Ov Maribor, Koroške ulice 5. ^ „STRAŽA“ tstuja r poodeljek, sredo in petek ! popoldne. Rokopisi se ne vračajo. .Vj'.V, • ..V * . t orcdaifevom se more govoriti tsak dan od 11.—12. ure dopold. Totafon šL 113. M- & (taPDtnina listo: Četo leto .............12 K Pol leta 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno ...... I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik osna* nilib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 88 Maribor, dne 3. avgusta 1910. Letnik TL Delo v „Slovenski Straži.“ Naša narodnoobrambna organizacija lepo nar preduje. Med splošnim navdušenjem se je osnovalo že lepo število podružnic „Slovenske Straže“ in več se jih bo ustanovilo še v bližnjem času. Kdor je bil na naših ustanovnih shodih in je videl radostno razpo loženje, ki ga je vzbudila povsod misel na slovensko Südmarko, ta je moral priti do prepričanja, da smo z osnovanjem „Slovenske Straže“ storili nekaj nujno potrebnega, ter zamašili samo veliko vrzel v našem, narodnem vdejstvovanju, To ugodno razpoloženje pa nas (ne sme uspavati, ampak mora vzdramiti vse naše moči. „Dokler je železo vroče, se mora kovati“, to načelo veljaj v* polni meri pri podružnicah „Slovenske Straže.“ lAko tega ne storimo, potem se bo navdušenje, { ki je zavladalo v pričetku, počasi ohladilo in posledica bo bridko razočaranje. Prvi in glavni cilj našega narodnega dela mo ra sedaj biti, da vzbudimo vse podružnice k sistematični in smotreni. agilnosti. Podati hočemo tozadevno nekoliko migljajev: Podružnični odbori naj se prej ko prej posvetujejo o kaki prireditvi v korist obmejnim Slovencem. 'Akoravno so podružnice še-le V razvoju, so vendar take prireditve mogoče, ker gredo gotovo povsod naša izobraževalna društva „Slovenski Straži“ na roko ter ji v vsakem oziru radevolje pomagajo. Odborniki naj pridobivajo s podrobno agitacijo vedno novih članov. Vsakega, ki ni narodno že popolnoma izgubljen, naj se poskuša ogreti za boj proti prodirajočemu in brezobzirnemu tujcu. Ako se ne -da prepričati prvikrat, naj se poskuša drugikrat in Še tretjikraitj.'Sveta stvar, za katero se borimo, to brez-dvomno zasluži. Podružnični odbori,, posebno oni v ogroženih krajih, morajo skrbeti, da bodo imeli narodno posest v natančni evidenci. Proti Vsakemu napredovanju nar sprotnikov naj zastavijo vse svoje moči in naj informirajo v slučaju nevarnosti nemudoma centralo v Ljubljani, in ako primerno tudi javnost. Posebno glede posestev, ki so na prodaj, naj se ne zamudi nobenega koraka, s katerim bi se jih lahko ohranilo v naših rokah ali pa na novo pridobilo. Odborniki vsake podružnice) morajo biti najži-vahnejši agitatorji za narodno stvar. 'Izpusti naj se ne nobene ugodne prilike, ko se lahko kaj zbere za „Slovensko Stražo“ in zahteva naj se pri vseh trgovcih, ki reflektirajo na slovenske odjemalce, da imajo blago, ki ga je založila „Slovenska Straža“, kakor kavina primes, vžigalice, koleke itd., v zalogi. V tem oziru ne smemo poznati nobene mehkobe ( in popustljivosti in moramo od vsakega odločno zahtevati, da pokaže barvo. Raznih dvoživk ne potrebujemo. 'Veljati mora načelo: Za nas ali proti nam. Naj to za enkrat zadostuje. Ako bomo hodili po tako začrtani poti neumorno in dosledno naprej, potem bo prešla narodno-obrambna misel našemu ljudstvu v meso in kri in „Slovenska Straža“ bo za vse večne čase prekrižala račune grabežljivih sosedov. Gospodarski paberki. Dunajska borza v letošnjem poletju ne pride do zaželjenega počitka. 'Polom židovske tvrdke Pollak-Goldberger, ki ima 3 milijone deficita, je spravil vse iz ravnotežja. Merodajni faktorji bi radi rešili to firmo pred konkurzom, ne toliko radi podjetja samega, ampak iz skrbi za njegova ravnatelja, ki sta se zelo približala kazenskim paragrafom, a stvar je zelo težavna, Ravnatelja sta izvabila še v času, ko sta bila že insolventna, raznim zavodom in privatnim osebam denar na dnevni račun. Ti upniki pa zahtevajo zdaj prvo mesto in je zelo dvomljivo, če pride do poravnave, Dunajska borza je radi tega slučaja zelo vznemirjena, posebno ker je bil rnarsikak matador dunajskih financijer jev „tih družabnik“ te firme. Kakor se govori, je glavni vzrok i tega poloma lanska avstroogrsko-srbska vojna nevarnost. Firma je računala z vso gotovostjo na vojsko in je Špekulirala na znižanje kuržoV. Ker je pa prišlo