PROSVETA Subscription |«t 00 Yearly STEV.—NUMBER 299 ad Ma pri loaMac Jtzv proiajami za Ma Dal j« Hooverju oblast, d» Washington, D. C. — Po treh tednih iztezanjs rožičkov ln kav-eanja a Hooverjem glede programa pomožne akcije v prid brezposelni m et* se v četrtek obe kongresni zbornici bres malega podali prstfdentu in odobrili nje gov originalni program. Kapitulacija je prifla nedvomno radi tega, ker bi kongres rad Hitro nkončal delo in šel na botftfoe počitnice. Najkrajča pot pa je kompromis. Senat je tega dne zavrgel svoj laetnt prcjžnjl sklep, da mora kongres določiti program javne konstrukcije in e tem kontrolirati troiitev vsote 116 milijonov dolarjev; odobrena je blU točka, da administradjs aama uredi program javnih dol ln rsspolsga s omenjeno vsoto. Medtem je poslanska zbornica znižala vsoto 160,000,000 sa farmarje, ki eo bili letos prisadeti po suži, na o-riginslno vsoto 80 milijooov kakor je zahtevni predsednik. St. Louie, Mo. — Štiri tieoč | delavcem, Id so organizirani v Boot and Sboe Workers uniji, je bils te dni reducirana mezda za 12%, 8,800 neorganiziranim < delavcem ps je bils znižsns zs 20%. Tsko poroča W. Sloan, tsjnik čevljarske unije. Veliko žtevilo čevljsrsklh delavcev v St. Louieu je bresposslnlh, zato ao tovarnarji izrabili situacijo zs rednbdjo mezd. Nove gtsslls redsr jev Pittsburgh, Ps. — Te dni je isMa prve fltovilks "Mine Worker js", glasila Mine, Oil ft Smelter Workers Industrisl unije. Mine Worker bo ishsjsl dvskrst ns moose In js nsslsdnik lista "Coal Digger", ki ga js Izdsjsls Nstlensl Miners unija, levičar- nrr* «•* wnrr • ' "r: r3w tJTt ^rT: ' y* PROSVETA THE ENLIOllTKIfMBirr <2 LASI LO KM LASTNIMA SLOVKSSOB MÂMODX* PODPOS» MS JS0MOTS M M«. IM» »» fa Cfaar* r.M ««tob** S W M Ml for Um Ü.lfaS IffaUi («M+t CbK*«o) i pv n*r. Cklaw» u4 CUm SfJ# rmr. mm w kivmiïàm* ntm m M»« «•L—Mi iáisk MIT« PBOSVETA LMraSsfa An, or THE Glasovi iz nkáklbiti gEOByiTJ Legalni triki Amerika je do grl« sita bedsst« prohibicijo in ns vse načine poakuAa, kako bi se j« iznebila. Skočiti v močvirje je bilo lahko, ampak izvleči se iz močvirja z lastno močjo js težko delo. Upanja, da prohibieija odide po isti poti, po ksteri je pritls, ni dosti. Ustavna procedura hodi po polževo. Ce bi dali osem-najeti amendment na eplolno glasovanje, bi ga bilo hitro konec. Volilei bi lahko v enem dnevu pometi! e spsko in očistili deželo neznosne korupcije, ki jo je ustvsrila tu gorostasna moralna reforma v Združenih državah. Toda ustava se ne izpreminjz na ta način. Ameriška demokracija je v svojem fundamentu že telo ozkosrčns in starokopitna. Pot skozi kon-grss in državne zbornice je zabarikadirana s tisočerimi zzprekami: legalnimi triki. Razumni nasprotniki prohibicije to vedo, sjjfl kaj poštej^S» *a kaJ to, da za vsak trik Ji prötlirilc. vprašajo člane^ vedo pa tudi Ceear ne moreš doeeči po odprti in ravni poti, dosežeš lahko po ovinkih in z zvijačo. To Je stara ln najefektivnejša metoda v Ameriki. Prohibicijo mogoče ubijejo s zvijačo kar čez noč. Te dni je federalni sodnik William Clark v New Jerseyu razsodil, da je bil osemnajsti amendmena napačno sprejet, radi česar ni ustavno veljaven. Clark meni, da je bila