel, da bi lovili, iskali, gnetli, prerivali in suvali se do mraka in vso noč do jutra, dokler bi ne obležali brez zavesti, z razgrrze-nimi ustnicami in stisnjenimi pestmi.
Blizu pred poldnevom so odhajali s hriba, tihi, trudni, prašni, v očeh in v srcih srd in zlobo, zavist in škodoželjnost. Od jutra do poldne je otrok dozorel v starca.
Stopil sem k tistemu črnobrade-mu gospodu, da bi ga vprašal, da bi mu rekel, sam ne vem kaj. On pa je bral vprašanje in besedo v mojih oseh in se je nasmehnil tako sovražno, da sem se prestrašil. '
" »Kaj ste vi drugačni t Ali vas ni obšlo/ vsaj za hip, da bi planili mednje! Izprašajte si vest, pa si napravite moralo!« —: —
Daleč se je to zgodilo in prod ■davnim časom; ali spomin jo ostal T meni teman in grenakl
mm
§ 26 črka g jo odpasti iz § 6 »k s dne 15. nov, 1867 št. 131 kaz. z. besede ... »ta prnsij, provizij, vsgojnik aH drugi k prejemkov« — to pa nepogojno, naj si je dotični državni (naj bi veljalo tudi za deželne in občinske uslužbence) uslužbenec kaznovan rasli kateregakoli delikt*.
Svoj čas, ko je bila pokojnina še nekakšna miloščina, so se zgorajšnje krute določbe še nekako dale u meti, dandanes, ko državni uslužbenci sami plačujejo za penzijo, so te določbe zastarele, nepotrebne, krute in — nemoralične.
Naj teoretiki še tako trde, da je službeno razmerje    med    državo in
uradniki (uslužbenci) posebne vrste, ostane vendar le res, da obstoji de takto to posebno razmerje iz dveh pogodil, namreč L iz službene in 2. iz zavarovalne pogodbe. Ne rečem, da ni službena pogodba iv ožjem smislu) med državo in uradnikom pcvsebne vrste, ker izvršuje uradnik državno oblast. Zato je čisto v redu, da ima kaz. obsodba radi de lik lov omenjenih v § b* zak. i dne ir>. nov. 1876 št. 131 k. z. za posledico, da preneha to službeno razmerje, ker izgubi ljudstvo vsled obsodbe zaupanje v takega uradnika in ker vendar ne more izvrševati državne oblasti, Bane r katero se je sam hudo pregrešil.
Toda kaj ima opravili zavarovalna pogodba ■ tako obsodbo.' Prav nič! 1'radnik jc plačeval zavarovalnino (premije) v obliki pokojninskih (lončkov zato, da bo preskrbljen kot človek za tisti ra^. ko preneha biti uradnik, to je ko preneha ti-sto posebno razmerje med državo in uradnikom.na katerem teoretiki tako radi jahajo. Če bi to posebno teoreti-^ko razmerje z vsemi konsekvencami -tajalo tako. kakor ga >likajo teoretiki in državna oblast, potoni ravno vpokojetii uradnik ni več uradnik, ker ne izvršuje več državne oblasti, ampak saino še vpokojeni bivši uradnik. To pa kaže. da obstoj;« razven čiste službene pogodbe med uradnikom in državo tudi čista zavarovalna pogodba med zavaroval-cem. (ki je pri nas slučajno država, pa bi bila tudi lahko vsaka zasebna zavarovalnica, ter bi vsaka rada prevzela tako zavarovanje, pa menda še ceneje nego država) in uradnikom kot zavarovancem, torej kot človekom, ki ve. da l»o s svojo družino vred na si ara leta tudi hrane, stanovanja in postrežbe )>otreben. morebiti bolj ko v mladosti. Tak uradnik postopa po pravilih nacijonalne ekonomije popolnoma pravilno: v čili mladosti, ko zasluži več, aego rabi, založi nekaj za tiste čase, ko bo premalo ali nič zaslužil. Zdaj pa pride država in mu vzame vso preskrbo — starih let. To je nenioralično. ker je uradnik vplačeval donesek in ker daje država celo na smrt obsojenim hudodelcem do smrti hrano, ki je ni>o zaslužili ali plačali, vzame pa jo radi manjšega delikta zvestim slu-<ibnikom. ki so jo zaslužili in plača-i;. pa ne samo njim, marveč tudi njih nedolžnim rodbinam.
\e bom rekel, da naj l»i d rži* v a v takih primerih v^aj vplačane pen-/ i jske doneske z obrestni i vred povrnila, ne država sme vneti uslužbencu službo, nikdar in pod nobenim pogojem pa ne penzije, te zapadle zavarovalne svete oz. rente.
Tudi določba, da se penzija M sme vživali v inozemju. zdaj ni več na mestu, ko jo morajo uslu/henci sami plačati oz. zaslužiti.
To poglavje velja torej za vse ti radnike in uslužbence in ne samo za *odnike.
2. Plače sodnikov so nedostatne. Sodnik naj je popolnoma neodvisen, naj nima dolgov, naj ne dela nečasti svojemu slanu in naj od nikogar ničesar zastonj ne vzame, pač pa naj reprezentira. Žena sodnika še po ceni ničesar kupiti ne sine od tega, kar se ji prinese na dom ponujat, ker ne ve, če nima morebiti ta oseba ali kak njen sorodnik kako pravdo pri njenem možu - sodniku in ker bi se reklo v tem slučaju, da je bilo to le darilo krito v obliki kupa.
Sodnik nima in ne sme imeti iz nobenega svojega delovanja nobenih postranskih dohodkov. Kako naj sedaj svojemu stanu primerno nastopa med drugimi uradniki.4 Vzemimo okrajnega in sploh vlad. zdravnika. Plačo ima kakor v istem razredu stoječ sodnik. Zraven pa izvršuje še zasebno prakso ,ki mu nese najmanj še enkratno plačo. Razven tega je sodni izvedenec, morebiti še železniški zdravnik in morebiti še kaj drugega, tako da pride na trikratno plačo, če so pogoji ugodni. Potem ima kot železniški zdravnik prosto \ ožnjo po železnici, ima skoraj zastonj bivanje v kopel i h in dobivanje kislih vod itd. Vzemimo okrajne in \ I ad.živ Pozdrav ni ke.Od vsake na semenj prignane živine, od vsake zaklane in ogledane živine plačilo in nebroj komisij, na katere hodi sam, ki mu torej nekaj neso. Razven tega pa se isto plačo kakor v istem razredu stoječ sodnik. Pa vzemimo državne oz. vladne tehnične uradnike, inžonarie itd. Plavo ima Mo kakor
tem nebroj koazisij in lakko dela** prostem Čaan seavbane In drage načrte, za katare dobi no več slo kron. Recimo, da gre eivife emdnik 7 km daleč na komanjo in vnetno a seboj državnega inaeaerja koš itoooV ncia, 8odnik dobi aa to komisijo 11 K 84 vin. ter 7 K dijete, tedaj skupaj ld kron 84 v. Od toga men plačati voz za sebe, aa izvedenca in za zapisnikarja, kojega mora, ker je to običajno, tudi izdržati. Ce traja komisija ves dan, tedaj teh 18 K 84 v še za voz ne zadostuje ,kje pa je prehrana? Izvedenec - inžener pa dobi od 80 do 150 K čistega. Kako naj torej nastopa sodnik —, vodja komisije — svojemu stanu primerno. Pa tudi drugi uradniki imajo lahko trtfco ali tako kak postranski zaslužek, le sodni in politični konceptni uradniki ničesar.
Z o žiro m na povedano, naj bi se v pragmatik] izreklo, da imej vsak sodnik plačo neposredno višjega razreda, tedsj sodnik VIII. razreda plačo VII. čin. razreda itd.
3. Preidem zopet na prastare določbe o komisijah. Na hudodelce se je toliko oziralo, da so se z zakonom z dne 9. aprila 1910 št. 73 dr. zak. postavili pri tatvinah, poneverbah in goljufijah povprečno štirikrat tolikšni zneski kakor so bili preje, češ, da se zdaj za isii denar dobi komaj četrt inko onega blaga, ki sv ga je dobilo I. 1852.. ko je stopil v veljavo naš kaz. zakon. Toda to velja o vsakem denarju, tedaj tudi o komisijskih prejemkih. Dijete }>o t>. 7 in 9 K da-1* ko več ne zadostujejo, niti za domač okraj. Ker je običajno, da izdrži sodnik zapisnikarja z jedjo in pijačo in ker vendar radi ugleda ne more naročiti cev ali močnika, je umevno, tla nikakor ne more izhajati, tudi če zajtrknje in večerja doma. Posebno hudo pa je, če mora ili sodnik v kako večje mesto izven svojega okoliša na komisijo. Za železnico dobi. kolikor faktično izda tudi če se vozi jh> državni železnici v III. razredu, zaračuni pa II. razred, k«? nuna vzeti z legitimacijo polovico listka III. razreda za brzovlak, če se hoče voziti s poštnim vlakom ter je polovica lista III. razreda za brzovlak recimo od Ljubljane do Trsta le 1 do 2 K cenejša kakor cel II. razred poštnega vlaka. Zdaj pa naj traja komisija par dni. Za vsak dan dobi le s ozir. 10 K dijete. To mora dati samo za prenočišče zase in za zapisnikarja, ves preži vež za oba mora pa iz svojega plačati. Xo. pa v domačem sodnem okiaju ni mnogo boljše. Če mi traja komisija 2 dni, dobim vožnjo le enkrat povrnjeno, za drugi dan pa imam le G oz. 7 K dijet. — voznik pa računa za vsak dan, k<» faks, j>o 24 K. Drugi dan imam torej samo pri vozu 17 oz. 18 K izgube in moram še sebe in zapisnikarja iz svojega prehraniti. Dostikrat je pa treba še |>o cele dni po dežju, snegu ali mrazu hoditi oz. se v odprtem vozu voziti. Za to dobroto in da moram potem izdela vali doma od dveh oni zaostalo delo. moram doplačati iz svojega 2h do 2.*> K!
Dijete in kilometrski novci naj se vsaj podvojijo ali določi enaka odškodnina, kakor advokatom s čakalnim) vred, ter naj se določi. Ha dobi večja komisija faktične stroške vselej povrnjene, kadar presegajo le ti zaračunjene komisijske stroške. Dalje naj se določi, da ima uradnik. Če se vozi v uniformi, eo i|>so brez legitimacije iste ugodnosti na železnicah kakor častniki, če pa ni v uniformi, naj se mu pa da zastonj legitimacija kot uradnik naj plača le fotografijo, vse drugo kakor kolek iu knjižico pa naj trpi država.
4. Državi mora biti na tem, da ima kar najboljše sodnike, ki naj poznajo zakone kar najbolje. Vsak sodnik naj dobi torej brezplačno vse zakonske načrte in osnutke, odločbe in na red beni ke.
5. No, o dopustih bi se dalo tudi marsikaj povedati. Izmed vseh uradnikov mora biti sodnik najbolj nervozen. Recimo, da ima razen drugih rešitev in j »oslov na teden samo 15 razprav, tedaj se mora na teden vsaj lo aktov na pamet naučiti, saj mora pri obravnavi pri izpovedbah pri najmanjšem nesoglasju takoj vedeti: »aha .oriča ta in ta pa takole pravi. Že to studiranje, včasih po več ko 500 strani obsežnih aktov mora živce umoriti, |>otem pride    pa še
ustno občevanje s strankami, od katerih vsaka jc prepričana, da ima ona prav. Kotjiko pritajene jeze, koliko razburjenja mora pogoltniti sodnik, ki je pa pri vsem tem vedno z eno nogo v sindikatni tožbi. No, in za vse to trpljenje naj dobi 14 dni ali 3 tedne dopusta, dočiiu ga dobi vsak poročnik, ki opravlja svojo službo vedno le v naravi in le par ur dopoldne, popoldne pa le vsak drugi ali tretji dan, po 6 do 8 tednov! Sodnik najnlaj . rabi vsaj 4 tedne * ep not s, pa takega. kakor dozdaj. Dozdaj si moral vsak pred dopustom ia> po dopustu delati za kolege, ki eo bili takrat aa dopusta, delal Je preje 1 in zdretil iivce, tedaj
iivei pred
le II ae I* ai damami! Ko. I
malo okladim, pridem I
.______sat delati aa dva. pa so
14 dni taki kakršni ee bili om ali pa ie alabejti. Penam naj pridem pa ie k kaki porotni sodbi, ki traja po ves dan in vso noč, na je sel napak dopusta.
To sicer niso vel, pač pa najbolj kričeči nedostatki aodnijske službe. Gospodje posl. pa ne bodo imeli kmalu lepše prilike, pokazati jih zbornici in svetu, kakor zdaj, ko se bo obravnavala službena pragmatika.
Jadex.
Bo| za Urilo.
Praga, 23. maja,
V današnji številki »Munehner Neueste •Naehriehten« je na uvodnem mestu članek »lm Kampfe um die Alpenlander«; nekak izvleček poročila podpredsednkia dunajskega »Schulvereina« dr. Bauma na letnem ročnem zboru društva »Fiir das Deutsehtum i m Auslande«. Baum je govoril o jugoslovanski nevarnosti. Zanimivo je to poročilo iz dveh strani: prvič, kako skušajo nahujskati naši ljubi sosedje rajhovce, drugič pa posebno radi tega, ker ni nemškega načrta in namer v zadnjem času ni kdo tako resnično in brez tančic odkril.
»Pozorišče obrambnega boja Nemcev napram Slovencem, ki je ravno tako važen, kakor češko-nem-ški. so južnoavstrijske kronovine Kranjska. Koroška. Štajerska, Primorska. Do 19. stoletja so bili Nemci in Slovani v dobrih odnosa ji h. Radi pripadanja k nemškemu cesarstvu in premoči nemške kulture >u imele te dežele nemški pečat ki Nemec bi bil še danes v veljavi pri uradu in šoli, da ne bi si avstrijska vlada od leta 1879. sem stavila naloge izpodriniti nemški vpliv v Avstriji (!).
Trideset let je od tega preteklo, ali učinek vladnega sistema ie naravnost uničujoč. Posebno na Kranjskem. Kljub temu da so bili vedno vladi prijazni, se je Nemce strlo in konstruirala slovenska vladajoča stranka. Ta je zahtevala poslovenjenje šol in uradov. Zato pa je bilo treba se ]>oraben idiom ustvariti. Z velikimi državnimi denarnimi žrtvami se je provzročil porod novega •naroda . Profesorjem >e je dajal dopust, da so lahko napravili slovnico in besednjake ter prestavili učne knjige. Istočasno so se odstranjevali nemški uradniki; šolstvo se je popolnoma poslovenilo. V mestih se je nemštvo zadušilo. V Ljubljani dela žurnalistika divjo gonjo in občinski svet dela na to, da se nemštvo na zunaj in znotraj uniči. V jeseni 1908 >o bili brezpriinerni ekscesi, pri katerih so bili Nemci s svojim imetjem dani na milost in nemilost divjim tolpam. Nemec, največji davkoplačevalec v kronovini nuna nikakega voliva v deželnem stolnem mestu in deželnem zboru, je politično brez moči. Šostvo je — razven »šulverein-skih« šol izročeno popolnoma slovensko - klerikalni večini deželnega šolskega sveta. To je položaj Nemcev na Kranjskem. 30.000 duš proti 400.000 nasprotnikom, od katerih je polovica potomcev nemških, tekom M*, stoletja poslovenjenih naseljencev.
Z enako silo divja boj aa Spodnjem Štajerskem. Tu leži najvažnejše bojno polje: meja obeh narodnosti in številni nemški otoki. Ti so preo! vsem mesta in trgi, kakor Maribor, Ptuj, Celje, Brežice, Št. Lenard, Ljutomer itd. Z gospodarskim bojkotom, z delovanjem slovenskih uradnikov, z ustanavljanjem slovenskih denarnih zavodov, s slovenskimi društvi, časopisi itd. se skuša osvojiti te otoke. Neizmerno veliko denarja seJ mora žrtvovati, da vzdržimo te nemške postojanke. Njib obstoj drži pot k A dri ji prosto, njih padee bi nemški narod odrinil od Sredozemskega morja.
Na Primorskem so Trst, Gorica, Pulj, Opatija, Lovran, kjer varujejo nemške interese močne nemške manjšine.
Na Koroškem so razmere za Nemce ugodnejše, ker tamkaj ni kompaktnega slovenskega ozemlja in so bili Slovenci potom Karavank ločeni od Kranjskega. Mogočni razvoj slovenstva na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem se čuti tudi na Koroškem in odkar teče nova železnica je Slovencem omogočen »Ein-bruch«.
Brutalen boj s strani Slovencev se kaže v besedah: na naši zemlji je še dosti prostora za grobove naših sovražnikov. Obramba naših bratov obstoji v političnem delu in narodni samopomoči. In tukaj je obramba, ki ima oajvec uspehov —■ z denarjem, gospodarsko pomočjo in ustanovljenjem šol in vrtcev. Brea nemoči »Sohulvereina« bi bilo na Štajerskem le še malo otokov in aemit i s na Kranjskem popolaesna strto. Vendar mornar? rešiti še velike aa*
M, ah* naj Nemetvo v teh krajih obetane. Roko v roki s »Schnlverei-nom« dela »Sodmark« na gospodar-skem polju* največ % nakupovanjem eamljišč aa nevarnih krajih in z naseljevanjem nemških kmetov. Najpomembnejša kolonija leži na Štajerskem, kjer je dobilo 35 rodbin — največ Virtemberžani — svojo novo domovino. Ne le z narodnega, temveč tudi s f inaiKijelnega stališča bi bilo priporočati, da se vloži rajhov-ski kapital v lesu bogate pokrajine južnih Alp in v razcvitajoča morska kopališča Adrije.
Namen, kateremu služi boj Slovencev je v poslednji vrsti odcepije-nje preje imenovanih kronovin od politične, kulturne in gospodarske zveze z nemškim "Ozemljem in ustanovitev jugoslovanskega državnega telesa, ki naj bi sestoja 1 iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Istre, Kranjske in iz slovenskih delov Štajerske in Koroške. S tem je pa boj Nemcev v planinskih deželah izgubil svoj lokalni značaj. Postal je življensko vprašanje ne le avstrijskih Nemcev, temveč tndi nemške države. Gre se za gospodarsko stališče Nemcev v Srednji K v ropi, ki nočejo pustiti, da se zapre pot do juž. morja, katera pelje le čez Spodnje Štajersko, Kranjsko in Istro, pa naj bo ta ovira le slovanska država v okvirju Avstro - Ogrske monarhije.
Pot do Adrije mora nam Nemcem ostati prosta! V prvi vrsti se bijemo tam v južnih markah nemške zemlje za svoj dom. Bijemo se pa tudi kakor del velikega nemškega naroda za njegovo svetovno cesto k Adriji.«
Vse govoričenje o obrambi, o defenzivi Nemcev po navajanju zadnjih besed izpuhti. To jc najhujši napad na našo last. Mi se ne bomo dali uspavati, če vstajajo evangelisti ter polagajo na srce: narodi pomirite se. Tistemu, ki me predestini-ra na smrt, pa je toliko nesramen in mi ponuja roko. mu jo iztrgam. Hinavci so zalega, ki jo jc treba streti.
_ J. M.
Nifrt novega hazeniRego »kona.
Dr. Alojzij K o k a 1 j. XI.
Kažnjiva   dejanja   zoper nravnost.
Takoj za kaznjivimi dejanji zoper zakon, rodbino in osebno stanje pa našteva in obravnava načrt kažnjiva dejanja zoper nravnost. Načrt je tudi po našem mnenju malo pre-gostobeseden in je kažnjiva dejanja zoper nravnost očividno malo preveč razblinil. Po našem prepričanju bi se dala vsa ta kažnjiva dejanja zoper nravnost bolj kratko obrazložiti in tudi bolj pregledno razvrstiti. Načrt pa kaže v tem poglavju pole^r tega zopet še neko drugo hibo, katero najdemo pri njem na več krajih. Načrt kaže namreč poleg prevelike gostobeseduosti še to hibo, da se lc prerad ponavlja na ta način, da pri definicijah kažnjivih dejanj podobne kakovosti ponavlja in pogreva pri vsakem posameznem kaznjivem dejanju popolno definicijo vprašalnega posameznega kaznjivega dejajnja, namesto da bi s preciznimi besedami opozoril le na razliko. To bi hasnilo le jasnosti in preglednosti.
Sicer pa kažejo to hibo žalibog vsi zakoni novejšega datuma, ker so vsi sila gostobesedni in polni visoko-donečih fraz, ljubeči ponavlajanje in pogrevanje, s čemer se kaj neprijetno razlikujejo od starejših zakonov, kateri so se odlikovali s preciznim izražanjem, jasnostjo, krat kostjo in s preglednostjo. Opozarjamo samo na sedaj veljavni izvršilni red in pa na naš stari in častitljivi občni državljanski zakonik. Dočim je prvi, ki je v veljavi šele 12 let, gostobeseden, poln fraz, široko razbljinjen, nerodno prepojen s socijalnim oljem in ustvarjen bolj v zaščito dolžnika kot upnika, se odlikuje drugi, dasi je star že nad 100 let, in v nekaterih določilih radi napredovanja časa in predrugačenja razmer in pravnega mišljenja zastarel, s tako občudovanja vredno kratkostjo, preciznostjo, jasnostjo in preglednostjo, da še danes lahko služi za vzgled vsem zakonodajalcem.
Sicer je pa tudi naravno, da zaostajajo novejši zakoni tako v stvari sami, kakor tudi glede oblike daleč za starejšimi zakoni, ker se danes zakoni vse drugače kujejo kot pa nekdaj. Današnji naši zakonodajalci so pri svojih novih zakonih pred vsem premalo samostojni, ker jemljejo za dobro in lepo vse, kar se zvari v neki sosedni državi, ne da bi samostojno presodili, je-li je res ta izposojena stvar dobra in lepa in če se prilaga našim posebnim razmeram; naši današnji zakonodajalci so pa tndi pre. kitri in to Še poaebno pri onih zakonih, ki obravnavajo soeialno
narave, ne da bi poprej le količkaj trezno in dobro preudarni, ali je posebnost naših avstrijskih razmer sploh prikladna za take problematične poskuse ali ne; naši današnji zakonodajalci so nadalje tndi preveč domišljavi in površni, ker se na eni strani kujejo v ministrstvu od strani raznih teoretičnih juristov razne zakonske predloge, ne da bi se priteg nilo k posvetovanju tudi praktično delujoče in izkušene juriste in izku šene može iz drugih stanov in po klicev — na drugi strani se pa zopet kuje nove zakone z nekako virtuozno površnostjo, kar ima za posle dice žalostno dejstvo, da se mora ta ko površne skrpucane zakone že črv eno ali dve leti dopolnjevati, poprav Jjati in izboljševati z novelami.