drugače, so vrednostni papirji poskočili in „patiriotiČno“ banko je doletela občutna izguba, - • • * Nezgodno poletno vreme je povzročilo f pri nas slabo sadno letino. Sadje in sočivje je pri nas v Av- stro-Ogrski zelo važen eksportni pridelek. Leta 1908 smo izvozili za 76 milijonov teh pridelkov. Naše sadje se razpošilja na Nemško, Francosko, Angleško in v Švico, V najnovejšem času smo dobili na Angleškem in tudi v Nemčiji tozadevno < nevarnega (. konkurenta. Iz antilskih otokov se je pričelo uvažati v velikih množinah takoimenovane bananske smokve. Angleška vlada podpira nalašč v ta namen neko paro-plovno družbo, ki prevaža ta sad iz antilskih otokov. Tudi v Nemčiji se zelo množi konsum bananskih smokev. Leta 1907 je znašal import od januarja do majnika 13.000 meterskih stotov, leta 1910 pa v ravno tem času že 74.000. Prišli smo že tako daleč, ' da se importira bar nanske smokve tudi že v Avstrijo. K sreči znaša carina 36 K pri 100 kg in velja radi tega banana pri nas za Specialiteto, Skoda pa, ki jo ’trpi naša sadje-reja radi tega antilskega sadeža, ja precej občutna, a se žalibog ne da lahko zabraniti. Že tri leta sem se vedno In vedno zagotavlja, da so gospodarske razmere v Amerik’ v najboljšem redu, a poznavalci razmer tega ne verjamejo. Posebno sumljivo se mora zdeti to f preglasno zatrjevanje tudi laiku, ker se vsake toliko časa sliši o kakem velikem polomu. Precej gnilega mora biti v obljubljeni Ameriki. To jasno potrjuje tudi polom nižje-nemške banke v Dortmundu, ki je prišla do katastrofe radi ljubimkovanja z Ameriko. Njena pasiva, ki znašajo 12 milijonov, so nastala po večini radi padanja ame rikanskih kurzov. A tudi bližnja bodočnost ne kaže na kako zboljšanje. Z vedno večjo sigurnostjo se zatrjuje, da je letošnja žitna letina v Združenih državah in Kanadi slaba. To je za Ameriko hud udarec in bližajoča se jesen navdaja marsikoga s skrbjo. Kurioziteta, Najmlajša industrija je izdelovanje gramofonov. Gramofon postaja od dne do dne bolj popularen, vsled tega je nastalo v zadnjih 3 letih že mnogo tovarn, ki so radi konkurence povzročile 60— 60% znižanje cen. V Avstriji je dobila pred kratkim neka akcijska družba, ki ima 900.000 K kapitala novo, tozadevno koncesijo. Bodočnost je potemtakem gramofonom zašagurana. Ali ste že odposlali položnico „Slovenski Straži“ ? Kuharica in policaj. Iz angleščine. Ubogi mož je govoril resnico in pošteno. Sram sne je bilo, da sem dvomil nad njim-. Nato sem se zopet vrnil k zadevi o nožu. „Ali.veste, kje in .od koga je bil kupljen?“ šem vprašal. „Moj spomin, nj več tako dober, kakor je bil“, mi je odgoyoril, „toda imam nekaj, kar mi pomore nekoliko.“ Vzel je iz omare umazano staro mapo. Kolikor sem mogel videti, so bili na posameznih straneh prilepljeni, košček j papirja .z napisi. Pogledal je v zapisnik in nato odprl neko stran. Nekaj kakor življenje se je prikazalo na njegovem žalostnem .obrazu. „Ha! Sedaj se spominjam“, je .vzkliknil. „Nož je kupil moj ranjki svak, spodaj v prodajalnici. Vse mi pride zopet v spomin. Neka oseba, ki se je vedla kakor nora, je planila ravno v to sobo in mi iztrgala nož iz rok, ko sem komaj izgotovil pol napisa.“ Cufil sem,, da sem bil sedaj, blizu f odkriti a.. „Ali smem videti, kaj je pomagalo! vašemu spominu?“, sem vprašal. „O lahko; vest«, gospod, jaz, se preživljam z urezavanjem napisov in naslovov,. ' in nalepim naročila s svojimi lastnimi opazkami ob robu v to-le knjigo. Najprej ini. to, služi:.v priporočiloJpri; povita odjeK.-malcih, vrhu tega pa mi, gotovo tudi; pomaga .pri, moljem spominu,“ Pomolil mi je knjigo in kazal na košček papirja, ki se je nahajal na spodnjem delu strani. Bral sem popolen napis, kakor je bil določen za nož, s katerim je bil umorjen Zebedaeus: „Johnu Zebedaeus od Prisedle Thurlby!" VII. Nemogoče mi je popisati, kaj sem občutil, ko se mi je prikazalo Prisedimo ime kot pismona obtožba. Ne morem povedati, koliko časa je trajalo, da sem se zopet nekoliko zavedel. Moja prva želja je bila, da si pridobim rokopis z napisom. Rekel sein mu, 'da sem policijski uradnik in ga pozval, da mi pomaga pri odkritju zločina. Ponudil sem mu celo denarja, Toda Mr. Seorrier je stopil f prestrašen pred menoj nazaj. „[Zastonj ga boste dobili“, je dejal, „samo da greste odtod f in se nikdar več ne vrnete v to moje stanovanje.