ratifikacija pravilna, toda procedura ratifikacije ni bila prava. To Je docela nov argument proti veljavnosti 18. smendmenta. Doslej so argumentirali le o pravilnosti ratifikacije, kakršna je bila in splošno legalno mnenje je bilo» da je bila pravilna ; tega mnenja je bilo tudi zvezno vrhovno sodišče. Sodnik Clark je sdaj prvi sprožil vprašanje načina ratifikacije. Uitava predpisuje dva načina ratificiranja amendmentov: v državnih zbornicah in na konvencijah. Ali Je kaj razlike T Clark pravi, da Je. Važne točke v ustavi, ki imajo opraviti z človeškimi pravicami, so rezcrvirsne za konvencije; vse druge so Ishko ratificirane po zbornicah. ' . Sodnik Clark Je nedvomno dobil korajžo v naraščajočem sentimeatu proti suši. Javno mnenje je najvišji sodnik! Prva leta prohl-bidje niso zvezni sodniki tako odprto nastopali proti osemnsjstsmu amendments Naj se zgodi, da vrhovno sodišče sdaj odobri Clarkovo' razsodbo, pa Je konec prohibicijo v enem dnevu I Vsaka druga odpravna procedura, ki jo nalaga ustava, je potem nepotrebna. Ameriška sodišča lahko ubijsjo vsak zakon ln posežejo daleč v zakonodajstv» in administracijo dežele. To je neke vrste justlčna diktatura, katere pa so Američani že Uko vajeni, da se jim dobro zdi. ako sodnik lopne po kakem zakonu in ga z eno samo potezo vrte iz zakonika. Razumljivo Je, da so sodniki ljudje, ki so pod kontrolo rszmer. Tiste idealne Justice, ki k nad vsemi strankami in absolutno nepristranska, ni nikjer. Ameriška justice — kakor zakonodaja in sdmlnlstracija večine —. u-streza vladajočemu rasrivlu kapitalistov. Vsi zakoni so tako prikrojeni, da ščitijo vire privatnega ddblčka. Glede teh zakonov nI spora med sodniki. Prohibieija Je bila redka izjema. Udari-la je po privatni lastnini in uničila mllijarie dolarjev vrednosti pijače In «»preme, ki je bila prej povsem legalna; postavni dohodki mili-Jonov dolarjev so prešli v drugo roke, kjer so «plodili korupcijo, kakršne Ae ni videla Ameri-ka Moralisti so hoteli poboljšati ljudi, pa ao Jih |H>gor*ali! Amerika je danes detela največjih pijancev na svetu! Prej, dokler je bil *alun na vsakem oglu, niso vnaj otroci 'pili. Danes, ko so alkoholne pijafe nepostavne ln prepovedane, je pijančevanj«, med šolako deco nekaj vnakdanjega! Ni čada, da js "plemeniti eksperiment-danes predmet največjega zasmehovanja in sovraštva. Fanatični moralinti so se silno zmotili. Dobili ao nasprotnike tudi m«! kapitalisti — v vseh slojih. Prohibieija je rasre-pila kapitaliste kakor delavce, intcllgente kakor priproaU* ljudi, politične »trank* in verske občine; zanekala je |>oto amerUko družbo sunila do dna. la, da Vatro ni resno mislil, kar je govoril aa tisti seji, ee je s citiranjem tega govora zelo ponižala in izkazala majhno. Preteklo leto smo imeli v načrtu ponoviti opero "Rosam un-do" v Chkagu. Naši sOdrugi so priporočali, da damo Clrfcaža-nom ravno iste pogoje, kot smo jih prejeli od Cehov. Skupina, ; Se nekaj o "Zarji" Cleveland. O. — V glasila slovenskih republiksneov, v "Enakopravnosti," je izšel 10. dec. in iwt dni pozneje v Proeveti kolono dolg dopis s Fr. Plutovim podpisom, v ksterem ponovno pere in opravičuje nepremišljena dejanja odstoplih pevcev lojalno