Dopist. Sv. Jakob v Slov. gor. Nedavno so slavoloki na Vogriaoveai posestvu nazaaiijali, da se v tej hiši vrši yelika rodbiaska slovesnost. Poročila se je hčerka Kristina z g. Jožefom Pezdiček. Nevesto, ki je bila dolga leta vrla cerkveaa pevka, so spremljale tri družice k poroki. Svatovanje je bilo, kakor je stara šega pri imovitih kiaetib v Slov. goricah, zelo bogato. Novoporočencema, ki sta vrla katoliško narodna Sloveaca, želimo v aoveai staaa obilne neskaijene sreče in božjega blagoslova. Sv. Ana na Krembergu. Tukajšnji aadučitelj Lesnika si meada domišlja, da je oa ediai ia neomejeni gospodai- pri Sv. Aai. Vestna ureditev, tičoča se tukajšnjega šolstva pa mu je gotovo zelo malo pri srcu, ker sicer bi se tukajšnje šolske razmere predrugačile. T« aaj bo danes javno povedaao, na kompetentnem mestu pa — na uho to aovico — aekdo je šc mlad pa bo sviral resaico. Ptuj. Na zastrtem aeba tuzemskega, viharnega življenja Marijinih otrok se prikaže tu ia tam zgodnja daaica ljubega miru, aaposled pa še ga obseva solnčni žar poštenega veselja. To uvidevamo tudi me hčerke Marijine pri miaoritih, ki smo se po krizi svetovne vojne, kakor usahla cvetka po aevihti dvigaile in vnovič zbrale pod vihrajočo zastavo Marijiao. DejsLvo, da aam je res mar za blagodejao razvedrilo ia pošteno zabavo pa hočemo pokazati s tem, da uprizorimo v nedeljo dne 10. decembra po večernicah v dvorani Narodncga doaia krasno igro «Zmaga najsv. zakrameata«, drama z živo silko v 6. dejanjih. Nastopi tudi ptujski pevski zbor, zatorej iskreao vabimo vsa, ki si iščete utehe in prijetae zabave, da se sigurao udeležite v mnogobrojaem številu predstave dekliške kongregacije Marijiae družbe miaoritskega samostana. Pišece. Dae 26. novembra je bil dan veselja za naša društva, ker je ta dan stopila pred poročni oltar njih vrla solrudaica Rožmaa Marija z ravao lako vzglednim mladeničem Jožefom Koslevc. Marijina družba, Izobraževalno društvo z Dekliško zvezo, za katero je bila posebno vneta ia KZ jo štejejo med svoje čaštne člane. Ob svoji poroki je darovala 100 K Marijiai družbi in 100 K Izobraževalnemu društvu. V zahvalo ]irosimo novoporočencema obilacga blagoslova ia sreče od Boga. Brcžice ob Savi. Tukajšnje katoliško slov. izobraževalno društvo ima v aedeljo, dne 17. decembra ob pol 3. uri popoldne v žnpnišču svoj 15. redni občni zbor. Obeaem se vrši zaaimivo predavaaje s skioptičnimi slikami o orlovskera taboru v Brnu. Vse članc in članice, pa tudi druge prijatelje aašega društva vabimo, da se v prav obilnem številu udeleže oMncga zbora ir» predavaaja. Vstop vsakomur prost. (Nadaljevanje dopisov na 7. strani). Sv. Križ pri Mariboru. Na «muziki« pri Verdoniku si je dne 26. novembra vsled neprevidnosti prerezal z Tarbitlm litrom zilo na roki Andrej Remšak. Ko je zaiiteval še en liter je udaril s praznim ob mizo ia se ua glaževini občutao ranil. Nekateri pravijo, to je bil pač nesrečen slučaj — drugi so pa aineaja, da bi imel -ždravo roko, če bi bil doma ostal. Ako župaik svari Ijudstvo, naj ne zapravlja deaarja po nepotrebnem v jkrčmi, se seveda jezi krčmar. če se pa zgodi kaka aesreča, je krčmar pri tem popolaoma aedolžea, kriv je pa najbrž tisti, ki svari mladiao pred lahkoaiiselaostjo. Vse mora biti pod krčmarsko Homaado. tudi cerkev ia i>ola, pa tudi lunetje! Zato morajo priti aa «muziko«, <;e ae, je pa «fcrdrus«. Kdor se pa ne upogae pred krčmarjem, tega se dene v «cajteage — ia potem je že iorčmarjeva skrb, da pomoli vsakemu tiste «cajtenge« pod nos — češ, zdaj smo ga pa! Pa aikar si ne mislite, da bi aaš Verdoaik bil edea izmed tistih, saj je pristopil 5. III. h Kmetski zvezi ter plačal 10 kron pristopnine. Verdonik je povsod aedolžea kakor belo jagitje. Tudi se mu nc vzbuja pregrešaa želja, da bi odJkrival farovške piskre, ker itak ve, da se v njih kuha samo fižol in laška repa. Oa tadi ae pokaže nobenega časopisa ljuderu, ker ima lako slabe oči, da skoro nič <ae vidi. Vse to delajo drugi ljudje, ki imajo take «cajlenge«. Dornova pri Ptuju. V nedeljo, dne 26. aovembra je od kapi zadet naglo umrl g. Anton Zagoršek, trgovec ,in gostilničar v Dornavi. Rajni je bil zvcst ud Bralaega iruštva in tudi podporni ud gasilnega društva v Dornovi. Bil je mirnega značaja ia je preminul v najlepši :moški dobi, star 42 let. Zapušča žalujočo ženo in tri aiepreskrbljene otroke. Blag mu spomia. Sv. Jurij ob juž. žel. Drofenikovo zborovanje v Št. Jurju ob juž. žel. Pomislite, predrzea je pa še le, da si je upal preteklo aedeljo pri cerkvi svoj samostojai shod jrazglasiti, čeravno on dobro ve, da niti vseh prstov na rokl ne potrebuje, da sešteje svoje pristaše in kako grozno smo ga obsodili mi Šeatjurčaai. Ustudno se aam vidi, da bi o njem še kaj pisali, tako zoprao aam je -njegovo binavsko izdajalsko ime. Veadar še nekoliko o shodu. Lokal, v katerem se je vršil shod, je bil nabito ¦poln. Pri natančnem štetju smo izmed teh našteli kakih 15 večji del od drugod povabljeaih samostojnežev, vsi drugi pa so bili pristaši KZ. Pa še od onih 15 ne trdi.rno, da so bili vsi samoslojaeži. Govoriti je začel o ČeMh in Bolgarih. Ko se je to razlagaaje o drugih državah našim poslušalcem predolgočasao zdelo, zahtevali  so od njega, naj nam raje pove kaj o naši državi, oz. vladi. Začel je bil, ali grozno se je bil pregrešil, ko je koj pri prvih besedah zadel ob naše poslance. Oh, ti' ¦ ¦nesrečno seme, nam še hočeš pa naše častivredae po-slance obrekovati. Kaj misliš, da ne vemo, kaj so naši poslanci proti sedaajim vladinovcem v Beogradu? Vea ž njim! Dol s to vlado, volitve zahtevamo, so kričali nad njim poslušalci! In le malo, malo je manjkalo, da .ni Drofeaik postal ptič. Sicer gotovo bi mu bilo ljubše, ie bi bil sfrčal, ko pa da je moral skoro cele pol ure pri vratih ves miren poslušati storjene grehe za časa iposlančevanja od razburjenih poslušalcev. Niti eaega -aii imel, ki bi ga bil zagovarjal. Še tista dva najeta gospoda (doktorja ali kaj, so pravili), se nista nič zmeaila za njega. Ko so poslušalci čutili, da so mu povedali, kar jim je aajbolj ležalo na srcu, zapustili so lokal ia saaiostojni shod je bil zaključen. Tako Drofeaik, kedaj jih še boš hotel kaj slišati, pa še pridi. Sv. Jurij ob juž. žel. Prejšajo deško šolo, sedaj hišo ••s trgovino gospe Angele Štern, sta kupila gdč. Milčka vGraseli, trgovka pri Sv. Jakobu in njen brat Josip, v Skateri aameravata takoj po aovem letu odpreti trgovino oziroma podružaico. Kakor se sliši, se te novice tukajšnji trgovci niso razveselili, a razveselili smo se je mi iunetje, železničarji ia delavci, ker nam ne bo več trefe>a tako daleč k Sv. Jakobu hoditi v gori omenjeao trgodno. Pomislite, kako brezvestno bi aas bili izmozgavali v teh tcžkL* časih ti