“ Poskušal je ižrezati rokopis iz lista, toda roke so se mu tako tresle, da tega ni mogel storiti. Radi tega sem ga sam izrezal in se mu skušal zahvaliti. On me pa ni hotel poslušati. „Pojdite odtod“, je rekel, „vaš pogled mi ne dopada!“ Omeniti moram, da ne bi smel biti tako prepričan o krivdi Prisedle,* kakor šem bil, predno si nisem zagotovil Še drugih dokazov proti njej. Kajti* nož ji je utegnil biti iikrädeh, ako je ona bila, ki ga je iztrgala graverju fz rok, in tako ga je mogel porabiti fiat, da je izvršil umor; To je vse prav. Toda jaz nisem niti trenutek več dvomil nad položili na grob umrlega Franca Cokana venec z napisom: „Narodni žrtvi Žalčani.“ Cokan je umrl naravne smrti. Mi gotovo ne napadamo radi mrtvih in se strogo držimo gesla : „De mortuis nil rysi bene.“ Ker pa hočejo liberalci še vedno izrabljati slučaj Cokan-Pesko v svoje umazane namene, smo primorani, f akoravno neradi, 1 označiti ranjkega Cokana nekoliko natančneje, da bo Širna javnost spoznala, kakih sredstev 1 se poslužujejo f liberalni laž-njivei, ko si vstvarjajo „narodno žrtev.“ Cokanovo zadnje „narodno delo“ je bilo, da je napadel in ranil fanta Antona Peško. Iz poprejšnjega njegovega („narodnega“ delovanja bodi omenjeno, da je v St. Petru z nožem vničil človeško življenje. Med drugim se je pretepal s celjskimi policaji, kar moramo s „stališča dostojnosti“, po mnenju „Narodnega Dnevnika“, „ravno tako obsojati,’ kakor izgrede ' proti lastnim bratom.“ Tudi o različnih tatvinah, na primer lepih in okusnih ribic, pripoveduje zgodovina . . . Keržalča-ni Lundru in Adamiču niso poslali nagrobnih vencev, moramo sklepati, da stavijo Cokana nad oba narodna mučenika! Ce bo prihodnjič umrl kje kakšen liberalen pretepač, naj se Žalčani zopet udeležijo z zastopniki Narodne stranke in družbe sv, Cirila in Metoda pogreba, želeti bi bilo, da bi se našel kakšen človek, ki bi položil na grob tudi. kakšen venec na primer z napisom: „Narodnižrtvi — Lemberžani. Kmečko ljudstvo ne mara liberalcev. V nedeljo dne Sli julija se je v Šmihelu na 'Gornjem Štajerskem vršil občni zbor nekdaj tako razkričanega liberalnega nemškega „Bauernbunda.“ Ta stranka, ki je zdaj v popolnem razsulu, je imela pred več leti še mnogo pristašev na nemškem Stajerju; njen general baron Rokitansky f je izrekel na nekem shodu v Gradcu; „Vidim čas, ko med kmeti ne bo več katolikše stranke.“ A danes! Veter je odnesel Rokitanskyja in skoraj vse njegove pristaše. Edino na Gornjem Štajerskem se Še nahaja nekaj občin, kjer gospodarijo kmečki liberalci. fStrankino tiskovno društvo propada, pristašev ni, general je zbežal. Enak proces se dogaja pri spodnještajerski Narodni stranki. Drži se je še edino nekaj liberalnih magnatov, ljudskih izsesal-cev, mešeitfarjev in tistih, ki jočejo za — 3 miljoni. Na kmetih je liberalizmu za vselej odklenkalo. 18. mednarodni mirovni kongres. V Stokholmu se vrši te dni 18. mednarodni mirovni kongres, katerega se udeležuje čez 600 odposlancev iz 24 raznih dežel. 15 tisočkronskih bankovcev izginilo. Dunajska podružnica češke industrijske banke je poslala dne 30. julija na neko ljubljansko banko v 'denarnem pismu 15 tisočkronskih bankovcev. Pismo je sicer došlo, a brez — bankovcev. Namesto teh je bilo v njem 15 po bankovcih prirezanih papirjev. , (Poštno ravnateljstvo in policijski organi preiskujejo zadevo, a dose-daj še brez vspeha. Na graškem tramvaju sta zadnji teden dve Slovenki govorili slovenski. , (To je par nemških mladih nadutežev tako vznemirilo, da, so začeli rabiti svojo nemško kulturo — psovke. Ko sta jih Slovenki dostojno zavrnili in so to odobravali tudi treznejši potniki, so mladi nemški potniki malodušno utihnili. Le povsod odločno za svoj slovenski jezik! Zlata maša v Celju. Mil. gospod opat Ogradi je stopil dne 31. julija t, I. v spremstvu 34 gospodov duhovnikov kot zlatomašnik k oltarju .Gospodovem. Ganljiva je bila procesija iz opatije v cerkev. Za dolgo vrsto duhovnikov je Šel ob zlatomašniški palici prečastiti gospod opat. Pred njim so se nosili znaki infuliranega duhovnika — dragocena mitra, ki so jo ob tej priliki za dar omislili dekanijski duhovniki v zvezi z nekaterimi ožjimi prijatelji slavljenca, ter pastorale, prenovljen po istih duhovnikih, ^Pred oltarjem je bila krasna nova preproga, dar neke Celjanke, pri blagoslovu se je