članstvo "XaTjé" in khib ** Chlcažani trpe veo št. 27 JSZ. VsékaÉbr to pokn-znje, da se Plutu oglašuje vest 1* sedaj kriči, da bi Jo prekričal. Ce je ta stvarca njegova — kar dvomim—ali samo adopti-r*ni "baby," se o tem ne bova S Plutom prepirala; konetatiral ín pribil bom pa to-le, da je bila "Zarja" ustanovljena po članstvo soc. kluba št. 27 v maju t mo in ne leta 1020, kot ste namenoma trdili na eodniji in s tem zanikali resnico. O čarter-ju, kateri je sedaj Plutu tako pri Stroške ln dodatno nam Izplačajo še toliko gotovine. Ali bi se to ne amatralo za večje izkoriščanje, dssi ni bil namen?! Uradne knjige izkažejo, da klub nI finančno fžkbriščal "Zarje". Ako kdo o tem dvomi, so mu knjige na razpolago, tudi moralno ni bila '2arja" izkoriščana, pač pa se lahko bdi o-bratno, ker ravno kot ilubov 'odsek Je slovela In žela ogled in priznanje šlrom deželo. Tudi očitki, da Je klub držal diktatorsko roko nad "Zarjo", ao brez srcu. naj bo povedano, da so ^ • ™ osSbSî naši sodrsgi in pevci z g edinim namenom, da nam je bi- Pri >motr* ** edinim namenom, lo pod tem imenom omogočeno takrst prirejsti koncerte in veselice. Jaz sem član "Zarje" od ustanovitve, bil aktiven skozi včz čas, tudi ob času, ko se je raz-pravljalo, ds si oskrblmo svoj čsrter, zato vem kaj trdim. Da Je 'to istlna tudi potrjujejo ta-časni uradniki, podpisani člani čarterja in zapisnik iste seje. Afco imajo Plut in njegovi pri- in Prohibieija je od fsnatikov legalizirano in posvečeno nasilje kakor je bila uveta inkvl- îïîΫ!ni.ffTniîBi* "t*™*** Pred tristo Mi Prišla je pod krinko viaoke moralnosti in pognala Ameriko v Mato nejvrfje nemoralno-stl Zato pa ljudstvo rebel ira In na trm valu IJodake revoHe morajo, I»*«* ail m*«* jotditl tudi sodniki In drugi Javni obla-tniki na čarterju, zakaj je bil čarter Vipršvlls "Zarje" is lota 1022 pravilno »prejeta in potrjena dve liti potem, ko je biia "Zar-ja" inkorporirana — jasno govore, da je "Zšrja" odsek kluba št. 2, ima skupno blagajno, u-radniki "Zarje" morajo biti tudi ¿lani kluba itd. Teh pravil tudi sodnija ni ovrgla. Plutova trditev, da Je "ZarJt samostojno inkorporirana in Od tega dne ni in ne more biti odsek kske organizacije," i je neresnična. Kako mora biti "Zarja" samostojna, ko pravila govore, da j« klubov pevski odseki Kje so bila aprejeta kaka druga pravila, da je "Zarja" samostojna? Ns sodni J i niste vedeli o nobenih pravilih, vse ste zanikali, pravila so vam bila španska vas, čeravno ste prav dobro vedeli zanje, saj so vedno visele na steni v klubovlh prostorih. Seveds po Plotovom Izpričevan ju amo zborovali po pravilih U. 8.1 . . . Rad priznam, da se je pri "Zarji" vodilo marsikaj preveč po-vržno, to pa ns is slabih namenov, pač pa zato, ker zmo delali s srcem, bili pošteni in zaupljivi napram svojim aopevcem in pri tem mislili, da ao vsi taki. Plut mi lahko verjame, Če bi njegovi predniki slutili, da pridejo k "Zarji" taki razdirajoči karakterji, bi bili previdni in se sa to bolj pripravili. O poročilu isstOpnika S. N. Doma Je najbolje, da ate tiho. Ako bi Imeli takrat člato vest, bi zaključke zbora obelodanili v Javnosti, kot smo to mi zahteve«, Zakaj ste se bali javnoeti? „ Očitate