S temi izvajanji smo se pač nekoliko oddaljili od svojega predme ta, vendar pa mislimo, da ni odveč, če se vedno in povsod opozarja po stav oda jalne činitelje,    kako jim j* postopati pri sestavljanju novih zakonov. Posebno se nam pa zdi umest no in potrebno to ravno na Kranj skem, vsaj je bil ravno naš deželn zbor v svojem zadnjem zasedanju po sebno plodovit, če tudi ne srečen piko van ju novih zakonov. Ta naša iz vajanja    veljajo torej v polni mer tudi za naš ožji posta voda jalni zbor
S tem se pa vrnimo zopet L stvari. Načrt novega kazenskega zakona pozna razna kažnjiva dejanji zoper nravnost in sicer take, ki ozna čujejo kot kažnjivo vsako nedopusr no spolno združenje, nadalje take, ki imajo za predmet nečistost in kono no take, ki se pečajo s takimi dc janji, ki posredno pospešujejo ne nravnost.
Načrt pa našteva sledeča kaznji va dejanja zoper nravnost kot posilstvo, siljenje k spolnemu združenju, siljenje k nečistosti, oskmmbo, zlo-rabo oseb do 14. leta za spolno združenje ali nečistost, zvijačno doseg« spolnega združenja, nečistost zoper ura v o, krvosramnost, izkoriščanj« zaupnega mesta ali javne službe u spolno združenje ali nečistost, zape-Ijavo, sovodstvo, obrtno pospeševanj' nečistosti, pospeševanje obrtne ne-Čistosti, kupčijo z ženskami, zvodništvo in konečno vsako kršenj« nravnosti.
Ker se ta naša razpravica tiska v razširjenem dnevniku, ki se izda.i-v toliko in toliko tisočih in katerega dobivajo v roke tudi nezreli nilao ljudje in ne morda v takem strokov nem časopisu, ki prihaja zgolj v roke izkušenih odraslih ljudi, se tu no moremo pečati s podrobno razlago posameznih kažnjivih dejanj zoper nravnost, da ne bi s tako podrobn-razlago proti vso ji volji in namen o napravili onega pohujšanja, katergu je pred nedavnim časoni zagrešila ominozna rdeča knjižica nekega visokega cerkvenega dostojanstvenika.
Omeniti hočemo le na kratko, di se nam zdi popolnoma umestno, da je načrt v svojem $ 273 postavil hudodelstvo § 132 sedaj veljavnega ka ženskega zakona (zapeljavo k ner stosti) na veliko bolj široko podlago, ko jo je pa do sedaj imelo. V svojon § 273. obravnava namreč načrt izkoriščanje zaupnega mesta ali javne službe za spolno združenje ali nečistost. V tem svojem določilu pa jemlje načrt v svojo zaščito
a) nedoletne posiuovljence, pohčer jenke, rejence, pastorke, varo vanee, kurande, učence in gojence;
b) take osebe ženskega spola, s ka terimi ima javen uradnik izvrši ti kako uradno opravilo ali ki bo mu uradno podrejene;
c) take osebe ženskega spola, s katerimi pride v dotiko duhovnik v izvrševanju svojega dušnega pastirstva;
d) bolniki v bolnicah in raznih za vodih in gojenci v vzgojevali šeih in končno
e) vse osebe, ki so v službeni od* visnosti.
Ker tvori v sedanjih časih usta navijanje raznih Marijinih in vc dobnih družb takorekoč tudi del dušnega pastirstva, dvomimo zelo če bodo s tem določilom našega načrta zadovoljni novodobni osrečeval c i našega dobrega in vernega lju<i stva, dasi se mora priznati, da je ta ko izrecno določilo zelo na svojem mestu.
Posebej nam je tudi še omeniti da jemlje načrt v svoje varstvo h> rečno tndi one osebe ženskega spol a. ki so v gospodarski odvisnosti. Tud' to se nam zdi popolnoma umestno in pravilno, ker se je do sedaj ravno iz izkoriščanja gospodarske odvisno sti nekažnjeno rodilo toliko gorja in se pahnilo toliko in toliko ženski" bitij v nesrečo in blato. Upati je, da se bode s tem, ako bode vsako tako izkoriščanje gospodarske odvisnosti imelo aa posledico občutno kasen, vsaj znatno omejila, če tndi ne pi'e* preoila, nenravnoet.
Posebej nam je posvetiti tudi par besed kaanjivemu dajanju kup-eije a iiartaml> kar as nam adi be
jedilo nacrta nekoliko avstaano in pomanjkljivo. Načrt označuje nam-
?č  kot kažnjivo samo tako kupčijo ženskami, ki naj bi dotične ubogo rt ve vrgla v naročaj obrtne neči-t iis t i   izven domovine, oziroma do-
, vinske države. To se nam pa zdi ^iločno   pretesno in pomanjkljivo,
r bi bila po načrtu vendar nekaa-jjiva   kupčija z ženskami v saejak
imovinske države, tako da bi n. pr.
bliski kupee z živim blagom to bla-ro : rav lahko in nekažnjeno proda-1 in razpečaval v tržaške razvpite ,iše, ker spada Trst k isti državi kot lalicija in bi zapadel še le tedaj kaz-i. če bi hotel tako gališko blago razpasti n. pr. na Rusko ali Rumun-fco. Ta vzgled pa kaže pač dovolj 3^110, da je besedilo tega kaznjivega ianja po načrtu odločno pretesno pomanjkljivo ter da se bode mo-lo izpopolniti v tem smislu, da se bode kot kažnjiva prepovedala kup* i j a z ženskami tudi tedaj, če se bo-t vršila med mejami domače drža-e. Stvar poklicanih činiteljev bode, e se načrt predloži kot vladna predrla, da se pravočasno pobrine jo za o, da se bode ta očividni nedostatek d pravil.
Sklepoma naj še navedemo, da hravnava naert v tem poglavju tuli taka kažnjiva dejanja,   za katera iri nas Slovencih nimamo udomačenih izrazov. To dokazuje pač jasno, a stojimo Slovenci v morali zelo visoko in da glede morale precej nad-riljujemo one naše sosede, ki se tako adi sami sebe nazivajo »narod go-podov«,   nas   pa   zaeno psujejo z manjvrednim narodom«.     Je pač idna ironija usode, da se rode rav-v »deželi pobožne nravnosti« raz-Eiilenburgi,    Kruppi in podobni njaki v prvih družabnih krogih, se mi »manjvredni« Slovenci m oziru ne moremo niti daleko in meriti s svojim mogočnim lom ter narodnim nasprotnikom i tlačiteljem.
In to govori cele knjige — s to pazko pa sklepamo tudi to poglavje.
Parlament.
Soja poslanske zbornice. — Zakon o tierancih.   — Nujni predlogi glede visokih šol. — Interpelacije.
Poslanska zbornica se peča zdaj pravijo,   da nima nobenega bolj i j nega in pametnega dela — z vlad-q<- predlogo o veterancih. — V vče-ji seji je nadaljevala in zaklju-viebato o prvem branju te pred-V prihodnji seji govorita še pei srnina govornika, nakar bo na-mal v odsek, odkoder pride na i >pet menda, kadar bo zborni-taki zadregi glede dela, kakor avno zdaj.
Začetkom seje je odgovarjal mi--trski predsednik na nekatere in-rnelaeije, med drugim na interpe-jo poslanca Hribarja   glede pro-iranja nemških kolonistov v Bos-Hercegovini. () veterancih sta govorila samo Winarsky in posl. Stolzel, ki pravil,   kako globok pomen ima o*n itd. slednjič je povedal, da bo-nemški nacionalci    glasovali za logo v interesu avstrijskega parnu. — Med govorom poslanca zla so delali soc. demokratje salo vtipne medklice, tako da se je >rnik nazadnje resnično razjezil; demokratje so slednjič odšli iz ►rnice. — Nato se sprejme predlog konec debate in izvoli za kontra-rnika posl. Nemca, pro - govor-so resignirali na besedo. Pri sledeči razpravi o visokošol-stavbah je povzel besedo spet ui minister grof Stiirgkh. Ome-je, da se v Inomostu zgradi kma-za univerzo novo glavno poslopje, vo knjižnično poslopje, nov medi-» - teoretični, nov naravoslovni botanični inštitut. Prostor je izbran in tudi načrti v obrisih so delu.   Glede drugih visokošol-*tavb pravi minister, da so se nile zaradi razpisovanja kontne, vsled tega, ker število aka-rapidno narašča in pa iz fi-elnih vzrokov. — Soc. demo-rat \Vityk zahteva ustanovitev ru-»ke univerze v Lvovu, ker je vse-a agitacija na lvovski univerzi znosna. — Kršč. soc. Steiner pra-'• Ha bo stranka glasovala za vse tri 'JJnf- predloge, ker zahteva, da vsa-la, od najvišje do najnižje, za-i liigijeničnim in drugim zahte-Debata se zaključi in sklepno besedo dobe še predlagalci. — Po-c dr. Chiari pravi, da Avstrija v' premalo skrbi za znanost. Ugled l,]najske univerze je globoko padel. \a j boljše moči gredo v tujino, učenjaki iz   tujih   univerz pa v Avstrijo ne marajo priti.   — Posla-dr.   Drtina   pravi,   da mora "■rnu-a glede žalostnih razmer na 'fučiligčin ukreniti kaj temeljitega-f>krbeti se mora za zadostno opre-['i(> obstoječih visokih šol in za usta-tovitet potrebnih visokih šol nenem-^im   narodom. — Posl. dr. Bach--aini &q predvsem zavzema za nam*
sprojme tudi ___
tudi v debati stavljene resolucije.
»ode interpelacija. Mod dragi-mi interpelira posl. Pittoni zaradi aretacij irredentistov v Trata; aretacije so se izvršile z nenavadno strogostjo in so povzročilo v mestu nenavadno in neopravičeno bojazen. In-terpelant poživlja vlado, naj naroči tržaškim oblastvom, da v prihodnje ne obravnavajo širokoustnih demonstracij mladih vročekrvnih ljudi kot veleizdajo.
Prihodnja seja bo v petek dopoldne.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je v včerajšnji seji dokončal razpravo o proračunu železniškega ministrstva in proračun odobril.
Seja klubovih načelnikov.
V včerajšnji seji so se vsi govorniki zavzemali za to, da proračunski odsek pravočasno reši proračun, da ne bo treba vladi iskati začasnega proračuna. — Posl. Seitz je nasvetoval, naj bi zbornica izvršila razpravo o proračunu v dvanajstih dvanajsturnih sejah do 25. junija — Proračunski odsek bi moral torej končati svoje delo do 7. junija. Navzoči so se s tem nasvetom strinjali.
Poljaki.
Na zadnjem zboru vsepoljske stranke so se pojavili hudi konflikti med radikalnimi in konservativnimi elementi. Radikalci so slednjič zmagali. Listi poročajo, da bo vsled tega moral poslanec Glombinski, ki spada v konservativne kroge, izstopiti iz stranke ali pa odložiti predsedstvo »Poljskega kluba«.
Rusinska univerza.
Rusinska deputacija je obiskala včeraj ministrskega predsednika zaradi rusinske univerze. Rusinski ultimatum se glasi: pomnožitev rusinskih stolić na lvovski univerzi, ki naj bodo avtonomne; takojšnja ustanovitev rusinske univerze v Lvovu, kakor hitro bo dovolj rusinskih stolić za tri fakultete.
Kako $e Je okoriščal z županovanlem Merikolnl župonJos. Pavlico v Rihem-Derku na Goriškem,
Josip Pavlica, oče semeniškega profesorja dr. Andreja Pavlice v Gorici, županuje že dolgo vrsto let v Rihembergu na Goriškem. Mnogo jih je napletel tekom let, zato se je mnogo o njem pisalo v javnosti; očitalo se mu je razne take reči, za katere bi bil vsak drugi tožil, ali očka Pavlica je ali molčal ali mu je sin v Gorici napisal kak »popravek«, ki je očeta le še bolj kompromitiral ali pa je razglasil v kakem klerikalnem trobilu očitanja za obrekovanja, pa mu je odleglo.
Sedaj na visoko starost pa so ga pekla očitanja, in ko je Leopold Ker-Ševan iz Rihemberka govoril o njem, kar je bilo sploh že znano po rihem-berški občini, se je osokolil očanec Pavlica in šel tožit radi žaljenja časti.
Leopold Kerševan, Jožefov, iz Rihemberka št. 46, tamkaj rojen meseca januarja 1809. je bil obtožen, da je govoril o zasebnem obtožiteljn Josipu Pavlica, županu v Rinember-ku, da je rekel zasebni obtoži tel j Francu Birsa, krčmarju v Trstu, da mu ne napravi domovnice za ^sprejem domovinstva pod Trst, ako od njega ne kupi največji sod vina, in da so pri občini sami pojedeži — teh ubogih in da jedo ubogih žulje, namesto, da bi pošteno delali.
Zadnja obravnava se je vršila v Ajdovščini dne 19. maja 1910. Obdolženec je nastopil dokaz resnice in je istega tudi doprinesel.
Priča Franc Birsa je potrdil, da mu je zasebni obtožitelj odgovoril na prošnjo, da se mu izda domovnico v svrho dosege domovinske pravice v Trstu: »pridite k meni po en sod vina in precej vas naredim triešti-na«. Glede druge žalitve, da so namreč pri občini, katere župan je zasebni obtožitelj, sami pojedeži teh ubogih, in da jedo ubogih žulje, — skliceval se je obdolženec na več nečastnih dejanj zasebnega obtožitelia. Izmed teh smatrala so se za dokazana sledeča: 1. Od 14.—19. decembra 1908 vršila se je v Rihemberku komisija v svrho avtentizaeije železniških mej. Od urada za razlaščanje zemljišč dobil je zasebni obtožitelj dijete po 20 K na dan, torej skupaj za 6 dni 120 K; česar zasebni obtožitelj ni zanikal. Prati tema na si je on sa iste dneve pri občini zaračunal dijete po S K aa dan. V očigled dej. stvu, da je potegnil Via ad arada za razlastitev zemljišč trn ista dara krasne dijeta po » K M da* j* ta dojaaje, da al Ja is pri abotaj aarada-■al dijeta gatav aifiatai hi » vas
— 2. Iz
pričevanja Vlaka Cigoja sledi, da je bil saaobni obtožitelj aa časa gradnje bohinjske železnice sklenil v lastnem imenu s tvrdko kladile 6 Ko. najemno pogodbo, temeljem katero je oddal tvrdki v najem »die Stras-senrander im Niveau des Grundstu-ckea des Burgermeisters«. Ta okolnost potrjena je tudi po svedoku Antonu Lokarju, iz čigar pričevanja tudi poizhaja, da zasebni obtožitelj dotične najemnine letnih 30 K ni oddal cestnemu odboru. Tudi to dejanje, ki se dotika vsaj kazenskega zakona, ja nečastno v zmisln g 491 k. s.
— 3. Isti svedok potrdil je tudi, da je bil v onem času nesel k zasebnemu obtožitelju podpisat neki reverz, v katerem bi občina jamčila za vsako eventualno škodo, ki bi nastala vsled neodpeljave materijala — vsled hudournika Ravnak; da se je kil zasebni obtožitelj izrazil, da podpiše reverz le pod pogojem, ako mu podjetje odstopi prevožnjo kamenja iz Kamenščeka po 1 K BO v m3. Vse to dejanje samo na sebi ne glede na okolnost, je-li dobil prevožnjo zasebni obtožitelj sam, ali pa njegov sin, smatrati je za nečastno, ako je namreč zasebni obtožitelj ^ za uslugo, ki jo je imela storiti občina podjetju, zahteval proti uslugo za svojo osebo.
— 4. Nečastna so tudi dejanja zasebnega obtožitelja, tičoča se dijet volilnih komisarjev pri občinskih volitvah v letu 1902. Iz pričevanja Ivana Colja sledi namreč, da neki Josip Robič takrat ni bil član komisije — če tudi je podpisan na dotičnih zapisnikih, da je pa proti temu potegnil dijeto 16 K in to z vednostjo zasebnega obtožitelja predsednika komisije. Tudi se pravi izkoriščati občino, ako je župan, kakor plačan občinski tajnik, imenoval za tajnika pri občinskih volitvah drugo osebo in potem izplačal dijeto temu in sebi, namesto da bi dal svojo dijeto imenovanemu tajniku, ali pa tega plačal iz svojesra. Obdolženec je torej dokazal zasebnemu obtožitelju razna nečastna dejanja, katera opravičujejo njegovo očitanje, da so pri občini pojedeži žuljev ubogih ljudi. Iz celote kazenske pravde zadobi se vtis, da zasebni obtožitelj, kakor župan občine Rihemberk ni opravljal svoje službe v blagor občine, temveč dosti bolj z namenom se s to službo okoristiti, in da se je v dosego tega svojega namena posluževal večkrat nečastnih, da celo kažnjivih dejanj, in to v škodo bogatih in revnih davkoplačevalcev.
Tako se glasi izvleček iz razsodbe. Politična oblast je dolžna takoj odstaviti tega uzornega klerikalnega župana ter naperiti proti njemu potrebne korake.
Razsodba govori dovolj jasno. To je nov prispevek v pokrepitev dejstva, da so klerikalci najslabši župani, da ne opravljajo svoje službe v blagor občine, marveč da se okoriščajo z županovanjem v škodo revnega ljudstva ter da .je klerikalcem prvo in zadnje — lastni žep!
Dopisi.
Iz Stare Loke pri Škofji Loki. Težek porod je imel naš kaplan Ba-loh. Dolgo časa se je okoli ponašal in kazal svoj »čukovski« znak in hodil leč na »čukovska« jajca, dokler se mu je končno posrečilo, na prvo nedeljo v letošnjem maju izleči mlade »Cukce«, ki so našli svoje prvo varno zavetje pod streho najbolj verne starološke ženice, petične gostilničar ke, Blažeškove mamice. Kaplanu Balohu je pridno pomagal njegov nič manj fanatični sobrat, orgauist Kramaršič, to je oni grižasti fante, ki bi najrajši vse starološke naprednjake pojedel v salati! Oba, Balon in Kramaršič, sta eeptala od hiše do hiše ter vohala, ako bi se kje našel kak poba, da bi ga vpisala med »Čuke«. Iztaknila sta tudi brž načelnika, Martancev iz Binklja se jima je zdel za to še najbolj šikaven, ta pa je bil te časti že tako lačen, da je še sam kaplana Baloha prosil, naj ga vpiše za prvega »Čuka«, kar se je seveda tudi zgodilo. Lani se je fante pridu-šal, da ne bo nikoli »Čuk«, letos pa se je že toliko prefarbal, da je postal celo njihov načelnik! Pravijo, da je šlo 28 staroloških »Čukov« pomerit uniformo h krojaču, kajti mudilo so jim je, ker je došel »befel«, da morajo vsi »ausrikat« pri procesiji na Te-lovo. Pa se škofa bodo morali sprejeti, ko bo letos prišel v (Staro Loko birmat. Najbrž se fantje nadejajo, da bodo tudi oni kaj dobili od onih tisočakov, ki jih je »nemška šparkaaa« plačala škofu za njegovo slovensko, narodno zavednost S silo so klerikalni kolovodje napravili v Stari Loki »Čuke«, ker so nekatere fanta v to družbo vpisali celo brca njihove vednosti. A kar so nsjmaaj pričakovali, je to, da ao pri tak
na te gak hii,
ja včasih
MM
kar tiata poklani • •»
si na stran pagiada, samo da iih vidi. Telovadbo v priforški »Cu-kariji« poučuje neki posebno pobožni telovadec iz škofjeloškega pred-Karlovec Nekateri pravijo, da je Kuferšmidov zato najbolj sposoben, ker sna tako marširat, da se mu včasih zabliaka gola telesna polt na oni strani telesa, kjer se hlače pri počepih'najbolj napnejo. Staroloski »Čuki« so torej v tem oziru lahko popolnoma brez skrbi, ta vrli Kuferšmidov telovadec jih bo v kratkem tako navadil telovaditi, da se bodo morali vsi loški »Sokoli« poskriti, celo Pristava bodo prekosili, ker bodo pri prihodnji mednarodni telovadbi, kakor je bila lani ona v Luksemburgu, tudi z njim tekmovali. Ze zdaj se sliši, da se med prifarškimi »Čuki« krši edinost, da se med seboj že prepirajo in da jih je že 6 odstopilo. Ti tiči bodo še marsikatero grenko uro prizadjali gorečemu kaplanu Balohu in pa njegovemu zvestemu oprodi, organistu Kramaršiču. Malo še počakajmo! Govori se tudi o tem, da je prifarška šparkasa, ki je še pred kratkim v svojih knjigah imela tak red, da se Bogu smili, dala denar za nakup »čukovskih« krojev. Tudi to je v korist kmetov in zato se ne čudimo, da jo kmetje podpirajo, ker ima tudi za take namene odprto svoje dobrodelno srce. Prvi nastop so staroloski »Čuki« imeli že v nedeljo, dne 22. maja popoldne, ko so izžviž-gali po cesti mirno korakajoče »Sokole«, kakor smo vam že poročali. Svojo oliko so že takrat pokazali, da pa se bodo ti neotesanci še kedaj zaleteli na mirne ljudi, o tem smo overjeni, ker so preveč udani kaplanu Bal obu in organistu Kramaršiču, ki sta jih izpeljala na pravo pot.