rabil nov velum, dar odbornic gospejnega društva. Med sveto mašo je pevski zbor s spremstvom orkestra mestne godbe krasno proizvajal Gruberjevo jubilejno mašo, op. 105. Slavnostni pridigar je bil rojak slavljenčev, preč, gospod dr. Martin Matek, ravnatelj in profesor bogoslovja, ki si je vzel za rek besede nedeljskega berila: r >,Po milosti božji sem to, kar sem, ( tn njegova milost v meni ni bila prazna“ (I. Kor. 15, 10), ter v prisrčnih besedah izvajal, kako naj zlatomašnik daruje presveto daritev kot hvalno, zahvalno in prosilno daritev. Slavnostni govornik je med pridigo prebral priznalno in zahvalno pismo prevzvišenega. gospoda knezoškofa, v katerem se v besedah polnih hvale in zahvale naštevajo vrline in zasluge gospoda zlatomašnika. Razun te visoke čestitke je dobil gospod jubilant brez Števila čestitk od vseh strani, med drugjimi od gospoda ,c. kr. namestnika grofa Clary-Aldringen, pragrofa Salma, od zastopnikov celjskih uradov, od posameznih Celjanov, drugih rojakov ter cele vrste duhovnikov. Mil. gospodu zlatomašniku še enkrat: Na mnogaja ljeta! Vrazova stoletnica. Pred slavnostnim zborovanjem bo v posebni uti skupen banket za 400 oseb. Istega se morejo udeležiti le oni, ki se vsaj do 18. avgusta prijavijo ' in vpošljejo znesek 5 K za osebo. Pripravljalni odbor. Dr. Fr. Lampetu v spomin ■ se odkrije dne 21. f. m. v Črnem vrhu nad Idrijo spomenik. 'Pripravljalni odbor vabi k obilni udeležbi, ka bo prireditev slovesna, vredna neumornega književnika in pa misleca. Jesenice. Kolodvorsko restavracijo ’ na Jesenicah je prevzel gospod Dolničar, restavrator v Trbovljah. Sedaj se gostu postreže tudi na slovensko zahtevo. Katoliško francosko časnikarstvo. Od 11. do 16. oktobra se vrši v Parizu 20. kongres katoliških francoskih časnikarjev. Dr. Ignacij Žitnik je bil v pondeljek dne ,1. t. m. v ljubljanski stolnici' slovesno inštaliran za stolnega kanonika. Čestitamo! Liberalni računi. Sedanji konflikt med Španijo in Vatikanom daje svobodomiselnim žurnalistom priliko, da pripovedujejo strmečemo svetu o skrivnostnih zakladih katoliških redov v Španiji. Kakor navadno so dosegli tudi v tem slučaju slovenski liberalni uredniki, rekord. Med tem, ko ceni Šmok pri graški tetki premoženje katoliških redov na 1500 mil., ve povedati ljubljanski „Narod“ od 1. t, m., da ima „cerkev na Španskem milijarde in milijarde denarja.“ Liberalni uredniki že poznajo svoje „inteligentne“ čitatelje, drugače bi jim ne natvezili pravljic, ki se jih sramujejo še čifutski žurnalisti. Soc.-dem. pravicoljubje. Socialdemokrati imajo navado, da se radi bahajo s svojo pravicoljubno-stjo. Kako pa ta izgleda, kaže sledeči slučaj: Za letošnje birmovanje v Trbovljah' je določila rudniška centrala neko svoto za one rudarje, kateri so imeli otroke za birmo, pa so bili v stiski, ter niso mogli kupiti potrebne obleke za otroke. Gospod ravnatelj je dal zaupnim možem na znanje, naj poskrbijo, da pridejo potrebni stariši po podporo. Pa socialdemokratič-ne brihtne glavice so hitro potuhtale in sklenile, naj bo ta podpora samo za njihove pristaše. In res! Nihče ni zvedel, kaj je odločeno za uboge rudarje, Sede ko je birma minila, smo izvedeli za to čedno zadevo. Zvedeli smo, da so dobili nekateri, ki niso v posebni stiski, in neki delavec je dobil celo za dva otroka, a otrok ni poslal k birmi, pač pa je spustil za to namenjeno svoto po goltancu. Lahko so ponosni naši rudeči bratje, > kateri pravijo, da je želodec ' njihov Bog, na tega „značajnega“ tovariša, ki tako dosledno izpolnjuje socialdemokratične nauke. Živelo socialde-mokratično resnicoljubje! V sklad za Vrazovo stoletnico so darovali: sl, posojilnica pri Svetinjah 15 K, vlč. g. Fr. Bratušek, župnik pri Svetinjah, 10 K. „Marburgerea“ in „Narodni Dnevnik“ “se vestno podpirata. Ker smo radi volitev v Ribnici nekoliko osvetlili liberalno „obrambno delo“, f se zateka liberalno celjsko glasilo z dne 1. f. m. k ljubeznjivi mariborski tetki. Naše trditve o praznoti liberalnega narodnjaštva poskuša zavrniti ' s citati' iz „Marburger-ce“, ki piše, da so odborniki ribniške občine „deutsch und katholisch.