šentjurski večjidel liberalni in sokolski trgovci, če bi nas ne bila rešila omenjena trgovka s svojo. trgovino. Kako se v tej trgovini kupi, vam ne bomo razlagali, kajti predobro jo pozna še več far na okoli. Torej, na skorajšajo svidenje. — Šeatjurčan. Št. Janž na Vinski gori. KZ v Št. Jaažu na Viaski ;gori je sklenila sledečo resolucijo: 1. Jugoslovaaskemu iklubu se naroča, naj kar najodločaeje aastopi proti ftemu, da sc na vežbo kliče koaje in drugo priprego ob ¦času poljskega dela. 2. Naj dela na to, da se posestaiScom, ki imajo vpisaao oddajo živiae ia priprege, pa jo posedujejo samo za eao vprego, vpokliče samo v siajskrajaejšem slučaju mobilizicije. 3. Da se pod točko !2. imeaovanim posestaikom ae kliče njihove živiae na vežbo, ampak samo tistim, ki iaiajo večje število vprežae ževine. 4. Protestiramo najodločaeje proti pobiraaju kakšaega posebnega vojaškega davka v obliki vojaovežbene doklade. 4. Protestiramo proti temu, da bi se ftudi voli morali dati na vežbo. 5. Zahtevamo, da sl vojaa nprava sama nabavi potrebae konje za vozove za vežbo mesto prešernih avtomobilov, kočij itd., potem bo sama imela take potrebščine in kmetu, ki je že ?ltak najbolj prizadet aa denarnem in krvnem davku, ne bo treba jemati najpotrebnejše vprege. 7. V slučaju potrebe pa naj poišče najprej pri veleposestnikib, ki imajo veliko število koaj ia vozov, kmeta pa, ki je že štak preobložen s težkimi bremeni, naj ščiti. Orebova vas pri Mariboru. K dopisu «Nekaj o cestnem blatu v Slivaici pri Mariboru« v «Slov. Gospodarju« sporočam kol vaš star naročnik, da smo že pred 17 leti čitali v vaiem cenjenem listu (št. 32 — 1905) naslednji kratki dopis iz Slivnice pri Mariboru: «Tu imamo tako slabe ceste, da mi je kobila na sredi ceste do trebuha v blato padla in smo jo koinaj s pomočjo de>€tifa naož izvlekJL Pri tem se je poškodovala in imam veliko škodo. Ali res ni nobene oblasti več, ki bi za ccste zaaikerni občini zaukazala in jo prisilila, da že eakrat cesto po Radizelu popravi«. To je bilo torej že pred 17 leti. Ali se je v lej dobi pri nas kaj storilo za ceste? Prav nič, pač pa se je vozilo naprej, — kakor ia kjer se je dalo, dokler nas ni letošnje dvomesečao deževje predramilo, da bo treba vendar enkrat nekaj ukre niti za popravo teh skrajao zanemarjeaih cest. Čisto prav ste imeli lorej Radizelčaai, da ste javao ožigosali aialomaraost od slrani vašega obč. odbora oziroaia g. župana, ki se ze vse drugo briga, kakor pa za take, obče koristne naprave. Posebao mi Orehovaščani, ki aismo navajeai takih «blatogazov«, se škandaliziramo aad občinskimi cestami v slivniški občini, ker smo prisiljeai voziti po njih iz aaših gozdov. Eaaka cesla, kot po «gmajni« postala je že skoraj tudi po Vileaah. Obcestai jarki so se sčasoma zasuli, voda pa je tekla ia še teče sedaj po sredi ceste ter tako polagoma odnaša navožeai gramoz in se delajo vedno večji jarki sredi ceste, tako, da bo kmalu promet onemogočea. Ali res mora slivaiška občiaa dobiti vedno «akaz od zgoraj«, predao se odloči k tako nujnemu opravilu? Ali vaš župaa res nikdar ne aapravi kakega izprehoda po svoji občini, da vsega tega nič ne opazi? Po moji stari pameti ni to nič čudaega: kjer koli bil je še gostilaičar obenem župaa, tam vladajo povsod slične razmere. O vsem drugem pa pustim premišljati slivniškim občanom samim. — Kmet iz Orehove vasi.