Iz Št. J u rja pod Kumom. Minulo soboto, dne 21. maja, je pri nas divjala huda nevihta, grmelo, treskalo, lilo je, kakor iz škafa, da smo mislili, da bode skoro sodni dan. Poškodovala nam je nevihta veliko njiv in travnikov, pobrala jezove in skoro popolnoma uničila ceste. Leta in leta že prosimo za preložitev groznih klancev na naši okrajni cesti iz Radeč za vladno podporo, a vse je vedno brezuspešno. Skozi vsako vas že delajo ceste in prelagajo klance. Na naši okrajni cesti, bolje rečeno, stezi, kjer je jako velik promet, ker je ob cesti polno žag, trgovin z ogljem in drugih naprav, se nič ne stori. Radi naših cest bi morali ti obrtniki svoje proizvode na postajo ali iz postaje kmalu na hrbtu znositi. Pozna se nas le ob plačevanju davkov in ob volitvah, drugače pa, ker smo žalibog še jako nezavedni, in za to se nas še vedno prezira. Posebno častno diplomo si bode prislužil naš častni cestni načelnik. On ima na sebi dostojanstvenih naslovov, kar jih sploh le »debelokožec« nositi more, a da bi bil on pri enem izmed svojih poklicev kaj storil za korist davkoplačevalcev, se dosedaj še ni čulo, kvečjemu če bode kaj pri »čukariji«. Nasprotno pa on posebno naš cestni zaklad izrablja. Na željo mu njegove grehe lahko naštejemo ter objavimo s podpisom. Ker je res skrajni čas, da bi se nam naše cestne razmere saj nekoliko izboljšale, se danes oglašamo. Torej gg. poslanci naših volilnih okrajev, ki nam ob času volitev zlate obljube delate, čas je, da se enkrat tudi izpolnijo. Izkažite se, da dobite od svojih volilcev zaupanje, drugače prihodnje volitve za vas ne bodo sa-donosne. Toliko prvič v vednost.
Št. J u r č a n.
Dnevne vesti.
-j- Razmere v deželnem šolskem svetu. Da te razmere niso vzorne in ne moralne, to je itak vsakemu znano. Deželni šolski svet je sedaj tista mašina, v katero se zgoraj meče napredno ueiteljstvo, da se premelje in pretolče. Spodaj pa čakata z vrečo gospoda Jarc in Lampe ter lovita premlete in pretolčene učitelje, ki so, prelazivši mehanizem deželno-šolskega stroja, postali pristna klerikalna roba! In sedaj smo.zagazili tako daleč, da je vsako ljudsko-šol-sko imenovanje nekak političen čin, tako da se pri ti vrhovni šolski oblasti nikdo ne upošteva, kdor ni bil od nekdaj klerikalnega mišljenja, aH so pa v najnovejšem času ni na tak gi-nljiv način spokoril, kakor se je na primer spokorilo nekaj ljubljanskih učiteljev. Priznati se mora, da je deželni šolski svet dandanes najhujša in najkrutejša agitacijska korporacija klerikalne stranke! Kar pa je najznačilnejše, to je postopanje našo ga deželnega predsednika, barona Sehwarza, ki aa v deželnem šolskem sveta prav, nič no sramuje, prav pri Tanki priliki očitno pokaaati, da živi in da kaos živeti v nekakem la~
s dr. Ivano* se ta asoft, ki ja
njenim katoliškim voditeljem,
Pilate
otrpne, kadar ga dr. Šusteršič samo pogleda — nekako tako, kot otrpne stara ženica, če jo je strela osmodila — vse to vzbuja pomilovanje v deželnem šolskem svetu samem, vse to je nekaj specifično kranjskega, sploh nekaj takega, kar je mogoče edinole pod baronom Schwarzem! Ali v zadnji seji deželnega šolskega sveta jo baron Schwarz samega sebe še prekosil, in če je imel med navzočimi kakega resničnega prijatelja, moral se je ta kar krčiti pod notranjimi bolečinami. Tako klaverne in obenem mučne   situacije še celo v deželnem šolskem svetu ni kmalu bilo! Oddajalo se je mesto voditelja na neki ljubljanski ljudski šoli. Na eni strani je stal kandidat, ki ima vsa svojstva, ki je dotično učilnico že nekaj mesecev spretno vodil,   za katerega se je izrekel soglasno mestni šolski svet, in za katerega   se je zastavil tudi oficijalni referent deželnega šolskega sveta.   Na drugi strani pa je stal onemogel učitelj,   katerega so svoje dni napred njaki s silo spravili v Ljubljano, ki nima drugega svojstva, nego brezznačajno starost, in za katerega se ni oglasil niti en šolnik v deželnem šolskem svetu, ako izvzamemo kanonika Kržiča, Ali ta kandidat se je pred kratkim prelevil, svoj značaj je obrnil   za   skledo — kar mu končno pri materijalni mizeriji slovenskega učiteljstva še posebno v zlo ne štejemo, in vsled tega je zlezel dr. Šusteršiču v srce, ki je baronu Schwarzu izjavil: »To je kandidat naše stranke; es ist eine Par-teifrage,   die wir daraus machen! Gospod baron za tega kandidata morate dirimirati!« — In tako se je tudi zgodilo! Proti oficijalnemn svojemu referentu se je baron Schwarz izrekel za onemoglo nesposobnost, ter pri tem za jecljal nekaj plitvih besedic, iz katerih si le toliko posnel, da vodi deželnega predsednika pri tem klavernem nastopu edino strah pred voditeljem katoliške  stranke! Sposobni kandidat, katerega so priporočali vsi šolniki, je propadel,   kar je značilno za koruptne   razmere, ki vladajo sedaj v naši kronovini. Vsak daljši komentar bi bil nepotreben!
+ Slovenski denar jih peče. O
računskem zaključku »Mestne hranilnice ljubljanske« za preteklo upravno leto je izšlo letos tudi v uradnem listu »Laibacher Zeitung« poldrugo kolono dolgo poročilo. To poročilo je pa ljubljanske kazinote silno speklo in odmev tega učinka se je pokazal v »Grazer Tagbdattu«, v tistih mevžastih nemških štimcah, kjer kazinotje časih strupeno zabavljajo, časih pa pretakajo solze in žolč zaradi »zatiranja« nemštva na Kranjskem in tiranskega gospodstva Slovence\T. V tem listu se znani naš prijatelj v svoji hudobnosti zaletava v naš mogočni denarni zavod, češ, toliko milijonov ima premoženja, pa nič ne da v dobrodelne namene, dasi prav dobro ve, da hranilnica po svojih pravilih ne sme preje deliti čistega dobička v dobrodelne namene, dokler ne znaša rezervni zaklad 5% vseh hranilnih vlog. Ker se čisti dobiček pri ljubljanski »Mestni hranilnici« zadnja leta zelo hitro množi — preteklo leto ga je bilo 2/5 več nego 1. 1908 — bo kazinskemu škodoželj-niku kmalu jezik zavezan, kajti hranilnica bo že čez nekaj let lahko delila v dobrodelne namene čisti dobiček, ker bo rezervni zaklad znašal 5% vseh hranilnih vlog. Sicer je pa tukaj treba poudariti, da je »Mestna hranilnica ljubljanska« vprav zadnje leto storila veliko človekoljubnega dela, ko je priskočila na pomoč vsem, ki jim je »Kranjska šparkasa« odpovedala kredit in jih hotela spraviti v strašne stiske. — Končno vprašuje omenjeni dopisnik, na kak način je prišla »Mestna hranilnica ljubljanska« do tolikih milijonov. — Odgovoriti mn moramo mi: Zavednost in razsodnost slovenskega naroda je dvignila iz »Kranjske špar-kase« 25 milijonov slovenskega denarja in je deset milijonov tega bilo vloženega v »Mestno hranilnico«. Teh milijonov ne bo več v nemško šparkaso nazaj, to vemo mi, in to vedo tudi ljubljanski kazinotje —-zato pa taka jeza v nemškem lesu.
H- »Brez idealizma.« Prejšnji te« den je neki klerikalni slovenski list nesramno napadel slovensko ueiteljstvo. Ker hoče sedaj list opravičiti napad, naj navedemo še enkrat naslove, ki jih je podelil učiteljtsvu. —> List pravi, da so učitelji korumpirana masa, liberalna zalega, katere žitje in bitje je obrnjeno samo na žep, podleži, liberalna banda, diabo-licni sebičneži, samogoltneži, brezvestni izkoriščevalci, prodane duše, zalega, ki jo gonijo najnižje želodčne sile, liberalna tolpa, politični bebci, mlečnozobni liberalni učiteljski po-bje itd. Dotični list pravi zdaj, da je njegova sveta žnlannst. da na tak način piše proti učiteljUvu. S takim pisanjem hoee Het dosegi, da postane noitaljatvo idealno, da vbije v n jem amatariaJiaaav ta rataanA M
»
liiki Ust. Ras je, daaaanji čeg je zelo materialni t ičen To »rak-rano« ima ▼se človeštvo, ne samo slovenski učitelji. Vprašamo vas, katoliški »idealisti«, ali je vaša duhovščina kaj bolj idealna, kakor je slovensko učitelj-stvot Dejstva pričajo, da je ravno duhovščina aajbolj materialističen stan. Masa je opravilo, ki bi vendar zahtevalo največjega idealizma. Duhovniki pa so tako malo idealni, da so celo ta opravila podražili, češ, ker je vse dražje, naj bo še maša dražja. In kako je to »idealno« duhovmštvo lazilo okrog ministrov, da je doseglo materialno zboljšanje! Takrat naj bi bili katoliški listi kričali, naj ne bo duhovščina tako egoistična^ tako materialistična, marveč naj bo malo bolj idealna. Tega klerikalni listi seveda niso storili, kajti klerikalci hočejo, da je duhovščina sita, učitelj-stvo pa lačno in — idealno. Ko je ista duhovščina zahtevala zboljšanje svojih plač, takrat je vse klerikalno časopisje javkalo, kako mora preča-stita duhovščina stradati; za proseče in v resnici potrebno učiteljstvo pa imajo katoliški listi najhujše psovke. V imenu idealizma bi je jo po učitelj-stvu, v imenu tistega idealizma, katerega ni v celi klerikalni stranki niti trohice. Zato je pa dandanes tako slabo za idealizem, ker ga propagirajo najne ideal ne jši ljudje nanajpod-Jejši način.
4- Na naslov e. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani. Ker mislimo, da naši otroci niso primorani čakati skoraj celo uro na pouk telovadbe, naj blagovoli mestni šolski >vet v drugem razredu II. mestne •judske šole črtati to uro, ker ima voditelj preveč opravka s politiko. = ia bi mogel svoje stanov>ke dolžnosti izpolnjevati, kar se je videlo v sredo, dne 25. maja, ko so morali naši otroci čakati skoraj celo uro v I i.a »azredu, da so se zgovorili klerikalni učitelji. Če že nočejo poučevati, naj vsaj otroke puste na sveži zrak. Sploh vladajo na IL mestni šoli zares vzorne razmere, odkar je šolska pisarna postala pisarna »Slomškove zveze« in odkar je vodja te šole. Jeglič. Vprašamo z vso odločnostjo: Ali ^e misli napraviti red na tej šoli, ali ne? Ako se ne ugodi upravičeni želji, oridemo y kratkem še z drugimi stvarmi, da bo deželni šolski svet vsaj videl, kakšne ljudi nastavlja za voditelje na mestnih šolah.
—— Izjava. V svojem poročilu o sestanku, ki ga je priredilo v sredo zvečer društvo slovenskib trgovskih sotrudnikov za Kranjsko navaja Slovenec« na mestu, kjer je govor o letošnjem plesnem venčku. prirejenem od omenjenega društva, >ledeči medklic: »Dr. Windiseher pa je prijel špijonirat !<; Žal > Slovenec« ne navaja, kdo je zaklieal navedene besede. Ne bom preiskoval, ali je v resnici kdo od zborovaleev napravil omenjeni medklic, izjavljam samo, da sem se v resnici udeležil letošnji predpust plesa, ki ga je priredilo društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko v Narodnem domu, pristavjam pa. da -in me prišla v imenu društva na 1a ples osebno vabit v moje stanovanje gg. Čemeti č in Seljak.   — Dr. Fran \Vindischer.
-1- »Slovenčeve« zdražbe. Ker je začetkom tega meseca stopil v veljavo zakon o delavnem času v trgovinah in o zapiranju trgovin, je pričelo a- trgovskih organizacijah gibanje, ki meri na to, da e. kr. deželna vlada j zda podrobne izvršilne ukaze k temu zakonu. V Ljubljani sta dve društveni trgovski organizaciji, in sicer slovensko trgovsko društvo Merkur«, ki ima za redne člane trgovce in trgovske sotrudnike, in pa društvo >lov. trgovskih sotrudnikov mm Kranjsko, eegar redni člani morejo biti le trgovski nastavi jene i. Obe društvi lahko mirno in brez nasprot-srva delujeta v prid svojih članov, ki <-o po ogromni   večini naprednjak!.
Slovencu« seveda, ki ve. da nima 5 aslombe v trgovstvu, to ni po godu, in sleherna prilika mu je dobrodošla, da dela nepotrebne zdražbe celo v -trogo stanovskih vprašanjih. Tudi vprašanje zapiranja in odpiranja trgovin v Ljubljani mu daje povod, da skuša s hujskanjem obujati na--protstva. Dokaz temu njegovo sklo-oasano in perfidno poročilo o zad-r.jem sestanku, ki ga je priredilo društvo trgovskih sotrudnikov. V tem poročilu skuša vzbuditi sovra-štvo med obema stanovskima organizacijami s tem, da namenoma h ujaka proti velezaslužnemn društvu »Merkur«. Dejstvo je, da je društvo ^Merkur«, v katerem imajo nastavljen/-i v odboru */• odbornikov, že minulo soboto, dne 21. t. m. priredilo zborovanje trgovcev in trgovskih nastav-Ijencev v ta namen, da so interesent-,je podali svoje mnenje glede zapiranja in odpiranja trgovin. Odbor »Merkurja« se je na to takoj v ponedeljek o tem vprašanju posvetoval in v torek, dne 24. t. m. se je že odposlala utemeljena vloga na c. kr. deželno vlado in gremij trgovcev v Ljubljani, in sicer je »Merkur« c. kr. deželno vlado, ki je edina roUkang iada-
na deželi taka, da ja ureditev nja in odpiranja na deželi še bolj aktualno. Društvo trgovskih sotrudnikov za Kranjsko aa ja a tam vprašanjem bavilo v sredo, dne 25. t. m., sprejelo se je iaaadevno tueesuatje glede saniranja in adpjraaja kunaaaai v Ljubljani in se ja sklenile poslati jih gremiju ljubljanski k traatoai v a vasovanje. To so dejstva; dobri stvari gotovo ne bo v škodo, če se zanjo dela od dveh strani; vsako hujskanje in vse zdražbe so pa odveč. Tu gre za resno gospodarsko vprašanje, v katerem bo c. kr. deželni vladi, vpoštevajoč sporočene želje in na podlagi izjav poklicanih, urediti jako važno zadevo.
-r »Brezmiselno pišarjenje« je, ako se konstatuje, da so bili v Bosni v hrvatski volilni skupini poraženi klerikalci, tako piše včerajšnji »Slovenec«. Po »Slovenčevem« mnenju o kakem porazu »klerikalcev« ne more biti govora za to, ker so v «Hr-vatski katoliški udrugi« pristaši nadškofa Stadlerja, v »Hrvatski narodni zajednici« pa — frančiškani. Lepo! Čudno pa se nam zdi, zakaj je bil »Slovenec« v tem oziru pred volitvami drugega mnenja? Pred volitvami je proglašal »Hrvatsko narodno zajed n i c o « to je dr. Mandičevo stranko kot nevarno liberalno organizacijo ter klieal proti nji na neizprosen boj. Ali ni res to, gospoda okrog »Slovenca« ? Če ste pred volitvami sami proglašali dr. Mandičevo stranko kot liberalno, zakaj bi sedaj mi po volitvah ne smeli imenovati deteta po njegovem imenu?! Si-• r»a eereu slepomišiti? Mandi-eva stranka res nima izrazito protikleri-kalnega programa, zato bi bilo abot-no, ako bi se jo hotelo že sedaj proglasiti za strogo liberalno organizacijo. To stališče je naš list zastopal v vseh noticah in člankih, ki smo jih priobčili z ozirom na volilno borbo v Bosni. Kno smo pri tem vedno nagla-šali in to ostane tudi pribito: Mandičevo stranko je rodil odpor proti duhovniški prepotenci in gospodstva-željnosti in takšne stranke se morajo z matematično gotovostjo tekom Časa razviti v izrazito liberalne or-ganizacije. Tako je in nič drugače, >Slovenčeva<. gospoda! Čemu hočete sedaj prikriti klerikalni poraz v Bosni s tem. da pravite: zmagali so na vsi črti — katoličani?! To je res: katoličani so vsi izvoljeni hrvatski poslanci v Bosni. Toda s tem še ni nič rečenoga! Tudi Slovenci smo vsi katoličani, klerikalci in liberalci, a vendar je med nami v političnem, da, celo v narodnem oziru velika razlika. Mari ne.' Med bosanskimi katoličani pa seveda ni nobene razlike, a to šele sedaj po volitvah, ko se je izkazalo, da za Stadlerjev klerikali-zeni tudi v Bosni ni tal! »Slovenec« pravi: »V »Hrvatski katoliški udru-£i« so pristaši nadškofa Stadlerja, v
Hrvatski narodni zajednici« pa — frančiškani.« Za kandidate »Hrv. narodne zajedniee«, to je dr. Mandičevo stranke, je glasovalo v kmetski skupini  okrog-    43.000 voli leev. Po
>SIovenčevem«r nauku so vsi ti —-frančiškani! (Jut gebrullt, Lowe!
r~r Dr. Mecchia in »Slovenec«. Kakor znano, je bil škof Nag] tisti, ki je vpeljal v upravo tržaško-kr►perike škofije oni nam Slovencem iu sploh Slovanom sovražni zistem. Njegov svetovalce in njego \ ;\ desna roka je bil kanonik dr. Me< hia, katerega je njegov tovariš postavil na tak sramoten oder. In najboljši zavezniki tega režima, Nagl-Mecchia, so bili tržaški zaupniki naših kranjskih klerikalcev. Ti so hiteli zasejati po naročilu kanonika Mecchia prepir in zdražl>o med tržaške Slovence. Mecchia je pač bil toliko diplomata. da je vedel, katero pot mora izbrati, da odtuji tržaške Slovence, ali pa vsaj del teh svojemu narodu. Posnemal je naše klerikalce. In dvojica Nagl-Mecchia sta tudi našla vedno najboljšo podporo pri svojih ljubljanskih kolegih. Ljubljanski »Slovenec« se je vedno z vso vnemo zavzemal za tisto lepo kompanijo, ki se je zbirala pod vodstvom in patro-nauco Nagl-Mecchia okoli famoznega lista »L' Amico«, ter jo naziva I svoje vrle sobojevnike. Kanonik Buttig-noni s tem ni le razkril gnilih razmer v vodstvu tržaško-koperske škofije, temveč je tudi osvedočil, da se naši klerikalci vežejo s najbolj korumpiran i m i elementi, nama da doaeaejo svoje namene. V tem slučaju jim ni bilo mari, da je Mecchia največji sovražnik Slovencev, glavno jim je bilo, da je dostopen njihovim nečednim nakanam. Gliha vkup stri ha. Upamo, da se bodo tudi onim zaslepljenim tržaškim Slovencem odprla oči« ki so do zdaj slepo prisegali na zastavo kranjskega klerikalizma, ki ja bil v Trstu v slaboglasnega kanonika
'+ PraaaaUa sv. E. T. Prav zanimive stvari ae čujejo o pi iailjaai udeležbi pri procesiji v aatriak Prav priuUiU to ^i^riHnH
lil? ananalav. on7ae aa ■!! aulf
io araaalks in posilili Ti Ijadja aa f*oeaaije niso is varnosti, nogo ki aojaaaJ, lamana krak. Izmed stavcev; »Katoliške tiakame« jih ja šlo le malo aa procesijo, ker tem ja precej vas eno, kje delajo in dobe zaslužek, kjer hočejo. S knjigovezi je že drugače in zato so aa ti uklonili etll in so šli za procesijo, kakor uradniki in drugi uslužbenci. Koliko je taka izsiljena udeležba vredna, si je lahko misliti. Ti ljudje so pač šli za procesijo, pa z jezo v srcu; bili so za štafažo cerkveni slavnosti, v gostilnah pa so potem sakrament i ral i, kar se je dalo. Ta prisiljena udeležba je gotovo značilna za razmere, ki so nastale in prav slabo znamenje za klerikalizam. V tem, da so klerikalci prisilili svoje uslužbence, tiči priznanje, da se prostovoljno procesij že tako malo ljudi udeležuje, dg je klerikalce sram tako pičle udeležbe. Če bo prostovoljna udeležba pri procesijah tako pojemala, kakor v zadnjih letih, bodo kmalu hodili za procesijo samo še ljudje iz klerikalnih zavodov iz strahu za krnk, drugi pa bodo pri cerkvenih slovesnostih samo še gledalci. Procesija v četrtek je pokazala, da klerikalcem procesija ni le verska slavnost, kakor bi morala biti, nego manifestacija svoje moči. Ko bi bila samo verska slavnost, bi reflektirali samo na vernike, namreč na tiste, ki so resnično verni in to prostovoljno posvedočijo. Procesije v četrtek pa so se udeležili tudi ljudje, ki so vse prej, kakor resnično verni. Klerikalcem je bilo samo za število udeležnikov, naj so verni ali neverni. Mislili so, da bodo s številom imponirali. A vzlic sili je bilo število udeležnikov jako skromno in se je manifestacija kler. moči klavrno ponesrečila. Blamaža je toliko večja, ker je prišlo na dan, kako so klerikalci še to borno udeležbo morali izsiliti.
-1- Šenklavška procesija. Včerajšnji »Slovenec« poje veliko slavo »Ljubljani«, ki se je udeležila te procesije. Kakšno navdušenje vlada med pevci »Ljubljane« za take priredbe, je razvidno iz tega, da se je razven generala Svetka udeležilo te procesije šest. reci šest pevcev in 1H podpornih članov. Kakšno spoštovanje imajo razni klerikalni matadorji do takih cerkvenih prireditev, se razvidi iz tega, da se Mojškereu, Gostinčar-ju in drugim takim stebrom klerikalizma ni vredno zdelo, da bi se nekoliko čednejše oblekli ali da bi vsaj vzeli čiste za vratnike. Oblečeni so bili v umazane obleke — iz česar se lahko sklepa, koliko je tem ljudem do cerkvenih ceremonij.