“ 'Seveda so „katohlisch“, ' kakor’ so „katholisch“ razni liberalni uredniki in ' drug j f liberalni generali. Daleč smo prišli v eri liberalno-nem-škufarske zveze. Jahn-Spinder heil! Ovratniki in manšete se podražijo. Društvo avstrijskih tovarnarjev perila je sklenilo, da se s 15, avgustom podražijo ovratniki in manšete. Pomnožitev trdnjavskega topničarsjfva. Vojno ministrstvo namerava pomnožiti 'trdnjavsko topničar-stvo na sledeči način: Število polkov se v slučaju vojske podvoji. Podvojijo se v mirnem času tudji takozvani „nadomestni polkovni kadri,“ Povišalo se bo zaradi tega število majorjev. Otroški vrtec v Velenju, katerega vzdržuje naša „Slovenska Straža“, prav dobro napreduje. Vodila ga je od 1. januarja do 1. avgusta spretno gospodična Leopoldina Clemenc. Vrtec je obiskovalo 32 o-trok, kar pač dovolj dokazuje, kako potreben je bil slovenski vrtec. Zabranili smo, da ne bodo otroci slovenskih starišev več letali v šuliereinski vrtec,, v — pravo ponemčevalnico. Dne 29. julija je obiskal vrtec odbornik „Slovenske Straže“, državni in deželni poslanec dr. Verstovšek, in se prepričal o uspešnem delovanju gospodične vrtnarice. Počitnice so se določile od ,1. avgusta do 1. septembra; drugi del počitnic bo v najhujši zimi, ko otroci ne morejo od doma. Kakor pričakujemo, se bode Število otrok v jeseni jako pomnožilo. (Pozivamo domačine, da se pobrigajo za otroke, katere stariši namenijo za vrtec. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c,; kr, kmetijske družbe kranjske; v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori 13. tečaj gospodinjske šol ., ki bo trajal 12 mesecev. .Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč./gg. sester iz reda sv. Frančiška, Zavod je v posebnem poslopju poleg Ma-rijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. ' Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema' poleg verouka, vzgojeslovfca, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora u-meti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, Šivanju (ročnem in strojnem), [ pranju, (likanju,\1 živinoreji, mlekarstvu,, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belfrh in barvanih jqpic za ponoči, štiri darvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, Šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.), Ge ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vsjbpiti v gospodinjsko šolo,, morajo: 1. dovršili že 16. leto: le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se zamore dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo sjlari-šev ali varuha, da plačajo vse, piroške; ' 5, zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogi ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti Šolsko in zdravniško spričevalo jtjer r obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko Šolo sprejemajo »deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo tudi sprejemale prosilke iz drugih dežel. Štajersko. Maribor. Nemška poulična fakinaža kaže v našem mestu vedno hujšo surovost. V soboto dne 30. julija ob 2. uri zjutraj je pridrvila tropa nemških ponočnjakov 1 pred hišo ' trgovca gospoda Šepeca na Grajskem trgu. Zatulili so unisono vsi svoj „Heil!“, ter so se v svetem navdušenju ' spravili na' gorečo svetilko, ki je visela precej visoko na zidarskem odru. Po dolgem trudu so se ti divjaki polastili svetilke. Gospod Šepec se je prebudil ip je skozi okno klical tem nočnim sovam, naj vendar mirujejo. Kot odgovor je zagromelo enoglasno:,1 „Windischer Hund“ itd. Ti nemški kulturonosci so treščili potem leščerbo ob zid gostilne pri „Črnem orln“ in s vpitjem pesmi „Wacht am Rhein“ so šli zopet dalje opravljat svoje „prosvetno“ delo, Vsekako čudno je, da je naša mestna policija tako slepa in gluha, da ne ,ve nič o teh ponočnih kravalih. Maribor. Šolska otroka Štefanija Koren in Jožef Danko sta v bližini Magdalenskega predmestja na železniškem tiru odsukala več železnih vijakov in Jih prodala nekemu trgovcu. Slučaj je nanesel, da je neki uradnik opazil,' da manjkajo vijaki pri sklepar nju tračnic. Zgodila bi se lahko ' velika železniška nesreča. Maribor. Smrt vsled opeklin. V pondeljek dne 1. t. m. popoldne je skuhavala 161etna Terezija Sker-bič, dekla pri tukajšnjem mesarju gospodu Černetu v perilnici perilo. Ko je jemala perilo iz kotla, je prišla z obleko v dotiko z ognjem, pbleka se je vnela in dekle je bilo v trenutku vsa v plamenu, Ker je cela obleka na njej zgorela, je dobila po vsem životu hude opekline. Rešilni voz jo