jutm, da smo vas finančno izkoriščali, pritem pa sami prav dobro veste, da ni resnica. Klub In nobena delavska ustanova nima namena izkoriščati avojo odaeke. Jas sem eden prvih, ki bi se takemu Is-koriščenju uprl. Na sodniji je Mary Ivanush podčrta vala klu-bovo izkoriščanje In pri tem citirala "ZarJIn" sapisnik ia leta 1927, govor njenega brata. Češki pevski zbor "Ljudi Glagol" se Je ponudil, da ponovi o-pero "Prodana nevesta'! v 6. N. domu. Pogoji eo bili, da enak deleš sgube ali dobička vzameta oba zbora na svoje rame. Garden Je to ponudbo prinesel pred "Zarjo" In priporočal, da jo sprejmemo. Ravno ob istem času se je vršila polemika radi dekadence med Gardnom v "Proletarcu" In "F.nakoprav-noatjo" ln se je Vstro naivno znašal nad "Zarjo", kot da amo mu mi krivi njegove politične blodnje. In ds nagaja Gerdau, je nasprotoval tej ponudbi In pri tem flfetoSil sodruge, da Is-kcrilčajo neaociallstlf ne organi racije Ts Vetrov govor je bil v razburjenosti In hipni m*če-valaostl nad Gardnom. Mary Ivanush. ki je prav dobro vede- vse stvsri tikajoče se petja sel Je rešilo na "Zarjlnth" sejah. V tem otiru je bil klub še preveč popustljiv. V vsdh "Zarjinih" letih nI bil niti en njen sklep ovržen po klubu, dokler ni šla gotova skupina preko pravil in zahtevals več kot more odsek zahtevati. Vodil se Je zbor v krogu prsvil, in ts krog Je bil dovolj felik — kot pri vsskem drugem zboru. Smatrati se izkoriščenim že samo zato, ker se držimo pravil — potem smo iz-1-tsi, tudi člani -kluba, in drugih orgintaicij. Socialistični klub je defcvzka postojanka, katere hamŠn je: širiti delavsko zavest med rojaki v naselbini. Kapitalisti so organizirani stoodstotno, to naj nam bo v zgled, da se na j tudi mi tako organiziramo. Industrijske krize, brezposelnost in ledios; revščina med delav posl napravili na pikniku, Skupno da amo zatuiarili $1,200. V resnici je bilo koncem junija, ob času račko* v skopni blagajni |897.32. Prebitek piknika|196.49 in v obrambni fond nabrano na pikniku $87, skupno $669Al. Ker pa smo imeli v blagajni l. nov. db času prvega aodnijekega odloka aamo $283.36, nismo mogli zatošarki do takrat več kot to vaoto, in $80 vnaprej plačano atfvofeata. Skupno $278.26. Torej so se zlagali pri "Enakopravnosti" za celih $926.25. Ali ni to liž in podlost prve vrste?! Kdor je zmožen fabricirati take lati, je zmožen vsega! Kdo p« je kriv, da smo zmetali prishjšeni denar delavcev za tožarenjp?! Ali ne gre vsa zasluga uredniku E. za U viteška dejanja? Najprvo te gre na sodni jo tožit, potem te pa zmerja, da zi denar zatošaril! Ali si moremo predstavljati večje bedarije? To ti je predrznost hm primere f Da, Vatro, vemo kdo Je kriv za ves ta razkol in sovraštvo v naselbini in to se tudi ne pozabi! Nas imaš za ignorante, ampak vedi, da toliko ignorantni nismo, da bi ne vedeli, kaj ae godi za ku)fzami.«. Mi nimamo v ospredju tajnih želj in ambicij, pač pa poštene namene, za katere se lahko borimo.