Ali ne bo miru in konca izzivanj? Na Telovo zjutraj ob polu 5. je v a Tržaški cesti razsajala četa pijanih vojakov tukajšnjega 27. pehotnega polka. Sunder. krik in vik na cesti je zbudil ljudi iz spanja; ljudje so hiteli k oknom, da vidijo, kaj se godi na cesti. Čim so pijanci opazili, da se okna odpirajo, so jeli kakor besni kričati. »Ilir windisehen Hun-de, o wir "\verden noeh schiessen auf diese windische Bagage.« Priče tega dogodka so na razpolago. Sedaj pa vprašamo poveljstvo 27. pehotnega polka, ali v polku res ne vlada nobena disciplina več, ali smejo vojaki, mesto da bi bili v vojašnici, cele noči pijance vat i in razgrajati po ulicah Pritožbe proti izirredom pijanih vojakov se ponavljajo skoro vsak dan, vojaško poveljstvo pa drži križem roke in s tem molče odobruje vse izgrede. Ali je morda poveljnik preslab, da bi napravil energično konec tem škandaloznim dogodkom I Ali bo treba o tej stvari res spregovoriti resno besedo v parlamentu?
n- Ali se bo rea zgodilo? V občini celjska okolica se bližajo občinske volitve. Celjski Nemci agitirajo, da iztrgajo doslej slovensko občino Slovencem. In sodeč po pisavi nemških štajerskih listov, je nemška agitacija dosegla že take uspehe, da Nemci z vso gotovostjo računajo na popolno zmago. V prvem in drugem razredu zmagajo po zatrdilo nemških listov prav gotovo Nemci, ni pa izključeno, da bi ne zmagali tudi v tretjem. Zlasti veliko upanje imajo Nemci v njim prijazne slovenske kmete, v nemšku-tarje, s katerimi hočejo Slovencem iztrgati njihovo občino. To se seveda prav lahko zgodi, ako bodo Slovenci spali, če bodo pa delali, je izključeno, da bi v katerem si bodi razredu zmagali Nemci Od Slovencev samih je odvisno, kdo bo zmagal. Treba je le izbrati prave može in potem zanje delati. Stokanje po porazu ne koristi prav nič. Bilo bi tudi slabo spričevalo za slovenstvo, ako bi si Nemci osvojali slovenske občine.
r+1
Po septembarskih dogodkih leta so aa tudi domžalski Slovenci zaceli gibati. In eno prvih dal je bilo, da ao zaceli reformirati
Vpeljali ao tudi ki ja vaam
Tirosaaai nt atta ta par papigam
os ja koa^ paarečilo, da Jo blf V .voljan nov podnačalnik, ki se obrača vodno po vetru. Zasluga tega podna-čelnika ja tudi, da je veteransko društvo napet vpeljalo blaženo nemščino ter »Kommandospraeke«.
4- Zopet aretacije iredenti sto v v Trstu. Preiskava v zadnjem veleiz-dajniškem procesu dobiva vedno večji obseg. Aretirali so tudi tržaškega advokata dr. Kosulicha, občinskega svetnika in predsednika tistega delavskega društva, ki je aranžiralo pred kratkim izlet v Milan. Čeprav ja vsa preiskava zelo tajna, vendar govore, da so prišli na sled razširjeni iredentistični zaroti. O priliki izleta v Milan, so se godile take Avstriji sovražne demonstracije in manifestacije, da jih je celo milanski župan obsojal. Tržaški župan dr. Va-lerio in posl. dr. Pitacco sta intervenirala pri višjem drž. pravdni-ku, vendar nista mogla ničesar natančnejšega izvedeti o preiskavi. Kakor vidimo, tržaški Lahi prav pridno pripravljajo temelj za svoje vseučilišče ...
-f- Iz šolske službe. Profesor na umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani, g. Jaroslav Foerster je pomaknjen v VIII. čin. razred.
— Družba sv. Cirila in Metoda^ ima z večjimi nalogami tudi večje stroške. Dolžnost vseh rodoljubnih Slovencev je, da ji prispevajo za te stroške — če že ne v obliki direktnega narodnega davka, pa vsaj v obliki indirektnega, to je s tem, da kupujejo blago, ki je na prodaj v korist »Družbi«. Predvsem opozarjamo danes na izvrstno cikorijo, ki jo izdeluje »Kolinska tovarna« (in edino ta) v korist naši »Družbi«. Ker se ta »Kolinska kavna primes« odlikuje tudi po izbornom okusu in lepi barvi, ne sme biti pač nobene slovenske gospodinje, ki bi ne kupovala »Koli nske cikorije« v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Jannš 10 K 20 vin., katere je nabrala v Toplicah »Čvete-roperesna. deteljica« ob odhodnici gospe Trškanove in gospodične Ber-te, želeč, da bi našli obilo posnemovalcev v ptujskih krogih. — Hranilnica in posojilnica v Spodnji Šiški je izročila po gosp. Dreniku naši šolski družbi 20 K, mesto venca umrlemu ustanovnemu članu in odborniku g. Tušarju. — Prav srčna hvala!
— Hallevev komet je vzbudil med Slovenci veliko zanimanja, vendar ne toliko, kolikor ga vzbuja zanimanje za velikansko narodno slavnost družbe sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršila kot jubilejna slavnost družbine 251ctnice dne 8. julija t. 1. Sporoča se nam, da se zanima cela Slovenija za ta veliki narodni praznik. Priprave so naravnost velikanske. Tivolski park bo sprejel na ta slavnostni dan cvet cele Slovenije. Udeleže se štajerski, koroški, primorski in istrski Slovenci. Požrtvovalne rodoljubke iz Štajerske, Koroške in iz Trsta so priglasile svoje paviljone. Tudi iz drugih krajev se podružnice prav pridno oglašajo k sodelovanju. Ženska podružnica litijska si postavi svoj šotor in litijski pevci obljubljajo svojo krasno pesem. — Da ne bodo zaostajale vrle narodne Ljubljančanke, je umevno. Saj bi lahko marsikaj že danes povedali, pa nočemo, saj je še čas za to. Tivolski park in njega okolica se spremeni za to slavje v bujni vrt jutro vik dežel. Karkoli bo poželelo srce, vse se *bo dobilo. Kakor najnovejši astronomi mislijo, pride celo Hallevev komet to slavnost pogledat.
— Župa Ljubljana I. je priredila v nedeljo, dne 22. maja svoj prvi župni izlet v Dolsko. Kljub slabemu vremenu in dežju so društva pokazala strogo disciplino, ki vlada med njimi in se udeležila izleta tako pol-noštevilno, da jih je bilo samo v kroju 116. To število pa se najmanj še podvoji, ako prištejemo ostale izletnike in pa domačine, ki so prihiteli kaj polnoštevilno v Dolsko. Vspre-jem pri gosp. Medvedu je bil prav prisrčen. Po kratkem in jedrnatem pozdravnem nagovoru br. župnega staroste o sokolekem samojačenju z razjasnitvijo sokolskih misli dotlej, da bo slednja slovenska vas imela svoje »Sokole«, ki so krepko in najzanesljivejše jamstvo za obstoj vsakega naroda, ki se mora tako vsestransko boriti za svoj život, kakor ravno slovenski, se »Sokoli« pripravijo za proste vaje. Le - te je vršilo 48 br. »Sokolov«, pod vodstvom br. župnega načelnika, z vso ono točnostjo in sigurnostjo, kakor smo jih vajeni videti pri »Sokolu«, in, kar je glavno, v splošno zadovoljnost navzočega občinstva. Prostim vajam sledijo nagovori drugih bratov »Sokolov«, v katerih se je poudarjala potreba, razširiti vsestransko sokolsko misel, pridobiti za njo še vse one, ki danes nevedno in slepo služijo na-
iu aovrniniku, priskočiti na onim, ki sami no zmorejo vse-
ga dala, po drugi strani pa, da v nas sumih jamao to sokolsko misel. Da-, la Ja aaj obilo ia treba, da so ga lo-
timo pravi vsi. Medtem pa se je un odhoda, žal, 1« prenaglo približal vse je samo obžalovalo, da je bil so stanek tako kratek, in izrekla se j želja, da bi bili taki izleti najma n poldnevni. Iskreno so se poslovili br Sokoli: Šmartno • Litija in Vače oY 7. zvečer, Kamnik malo pozneje i zadnja sta bila »Sokola« I. in II. i Ljubljane. Domače občinstvo jih > spremilo na postajo in želelo, da bi jih kmalu zopet posetili.
—Nabiralne pole za prispevkr na korist nesrečnim poplavljencem \ Srbiji so razposlane. Naj bi ne bik rodoljubnega Slovenca in zaveda Slovenke, ki bi ne žrtvoval prime: nega prispevka za nesrečne brate! v dejanju se javljaj bratstvo in lju. bežen!
— Zgleden gostilničar je g. Iva* Belič na Dunajski cesti št. 6\ Sponi:, njajoč se nesrečnih žrtev povodensk katastrofe v Srbiji je nabral mer svojimi gosti 8 K 20 vin., priloži! sam pet kron ter poslal to vsoto blagajniku »Odbora za poplavijence v Šumadiji« g. N. Novakoviču. Hva1 in čast mu! Slovenski gostilničar:; posnemajte ga!
— Razdor v »Ljubljani«? Kako: čujemo, je zavladalo v društvi »Ljubljana« veliko nesoglasje rar tega, ker se je hotelo pevce prisilili da se korporativno udeleže telov&k procesije. Po mestu govore, da so ra. di tega spora izstopili iz društva poi predsednik Sturni in oba Daclisa Ako tudi ta govorica morda ni po vsem točna, značilna je v toliko, d; se iz nje da skleptai, da so se dejan sko pojavili v »Ljubljani« že doka; nevarni spori.
— Akademičnemu fer. društvi »Prosveta« v Ljubljani je daroval slavna posojilnica za Loški potok, Drago, Travo in vse sosedstvo vsoti 200 kron, slavna »Notrajnska poso-jilniea v Postojni pa 50 kron. Od bor »Prosvete« izreka si. posojilnica ma svojo najiskrenejšo zahvalo; nai bi našli obilo posnemalcev.
— Opozarjamo na jutrišnji dru žinski večer »NDO.«, ki se vrši zvečer ob pol 8. uri v areni »Narodnega doma«. Kakor smo že javili, se upri zori dvodejanska burka »Štipko Ti. eek«, v kateri nastopijo sami mlajv vajenci, za to pa se uprizori dobi burka: »Nemški ne znajo«, ki si. občinstvu zelo ugaja. Sodeluje tamburaški zbor »Vajenske skupine«. -Vstopnina 30 vin. — Družinski v čer se vrši pri pogrnjenih mizah; i predstavi prosta zabava. Pričaknjt--ino, da poseti jutri slovensko občinstvo naše marljive vajence v prav obilnem številu, saj je mladina na^ up in naša bodočnost, katero mora mo vzgojiti, da ostane nepokvarjena našemu narodu. Slovenski mladino* ljubi, storite svojo dolžnost. Deviza pa bodi:   Jutri v »Narodni dom Pod pira j n m našo mladino!
— Velika pomladanska veselim pevskega društva »Slavec« v nedela dne 5. junija se vsled nepričakovanih ovir ne vrši na bivšem vojaškfir. oskrbovališču, temveč na vrtu hotela »Tratnik« (»Zlata kaplja« na sv. Petra cesti št. 27). Ta vrt je jako ob^-žen, na novo urejen, električno razsvetljen in bode povodom veselice krasno dekoriran. Ker je tudi restav racija na jako dobrem glasu, bode za postrežbo vse najboljše poskrbljeno in to po navadnih vsakdanjih cenah. Začetek veselice bode ob 5. uri popoldne, ter je razdeljena v štiri velike oddelke: I. Promenadni konerrt. II. Nastopi pevskega zbora. III-Ljudska veselica. IV. Kazne zabave in razvedrila. Vsak teh oddelkov ima po več točk sporeda, tako, da bode našel vsak udeleženec kar najrazno-vrstnejši užitek. Ker bode to prva ve-seliea na tem vrtu, na katerem se bode oskrbelo sedežev in miz tudi za največjo udeležbo, deluje tako odbor »Slavca«, kakor tudi restavrater 1 vso vnemo, da bode veselica kar najboljše uspela. V nedeljo dne 5. junija torej na veliko pomladansko veselico, na novemzabavišču hotela »Zlata kaplja«.
— Porotne razprave pri tukaj^ ujem deželenm sodišču se prično v ponedeljek, dne 20. t. mi s slučaja Franceta Kotnika, delavca iz Cer-kelj, zaradi tatvine iz navade. Dne 31. t. m. 1.) Helena Krivic, posestni-kova hči iz Zgoš, in 2.) Ivana Lovrenci, dekla iz Preska, obe radi deto-mora. Dne 1. junija Andrej Rejc, rudar iz Idrije, radi umora Ta razprava je zaradi zaslišanja velike množine prič določena na tri dni. Dne 4 junija dve tiskovni razpravi in sicer proti Kasto Pustosiemšku in Edmun-du Kavčiču.
Podružnica družbo sv. Cirila i* Metoda za občino Moste vljudno vabi vse častite člane in prijatelje teg* najpotrebnejšega društva k vrtni veselici, ki se vrši v nedeljo, dne 29. majnika t. 1., v gostilniških prosto rib g. Jakoba Novaka, po domač« pri »Troku pod Lipo« v Mostah štev. 37. Spored: J. Srooolov. 2. Korian doli korzo. 3. Šaljiva pošta. «. Fetj« podružničnega pevskega adarira. & Godb* tonoartiiu ial Jaaajakj 4» Rus**
zabava. Začetak ob 3. vri mtUaa Vstopnina 40 vin. Kar ja čisti dobi-
ček namenjen v najpotrebnejši iolaki sklad, se preplačila hvaležno spreje-majo.Ob neugodnem vremenu se vrši
veselica v notranjih prostorih.
Izobraženi »Čuki«. Ko so se preteče no nedeljo proti večeru vračali dobro natrkani dolski »Čuki« iz Polja proti domu, zavili so jo menda se za nameček v Zalogu v gostilno pri Gradišku. Kazgreti od dobre vinske kapljice in da tudi Založanom pokažejo svojo izobrazbo in pa da se dobro izobrazi njihov naraščaj, katerega so pri sebi imeli, začeli so na katoliški podlagi pod vodstvom nekega dastega mežnarja prav po eukar-sko rjoveti in peti take nesramne pesmi, katerih bi se v družbi malih in nedoraslih ljudi moral sramovati peti še najbolj spriden in zanikan barabin. Torej, kdo pohujšuje? Zares lepa in vzorna je klerikalna izobrazba.
Iz vasi so napodili fantje Alojzij in Jernej Babšek, ter Janez Glavič 201etuega fanta Antona Monarha, sodaria iz Laveree. ker se je upal -am priti zvečer ob 10. uri v Dre--neljnovo gostilno v Daljno vas. Po kratkem prerekanju ga je pograbil Lojze Babšek pred gostilno za vrat :n mu priložil nekaj zaušnie. Tako.j po tem ga je pa še s količkom mahnil dvakrat po tilniku, na kar je Mo-har zbežal. Pri begu je zgubil svojo športno čepico, in končno se je zapletel v trnovo žico in si raztrgal iilače. Zadnjo besedo bo govorilo sodišče.
Iz Mirne na Dolenjskem. Ta nesrečna zgaga z imenom Tone Kocjan-čič spravlja naše   liitdstvo   kar v hup.   Ljndje že kar govore,   da jo ^do napravili po riemanjsko ali pa > kar vsekali po francosko.   To so ^ veda samo izrazi jeze ali merilo za razmerje med   župnikom    in ljudstvom so vender. A" Mirni so vsi ene i.isli: Ko bi bila tržiška fara vedeli. kaj vzredi - Koejaneičem, bi ga bila kot <»troka izpostavila ne pa g« rmstila studirati za inašuika. Kaj pa tudi vse počenja! Svoj ca> .-i je hotel i lastiti vaški prostor in nanj spravil obrezan les.   Ker tako ni ^lo. j^ • laj poskii-il drugače. Dne 12. t. m.
pustil na  vaški  prostor uaptljati amenje.   Seveda   nas s tem   n<* bo _ual in šali se lahko s svojo Frani-co. z nami se ne ho. Kako nevoljo je provzročil, to je spoznal 12. t. m. ko mu je Zon tov Janez take zabrusi] v zobe, da je imel dosti. Ko je Koejan-rie zvečer srečal Zontovega Janeza, i je rekel: »Ti, Janez, zakaj si mi tako sramoto naredil, da si še no i ne upain.« Neumno vprašanje. Ker   so   vsi   ljudje   tako jezni na \"cjančiča, da bolj ni mogoče. Na ukoštni ponedeljek je na leci obrani oči in vil roke,    vzdihujoč: Oh, ■ °ji  ljubi  fara u i. kako vas jaz ljutim! Ko bi vas tako ne ljubil, bi go-tovo pri vas ne ostal, ker vem. da vi nene ne ljubite, jaz pa vas čez vae! V o, to ljubezen smo bridko občutili in se zanjo lepo zahvaljujemo. Koc-ančič je najbrže dobil od škofi jaki ca rdinarijata kako pisanje, da bo mo-al v penzijo in bi »e tega rad ubra-lil.   Ravno isti dan je oznanil !*ara-Mom tudi tlako,   da bodo zid okrog *a~ega pokopališča razdejali in ka-
0 skupaj spravili mogoče 500 let -Tai-e. kosti naših prednikov. Še teh
e pu.>ti v mini! Razmere v Mirni so -*ale neznosne in treba je.   da se iim naredi konec. In naredil se jim tako aH tako.
»Društvu za otroško varstvo in - dadinsko skrb v Idriji«   je slavna
Okrajna hranilnica in posojilnica v f dri ji« naklonila dar 100 K, za kar
zreka društveni odbor svojo iskreno zahvalo.
Kako   duhovniki odzdravljajo.
Neki učenec je pozdravil domačega župnika z besedama: »Dober dan.« Župnik mu je odzdravil, rekoč: »Ce eš. da je dober, pa ga p<">jej!« — To se je zgodilo nekje na Vipavskem.
Marijina cerkev v t elju — prej minoritska, sedaj »nemška« — obha-
1 k>tos šeststoletnico svojega obstan-
L. 1*110. podelil je dovoljenje posvečevanje   te cerkve oglejski ratrijarh Ottomanus.
Zastrupil se je v Celja delavec Pomanjkanje in domači prepiri so bili vzrok dejanja.
Iz celjske   okolice se nam piše dne 25. maja t. 1.: Glede vase notice: Nesreča ali samomor« v 115. št. na-Tr>pno v pojasnilo:    Dne 23. maja jut raj ob pol 5. je šla preko železniškega mostu v Tremarjih pri Lav škem žena Rogačka (Kumer). hoteč b iskat i svojo o može no hčer v Šmo-orju nad Laškim trgom. A pri tem jo zaloti vlak, prišedši iz Celja, obenem pa tudi oni,   ki je privozil iz Laškega. Ženče je bilo v sredi med iroma in vrgel jo je puh vehementno v stran, tako, da si je zlomila roko. Ustavili so koj oba vlaka, a o žeto ni bilo sledu. Iskali so jo zaman j! skrila se je bila v nekem grmu pod mostom. Kako je tja zašla, pravi da ne ve. Ženica se bode imela zdaj zagovarjati pred sodnijo ter bode — kaznovana.      Svarilo:   No hodita
P*** Hlanmk Mar ja fo
13.
Vit IUn
aija veliko re as aalaai
štva iz osla Dravske doline. Ali to ni izzivanja slovenskega prebivalstva!! Iz laik na akraja aa flpiulujaai
Štajerskem se nam pile: Dao 21. maja t. 1. je podružnica nemškega »Schulvereina« v Laikom trgu sklenila, nabaviti zbiralnico za to po-nemčevalno družbo tudi za — kopališče. — Opozorimo alevaaake goste, ki posečajo Laike toplica, da odločno zahtevajo, da se tu tudi za naao Ciril-Metodovo družbo omisli nabiralnik. Kakor tebi, tako meni: aut — aut.
Občinske volitve v Središču. Pri občinskih volitvah dne 24. maja ao bili izvoljeni v občinski odbor trga Središča sami napredno misleči slovenski možje.
Rogaški okrajni šolski svet je sklenil preložiti velike počitnice na ljudskih Šolah izvzemši Rogatec in Rog. Slatino na čas od 1. septembra do 1. novembra.
Dramatično društvo v Trstu. Tržaškega dramatičnega društva odbor, izvoljen na občnem zboru dne 19. maja se je konstituiral v svoji prvi seji, dne 22. maja tako - le: Iv. Zoreč, predsednik in intendant; Fr. P o n i k v a r, podpresednik; Jos. D o 1 i n a r, tajnik; Emil Adamič, blagajnik; Anton Muha, upravitelj gledališke dvorane.
Poneveril je 5000 kron uradnik obrtne družbe > Fratellanza Artigia-na« v Trstu. To so pravi: ta uradnik z imenom Beek. je najprej priznal, da je poneveril to vsoto, nakar mu je društveno vodstvo dovolilo nekaj dni časa, da škodo poravna. Ker tega ni storil, ga je vodstvo ovadilo in policija je Bocka aretirala. Zdaj pa pra-\i Beck. da ni ničesar defravdiral, da se je samo zagovoril, ko je to priznal in da je denar poneveril ueki drugi uradnik. Vzlic temu je moral ostati v zaporu.
Vožnja vlakov št. 1720 in 1721 na progi Trbiž - Jesenice. Od 1. junija 1010 bota vozila osebna vlaka št. 1720 in 1721 na progi Trbiž - Jesenice vsak dan. Vlak št. 1720 bo odhajal z Jesenic ob 1. uri a min. ponoči in prihajal v Trbiž ob 2. uri 5 minut ponoči. Vlak št. 1721 bo odhajal iz Trbiža ob 4. uri 10 minut zjutraj in prihajal v Jesenice ob 5. uri 8 minut zjutraj.
Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 28. maja do torka, dne 31. maja sledeči spored: Norveški fjordi. (Po naravi.) Prismuknjeni Anglež. (Komično.) Iz Helsinburga v Kullin. (Po naravi.) »Rumeni hudič«. (Drama Sherlock Holmesa.) Lovsko veselje. (Komično.! Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 0.: Švedsko topuičarMvo. (Po naravi.) Ana Mazovska. (Zgodovinska drama.) Luka, zločinec. (Komično.) — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slovenska Filharmonija«. Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na vrtu.