je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je revica črez nekaj časa umrla. Radvanje. Opekarju Antonu Zamparottiju je njegov sodrug Anton ‘Cimbero ukradel v nedeljo dne 31. julija tri stokronske bankovce, ki je imel skrite v postelji. Tat je zbežal. Nesreča. V Podovi je padel dne 1. avgusta 6-letni posestniški sin Martin Pauman iz voza,, na katerega ga je bil oče posadil, in se pri tem na čelu težko ranil. Oče ga je odpeljal še tisti dan v bolnišnico. Ribnica. Pred kakimi ,14 dnevi je 881etni starček Janez Grubelnik ■ vsled starosti > padel preko na cesti ležečega kamna in se pri tem pobil na desnem stegnu. Slov. Bistrica. Naši posojilnici po besedah liberalnega „Narodnega Dnevnika“ bojda_ škoduje okoliška konkurenca! Nasprotno je res. ’Že dalje časa smo čakali, da se ta slovenjebistriški denarni zavod obrne od Celja k ljubljanski zvezi. Ker se je to zgodilo, bode odslej slovenjebistriška posojilnica za ves okraj nekaka denarna centrala. Njen promet se bo zvišal, Ona bo postala matica vse mlajših hčer, ki bodo sedaj pod eno streho. — ’Najbrž je omenjeni napad povzročil celjski revizor sam. Toda povemo vsej javnosti, da je njegov pregled bil silno površen, da zapisnika ni vidiral in se celo podpisati pozabil. Št. Ilj v Slov. gor. V pondeljek dne 1. avgusta se je ponesrečil 441etni delavec Franc Enčič v tovarni W. Fiirtha v Ciršaku. Neko kolo, katerega je hotel pri cirkularni žagi prerezati, mu je bilo odbito in ga je na glavi, ranilo. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Št. lij v Slov. gor. Vzorni vinorejec in odlični naš somišljenik gospod Janez Baumann, lastnik velikih vjnogradnih posestev, je bil od nižjeavstrijskega vinorejskega društva odlikovan s častno diplomo za izborna razstavljena vina in vzorne nove amerikan-ske nasade.. Gospodu Baumanu iskreno čestitamo! — Enako odlikovanje je dobil gospod Alojzij Dobaj od Sv. Jurija na Pesnici. Sv. Jakob v Slov. goricah. Oče Šantl niso več šentjakobski župan. Čudno, da o tem nič ne poroča njihov dobri prijatelj „Štajerc,“ Sv. Jakob v Slov. gor. Umrla je dne 30, julija zjutraj 721etna Elizabeta Jager, bivša veleposestnica v Gornjem dolu. Rajna je vzgojila svoje otroke v krščanskem in narodnem duhu, ter je bila v vsakem o-ziru vzor slovenske gospodinje. Pogreb je bil veličasten ob ogromni udeležbi. Vodil ga je v spremstvu 3 duhovnikov njen sin č. gospod Avguštin Jager, mestni kaplan v Ptuju. Vrli Slovenki svetila večna luč! _ Pesnica. Hudo poparjeni; so naši posilinemci, ker so tako nepričakovano pogoreli pri občinskih volitvah. , (Polički Reininger, kateri mora povsod svoj nos vtakniti, je svetoval, naj „Nemci“ rekurirajo. Dobro, botem bodo pa zleteli iz odbora vsi; Siidmarkini ljubčeki, kakor so dolgi in Široki,. Sicer pa nam je že iz Poličke vasi znano' da se Reininger slabo razume na rekurze. Laški trg. Ob obrežju Savinje se je dne 20. julija našlo razsuto truplo nekegal taoža. Dognalo se je, da je mrtvi neki Leskošek iz Šmarja pri Jelšah. Gradec. Kakor vsako leto vrši se tudi letos ta-koimenovana „Herbstmesse“ v Gradcu od 1, do 9. oktobra. Seveda bo prišlo tudi mnogo Slovencev k tej „Herbstmesse“, ki bodo,pri tem dovolj slovenskega denarja pustili v vsenemškem prusovskem Gradcu. Čeprav hočejo graški židovski Germanir zadnjega Slovenca iztirati iz Gradca, pri vsem tem vendar pozabijo določiti, da ne bodo več sprejemali denarja od Slovencev. Sv. Jurij v Slov. gor. Mladeniška in dekliška zveza pri Sv. Juriju v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 7, avgusta po večernicah društveno veselico s sledečim sporedom: 1. Anton Foerster: „V hribih se dela dan,“ Pesem. 2. Pozdrav. 3. G. Ipavec: „Kukavica.“ Pesem. 4. S. Gregorčič: „Naš narodni, dom“. Deklamacija, 5. F. S. Vilhar : „Poje struna tamburji-ce.“ Pesem. 6. G. L. Kemperle: O pomenu „Slovenske Straže.“ Govor. 7. Dr. Krek: „Tri sestre.“ Igra v treh dejanjih. 8. Fr. Gerbjč: „Žitno polje.“ Pesem. 9. Srečolov in prosta zabava. Vstopnina: sedež 1. vrsta 2 K,, 2,-3. vrsta 1 K, 4.