—Leonard Poljšak. .i Santa Claua v Detroitu Detroit. — Danes se v časopisih ne vidi drugega kot jamrs-nja in sto&šnje rsdl krize in brezposelnosti. Vse to pa nič ne pomaga. Boljših časov ln popolnejšega socialnega življenja ne bo toliko čaaa, dokler si ga delavci ne pribore. .Zadnje volitve «trtban«. Pa.: M* M. 118 S8; M. Jhc S; A. ZWsn*4 $1; L. Bartol ni; P. Samsa 50cj M. Takavec 60c; A. Kam 26c; J. KokMfr2bei G. Smreki r 2&t A. Fatcr Žfc; J. Bartol 2Sc; J. Tak»Ur 26o. Pr. Št 6 SNPJ, Morgan, Pa., $6; druitvo St. SS SNPJ, E velet h, Minn., m; druStvo K. 170 SNPJ, Akron. O., $5; klub St. 26, Pawhatan Point, O., «1.76; droitvo St. 6 SNPJ, Cleveland, O., P«. — Skopaj $101.06. PreJ-tnji izkaz $812 JO. — $ kupa j $416.86, Pri preJKnjem izkazu je bil Joseph Kunčlč fz Coffipwooda zabeležen samo enkrat, daroval pa je dvakrat po $6, katera vsota je bila všteta v skupno rubriko. Vsem darovalcem najlepša hvala. John Krebel, blagajnik. nimi sloji je jasen dokaz, dz potrebujemo medsebojne zveze in pričnemo mizllti tudi nase. Članstvo kluba št. 27 ne dobi nikake nagrade za svojo pgžrto-valnost, trud in agitacijjo, ki jo vrše v naselbini. Vse, kar se naredi, se naredi z dobro voljo za potrebno in koristno stvar,, Ru-vati proti klubu pomeni ruvati proti samemu sebi. Slovenci; šmo takorekoČ val delavci, najeibo mezdni delavci ali trgovci, ki smo odviani od zaslužka od danes do jutri. Nisem rad oseben in koga blatim, ali krivice, ko so se dalale hi se šs delajo članstvu in klubu št 27, presegajo vse meje.. To pa samo zato, ker stojijo na braniku ln hočejo ohraniti zboc v vrstah zavednega delav kjer so Jo porodil In vedno dal. Verujem v poštenost in najmanj prijat^i|fjH kavanj. Vem tudi, da še vi stvar lahko tolmači s več strani, U> je veakemu dovoljeno. NI pa dovoljeno namenoma lagati, stvari pod tikava ti, ki niso resnične in pri tam pa cigansko zmerjati. Obsoditi poštene ljudi "denarne neodgovornosti", zstajiti šli rtletao življenje zbora, zatsiltl pravila zbora, podtikavati stvu kluba Izkoriščanje, torstvo m kaj Vsfti še vse, tem pa Obmetavati s nelepi meni, kot "Ignoranti", "h ne", "svinje" In še s nešteto gtml "lepimi" Izrazi — to so ki "visoke" kulture! Jaz tram to za greh! Za nas, verujemo v cerkev in Živimo vsstl, so ta dejanja grešna, ki verujemo v pravico in noot, moramo laži In dejanja strogo obsojati. 2e aamo to, da je khib deišv-ska organizacija, a poštenimi cilji in nameni, v katere bi moral biti sleherni delavne zaintersal-raa, kar ekalstira radi njega, je obeojanja Vrsdrto dejanje akni-ae. ker ao rsndvojitl "Zarjo".'Da so se potem Uko daleč spozabili in bili teko ladajalsko nizkotni proti svojemu ratredu. da ao Šli na eodnijo In ee pritem poalidb-vali laži ln drugih nizkotnih da porazijo svoje so» — vse to je neodpustUl vo. Tkkih dejanj ao smešni le niski karakterji. Dne 10. nov. Je prinesla v nedniškem članku "E nosi" napad na Soc. klub In da bi jih lahko ft roko pv^jaiMl. Pravi, da eo nam zapustili "ras kotniki $946, v k hi bo vi blagaj nI da je bilo $400 in $800 da amo Kraya, Pa. — Ko človek zasleduje dsnaŠnje razmere in "kulturni" boj v Clevelandu, se vpraša, kam jadramo. Zasledujem ta sodnijeki boj v metropoli, k*r me zanima petje, ki človeku vahi čeva srce, gp. uspava in ponda-ja, namreč lepo ubrano petje. Bil sem namreč pred več kot 20 leti sam pri pevskem društvu v Nem čijl in vem, da je le tisti pevec, ki ima glas in posluh, in tudi razumem požrtvovalnost in vztrajnost, ki je potrebna na polju kulturnega dela. . .