Prijeta žepna tatova. V sredo j »opoldne je dobila mestna policija brzojavno obvestilo od c. kr. orožni-ške postaje v Zidanem mostu, da sta dva mlada moška v Zidanem mostu, v železniškem vozu drugega razreda spečemu meŠetarju in posest;iiku Antonu Mauserju iz Prapreč pri Mokronogu ukradla listnico, v kai'ri je imel 400 K denarja v bankovcih ter da sta se potem od tam ob 4. uri z brzovlakom odpeljala proti Ljubljani. Navedena sta se tudi res sem pripeljala, toda brez voznih listkov. Na kolodvoru ju je službujoči stražnik takoj vstavil in od vedel na stražnico, kjer je obadva priskal. Eden je imel pri sebi delavsko knjižico, glasečo se na ime Franc Horvat, rojen 1877 v Siseku in tja pristojen ter je po poklicu brivski pomočnik. Drugi, ki ni imel pri sebi nobenih izkazil, se pa je imenoval Avgust Kutnik, rojen 1888 v Zenici v Bosni in je po poklicu ključavničarski pomočnik. Pri Horvatu je našel stražnik 4 K 58 v denarja, pri Kutniku pa raztrgan bankovec za 20 K in 2 K 16 v drobiža. Pri sebi sta imela obadva razne vizitke, žepne ogledala in žepne robce. — Obadva sta se delala popolnoma nedolžna. Ko sta bila predstavljena dvema železniškima uslužbencema iz Zidanega mosta, sta jih takoj spoznala, in rekla, da je Kutnika moral nek železniški uslužbenec večkrat iz tira odganjati. Tatvino sta pa izvršila na naslednji način. Istega dne je prišel Manser s poštnim vlakom iz Trsta v Zidan most in se hotel odpeljati v Zagreb. Ker je imel še čas, se ja podal v kolodvorsko restavracijo, kjer sta bila razun železniških uslužbencev tudi aretovana. Mauser je bil precej dobre volje ter je plačal vsem več litrov vina. Ko je končno plačal, sta tujca zapazila pri njem napolneno denarnico. Od sedaj aa nista izpustila več izpred oči in sta tudi videla, da sta, že malo vinjenega Mauserja peljala dva pripenjaoa k poštnemu vlaku in    »pravila j. *aa
_laaaia-_-«1 ja iaatl ao hwi
ai
afgariaia in tudi do» . Dagnalo as ja, da ja bil Horvat tudi ia paprejšni teden v Ljubljani, s nekim tratim neznanim moškim ia sta s tom po rasnih go-atilaab razkošno šivala. Tretji neman sokrivec je bil tudi najel pri neki stranki v Židovski ulici stanovanje, a je še čez nekaj dni neznano kam izginil. Kutnik pa je pred enim mesecem nekemu slikarju vlomil v kovčeg in mu ukradel 30 K. Obadva žepna tatova so včeraj izročili deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Predvčerajšnjem se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 42 Macedoncev, nazaj pa je prišlo 18 Hrvatov. V Duchs se je odpeljalo 30 Hrvatov, v Dobro polje pa 32. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 16 Macedoncev in 20 Hrvatov. V Heb je šlo 25 Hrvatov, v Buchs 32, v Inomost pa 18.
Izgubljeno ia najdeno. Steklarski mojster g. MaksTušekje izgubil zlat obesek sv. Ju rja. Neka zasebnica je izgubila belo ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Služkinja Jo-žefaBrežkova je izgubila denarnico z nekaj denarjem. Brivec g. Julij Si-kutrič je izgubil zastavni listek. G. Jožefa Počkajeva je izgubila svilnat dežnik. Kuharica Marija Suediceva je našla več kolekov. Pri vojašnici 27. pešpolka je bil najden zlat ščipal-nik. Dobi se v Jenkovi ulici št. 20.
Nov hotel v Ljubljani. Na Sv. Petra cesti št. 27 je otvoril g. Tratnik z vsem modernim komfortom opremljen hotel. Ker so dobra vina in izborna kuhija tega hotela dobro znana, se bodo tujci, ki prihajajo v Ljubljano, gotovo radi oglašali pri »Zlati kaplji«. Hotel ima električno razsvetljavo, kopeli in sploh vse udobnosti, katere si tujec le poželi. Posebno krasen je obširen senčnat vrt, kjer bo od prihodnjega meseca dalje vsako sredo koncert »Slov. Filharmonije«. Hotel toplo priporočamo.
Posredovalnica   služb »NDO.«.
Mladenič, priden in pošten, išče službe kot sluga ali kaj slienega. — Več v uradu '»NDO.« vsak dan od 5. do 8. zvečer.
»Slovenske Filhormonije« odde-Jek koncertira jutri od 3. do pol 7. popoldne in od pol 8. do pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli«. Vstop prost. Drugi oddelek igra pri predstavi Elekroradiografa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od 6. do 10. zvečer.
Slovanski los.
— Slovenski izlet v Belgrad. Kdor se misli udeležiti izleta, ki g£ priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« prve dni meseca julija v Rel-grad. naj se nemudoma prijavi. Ako se do konca tega meseca priglasi zadostno število udeležencev, se preskrbi iz Zagreba do Belgrada poseben vlak. V tem slučaju bo stal vozni listek za III. razred samo 10 K, za II. razred pa 16 K. V nasprotnem slučaju stane III. razred iz Zagreba v Belgrad in nazaj 20 K, II. razred pa 32 K. Oni, ki se za izlet zanimajo, naj agitirajo med znanci, da bo udeležba čim večja in častnejša. Po poročilih iz Belgrada se Slovenci lahko nadejamo najprisrčnejšega sprejema, pri katerem bodo sodelovali vsi sloji 1 elgradskega prebivalstva. Prijave za izlet sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega predsednik dr. Anton S v i g e 1 j , odvetnik v Ljubljani.
— Srbski pretsnlonaslednik na slovanskih prireditvah v Sofiji. Iz Sofije nam pišejo: Vaš list je že zabeležil vest, da se namerava srbski prestolonaslednik Aleksander udeležiti slovanskih prireditev v Sofiji. Ker ste me prosili, naj se o tej stvari po možnosti informiram, sem se obrnil na zaupno osebo, ki je v zelo ozkih stikih s tukajšnjim srbskih poslaništvom. Ta oseba mi je zatrdila, da vest odgovarja popolnoma resnici. Srbski kraljevič pride v Sofijo 5. julija in bo tu gost našega prestolonaslednika Borisa, v čegar družbi se udeleži kot privatnik vseh slovanskih prireditev. V Sofiji ostane kraljevič približno osem dni in se na to vrne zopet v Belgrad.
— Slovenski koncert v Belgrada. Srbski prijatelj našega lista nam piše iz Belgrada: Vest, da se je v Ljubljani osnoval odbor, ki nabira prispevke za žrtve povodni v Šuma-diji in da prirede Slovenci tudi v Belgradu koncert na korist poplav-ljencem, je napravila v Belgradu in po vsi Srbiji najboljši vtisk, to tembolj, ker so Slovenci edini slovanski narod, ki ja s tem na najevidentnejši način pokazal« da se ne zavzema za slovansko vzajemnost samo idealno, marveč da hoče to idejo tudi praktično izvrševali. Za slovenski koncert na korist poplavijencem vlada povsod i največja zanimanje. Koncerta se ne udeleži samo najodličnejša belgradaka publika, marveč pribite na to prireditev rodoljubi iz
Ottafo-
ja, 4a aa '
krnjjovska ra*M»a; kralj har, pra-
Jolena in kraljevič Gjor«J*» ako bo aa takrat v Balgradu- Prav poaobno pa aa aaajajajjaj za slovensko prireditev ruski poslanik Hartvig in fran-coski poslanik Decot. Decot je velik prijatelj Jugoslovanov in se zelo interesira za Slovence. Že lani je imel namen priti na Slovensko ter se poučiti o slovenskih kulturnih razmerah. Lani tega načrta ni mogel izvesti, a se je izrazil, da bo gledal na to, da 6voj načrt izvede letos. Francoski poslanik je dober znanec slovenskega rojaka dr. Goričarja, ki je bil pred leti tu avstrijki podkonzul in s katerim je mnogo razpravljal c slovenskih kulturnih odnošajih. _S. S.
M slovanskem sveto.
— Nov univerzitetni red na Ruskem je predložila ruska vlada dumi. Vladni predlog podreja univerzo posebnemu kuratoriju. Rektorja voli prof. zbor, potrjuje ga pa naučni minister. Nepotrjeni kandidat ne sme biti vnovič izvoljen. Dijaški shodi se ne smejo vršiti na univerzi. Učni jezik je povsod ruski, le na teologični fakulteti v Dopatu se lahko predava nemško in v Varšavi literatura poljsko. —
— Tajni plani ruske mornarice.
V angleškem listu »Eugeneering Rewiew« so bili objavljeni najtaj-nejši načrti ruskih vojnih ladij, ki jih ni poznal niti domobranski minister. Stvar je vzbudila v ruskih vojnih krogih veliko senzacijo, kako so zašli oni tajni načrti v angleški list.
— Češka privatna realka se odpre že to jesen v Iglavi. Realka je bila tam nujno potrebna, ker je nem-ška državna realka z nemško državno gimnazijo v Iglavi strahovito ger-manizirala. Češko realko bo morala vzdrževati iglavska »Šolska Matica« sama, kar je gotovo ogromna naloga, če se pomisli, da bo zgradba poslopja veljala 250.000 K in da velja vzdrževanje enega razreda na leto 10.000 kron. Čehi vzdržujejo na mejah celo vrsto čeških srednjih šol, mi ne zmoremo niti ene!
blafont. Edm! iadolovalcU Bratje Eiesnstadter na Dunaju, TV./h Pa~ sita natančno na varstveno znamke »telesni vitez«, vpodobljano na vsaki akatlji. _m
Književnost.
Kožne stvori.
* Češki raziskovalec Frič, o katerem so zadnjič listi poročali, da so ga ubili Indijanci v južni Ameriki, je poslal svojim staršem v Prago brzojavko, v kateri jim naznanja, da je zdrav in da je ravno na kongresu amerikanistov v Buenos Aires.
* Karolini Svčtli, popularni češki pisateljici, odkrijejo v nedeljo 29. t. m. v Pragi na Karlovem trgu v parku spomenik.
* Proces Tarnovske v Benetkah je veljal laško vlado 20.500 lir, zato pa je pošta sprejela pri telegramih in telefonih 67.000 lir več kot sicer. Laška vlada ima torej iz procesa vendarle profit.
* Nesreča na morju. Francoski parnik »Pas de Calais« je zadel ob podmorski čoln »Pluviose«, ki se je takoj potopil. L'tonili so o častniki in 20 pomorščakov.
* Klerikalci so povsod enaki. V češki občini Ranna blizu Loun so bile pred nekaj dnevi občinske volitve. Ta občina je imela do sedaj vsled nemških mahinacij nemško občinsko upravo. Pri teh volitvah bi morala priti češka stranka na krmilo. V tretjem razredu so Čehi tudi faktično zmagali, v drugem propadli. V prvem bi tudi zmagali — da ni on-dotni župnik Kokos izdal svoje češke soobeane. Na dan volitve je čisto navadno izginil iz občine, in tako so imeli Čehi in Nemci enako glasov. Odločil je žreb, in Čehi so ostali v manjšini. Klerikalci so pač povsod enaki — narodnosti ne poznajo in je nočejo poznati.
* Bukovinski kmetje na posestvu viteza Prunkula so se vzdignili. Okoli 200 ljudi je zasedlo vsa grajska poslopja, k vitezu Prunkulu pa so poslali deputacijo, ki je zahtevala, da vitez proda del svojih posestev kmetom, ki nimajo nobenih po-stev, etniveč so le hlapci svojih gospodov veleposestnikov.
* »Luna-park«. tako se imenuje veliko zabavno podjetje na dunajski lovski razstavi; oddali so ga nekemu Fredu Kingu. Te dni je pa gospod King — včasih se je imenoval tudi Konig — izginil in je zapustil kot vidni znak po sebi ogromne dolgove: za razglednice, za sadje itd. itd. Restavracijo ja dal v najem kar dvema oferentoma, enemu za 10.000 K, drugemu pa za 1000 K. Poleg dolgov je pustil na Dunaju tudi svojega ravnatelja Birda, ki so si ga spravili na policiji.Povedati pa ni vedel mnogo več, kot da je mili gospod Kina res odpotoval iz Dunaja. — Oškodovanih je nad 50 oaeb za skupno vsoto par stotisoč kron.
* Presenečena jo gospodinja« kadar pogleda po svojih parketih, laaik s pristno Eiaonstidtorjevo pasto »MoHin«. Pasta »Mollin« aa do-
— Branimir   Livadič: Novele.
V. zbirki »Savremeni hrvatski pisci«, ki jo izdaja »Društvo hrvatskih književnika«, je izšla kot osma knjiga zbirka novel znanega pisatelja
Livadica. Poleg avtorjevega portreta obsega knjiga še več modernih izvirnih risb. V knjigi je zbranih Štirinajst novel tega duhovitega pisa-teja. Livadič je rojen 1. 1871 v Samoboru in službuje sedaj kot gimnazijski profesor v Zagrebu. Obenem je urednik literarnega časopisa »Savremenika« in gledališki kritik.
Telefonska m hnolavnii poročila.
Ministrski svet« Dunaj, 28. maja. Ob 10. dopoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o cesarjevem potovanju v Bosno in o sklicanju nižje-avstrijskega deželnega zbora. Baron Bienerth odpotuje danes v Pešto, kjer ga jutri ob 10. sprejme cesar v. posebni avdijenci.
Reforma   parlamentarnega poslov« nika.
Dunaj, 28. maja. Poslanec dr. Steinwender je že sestavil načrt novega državnozborskega poslovnika. V torek ga predloži odseku, na kar bo svoj načrt obelodanil po listih. Laško vseueiliško vprašanje.
Dunaj, 28. maja Baron Bienerth bo po svojem povratku iz Bosne pričel pogajanja s strankami radi italijanske pravne fakultete. V nemških krogih govore, da bo zbornica pač glasovala za ustanovitev laške pravne fakultete, vprašanje glede sedeža te fakultete pa bo pustila in su-spenso.
Razpuščeno   iredentistično društvo.
Trst, 28. maja. Namestništvo je razpustilo laško delavsko društvo »La Societa Operaia Triestina« ia sicer radi iredentističnih teženj. Društvo je namreč o binkoštih priredilo tattt v Milan in pri tej priliki je prišlo do velikih protiavstrijskih demonstracij, ki so se jih udeležili tudi društveniki. Policija je izvršila v društvenih prostorih hišno preiskavo. Društvo je obstalo že 40 let. Društvena podporna blagajna bo še nadalje poslovala.
Razpuščena zavarovalnica. Reka, 28. maja. Sodišče je razpustilo mednarodno zavarovalno zadrugo »Herkules«. Prostore društva je sodišče dalo zapreti, vse knjige pa je zaplenilo.
Varnostne odredbe v Sarajevu.
Sarajevo, 28. maja. Z ozirom na cesarjevo bivanje v Sarajevu je policija ukrenila najobsežnejše in najstrožje varnostne odredbe. Hotelirji in privatniki morajo vsakegatujca^ki najame pri njih kako sobo, prijaviti policiji tekom 6 ur. Vsi hotelirji in privatniki, ki oddajajo sobo, so v času vladarjevega prebivanja v Sarajevu osebno odgovorni za vsakega svojega gosta ali sta no jemalca. Policija je dosedaj aretirala 3 sumljive osebe. Eden izmed teh je baje znani anarhist Carić, ki biva sicer v Parizu. Mesto je polno orožnikor iu detektivov, ki strogo pazijo na sna sumljive elemente.
Smrtna kosa.
Dunaj, 28. maja. Tu je danes umrl znameniti medicinec dr. Zu-ckerkandl.
Berolin, 28. maja. Včeraj je tu u ilir! znani učenjak in kapaciteta v midieinskih znanostih Robert Kooh.
Budimpešta, 28. maja. Ob 1. zjutraj   je umrl eden najslavnejših sodobnih   madžarskih pisateljev Kal man pl. Miszkath, ki je šele pred par dnevi slavil 40 letnico svojega slovstvenega delovanja   Miszkath se je prehladil na agitacijskem potovanju« Jugoslovanski dijaški kongres. Sofija, 28. maja. Tu so bili odposlanci   srbskih akademikov iz Belgrada,   da povabijo svoje bolgarske kolege na jugoslovanski kongres, ki se ima na jesen vršiti v Belgradu. Bolgarski akademiki so imeli na to poseben   sestanek,   na   katerem so sprejeli to-le rezolucijo: Bolgarski vseučiliščniki   se udeleže kongresa, ki se vrši v Belgradu sredi meseca oktobra t. 1. Na tem kongresu aa naj sprejmo   temeljne točko programa, na podlagi katerih je mogoče skupno delo vsega jugoslovanskega dija-štva. — V odbor, ki ima voditi podrobna pogajanja s srbskimi akademiki,  so  bili izvoljeni TCmannjIov, Tenev,    Omarosvaki,   .Vaaiijavj in Stambolov.
pr. ribaiijira,   imajo mod ili aajlmJ
tudi lastnost, da iagube celo pri na-rašeujocih količinah na vplivu. Tomu nasprotno se je vsled mnogoštevilnih poizkusov v največjih bolnicah v Evropi in Ameriki dognalo, da od mnogih zdravnikov hvaljeni razkrajajoči in odvajajoči vpliv Frane Jožef-o ve grenčice radi njene redke naranve kakovosti celo pri daljšem uporabljanju vedno isti. Franc Jože t*-ova grenčica se napolnjuje samo v popolnoma naravnem stanju brez vsake primesi katerekoli vrste, neposredno pri Franc Jožef-ovih vrelcih v Budi :n se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 14
Poslano,
Sto? JSsamov^^ daw56
Kavi^nCuipft — G. Jase Skubjc v c£ nomlju K 750, itetiH pravaslavni ia as> škodovane brate. — Za poeiavljtot bedeč
svoje krvne brate Srbe ia sestrice Srbkiaje nabrala v ožjem krogu navdušenih Jugoslovanov v gostilni Pr. Gnezda, naša Mara K 12-*. — Skupaj K 46*50. — Živeli! — Na zdar!
Gotovo ni do-
mačega zdravila, katero se da tako stransko porabiti, nego JallHI %fmBWmmm ni aur*, ki je takisto bolesti utešujoče,
Podpisana »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev«, vpisana zadruga z omejeno zavezo, usoja si z ozirom na razno pisanje in razne govorice glede oddaje, oziroma sprejema mizarskih del pri obtni soli, izjaviti sledeče:
»Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« ima glasom pravil svoj sedež v Ljubljani in odračuna-va obrtne davke c. kr. davkariji za mesto Ljubljana. V Ljubljani ima zadruga v Kolizeju na Marije Terezije cesti št. 11 (tam, kjer je bila poprej tvrdka Puc & Komp.) tudi svojo zalogo in prodajalno pohištva ter svojo osrednjo pisarno. Xa Glineah pa ima na svojem posestvu mizarsko delavnico, ki je urejena v najmodernejšem smislu in odgovarja tudi vsem socialno-higijenskim zahtevam. Člani zadruge morejo biti po v 46. zadr. pravil le mizarji, ozir. lesni delavci: izjemoma se sme sprejeti za člana tudi koga drugega, ki ni mizar ali takih ne sme biti nikdar več nego petnajst.
Namen zadruge je pa: povzdiga gospodarskega stanja članov mizarjev, kot taka je torej čisto gospodarsko podjetje, ki naj svojim članom pomaga do primerne eksistence. V >vrho revizije in denarnega prometa pa je včlanjena pri »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani , kateri moramo priznati, da vsestransko in uspešno zastopa naše interese.
Vsak dosedanji njen elan ima vse sposobnosti, ki jih zakon zahteva za mizarskega mojstra — in če bi bilo praktično in imelo kak smisel, vzemo lahko vsi dosedanji njeni elani obrtno dovoljenje za mizarski obrt, pa bo zadruga lahko v 24 urah > Zadruga mizarskih mojstrov«. Ker pa živimo v dobi, ko železni zakoni gospodarskega razvoja kažejo združenje gospodarsko šibkih v svrho uspešnega boja za obstoj kot nekaj brezpogojno potrebnega, tedaj je umevno, da je > Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« taka kot je.
S to izjavo, ki naj stvarno pojasni dejanski jx>ložaj glede Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev — hodi združena še naša topla zahvala g. županu Ivanu Hribarju in Ijub-ljaskemu občinskemu svetu. Županu Ivanu Hribarju za to, ker je v svojem »Poslanem« na člane stavbnega odseka in na občinske svetnike sploh strogo stvarno vzel v pretres našo ponudbo za mizarska dela, ter nam s tem odprl doslej zaprto pot — občinskim svetnikom pa za to, ker so s svojim glasovanjem omogočili nam, da moremo pokazati svoje sposobnosti pri tako znameniti stavbi.
Prepričani pa naj bodo tako gospod župan kot občinski svet ljubljanski in pa tudi vsa druga javnost, ki se za to zanima, da bodo izdelki iz »Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjeva v vsakem oziru solidni in da bodo obstali pred najstrožjo stvarno kritiko. Če so člani »Prodnktivne zadruge ljubljanskih mizarjeva . znali poprej kot mizarji velikih ljubljanskih in tujih tvrdk izdelovati v renome in 6lavo svojih gospodarjev, bodo to v lastnem interesu znali še bolje.
»Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« prosi le, da se jo kot solidno domačo tvrdko vzame pri vsaki priložnosti kot enako v poštev.
Ljubljana, 23. maja 1910. 'Produktivna    zadruga ljubljanskih mizarjev«, 1824 5pisana zadruga z omejeno zavezo. Miha Leveč, s. r. -Janko Pogačnik, s. r.
ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in livce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica B 1-ttL Po poštnem povzetji šilja to zdravilo vsak dan lekarnar " c. in kr. dvorni založnik, BanasJi T[
••V zalogah po deželi je zahtevati izrecno ■Mi mw preparat, zaznamovan z varnostno
znamko in podpisom. 6 29
—   » . _  vseh na želodcu in
črevesih trpečih je izbira pripravnega nadomestila za kruh. Zdravniško priporočeni karlovovarski vrelski prepečenec, znamka »vrelec« c. in kr. dvornega pekarja Uhl-Bruniga v Karlovih varih zadovolji vsakega, ki ga le enkrat pokusi in je zlasti pri Karlo-vovarskih domačih zdravljenjih neutrpljiv. To idealno nadomestilo kruha ureja prebavo in je tudi zdravim delikatesa. Več v današnjem inseratu.