-5. vrsta 80 v, stojišče 30 v. Predrzni cerkveni tatovi. Pri Sv. Petru 1 niže Maribora so v noči med 1. in 2. avgustom vdrli nepoznani tatovi, v župnijsko cerkev, odprli tabernakelj ter ukradli monšfrranco z Najsvetejšim. O zlobnih hudodelcih in oskrunjevalcih Rešnjega Telesa Še ni do-sedaj nobenega sledu. OrožniŠtvo je skrbno na svojem delu. Rečica ob Savinji, Neki potujoči uzmovič je 30. julija pri belem dnevu ukradel Martinu in Jos. Potočniku dve žepni uri. Sosedni mladenič je videl tujca in Martin Potočnik ga je zasledoval ter ga je dohitel med Okonino in Sv. Frančiškom. Odvzel mu je ukradene ure ter mu za plačilo prisolil več krepkih zaušnic. Velenje. Dne 15, t. m. popoldne ob 8. uri bomo slovesno otvorili in, blagoslovili Društveni dom. Že sedaj opozarjamo razna drušitva Šaleške,, Savinjske in Mislinjske doline, da se pripravljajo na to slovesnost. Iz Ljubljane pride slavni moški zbor pevskega društva Ljubljana. Ta dan mora biti (vsak zaveden Slovenec v Šmartnem pri Velenju, da pokažemo, da živi tukaj pristno slovensko ljudstvo, ki ne trpi tujih privandrancev, ki so se zadnjič zbirali iz vseh kra_ jev in mest v Rakovi gostilni. O slovesnosti poročamo še v prihodnjih Številkah, Celje. Za kontrolorja celjske jetnišnice pri o-krožni sodniji je imenovan kontrolor Oskar Fritsch. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, V nedeljo dne 31. julija zvečer so bili posestniku Mihaelu Mustafa ukradeni s pašnika 3 konji v vrednosti 2000 K. Sled za tatovi vodi proti Slovenski. Bistrici. Grožn.ištvo je baje uzmovičem že na sledu. Šmlklavž pri Slovenjgradcu, Dne 21. avgusta se vrši v stari šoli po prvem svetem opravilu shod, na katerem govori državni in deželni poslanec dr. K. Verstovšek. Št. Vid nad Valdekom. Državni in deželni poslanec dr. K. Verstovšek bode poročal volilcem dne 21. t. m, po poznem opravilu. Shod se, vrši v cerkveni hiši,; Kmetje* volilci, pridite! Št. D j pri Gradiču, Dne 21. avgusta po večernicah se bomo zbrali iz Št. lija in Št, Andraža pri gospodu Kranjcu v Št. liju na shodu. Govoril bo poslanec dr. Verstovšek, Dne 28. avgusta t. 1. bo otvoritev „Slovenskega doma4* v Št. Uju! Razgled po svetu. Velika eksplozija. V Beoczinu na Ogrskem je dne 30. julija eksplodiral velik parni kotel cementne tovarne. Sedem delavcev je mrtvih, 30 pa jih, je težko ranjenih, od katerih pa bode malokateri okreval. — Najnovejša poročila pravijo, da znaša, skupno Število mrtvecev 14. Velik del tovarne je v razvalinah. Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zopet dokazala očividno s sledečim slučajem. 1NeM zlatar v Parizu ' je razposlal 20.000 reklamnih pisem, kar je veljalo z markami, ovitki, pisanjem naslovov 2295 frankov. Vsled te reklame je dobil 29 naročil, pri katerih je imel čistega dobička 495 frankov. Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov,/ in kmalu nato je dobila 1100 vprašanj, kar je povročilo 634 naročil z dobičkom — 3700 frankov. Cisti dobiček je znašal z ozirom na in-seratne stroške 222 odstotkov. Grdo ravnanje z vojaki. I Iz Nyiregyhaze na Ogrskem poročajo: 18 vojakov in 2 podčastnika 15, huzarskega polka so odšli iz svoje garnizije ter se o-vadili na žandarmeriji. Tam so izjavili, da stražmoj-1 ster Tolory že dve leti tako grdo z njimi ravna in da vse tozadevne pritožbe ne pomagajo. Na povelj-ništvu se jim je reklo, da so neubogljivji, vsled česar se mora Še strožje z njimi postopati. Vojaki so izjavili, da so hoteli s svojo ovadbo dokazati, kako jfih trpinčijo. Odvedli so jih v Debreczin. Pripravljeni so pretrpeli, vsako Še tako strogo kazen, prosijo edino-le za nepristransko preiskavo. Slikar in cesar« Dunajsl^ profesor Henrik pl, (Angeli je nasiif-kal mnogo visokih oseb, med njimi parkrat tudi cesarja Franca Jožefa. Ko je imel slikati cesarja vprvfič, je doM neki visok uradnik naročilo, naj profesorja o tem, obvesti. Uradnik je povabil profesorja k sebi, ta pa je odpisal, da nima časa in da naj uradnik sam pride povedat, česa želi. Uradniku ni preostalo drugega, nego da je šel sam k slikarju, Preuljuden seveda ni bil in z osornim glasom je razlagal umefcnfuku, kako se ima pred cesarjem obnašati. „Priti morate“',' mu je dejal < med drugim, „v fraku in z belo kravato!“ Umetnik je storil, ’ kakor mu je bilo ukazano. Toda komaj je,(^zel v roke čopič in napravi^ par potez, je že (dejal cesarju: „Vaše veličanstvo si niti ne misli, kako nerodno je slikati v fraku.“ „Zakaj ste ga pa oblekli?“ vpraša sedaj cesar uljudno. „Ker je gospod grof tako naročil!“ „Ah, to so malenkosti“, je dejal cesar in pozval umetnika, naj le obleče svojo navadno suknjo pri slikanju. 