Priporcvamo našim rodbinam
koliusko cikorija.
Jfje 5e dobro je?
Kicr znajo pravilno pripravljat? izborne Pd; at t te.
j^eceptno knjigo
vsakomur zastovj pošilja Prva kratfjslca tovarna testenin v Ilirski Bistrici. 13 790
Izborno varstveno sredstvo
fre/**&šeno.
• Za vsebino teza spisa ja aradatitfa odgovorno le toliko, kolikor
Darila.
UpravniStvu našega lista so poslali: Za drsna a«. Cirila Ist Blato sla i
G  Edvard Kukec v Žalcu K 30—, nabral ob priliki gostije Kveder - Zigan. — Gdčna. Mara Tavčar, učiteljica v Senožečah K I"—, daroval X, ker se Mina kapricira: »Kdor hoče pri naši mizi sedeti, ta mora za družbo kronco odžteti«. G I. Lužar, tajnik »Ure« v Kammkj K 7—»
Kamnita; »Ura« m
n aa
Mar s »FLOBUN-oai- se krepca, Zneraj dober tek lil
u.
če žeJoaec lodrnja.
Pij „fL0RIAN-«pa nehal
Mi otožen, ai bolan, Ti, U Vživt
a lepo lata« vili s velikim vrtom
S BBfel ib aezrjo
ia 1891
S MU S« M. JSBJ«
s postrežbo. — Cene zmere! Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Avtomobil
za 4 oi
se ps jaks vpeti eni prosa.
Več se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
Ml
francosko : žganje:
Dva oljnati sliki
in nekaj pohištva
1868
Naslov pove upravu. »Slov. Naroda«.
ipi hip in stroji
izučen kovač, vešč tudi montiranja
ždi sesajo službo premeaiti.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod fykurjac". 1881
Sproimo aa
1887
je dandanes najboljše boli otešujoče zdravilo. Pravo samo z C Al V A TAD zavarovano znamko MLrAIUKt Zaloga po vseh lekarnah, parfumerjih, in drogerijah ali pa pri izdelovatelju S. Mit-telbach, lekarna „Salvator", in drogerija, Zagreb, Jemalcev trg 2. 1787
v kavarno »Avstrija".
Prodajalko
in dve vajenki
sprejme takoj Mijo Dolinar, trgovec v Jesenicah na Dolenjskem. 188f
glavno zastopstvo za celo Kranjsko.
Postavno varovano.
Proti
ZiMi
taborna dolnje dobro antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odatranjule neprijetne sapo ia ust
t ateklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Mabliani, Resljeva cesta fttev. 1
poleg Franc Jozelovega jubilejnega mosta.
Melusine-ustna ia sobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče
vode, katera je ne prek osi j ivo sredstvo zoper zobobol. utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima gumijeve garniture svetovne tvrdke, najfinejše blago, v veliki izbiri in za
jji VSAKOVRSTNE VOZOVE
= v zalogi = 1835
3. Jan, tjubljana, Dunajska cesta 31.
Istotam vedno v zalogi vozovi najrazličnejših
vrat. Tozadevna naročila izvršujejo se točno, solidno ===== in po najnižjih cenah. =======
i
Št 15528.
1880
Košnja v najem!
V ponedeljek, dne 30. maja t 1. se bo oddajala
košnja mestnih senožeti
pod „Zelenim hribom" ln „Pri konjača" za leto 1910
potom Javne dražbe v najem.
Dratba ae prične ob 9. uri dopoldne na senožeti pod „Zelenim hribom."
Mestni magistrat, v Ljubljani«
dne 20. maja 1910.
Županov namestnik: Vončina 1. r.
Največja tvornica lokomobil na Nemškem
MeteorolojKno i
\ i*ina nai morjem 3SS-2.
Srednji zračni tlak7M*t
Cas  S*** j S* *    karo-   •» * opazovanja
saro- & metra   i" 2
v mm   h •
> o
>
Nebo
27. 2. pop.  733 0 9. zv.   73^ 8
14» 8 p. m. jug - del. jasno 15 4 brezvetr. „
7. zj. j 732 6    12 6
dež
o
41 SI Si o mM
©o
i" -s
i!
««1
UD
Patentne 18%
lokomobile
no vročo paro z ventilno zavoro.
.»Sistem Lentz"
s preprostim pregretjem.
go
o
S" 2
° s* BS.
o o gsT ~e
Srednja včerajšnja temperatura 157,-norm. 15 5 . Padavina v 24 urah 1-0 mra.
Plaaraa ia prodajanje v Avstriji IMH BONiaMANM, »enaj, IX. LObUcbgaaae 4.
Interarban 15594.
a a a"a "a
* česKuch
(Osrednja* banka 6**kih hra
w Pragi
podružnice: v Bran, ČeraerJcak, Lveva, aa Daaaja ia v
predhodno oubskripcijo na VL emisijo delnic
katero ae ima a^maM SaTaatt kaaital a* E 15,
1.1.1X1.U
Vpsaovalne prijava ia danjega navoja ter
1890
ki
pogoja ia pregled doee-
ala* i Iz vodi lile n ta] pw ia liito nnt
^1 hiša v Kranju
na lepem prostoru in pripravna za vsako obrt. — Ponudbe naj se pošljejo do 10. junija pod l9Majnik it 77",
Kranj* 1883
Odda aa ▼ najem velika, hladna
vinsko klet
ob glavni cesti št 82 f Sp. ftUki, nasproti občinskega urada, za mesec avgust 1884
M starin
ia ako me
gooe italijaitake
32415
16
9549
M6
perilo M Uf m Z*l2?itj_:!e •i 7-S v« V «IM t, L
IftSe se
1831
trgovski Bosotnik
mešano trgovino, prednost imajo le jobro izurjeni v želez, in usnjarski stroki.
ii Mim Si. umi doihjsh.
Gostilna
HOnDIBan
Zaporni si, p jasni a* SMral
cigaretni papir aH stročnico, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti!
se radi preobilega posla 1795
odda v najem ~M
v večjem kraju na Notranjskem. \aslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
._ mi--n-a^m-m--—— • M
Revmatizem, pratin, tschias. nervoznim 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, Illertissen, Bavarsko
Sprejmeta se
2 vajenoa
z dobro šolsko izobrazbo iz poštenih hiš v JUOVeaekO IflOflaO" ▼ Kočevju, katera kupčuje z manufakturnim, špecerijskim, galanterijskim, kolonijalnim blagom, železni no in deželnimi pridelk:.
Dogovori s Jofievaka p0MJU»
aioolc v aUostin. i864
boljše rodovine. zmožen slovenščine i nemščine,  s  primerno  šolsko iz-
razbo, želi vstopiti v kako trgovino z mešanim blagom na Štajerskem ali Kranjskem. — Blagohotne ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« do konca t. m. 1834
Za 4 tedne aa ogled ia
aa poizkušalo
pošiljam svoja
vozna kolesa znamka „BOHEMA".
Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji.
er F. DUŠEK, -mm
tvornica voznih koles,„ Opocno, št. aO na strt. dr. na Češkem.
llustr. cenovniki gratis.
učenca
v trgovino z melaažai blagom.
Sfcfts fjpijst v Spsisji TkfjjL
Od dobrega MJboljie sta
hpnn aasli
pečenje
1   1857 iN
iz raargarinovih izdelovainic za planinske dežele v Celovcu.
Samo pol tako drago kakor naravno presno maslo ga nadomeščata popolnoma za
kakaaje, pečenje ia prstenje.
proaafalka
m ■snSm • L SaVjai t. L
Na prodaj imun Se skoro novo
opravo za trgovino
(stelaže in pudelne) po ugodni ceni.
■ari Cunpersok
trpin z man Man m h srn
Prvi
izmori
ii
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Prodajalka
'■.e^oliko   izurjena v knjigovodstvu in za prodajo moke
se sprejme proti mesečni plači .*.
»valjčBi mlin Mm Polaga v RaM
pri Zidanem mostu. tafll
Proda se iz proste roke
sVtvj na Viču pri Ljubljani
z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelišče, hlevom in kletjo. — Več se izve v gostilni pri
„Figovcu" na Dunajski cesti v Ljubljani.
1879
1 IJnsjg^g
ima najboljši uspeh, ako se obenem namesto kakega drugega peciva uživa samo lahko prebavni, redilni ima najDoijs      p ^ nasitljivi, od priznanih zdravnikov priporočeni --------------_
Pazite natančno na varstveno znamko, ker je več ničvrednih ponaredb!
e
Prioravlien s karlovačko vrelsko vodo obSega najbolj učinkovite sestavine tega Sega sredstva proti želodčnim in črevesnim obolelostim .n je »tore, trpečun
na prebavi
najidealnejši nadomestek kruha.
Romana tihla nasL Josip M. Brennig, l lr. Asi pekar
Karlovi vari Samemrik Dunaj I.
Prospekti gratis in franko. - Zav.tki po 35, 50 in 70 ,inarjev se dobivajo povsod, tudi v lekanucah!
V »aloji jih ima Ph. Mr. R. Sušnik, lekarnar v Ljubljani, Marijin trg.
Ia Jermena za biče tat jermena za šivanje
izdeluje iz zajamčenega govejega usnja in dobavlja ceno Fmnz Holata, Mettlovie p« aUstefca. Moravsko.  — Nov cenovni k gratis in franko. 1817
Sprejmem dobrega 1826
ključavničarskega pomočnika
v trajno delo. — Anton Prebil, Glince pri LJubljani.
Vešč žagar
(na jarem) 157$ išče stalne službe pri kaki žagi.
Smith Alojzij, kraj vrta p. Cirkve-niča pri Reki.
Sprejmem takoj 1854
učenca
za trgovino z mešanim blagom.
Ihto lina!, tigoiec i Lugatai
ID na v
sprejme s 1. julijem
z večletno prakso.
1842
Radi selitve se proda
trgovina jestvin
v glavni ulici, tik sredine mesta. Jako ugodni pogoji. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda.« 1838
Iščem nn|no 2 Dobro izurjena stavbena
Specialist
Miniti.
.Cenje (Beizen) in poliranje ter z mno-praktičnimi izkušnjami v vseh vedno vitnih barvnih tonih 1877
išče službe kot voditelj večje tvornice za pohištvo.
j d: praktičen pohištveni mizar. — Pisma pod
Ravnik, M&nchen, Adelzreiierstr. 8 II Rg. Bayern.
OLLA
je več nego 2000zdravni-kov označilo za najzane-slivejae.
Z a!o ga v Ljubi jan i: A. Hlavka. R. Sušoik, Gabriel Piccoli. lekarnar. A. Kane, drogerija. Aat.
.______ _ Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OlLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov i>ti denar kot OUA hvaliti za „ravno
~obro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-: z navedbo prodajališč zastonj od tvor-
■ co za gumi OLLA aa Panoja TL 300,
Praterstr. 57. 1000
1855
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine, izparjene in o v njene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga
Agro - Merkur v LlnblfanL
j Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek!
kakor žlindro, kalijevo aol, kajnit, radniitaki saper»fosvfat naročite za pomladansko gnoj i te v takoj pri zadtugi
Agro-Merkar v LJubljani.
Plača po dogovoru.
iTlut Halv klepar v lira mestu
Sprejme se takoj v pre-mogokop  na Moravsko
Razpisuje se
r; banki „Slaviji" pod zelo ugod-:mi pogoji služba 1860
I--------«r
f-vnet. organizatorja v življenskem oddelku.
Rellektuje se le na inteligentne in c gdne osebe, katere naj pošljejo svoje ponudbe generalaema aaatapa banka ltSlavije>M v LJakljaai
MOKO
otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga
j Agro-Merkur v LJubljani.
v starosti od 15 (všteto) do 20 let, ki so, ako le mogoče v premogokopu že 1872 delali. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »SI. Naroda« pod šifro »Ingeneur«.
VINO
kakor ljutomersko, halosko. bizeljsko, dolenjsko* aetliško, vipavsko, goriško, istrijusko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga
Ajro Msrfcs*'* v ItJuklJdUL
Kose:
IZ
najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, Id ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja
po najnižjih cenah. Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«.
Uradne dovoljena, ia IS lat obsto« lota najstarejša ljubljanska
jBiMiita staeovaBi ii ilil G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
priporoča in namešča le eollše
ukajote vsake mite
kakor
prrsatno, n-noisku in noetUnlsko osebje
za Ljasljaao in zunaj, lakira rnsiicnih sleSr^ zlasti snienakeu
Potnina tukaj.
Ziaaajin Snpisom je priložiti znamko za odgovor!
prosi se za natančni naslov. 1859
nska kreditna banka v LJubljani
M#Va So
14
ta n tetf rsks kr P
%m vw Jsvsifc
4%%
Sprcjens prQsve s«! sstskripcUo delnic QnsUsssk<
m dehScsrje i K 43*>—, ss neseni 4 a 4S>- ds SI. nsjs ltlk
TBUU
JA
91
C-D
94
^13456
1454
In Laski trg v LJubljani,
priporoča svoja svetla in črna piva.
Ravnateljstvo v Laskam trga
SVETOVNOSLAVNI
okusite pifo iz Ceske delniške pi
v Čeških Budejevicah
To je izborno, na plzenjski način varj« Zaloge: Ljubljana: V. H. Bohnnan. Trsi: Sekana Postojna: Emil pL aaraarelli. Pni j: Lacko Kriz.
GODI
nn
tvrdite Fratelli Branca v MIlanu
eatae ta lshlfaeae lastniee tajnosti o pripravljanja
aM^sapesaeffai želodčna grenčlca na sv«
Meatrpijiva v vsaki arnftlail — Dobiva so v Ljubljani pri
J. Buzzoliniju; Anton Starala; slaščičarni Jak. Zalaznika.
zagrebški
ranck
.1875
Valencic. Reka-
Anta Saklick.
Najbolje tukno i potnodnu robo J L      nudi tvrdtka M
ANT-TOMEC
ooooooooooooocooooo   Jf of    ctovarniško zrvamjp?
pr/poračajemo kotpr/znano
Z/ prida tek / za kavo*
JWuHufri>olcu^
Ponudbeni razpis.
Županstvo na Gori pri Sodražici razpisuje tem potom
zgradbo nove občinske ceste
v dolgosti približno l1 2 km, načrti in dr. je na vpogled pri županstvu.
Ponudbe, pismene ali ustmene, naj se predlože pri podpisanem županstvu najkasneje do 15- junija te L
dne 24. maja 1910. 1850
Naznanilo.
V ponedeljek, 30. t a ob 10. uri dopoldne
se bo pri t. lr. okrajnem sodišču v Ljubljani t ubi it. 16 vršila
prodaja hiše Kopališka nlica 12
in zraven ležeče lepe vrtne parcele.: isa je novo in solidno zidana, ima eno večje, eno manjše stanovanje in pripraven lokal za prodajalno s posebnim vhodom s ceste. Vpeljan je mestni vodovod. Tik za hišo je velik vrt s posebnim vodnjakom. Lega je čim najugodnejša: tik ob Gradaščici, nasproti kolizej-skemu kopališču, torej zveza z mestom zelo pripravna. Šteti bo treba le en del kupnine, ker se bodo lahko prevzeli vknjiženi dolgovi. Cena primeroma nizka. Natančnejša pojasnila daje upravitelj Ivan nuitlavčeve konkurzne mase
dr. Anton Švtgelj
Koncem
1760
1871
Ljubljana, Slovenski trg 3.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem, da
8. Jaaija t. 1. preselim svojo
semensko trgovino in cvetlični salon
iz takim ulice 5 v lastno Hišo, Vrtača {Mmmn cesta 1)
in bodem tudi še za naprej vodil trgovino v isti obsežnosti, kakor doslej. — Tudi nrndam vet ProaajoOnUae oprave, kakor oatare, »finalu ta iziot-F1 uuam   bonih oken, senčno plahto a celo mašinerijo, nssiai s xs lesi,
še dobro ohranjeno, in Še več drugega blaga, vse pod polovico vrednosti.
Ogleda se lahko vsak dan v prodajalni Še!enburgova ulica Štev. 5.
•ar vsak dan m
v hotelo Jpir.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1 /., 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
Vitopcima vsalaj prosta.
1859
Z odličnim spoštovanjem
Alols Komika
LJnblJaaa,
JHcstni trg
._ _ nasproti rotovža.
^m    ijjiLA   \W    Priporoča svojo bo-^aaaaaaaaaav^      gato zalogo najfinejših in najnovejših
žepnih, kakor salasH. tur, jivctf zUtiiat in srebrtinc, tvoSk pripraviOi Barfl
Ukita srebra.
Blaga laifiuite mti       Cne Me.
sf"      IE5n IBI wIzdelovalec soJavice, pokaltc i. ftrJ
s      Mat. Zalar .% :
se le preselil z Dnnajske ceste
v Gradišče št. 7 (pri Kroni)
J
ter se vsem odjemalcem priporoča nadaljni naklonjenosti.
3
Hod
Sava
1
velja pošiv nejši neva veda sede. liko daj, Ne n znrk iijnei
jih i se h retu gtiki plesi već
uo r
urne
ljub
piri'
ples
pri
ren*
čase
bi t
ver: teri bon mol
it
w\ c>c\xo\x
1828
pt^petoca svojo fyoyalo zatoo^o tttodeativfi itt o&touvft dlamni&oo
|X) 2>iio   nagonih  iit ^z^z^o^^uz^ttcnvrV G€*\aA%*
QZ.az.oci.lci z, ccLttc eoessaiejossi 6 ofoatno poŠte.
Pozor!
Priporočam prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
Iz ornega, zelenet a granita, labradorja in belega kararekagai lanskega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovorjnost  izvršujem vsa VBtetaa
cerkvena dela.
Z velespoštovanjem
92l
Ignacij Čamenilki kamnosek
g MaMjaH, MOaaMinikftga aHca it 28.
dob di s zelc pre prs Pes
nji^ im< sla Dei
Tipi
sar ljti reč sai ten lja ms
nil In
cai Su če, se
gl; sti to im ne us ti(
le: za sa
^1
ni
Či Pi
bi
.vi
S€
Lepe prsi
Bujno oprsje se v enem mesecu razvije, utrdi in močno zveča pri vsaki dami vsake starosti brez zdravila z izvrstno in slovito
ur. DAVTS0M0V0 prsno kremo.
Že po 5-6 dnevih se opazi uspeh.
Rabi se samo na zunaj. Treba je samo vtreti v kožo. Zajamčeno zdravju
popolnoma   neškodljivo.   40.000 izpričeval.
Škatlja stane 10 K. 1852 Diskretno pošilja po pošti.
B. M. Oaaibai, kaadb, Bvaaj ĐL
Nihče naj ne zamudi priti in čuditi se!
ravno ne; temveč
Zastonj
tvorniško ceno se prodajo od danes naprej radi opustitve tuše tvoroiške zaloge
! ! ! samo kratek čas II!
gramofoni in avtomati za goatilni6arjo ........  od K 50-— naprej
gramofoni za zaaebnike........ .....„ „ IO-— „
ploifia najbolj** vrate ..... .......„ „   1-50 „
za gostilno, kavarne s si
Josip Droll, Ljubljana, Sodna ulica štev. 3
glavni zastopnik tvrdke
na Jurčičevem trgu 3
se odda z opravo ml m najem.
Več se izve v yyNarodni tiskarni".
F.
P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA,
strešnikov =====
penaii vsako potjtbuo množino patant. dvojno zarezani
aireanik-zakrlvač
s jaSaaS otres. ii prifenla sastavkoa .sisten Manola" I
Najpriprostejie, ssjcesejie is Ntircžsejše sjrltje) strsjh
tu *^ft*\ anajajeasjss aSBal narca in male. as aas^v r^v^^. ^""^a ----w ™
•     A.      , .h
79
M-C
45
Moda   naših   dni je spravila v
veljavo marsikako novo navado ali poživila kako staro. Ena najprijaznejših teh mod in gotovo najmanj nevarna je renesansa plesa. To je seveda vzeti le v ožjem smislu te besede. Ljudje sami ne plešejo več toliko in ne več tako radi, kakor nek-daj, a veselje imajo, gledati plese. Xe navadnih valčkov in polk in ma-zurk na plesnih priredbah, marveč umetne plese.
Kdor živi v velikih mestih ali jih vanj od časa do časa obišče, tisti ^ lahko prepriča V vsakem kabaretu že imajo svojo plesalko in do->tikrat je videti plese, ki že niso več plesi, nego fantazije, v katerih ni nič več ritmike.
Znamenitih plesalk je bilo vedno mnogo, saj je ples najstarejša umetnost, tako stara, kakor veselje, liubezen in vino. Ko bi se hotel šopiriti z učenostjo, bi zdaj govoril o plesih pri prastarih narodih, potem .■ri Grkih in Rimljanih ter bi preko renesančne dobe prišel do novejših ca?ov. A ker nisem prav nič u?en in hi bilo neodpustljivo, če bi hotel občinstvo maltretirati s svojo, iz kon-verzacijskega leksikona in iz nekaterih »špehov« nabrano vednostjo, bom le povedal, kar sem opazil pri motrenju življenja.
Če primerjam plesalke sedanje (]obe s plesalkami prejšnje dobe, vidi se pred vsem, da se je njih število y.elo pomnožilo. Znamenite plt\salke prejšnjega stoletja se dajo sešteti na prstih. Fani Elesler, Pepita in Cora Fearl . . . nekaj jih je pač še bilo, a rjih imena sem že pozabil. A samo imenovane tri plesalke so bile tako Mavne, kakor danes plesalke Rut TVniF. Tzidnra Dunoan. ki .ie deležna ..prav kraljevskih časti in plesalka-«*an.ialka Magrdalena. Sieer so se ijndje hudo lasali — po listih namreč — če Magdalena pri plesu res parija in daje s svojim telesom izraz tem sanjam, a kdor o tem dvomL, ve-i.ia za tepca in med te se vendar ne maram štuliti.