1 /1 Beseda je dala besedo in zaupnost je bila čim dalje tem večja. Slednjič je umetnik ponudil cesarju smodko. „Ali se tu lahko kadi?“ je vprašali cesar. „Seveda, veličanstvo“, je dejal umetnik. In cesar je vzel iz žepa svojo priljubljeno vir-žinko in si jo je prižgal. Angeli pozneje ni slikal nikoli veqj v fraku. Listnica uredništva. Iz Konjic: Ker je dopis, t katerem se trdi, da je nosil pređ-gadnifc sIot. učit. društva za konjiški okraj B. Serajnik pri zborovanja nemško-avstrijskega učiteljstva v Gradca, nemški znak, brez podpisa, ga ne moremo priobčiti. Falkenburg: Lepa je, izročili Našemu Doma. Gradec: Naš boj proti tej modi bi bil pač neuspešen, za to opnstimo. Listnica upravništva. Gg. naročnike, ki še dolgujejo staro naročnino, ali pa še nove niso obnovili, prosimo, da jo čim prej poravnajo, da se jim dopošiljan-je lista ne ustavi. __________ Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov« Gospodar, Straža. patentirane varnostne priprave za . mlatilnice katerih nepre-< cenljiva vrednost se je povsod obnesla. — Veliko komadov praktično v radi v vseh delih dežele. — Ivan Rebek, ključavničarski mojster Celje. 100 z*.vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos.. Kaldb, tovarna za vage, Brno, Menice Momsk 80 slovanska .obrt. Povodom moje zlate sv. maše mi je došlo toliko čestitk, da se mi ni lahko za vsako posebej zahvaliti. Zato tem potom, izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo, Bog podeli istotako čestilcem vse najboljše! Celje, dne 31. jnlija 1910. Franc Ogradi, zlatomašnik, Zaloga pohištva takej po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna veletrgovska hiša priporoča čast. duhovščini in b1. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih kiyig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Celje Graška nUea štev. 7 Lastna zaloga šolskih zveskov, risank in risalnik skladov po novih pred->: piših. — Zaloga, vseh tiskovin za nrade. |i spalnice. Divane, vlo-■ žnike, m atrace, stole, I ogledala. Železne po-I stelje za otrobe. I Vse po ujniijth cenah. Domače delo. Umetni zavod za slikanje na steklo se priporoča preči duhovščini in cerkvenim predstojnikom sa izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro- *a drobno! ko spadajoča dela, po najnižji ceni. Hhtrfa In proračune na razpolago wm galanterijskega, norimberŠkega in modnega blaga, kakor — ‘ tudi igrač. priča & Kramar v C^elju na voglu, Graške- in Krožne ce Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur* nojev muškatelec, mozlec, vinare c. bizeljčan, konjican itd. Pivo iz budjeviške češko pivovarne. Po leta ndobno kegljišče. Vrtni paviljor* Sobe za tnjce. Za obilni obisk, se priporoča. 37 Lojzika Leon. priporoča p. n. občinstva najfinejše in naj cenej s prodajo tobaka, zalogo kplekpv in mesarijo se da v najem ob veliki cesti pri farni cerkvi. Gostilna je na dobrem glasu. Več poye npravništvo „»traže“. 98 i,be" ***$ z odličnim spoštovanjem Štefan Strašek. od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Somišljeniki, po gostilnah, pri trgov cih in obrtnikih zahtevajte' naš list; registmvana zadrugaz neomejena zavezo srnr stolna ulic«, št, B; in stolno cerkvijo). lirciilinfr.;yio^ .se sprejemajo od vsakega in se v dne po 4%, proti 3‘mesečni oipovčdi. pc 47,-Obresti se 'pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jnlfj'a vsakžg* h Sta. Hranilne knjižice 'se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obr&‘ štovanje 'kaj pfekmilor Za nalagafije .po pošti so Foscjila se dajejo le čjanprp in sicer: na vknjižbo proti papilarni vamosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57s°/o in na osebni kredit,po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vre-, dnostnih papirjev. Dolgove pri drncih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje) za vknjižbo dela posojilnica' brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so ,ys^kQ,k. do, |12, dopoldne m vs^p . soboto od 8 do ,12 dopoldne, izvzem«!, praznike. V uradnih urah se sprejema in iz- pojasmla se dajejo in prošnje sprejemajo., vsak^delavnik, od ,8.-12. dopoldne m od ■ 2.-5. popoldne. 6 »»OKoJUnlr,» Ima «udi n» yagpolisf o domače, „,l,lr»l..lhc ..pnfVT/v» i tfr ^ rr?>jgytra * s> ;rr- — ‘"ZsJtilSlklu ’izđs'Jh'telj: Eonzđfaf »Straž»“.4 4 55_i- Odgcromi ‘ g? Tisk tiskarne sr. Cirila v Maribora.