Torej znamenitih resnično slavnih plesalk je danes izredno mnogo. In eudna imena imajo: Izidora Dun-ean, Rut Denis, Saharet, Matahari, Sulamit Rahu, Macara ... Ni mogo-če, da bi to bila pristna imena. Zdi se mi, da so vse to izmišljena imena, glasovne melanže, izbrane v sugestivne namene. Xomen est omen —
3 velja tudi za plesalke in ta čudna
mena vzbujajo sum. da tudi umet-st teh plesalk ni prav pristna in naravna. Te plesalke, delajo z ekso-rrrnimi imeni in z eksotičnimi sredstvi. Plesalna umetnost sama in taksna lepota torej tem plesalkam ne zadostuje, oziroma nanjo se ne zanašajo popolnoma,   potrebno jim je za
pliv na občinstvo pripomočkov, ki
i>o v zvezi z njihovo umetnostjo, •asih je taka maska naravnost sle-
ilo. Tako je pred nekaj leti na Dura ju vzbujala veliko   pozornost n litijska plesalka, ki je izvajala vsako-
rstne plese z- meči in trebušne ple-<■. Vitko dekle je to bilo. njena koža se je svetila kakor bron in njeno ime klicalo človeku v spomin junake iz
Tisoč in ena noč<s kalife in vezirje. Wka dama je bila tako očarana, da ?t hitela za plesalko v njeno ?aide-robo. Nubijsko dekle jo je sprejelo . rijazno. a bronaste barve že ni već
ilo in tudi drugega jezika ni znala. >;akor dunajsko predmestno nem-s< mo . . .
Polej? eksotičnosti teh plesalk je j>e nekaj, kar jim daje enak značaj: vse pravijo, da dajejo s plesom iz raza svojim duševnim razpoloženjem. Prej je bil ples samo ritmično - regibanje nog. Glava je imela pri em opraviti le toliko, da je občinstvo zahtevalo naj bo obraz lep in naj   z ljubkim   usmevom spremlja
regibanje nog. Ples je spadal tedaj v isto vrsto umetnosti, kakor hoja po napeti vrvi ali jongliranje. Moderna
iesalka pa ima, ee se smem tako iz-"a-ziti, svoje .... v možganih in žal dostikrat možgane v . . . . Pri modernih    plesalkah izgub-
V » noj?e vse bolj važnost. Piesalka Rut Denis plese le z rokama, plesal--H Macara s prsti in plesalka Magda-*na r-elo z očmi. Naposled bodo tuni premikanje ušes uvrstili med ples iinetnosti in doživeli bomo še plesalke, ki bodo plesale z bergljami.
Značilno je tudi, da kolikor bolj -e razvija ta »duševni ples« toliko manj imajo plesalke na sebi. Izidora fJunean pleše bosa, njene posnemo-valke so pa prišle že tako daleč, da
.^ropajo najraje popolnoma gole. Kaj treba kvačkanc kože? Proč t. njo. Madama Desmond že pleše vsa
"ga in če bi ne bilo policije, bi mno-;ro plesalk svoje lepe duše kazalo v r»olni nagoti.
To bi bilo nekaj za različne psihologe.
To je torej smer, v kateri se razbija moderna plesna umetnost. Vedele se te umetnosti samo vsega pre-nasičeni lahkoživci velikih mest. N~as vsakdanje ljudi ta stvar pač fah k o preslepi za nekaj časa, a prvi čar izgine kmalu. Ta moderna plesna
_ —-if*aa, ja prisiljena.
Pa mi ja iNnraaa avataiih in ▼časti* daklat, ki veselo plešejo svoj valček, as ljunaa, kakor vsa ta
histerična umetnost. U_k.
MKflmci • mT
Srednja pot, najboljša pot. Tako pravi star pregovor, ki je še vedno v veljavi. Novejši ©as je prinesel s seboj abstinenono ali prohibistično gibanje. To gibanje se je pričelo najprej v Ameriki. Tamkaj so nastali že pred več leti abstineneni klubi, ki so silovito agitirali proti alkoholu. Seveda so se v teh klubih zbirali mnogokrat ljudje, ki so javno rohneli proti alkoholu, skrivaj pa so ga sami najmarljiveje uničevali na ta način, da so ga spravili čim več po svojem grlu. Marsikake volitve v Zedinjeuih državah so se vršile v znamenju alkohola, to je za ali proti alkoholu. Če je v občini, ali posamezni državi zmagala prohibistična ali antialkoholna stranka, tedaj z bogom gostilne! Kogar so zalotili, da je prodajal alkoholne pijače, so ga kaznovali tako, da mu je za vedno prešlo veselje, delati proti prohi-bističnim postavam. Ampak vsaka stvar ima svoje meje. Protialkoholi-sti so povsod prav malo časa na krmilu. Ko se je svoječasno država Ala-bama izrekla za prohibieijo, je to storila z največjo brezobzirnostjo, tako, da tamkaj sploh ni bilo dovoljeno izdelovati, prodajati in vži-vati opojnih pijač. Celo v klubih ni bilo dovoljeno piti kaj drugega, kakor vodo, in na železnicah ni nihče smel prodajati opojnih pijač. Končno so šli v Alabami tako daleč, da se je kaznovalo celo one ljudi, kateri so v časopisju objavljali inserate plode kupčije z vinom, pivom in alkoholom. Za take inserate je bilo časopisje odgovorno in mnogo časnikov je moralo vsled tega plača* i občutne denarne kazni.
To je trajalo v Alabami eno leto — potem so imeli državljani Alaba-me dovolj teh sitnosti. Končno so se prepričali, da ljudje kljub vsemu temu pijejo in pijaneujejo — in da tudi zamorci niso postali bolj trezni ali celo boljši. Le laži in svetohlinstvo so se povečale in krive prisege so postale neštevilne. Sedaj je prišlo do demokratičnih primarnih volitev, pri katerih je prohibicijonistični governer>ki kandidat popolnoma propadel, dočim je njegov »mokri« nasprotnik dosejzrel nekaj nad 20.000 glasov večine. Neposredna posledica temu bode, da bodo v vseh mestih zopet odprli gostilne, v katerih se bode umne prohibicije.
Lesna trgovina v Ljubljani išče
knjigovodjo
veščega    dvostavnega knjigovodstva. Znanje laŠčine  daje prednost. Vatajf) lakaj«   —   Ponudbe na poštni predal št. 21. 1809
Za Kdo trenira s m vda
Zahteve: kristjan, 24- 28 let, samsk , popolno znanje slovenskega in nemškega jezika, dobro splošno in trgovsko , .anje, stenografija, lična pisava, veselje, pridnost in spretnost za samostojno delo. — i panje ima da pride pozneje do potništva. 1836
Natančne ponudbe s sliko in prer/ si izpričeval pod „W. 7. 74aSM aa anonćne pisarno Rudolf Mo—, nnnaj L, BsUst stana 2. 1836
Ljudevit BoroTulk
ijah (F ikeai.
puškar m
lach) na Ki
Mporoča v izdelovanj* [ za lovce Is strelce po najnovejših sistemih pod popotnim Jamstvom. Tudi prt* dstafa stare samokresnice, sprejema vsakovrstna neporavnan, ter Jm točno m dobro izvršuje, valnici ii 13
in od
so na c kr.
— m
Nedosežno S
(Varstvo žensk.) Pripotocili najprvii zdravniški strokovnjaki, pombno na leta ■ B-feV Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu posije diskretno in poštnina prosto, sicer 50 vin. već, edina prodala
Staji k PafM
Milko Krape*
irar in trgovec
£jiMJsu, Jntfrt tnj Stcv. 3.
—   Ustanovljeno leta 1852. —
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954
ki
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta, namenil sem se^orodajati
Popravila točno ia ccaal
Za vsako prodano ali popravljeno uro Jamčim 1 leto. •razanfist h štitila) prati.
I Edino
j zastopstvo znanke i
s.
fp
KINTA
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053
Zaloga Puchovih koles.
Kolesa sprejema v fjapnoiOg ajsanj-
Uraa|a ki paalkfjaale ter
izposojevanje koles.
Cočbi, solftaa ii cm izvriilcr.
Karel Čamernik
Ijabljana,
cesta 9.
Ceniki zastonj in franko.
Pravi
hišni zaklad
je naša brezplačna knjiga, ki jo nudimo vsakemu človeku. Iz te zanimive knjige bo mnogo ljudi, ki so nemara doslej svoje trpljenje smatrali za neozdravljivo, zajemalo tolažbe in zdravja, ker so gotovo po nepravih potih iskali zdravja. Elektriciteta pa, zlasti galvanski trajni tok, je pa naj-
______. V prav zanimivi knjižici smo
opisali naš zdravilni način in pošljemo vsakemu, ki se na nas obrne,
lf § ratla Ia fraaka fM
pod zaprto kuverto aren vaaka saves-
mnaH to brošuro. Se nikoli se ni v Avstriji tako poučna in dragocena knjiga brezplačno nudila občinstvu popolnoma zastonj.
Elektro - terapevtiSka ordinacija
1723
29./V. 1910,
(d.
Na obroke !i
Ide ia dame.---- T
70ji alans brez povišanja cen. Razpoiilja na vse strani. _       Ugodni pogoji. 4 S mesečno. Zahtevajte naročiini list LaCB*aav iipiimnlaHa ar Ia
SL ti.
so moja
kolesa HERBST
1
o
I
Oblastveno varoraao. 1447
ar JURI HERBST -mm Oomal VL, Maiiahntstraaaa t M.
(Časa piecola) Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501.
Sledilna ognjišča Črramph
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Spocljalžteta: itedilna onafUćn xn hotele, gostiln«, mstsvrncife, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506
imm n MM mWi MvmT
S. Goldschmidt A sin
Wsls ta, Gorenje Avstrijsko.
Vsi, Ii se
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje Gastiov čaj
„znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najbolj zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri odebe lelosti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbacher „Pri Obelisku", Viktor Hiuser v Celovcu, Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ii ca priporočajo ooli«i ztraratkt. skoro ? nek evropskih «ri*TOk z ©oličii« npehoa ■peraMja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti v
kroaičnia lišajcn ia paraz. izpaščajeai. dalje proti ozeMtaaa. poteaja aeg. laaUaaat aa glari ia rjevo kstranovo svilo tau t seM •v loanofi kotrasMi ia st razlikaje ei nek atafik kotraaonk afl, ki se aakajajo t trgorkri
Pri pottaifc bolsznih rabite jako aspesao
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot Slsajo kotranov« astit« za odpravljanje ne
nesnage s polti,
proti spaščajem aa polti ia glavi pri otrocih, kakor ta*I kot neaadkriljivo kosaeticao snilo ZS Ufajivsnls in ko-PMjt zs vsskdsnjo rako slati
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerea je U odstotkov glkcriaa ia ki jc parfazaonao. Kot odlično sredstvo za floro se raki dalje z izvrstaia
ia sicer
ter proti
zslja.
ikam ao». Z
Zaktevajte po Ickaraah ia zadevnih trgovinah
Stao asmsrisvs kotmaova aila ia aa poleg stoječo varstveno zaaako patotnjeti fMa podpis a. Me« a ĆS. aa vsaki etiketi. Oblikovan t častno dteteato ■a Danaja 1M3 in i ilit>
Vsa draga aedlc. hi karlen.
v savoOsa, U se prtdene rsakeaa aila
V Ljailolfnni se dobiva v lekarnah Loaastak, Ph. Mr. Josip Cl ■ayrv CU Piccoli, U. pl.
v vseh drugih lekarnah na Kranjskem.
a.
lian
J.
in 1075
■
z dobro Šolsko izobrazbo, zmožen slo* venskega in nemškega jezika,
Kaaaaaaaaaakaaaaiaav Aan> Bahata ■■■ aa^aaanakaaaaaaBaaaMnn aSaSanVrtnaBia VOH tili] i znarnui pnaL
Ponudbe s prepisi spnčeval se naj
naslovijo: LfajMlasa, pailnl praial
it. 11L i8io
(Milita kantesiia
za mesto Ljubljano 1829
ttw.i|Blitii WBiiB^tak0]iUj(!B
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
mm Min n
Harreavaaae 7, IX
, in ,____.
, prof ssorf ena, netteliena, rovlleacsm itd. pod najugodnejšimi pogoji eventualno tudi broz porokov proti enkratnemu norostvenemn prispevka. Nikakih predstroskov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845
J. Kosem. Ljubljana.
Krakovski nasip št- 22
Dober postranski zaslužek se nudi z nabiranjem izčesanih in odrezanih
ženskih los
S pismenim jamstvom za stalno odje-manje vsake množine. 1442
Josip Nagele, Iglava, Moravsko.
Uničevalec stenic Ting-Ting,
1702
oblastveno varovan, pomori takoj vse
stenice z zalego vred.
Nestrupeno, blagodišeče, razkazujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča brizgalna 20 vin., v Yi Vi litrskih steklenicah ras-m ero do a  ceneje v glavni  zalogi v
Ljubljani pri
Antonu Kane. drogerija.
Droga sredstva odločno zavračajte!
rvfiiiitia zalaja: trni »lil. fiartzgasse 27.
V Ameriko in Kanado
Litva
Cunard Line.
Carpathia 7. junija 1910.
Iz Uvsapnols: 1515
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta
28. maja, 18. junija 1910. Mauretania 11. junija 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York 111. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K' za otroka pod 10 leti z davkom vred.
pristno brnsko blago
TaililMTli ii atlu n
BBaBraBaBBBBBBBBBBjaaBBBBBBBBj   BBBj   ■waaanaBVBiaBanBj aranaajaja
KUPOM
nehvf 310 oolf
1 kssoii 7 kron 1 kssoa lt kros 1 kapoa 12 kros 1 ksfsa 15 kros 1 kasen 17 kron (suknja,hlače,telovnik) I kison 16 kron stane snssa l 1 kapoa 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniskih cenah kot solidna in poštena vrlo znana
1+gal ■ Imhof v anfarnai
Od ten* oa aarektao naročajo blago pri firmi  siegel-lmhof na imajo sfiianri osjosak Zaradi  obi lega prometa *t¥a*i popolnoma sv-*—
naJsTinai m
601
7
16
proga južne ieieznice Nabreziaa-Gorica. Vroči bromovi klorovo natrijevi vrelci, enasrocneraa toplote 35—40°, naravne kopeli fango. Sesija od 1. junija do konca septembra. Last Nj. Visokosti vojvode Alex. Tura in Taxis. Najtopleje priporočeno od največjih zdravniških kapacitet proti išiaso, kroničnemu in akutnemu revmatizmu v sklepih in mišicah, ne v mig »jam vseh vrst kakor tudi kožnim in ženskim bolesnim. 40 elegantno opremljenih sob v etabli-zmaju. Zdravnik v hiši. Prospekte in pojasnila daje administracija v
Devinu. 1805
Št. 15904.
radi oddaje:
Razglas
1849
mizaraUh, kjučarskih, steklarskih ia pleskarskih aal
za raje* stavbe jri nt ftdevsdii zijemliid vKlečak
to je povečanje strojnice in kotliŠča, naprava skladišča, delavnice, stranišč in kopel ji vršila se bode v pisarni mestnega vodovodnega urada v Mestnem domu -avna pismena ponudbena razprava
dne 3. junija 1910 ob 10. dopoldne.
Načrti, proračuni, pogoji in vsi drugi pripomočki razgrnjeni so v prostorih mestnega vodovodnega urada ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled.
Ponudbe, v katerih je enotne cene in na podlagi teh izračunjene skupne zneske navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega roka zapečatene in opremljene s 5"/0 vadijem, ki ga je določiti po skupnem znesku ponudbene svote.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, ki ne bi povsem ustrezale pred-pisnim pogojem, ki bi se pogojno glasile in bile prekasno alt dodatno vložene, ne bode oziralo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 21. majnika 1910.
Župan: Ivan Hribar.
Izborna nakupna prilika
za trgovce in krošnja rje ob nakupu naravnost iz tkalnice.
Razpošilja se tudi zasebnim.
40-50 metrov ostankov, lepo sartiranib, la kakovost 16 kros.
Francoski cefir, 80 cm  širok, za Oknford za moške  srajce, izborna
srajce, bluze in obleke. kakovost za trpež.
Modrotisk za kuhinjska predpasnike Bele m cene tkanine za perilo za
in domača obiacila. dame, gospode in otroke.
Kanevas za posteljne preobleke, žive Ostanki  so dolgi po 3 do 10
car ve. metrov.
Zajamčeno brezhibna in stanovitna kakovost, zajamčeno pralno. 176b
VIA 1*1 TUCA • z" -fse t a ko vrne akobtagone ugaja in seposlite\ lahko *V*s* * aa«aaa»€a» nefrankirano nazaj pošlje. 1000 priznalnih pisem od 1. januaria. Že zarobljene rjuhe brez šiva 225 cm dolg., 150 cm šir., tkane iz najžlaht-nejših platnenih niti, zajamčeno platno, porabno za najfinejše nevestinske opreme, nepokončijiva kakovost, komad po 2 K bO h. Vzeti je treba najmanj b komadov.
Razpošilja se po povzetju.
L Stein, tkalnica platna, Nachod na Češkem.
<c VIII 214 10 1.
1800
•v
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji lastnika na prodaj )0 javni dražbi sledeče
parcele kat. občine Dravlje,
'a katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer po K 1*20 m-: parcela štev. 188/1 v izmeri 1 ha 18 a, 04 m- za 14.164 K »        »    189 1 »    »   — » 32 » 44  »   »    3.892 » »        »    192    »    »     2 »  20 » 47 »    » 26.456 » Te parcele leže ob  celovški državni cesti v bližini deželne kmetijske irevesnice in so pripravne za stavbišča zlasti tovarne in vile z lepim razgledom la snežnike.
Dražba se bo vršila dne
3. Junija 1910, ob 10. uri dopoldne
la licu mesta, to je na parcelah.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice 5rez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je založiti v sodno shrambo.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba
tev. 37.
C. kr. okrajna sodnija ¥ Ljubljani,
odd. VIII., dne 19. maja 1910.
TRUBAR
Krasna umetniška reprodukcija v vet
... anjaaaatta aroaarjeve slike .-.
Primoža Trubarju
ustanovitelja slovenske književnosti
aa asa la tirani     asa je najlepši okras vsake slovenske f hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar *ih F
imamo Slovenci.
Narodnitajlgcrnl
Perja
paatalja in puh
priprta p* —nO «Mh
P^od Škofijo itevi
Zuuja unčiU se teta* izvršujejo
naiadia arrlti seSnjesti
so z znanko
^InP1
i t Rl
Cene brez konkurence!
Htaia xal««a 1« pri tvrOd
Keber
(pri »lat— ć»rif )
£jabljana, Stari trg 9.
vljeno IMS.
Ustanovljeno 1845
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par.
JOS. REICH
Foljaoski nasip - Ozka ulica it. 4. Sprejemališče
Šelenbttnjova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
****************************
Važno! za Važno!
iiospodinie. trgsvte io živiDorejte.
t
s
najboljša in najcenejša postrežbo £
za drogve, kesnikallje, zelišča cvetja, koreniae itd. tndi po Baelpnn, astne vode la sakat prasak, ribje olje, redilne la gsalpslas smaka aa otroke, dišave, asila in sploh vse toaletne predmete, lasearafleas aparata in potrebščina Urarsjicaa obvezila vsake vrsta, sandali a xa deatalakclio, vosak la paste za tla itd. — Velika zaloga aajfinejsega mama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod la soli  za kopel.
Ji Oblastv. konc. oddaja strupov.
3j      Za živinorejce
J] posebno priporočljivo: aroakn sol Xl dvojna sol, enlassr, ocejaa, knlanet, allao spao Itd.    Vnanja naročila
se izvršujejo točno in solidno.
!
O O
% o o
t z
o
i
o
8
rogerija
ANTON KANC
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Kapaje po aafaiafl osad razna zelišča (rože), cvetje, koreniae, seaena. skorje itd.
o
»\m tm trta 21
Velika zaloga
aa, svetilk, zre al,
Ltd.
(•snMBa hi farmar-eki ataizai Msoii
miiaai
v svoji dena z proti
4468
že več nego aa lat uve-je in* ostane najboljše
je za
arafaaja
k"
in
naj takisto dvakrat na dan rabi želodčno sol. — Skatlja stane K 1*50. RazpoSilja se vsak dan po posti po povzetju in sicer najmanj 2 škatlji. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah.
ijlstonaja Jalija lafcaaaiaaaa v atockeran ari »aaajn.
Zlmi-
GLEICHENBERG
na Štajerskem
Sezija oef 15. maj« do 30. septembra
•prtkDSlJlv« vredaostl pri trnek botanik
Svetovno Zatani zdraviliii vrelci.
Pojasnila in prospekti pri ravnateljstvu zdravilišča Gleichenberg.
E 262/10.
186-
Dražbenl oklic
Dne 31. maja 1.1. ob 10. uri dopoldne in naslednje dni
se bo
na Sili pri Jnoicah hl 10/ na jami Mi Mah
razno blago za obleke, tako za moike kakor ionske, zgotovljene obleke, perilo, klobuki, čevlji, perje za
blazine itd.
Proda se vse skupaj ali pa tudi na drobno za približno 4000 K.
C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori, odd. II,
dne 24. maja 1910.
_
kopališče Stubica
rvaškem.
postaja Zabok in postajališče Zagorjanskc železnice Kopališče Stobica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revna-tizmi. ischias. dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega manovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša 1650 brezkenknrenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stobica na 1
C. kr, avstrijske     ^   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Is Ltaatjaaa rja*. zaL) 7*oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst, Celovec.
7*aa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rodolfovo, StraJa-Toplice, Kočevje,
o»l2 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Drašdane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
Il"40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbil, Beljak, Celovec, Gorica,
Trst. _ laS2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje.
3-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
a-aa zveOor. Osebni vlak v smeri: Trfič, lesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen,, Trbiž.
r*ao zveaar. Osebni vlak v smeri: Grosuplje
Št. Janž, Rodolfovo, Kočevje. 10MO peneol. Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, Beliak, Gorica, Trst, Celovec. Oaaod is Ljaaijaaa (državni kolodyor). 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2 oa popoldno: Mešanec e Kamnik. 7*3a saadjani Mešanec v Kamnik. H-    ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
amjam 1910. v Ljablfano Qazae telazaioe}
7"09  zjutraj:   Osebni  vlak iz  Jesenic, v
zvezi na brzovlak  iz  Berlina, Draždar Pra^e, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trata, Tržiča.
a-62 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rudolf ovega, Gro*uplja. St. Janža.
II-20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža. Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vhsingena, Dirs-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka.
a^ao popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosoplia St. Janža.
4*17 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča 6a58 zvnder: Osebni vlak iz Jesenic v zvezt na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8-15 z veder: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža.
Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-07 z vodo r: Osebni vlak iz Kočevia. Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. Št. jania 11-22 po n odi: Osebni vlak is Trbiža, Celovca,
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Prihod v Ljubljano (državne železnice). 0«aa zjutraj: Mešanec  is ifamtitnru lO*aa> do po Id o: Mešanec iz Kamnika. CnO zvooer: Mešanec is Kamnika, 10 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
prihoda in odhoda so navedeni v štednje
C. kr. državsa-železniško ravnateljstvo v Trstu.
Okni 3S00 nitrov vdeffank, beljena, brezhibnih
ostankov rnmburškega platna
se proda globoko pod blagovno vrednostjo. Vsi ostsnki so samo najfinejše vrste in porabni za najfinejše telesno in posteljno perilo. Ostanki so dolgi po 8—14 metrov.
1867
Mater stane 55 vinarjev H- kakovost 4« „
Vzeti je treba najmanj zavitek s 5 kg, to je okoli 40 metrov po povzetju. Imam okoli 199 tucatov zajamčeno platnenih iz najžlahtnejših platnenih niti tkanih
rjuh brez šiva.
225 cm dolg, 150 cm tir., porabno za najfinejše nevestinske opreme, že zarobljeno, zajamčeno brezhibno, kos po 2 K 80 h. Razpošilja se po povzetju najmanj 6 komadov.
I Manjvrednega blagi ne razpošiljam nego samo 9 najboljše in se za neugajace denar takoj vrne.
▼kajenj** slsItU etf ^Mllaf # etf MasaVli M tf fimOuk er oSBnBovanjBa ^^o^naeeos ^sns   w eooevaa   a no vtosv v ase ZPajs vP^sePenve
6
7K
000531
BU
733
Hltjei ktML
Ko sva dne 19. t. m. a gorsko gostilničarko s vso vernostjo pazovala prerani mi v nebesni pojav« <o je namreč drsel Halleyev komet v vozalni aH zvezni črti med solncem •n zemljo, sem zaželeno pričakoval, bom prihodnji dan čital po čas-..kih vse polno poročil iz nase in drugih dežel, kako so drugod opazovali i& pojav. Iz domače dežele jih ni bilo. Temu sem se močno čudil, ker zase sem vedel, da sem zrl tega dne nenavadno krasen naravni pri* zor. Razlagal sem si to molčanje Časnikarsko tako, da je moralo naše. komet opazujoče občinstvo biti skrajno nejevoljno in utrujeno, ker se komet ni hotel prikazati med napovedanim časom, pred solnanim vzhodom. Za komet se potem ni nič več zmenilo ter šlo rajše počivat.
Prizoru, ki sem ga bil oni dan zabeležil* mi je dodati, da ko je solnč-na obla mrtvaško pobledavala, ob dolenjem robu in straneh mavrično ;H rdeče vala, čez nekaj trenotkov pormenela, še bolj kakor bi imela zlatenčno bolezen, nato na kratko po-zelenela — tedaj razodevala pristno peklenske barve ali izpreminjala barve kakor najbolje izurjen politički komedijant ali — kameleon, je po solncu povprek lazilo, mrgolelo ali gomezljalo polno drobnih živalic nekako tako kakor mravlje, kadar čredo kam v procesiji. Kadar je bila volnena obla popolnoma bleda, se mi ie zdela, da je bila približno tolikšna m takšna, kakršni so n. pr. moderni beli slamniki naših dam ali katere podgorske hotrice. Ker sem se za ta komet dokaj zanimal, sem ves prizor na Šmarni gori popolnoma miril hladno opazoval, zrl dalj časa neprestano proti Men ini planini nad Gornjim Gradom na Štajerskem, kjer biva slavni turist Kocbek. Nad tem morskim grebenom je moralo sol ne e vzhajati. Pričakoval sem, da bo na solncu gotovo kaj znamenja, ker ima v tem času priveslati komet, ker se ara doslej ni bilo na jasnem nebu še nikjer zasledilo. Zdaj imam prijetno :adostilo, ko sem izvedel, da je občinstvo tudi po drugih pokrajinah opazovalo enak nebesni pojav, kakor laz na Šmarni gori. Pri sebi sem si želel imeti profesorja Voduška, ker it on naš najboljši poznalec kometov in njihovih potov.
Pričakovati je nam, da bomo rsled tega naravnega pojava izvedeli marsikaj novega o zemeljskem ma°r-
'uu in elektriki, kadar zvezdo-znanei zbero in urede vsa važna poročila o letošnjem prehodu Halleve-ve^ra kometa.
Bodi mimogrede zabeleženo, da poznajo zvezdoznanci razun Halleve-"ppa še 18 perijodičnih kometov, ki se prikazujejo v solnčnem območju. Eliptični pot Hallevevega kometa je Ag 5248 milijonov kilometrov.
Dne 22. t. m.   ob   devetih smo rovali komet v Medvodah. Videl je kakor precej   debela snežena kepa s kratkim in ozkim repom. Plaval je blizo   zvezd Kastorja   in Po~ luksa. če bo ugodno vreme še nekaj dni. se bo videl do 31. t. m. Pomiče se proti zvezdni skupini leva. Dne 28. \ m. bo nekako pod največjo zvezdo -kupine, pod Regulom.
Po sveto.
* Grozne številke. Avstrijski konzul Ernest Ludwig v Clevelandu • baje na podlagi zanesljivih statističnih podatkov dognal, da umrje v>led nezgod v tovarnah v državi Ohio vsak mesec 300 do 500 delavcev iz Avstro - Ogrske, dočim je vsak niesec v istih tovarnah in podjetjih ■lo 1500 avstro - ogrskih delavcev ranjenih in deloma tako poškodovanih, da so celo življenje za delo nesposobni. V neki tovarni, v kateri >la 600 delavcev, je bilo tekom za-■ in jih devetih let 1200 delavcev ubitih. To so grozne številke, ki nam kaiejo, kako malo je mar podjetnikom za življenje svojega delavstva.
* Nad tisoč mrtvecev. Iz razvalin po potresu razdejanega S. J ose so ioeedaj prinesli nekaj nad tisoč mrt-k^v. V razdejano mesto ne sme ae-laj nihče iti, razun članov družbe rdečega križa, vojakov in proetovolj-iffra rešilnega možtva,   katero od-franjuje razvaline in odvaža mrtve-e iz razvalin. Sedaj so pričeli z dinamitom razstreljevati ona poslopja, ki prete, da se bodo vsaki čas podrla.
* Nesreča pri bojili s biki v Me-
ksiki. Iz Guadalajare se javlja, da se je pri tamošnjem boju z biki pripetila nesreča, katere žrtev je bil ameriški borilec Harper B. L«e. Nek «bik je namreč zabodel v stran^ 1^6 jo imel še toliko moči,,da je ubil bika, nakar se je zgrudil in umrl.
* Dijaške demonstracije v Cnrt-hu. Te dni so vprizorili inrjzemaki dl« laki na vseučilišču v Curihu velik* protinemške okrnonatracije. Porod
dale nemške študentka, oMaiajie kot nemški kirasirji, ki so pala 1M*0 Francoze izzivajoč© neaem. fMfjp policisti, ki an prišli
kalo je tavdi tisoč .
*********      jo je dekle kun dobilo. TJaaer in 161etni Bruno tJneL
ja kvnm
en je opazil   ,_______ _..........__________
»lleicheposae« v Toplieak na fVškua, Izborni opazovalen piše svojemu listu slađana: »Solana ja v svoji Bradini tesane, večkrat ena. Od inotraj na zunaj vre nepreataao. Pri tam je videti, da se solnee vrti kaknr akta-gla saga, katere središče ae ananas, stana sprensinja v rdečo, vi>Hšaatst rjavo in teninorjavo barva.« Res grozno! Najbrž je tudi v glavi poročevalca pobožne »Beichspoete« vrelo in se spreminjalo v vseh mogočih barvah.
— brez delavcev. V dvorni in državni tiskarni na Dunaju vladajo tako žalostne razmere, da je te dni odpovedalo službo šestdeset delavcev. Ce se razmere ne bodo zboljsale, potem odpovedo službo, sploh vsi uslužbenci. Da vladajo pri državnih podjetjih slabše razmere nego pri privatnih, to je že stara stvar. Saj hoče država imeti večje dobičke nego najbolj umazan židovski fabrikant.
* Pobožni Tiroici in — komet Nemški listi poročajo, da je na Tirolskem zblaznelo več ljudi iz strahu pred kometom. Velik strah je vladal zlasti med kmečkim prebivalstvom. Pa tudi v »izobraženih« krogih so s strahom pričakovali, kdaj bo Hallevev komet butil ob zemljo. Zato je pametno napravil, da se ni prikazal strahopetnim zemljanom.
* Vesela policija in aretovana krava. Neka posestniea v newyor-škem predmestju je telefonirala nm najbližjo policijsko postajo, da ji bo neka krava pohodila in požrla na njenem vrtu vso zelenjavo. Takoj se je podal na dotični vrt neki policaj, da aretira nepovabljeno kravo. Ko je prišel policaj na lice mesta, je bil vrt v resnici že ves pokončan. Naj-preje je hotel kravo z lepa pripraviti do tega, da bi odšla na ulico, toda krava se ni zmenila za njegovo avtoriteto. Končno si je policaj nabavil dvajset metrov dolgo vrv, katero je privezal kravi na vrat. Tako je kravo končno spravil na ulico, toda sedaj 6e je pričel lov. Policaj je vrv dobro držal in krava je pričela z vso hitrostjo dirjati proti policijski postaji, ter je vlekla policaja za seboj, tako, da je moral na vse pretege teči, ako se je hotel vzdržati na nogah. Pri postaji je, kakor rečeno vsa policija naskočila kravo in tako je bil policaj rešen.
* Javna dražba poljubov na borzi. Na borzi v South Omaha v Ne-braški v Zedinjenih državah je te dni prišlo do prodanja poljubov potom licitacije. Na borzo sta namreč prišli dve gospodični, pobirat za neki dobrodelni bazar. Borzijanec Rudolf Franklin je gospodični takoj vprašal, zakaj ne prodajata polju-bov. Gospodična Morgan ga je takoj vprašala, koliko bi dal za vsak poljub. Franklin je nato odgovoril, da se mora ta prodaja vršiti tako, kakor kaka dražba in do poljuba je opravičen le oni, kateri ponudi največjo svoto. Gdč. Morgan je bila s tem takoj zadovoljna in je še pristavila, da ima toliko poljubov na prodaj, kolikor jih zahteva trgovišče. Borza je bila polna borzijanccv in bankirjev. Franklin je takoj 6topil na stol in naznanil, da bode pričel s prodajo poljubov. Vsak poljub se posebej proda in da zamore vsak kupec kupiti toliko poljubov, kolikor se mu poljubi. Dražba, ki se je potem pričela, je bila dokaj živahna. S kupčijo je pričel prvi Jay Lavertv, ki je ponudil 1 dol. za poljub in cena je potem šla dalje po 50 centov, dokler ni Franklin naznanil, da bode plačal 5 dol. za prvi poljub. Takoj nato je poljubil gdč. Childs. Poljubil jo je štirikrat in ji potem plačal 20 dol. Potem so pričeli s po ljubo van jem ostali borzijani in deklici sta na ta način nabrali 121 dolarjev.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Iti veli stil
as«
1 leto
od 4 K naprej, dobreasanaamnana, prima
"d Kl^4,Ti><^>naliVu^*?!** od It, aeaenaaanta od t B naprej, kompletno iz
ali lesa ff»
v zalogi in Lastna popravila, aiattuaajt ta
c Skutetzky
i i. sna—a— a*, a
lancnooljnati firnež Oljnate barve
v«»
fasadne barve
a aSe, pt vzorih.
Slikarski vzorci
{■ fjftnjr za nvarre
BS   Banan   mm   wmm% \% m
a pittfctva ki za ptic
Steklarski klej
mKmUT^OliflCJ VfSk
ti snasji k n starte.
hal
akt
a ^
Ivan Jdatin, Ljubljana.
ffitiStnl
ke^tjaceijte^
F.
pa rvofsttkih cesta. Ptfrifila
«peraji. It Asi as f
Mmfea maja
obrti in m
Na najbolj prometnem kraju, na glavnem trgu ▼ Havana naaalu se proda iz proste roke novo preži dana hiša. V hiši so 4 dobro idoče trgovine z 10 sobami in 3 kuhinjami. Zraven je pri-zidana hiša z 2 sobama in kuhinjo. Pri hiši je velik zel en jadni vrt
Pojasnila daje 1823
iKii Hrtu. Kutiji novo mesto.
m^hn     ww     wmm     wmm . .
[Vinko jaajdtč
valjoii mlin v Krap
(Krasjeko).
Največja proizvajanja priznano naj* boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28
Brzojavi:
Ceno postetjM ptrfc!
Najboljši eeski sakasai vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2*0 K; belega. 4 K; belega puhastega 5*10 K; ,kg velefinega sne-io belega, polje* nega, 640 K, 8 K; kg poba, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsi puh 12 K. ■aveeua al & kg naprej franka.
Venaananffinnaa BMas^halsai iz gostonitegs IrlvIlfljeR PUSlllJe rdečega, modrega, belega ati inastaiiga nankinga, pernica ISO ca dolga, 116 cm ifa-oka, z dvema igiavnkama, 80 cm dlg, 58 cm štr, polnjena i novim, sivim, prav stanovitnim puhastim 16 K; napel puh 20 K; puh 84 K;
10 K, 18 K, 14 K, 16 K, S K, 8*50, 4 K. Razpošilja se po povsetju, od 12 K naprej franko. Lahko ae Iranko tamrnja ali vzame naaaj, aa neogaja-|oce se ime denar. — Natančni cenovniki
S. TO,
Samskemu svetn
toplo priporočamo
ča aa
J. Pllnmtak,
■
% mm Piaatu- akiinatcaifi sn
▼ besedi m v pisavi, M Ust podjetje, da bi vodil korcafMdenco, bolniško blagajno in piačuno listo. Vstop takoj.
Ponudbe s vsemi natančnimi f>o* nudbami pod m%m H. M.11 na oprav. »Slov. Naroda.« 1840
popolnoma vešč tvonuškega posla (Werkschmied) in za podkovan je, trezen in zanesljiv mož, ki se tudi spozna pri zdravljenju konj, se atpPOtnma tmkai v trajno službo. Plača K 120. Stanovanje in kurjava prosta. 1819 Ponudbe, prepisi spričeval in reference' naj se pošljejo aa upravo
ure od železnične postaje, 5 minut izven večje vasi, tik ceste in gozda, z lastnim vodovodom, obsegajoča 6 lepih sob, 4 kuhinje, 3 shrambe, se za ceno
12.000 K tekal proda. I8f*
Nadaljca poiasnila daje posestnik
Janez Vevnotnalk, poftta Podravifo
Neprl
dobre slasti je lovice
do po*
kg ržene kave za K 4=— franko po povzetju
Mihael Valentin Senik
i TO/3,
iter. VI m
38C
lovska rastaia na Um W
Ur is lovski obrat sost is onetaa sstt seljtamlslve, nustara
Razstava kssj.  Razstava damacHi zajcev is sershnae.  Razstava tattej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma 1534      Ustavam golobov itd. Lana-sark. Kiaematografi, lovskeamcamelel.
laiilavia HtHBi, L ilmi amtiiat im,W8
Ugodna prilika!
Obrtniki pozor I
Staroznana obcestna
gostilna
na prometnem, pri jazrtemsolnčnemkra jnvtrgu na Gorenjskem, zsaven pripadajoče veNko ga« spodarsko poslopje s staro koanCraco in hlevom, se odda v naiem eventualno nekaj lahko proda. Lega obeh po^soorj je lepa; ležna tik veKke ceste, zelo pripravno-za večje
Sdjetje, tudi več obrtov, kot kovača kQu-vničarja, kleparja, krojača, roesanauonzarja, voznika, tolarja, sedlarja, trgovca z Janezuha* specerijo in enake samostojne nliiliiia «** Naslov pove iz prijaznosti opravuistvo »SL Naroda«.
1164
S. Strmolip
fenlfit lsi"
am an an
7421
09^5
Juhja Štor
Varstveni znanka: Sidro.
Uniment Capatcl comp.
nadomestilo za
Pain-Ezpeller s sidrom
priznan o izborao, h^leefne tolsieće 1»
po 80 h, K 1*40 in K !>— se dobiva v vseh lekarnah   Pri nakupu tega priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v cah z našo varstveno znamko „sidrom**, potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
splošno skatlji-
It. liditnjna litina pri zlatu len i Prati. Mm L 5
JE
3 E
Prvi goriški
Lastni zaprti vozovi različne velikosti. G»*e tudi v hribovite kraje! Železen voz za stroje vsake teže ,\ in za drugo blago. .*. Cene zmerne. 1710
Gašpar Hvalic,
spedfter v Gorici,
Via Vittorio Alfieri št. 5.
Telefon št. 127.
Restoiinicllo Baunrskl dvor. ®L
Naznanjam, da sem prevzel staroznano Wr
gostilno jjavarski dvor
na Dunajski cesti,
jo popolnoma prenovil in opremil. — Točil bom najboljša vina in vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. 189
Štefan Bergant
bivši restavrater v „Jngoilovi
minsko Me. Tvontica Mm kaitiia ii nmji ZAJEC a HOBN
bdelovaaf a himnaiaialsi dal Iz „asa ornega tiaifnjaM kakor i
stopnjace, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne muilje,
1714 cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij tat tvjidamoatev sa etreje v U vrtite*.
Umetni marmor (Cairaljtll pat—t) za obhajilne mize, oltarje, prevleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah« XyloUth haaaanalaa je izmed najboljših tlakov za cerkve, javna in zasebne stavbe. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha boja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih oztrov priporočljiv) lahko srmlenjc, nezgorljiv v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve.
Praiaktiran|a In izvraita* lalaietelaaiBfclli etaefcf
stropov, mostov, rezervarjev (sodov za vino) in celih tovarn po hanentrju-strokovnjaku, kateri daje na zeljo tudi strokovne mnntja.
Telefoi 237.    lijUMJeUMi DaUavaJavlU OMeen 73»    tetama Js7.
A. KUBST
Velika zaloga obuval I
Vsskrlsa ssrsias ss Uvrsajcjo točao is se ataai cest Vse mero se sarasjajejo in £ — Pri sainaiS   iretiHh sa^
eaeaeo»eam»no
P
i
Fr. P. Zajec
eettk
C kr. priv. tovarna za cement
Vilu Hrti piiMigiaiMi inife« v TrlMvttak
priporoča svoj priznano izvrsten rertlenal oomanl v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne in odporne trdote ealee s^eniP|n|ail dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2944
raznih uradov in naj slovi te j ših  tvrdk so( na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Porto Apollo.j§_
Morsko kopališče in hotel.
Stoji v lepi, zdravi legi s pripravnimi železniškimi in parniškimi zvezami, opremljen z vsem komfortom, izborna kuhinja v bogati premenjavi, vedno sveže pivo iz soda. Domača vina. Studenčnica po vseh nadstropjih. Plinova razsvetljava. Obsežna kopel s peščenim zalivom. Zmerne cene. Nihče ni prisiljen posluževati se pensiona. Nič zdravniške pristojbine. Sezona se otvori
maj ni ka. Pojasnila daje ravnateljstvo.
Lastnik Fran Fellnga.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam 'svojo bogato zalogo najrazličnejši I
konjakih oprav
kakor tudi krasno opremljSBS
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
fini Kreja
fj«Wjana, WoIfova al. št. 5.
priporoča svojo bogato galeja naime*eraejalh, najfinejših
klobukov
slamnikov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni Kupuje tudi vsakovrstne keie aH iattae in jih najbolje plačuje.
io ceno in solidno
SpedUH trmiia
ftarik
ročnih del
TIHI Ml
ItOVa Si
Potiskanja | I Taunburiranje
Montiranje :-: | I PUsiranjc
Ferdo Primožič
mizar, Ljubljana; Rimska cesta st 16,
Fran Kotnik, Verd-Vrhnika
1482 priporoča
vsake vrste foiEM in mmti paiketov, hrastovih in bukovih deščic.
Cenik na zahtevo brezplačno.
Prevzema Manje parket in deščic popravila starih in trkanje z voskom
po najnižji ceni — delo solidno.
prvo kranjsko podjetje za izvrševanje umet. vezenja in trgovina z vezeninami.
Slav občinstvu vljudno javljamo, da sva otvorile danes 25. maja t9tO
na Starem trgu št. 20 v Ljubljani prvo domačo ročno izdelovalnico vezenin in trgovino z veze-ninskimi potrebščinami ter p red tis ka rij o.
Opozarjam posebno na to, da sc bodo izvrševala vsa naročila doma ter jamči za fino in okusno izdelovanje najina dolgoletna izkušenost v tej stroki, kar nama tudi omogoči ustrezati p. n naročnikom po najnižjih cenah.
Priporočava se slav. občinstvu v izvršitev vsakovrstnih vezenin za zasebno vporabo in ienitvene opreme, slar društvom v izdelovanje zastav, trakov itd.
Z nakazom na najino prodajalno vezeninskih potrebščin prosiva blagohotnega obiska in cenjenih naročil, ter beležimo z zagotovilom cene in točne postrežbe
1845 z velespoštovanjem
Mlin lepše i Ivanka ML
Veliko blamaža I
za Inteligentno damo Je,
ako ne ve, da so izdelki tkalnice BRATOV KREJCAR v
Dobruiki št. 9181 najboljši in najcenejši in so jih sodni izvedenci pripoznali za najpopolnejše. Vsaka velecenjenih dam, ki se doslej Še ni prepričala, naj to stori in naroči poizkusno pošiljatev, ki jo gotovo zadovolji
Kos, 20 rnetrpv rumburškega platna......                         *  2 •   al It"—
kos, 20 m najfinejše tkanine, pripravne za vsako perilo . .   K !•'—
kes platna (Kappee-L.) 14 metrov.....                     I';'r,i i 9 !•"•§
6 rjuh, beljenih, brez Siva 150/200 cm velikih.  I  ;  J  ■ 1  K fJ-gO
Tacat prav finih babstnih žepnih robcev   .  .   I  !  I Ii . |
fnrd ara? ftaih ceflrjev ia vsegi platnenega ta boDbaiistegi Map, za lespovJajitio ia za doauto rabo gratis ta franko.
6442
95
44
0664
0635
95