^Zarja" Je slovela kot najbolj ši pevski zbor med nami v Ameriki. Sedaj pa ta boj, in še celo na sodniji. Človek bi ne verjel, da je kaj takega mogoče meii nami. Pa vae došMmo, kar pomeni, da smo podvrženi vsem slabostim Človeka. #Niso mi znane podrobnosti o tem boju, le to-Uko vem, kolikor čitam. Sem pa _ mnenja, da ne dela nikake časti so pokazale, da delavci hočejo šq slovenskeriTO narodu. Vsekakor naprej pomanjkanje in mizeri-jo. Do sedaj so republikanci jahali zlatega konjička, v bodoče ga bodo delili pa z demokrati. To je ravno tako kot če to kdo udari po desnem licu in mu. nastaviš še levega. No, če delavci hočejo to imeti, le naj imajo, saj to jO "demokracija. M' Mislim, da v Detroitu imamo še Najboljše čase. Pred par tedni nas je Santa Claus obiskal kar dvakrat zaporedoma. En fkrat ae je pripteljal z vlakom (ne vem odkod) in na Wood-worth cezti je bilo ljudi v paradi, da ae je kar trio. Drugič Je nrišel z aeroplanom. Na Washington bulevardu je bilo na tisoče električnih žarnic, ki ao ga rszsvetljevale, da bi bil na cesti lahko iglo pobral. Santa Claus Je bil kakor srebrni malik, ki ao ga opazovale velike gneče ljudstva. Vse te orgije so reklama veletrgovcev, s katero slepijo nezavedno maso in da izmolzejo zadnji cent iz njih žepov za božična darila. Vse drugače se ljudje obnašajo, kadar ss sklicuje predavanje, shod, koncert ali slišno priredbo, ki je v korist In izobrazbo delavstva. Tedaj ni gneče, tedaj je ljudetvo mrtvo. Se bomo imeli slabe čase. Ako človek samo mi-sH o današnjih imunerah, skoraj botšn postane. Da pa pozabimo nadloge, ki naa tepejo, priredijo nsšb kujlansa organizacijo od časa do «asa kaj veselega, zploh takega, da človek lahko za par ur pozabi na težkoče življenja. priredil pevski zbor v nedeljo 14. dec. koncert z komično igro v SDD. Nekdaj smo imeli v Detroitu štiri pevska društva, danes imamo samo še "Svobodo", ki skrbi, da se slovenaka poeem raslega v noši naselbini. Ni pa radi tega postlano zboru z rožami in dolžnost naša je. da mu nudimo moralno podporo s tam, da se udeležimo njegovih priredb. O koncertu bo poročeno več prihod-njič.—Anton Jafli^ se vrši v veliki napetosti v obeh skupinah, in ako bi mod nami ne bilo toliko škodoželjnosti, nevoščljivo« ti in pa podtikanj, bi se stvar dala izravnati, ako še ni predaleč zašla, s tem, da bi nekoliko popustili na obeh straneh. žalostno se mi tudi vidi, da se v kufturna društva zajeda baza-dnjsfttvo, katerega bi v delavskih vrstah ne smelo biti. Ako kultura v resnici kaj pomeni, mora zlužiti naprednim smernicam naroda ne pa, da se v njenem znamenju vodi boj proti delavski or ganizaciji.—Henrik Pečarič. Miklavžev vete , Johnstown, Pa. Slovenski delavski dom priredi Miklavtev večer na Mozhanu dne 24. decembra. Ples prične ob 8. zvečer, Miklavž pa bo delil darila med 0. in 10. uro naši mladini. Uljudno prosimo vse okoliške rojške in rojakinje, da pripeljejo avoje otroke s seboj. Kljub slabim razmeram je direlctori; sklenil, da so ta večer prlNttl Obrambni fond "Zarje" Cleveland. — V obrambni fond pevskega zbora "Zarja", odsek soc. kluba št 27, so do 17. dec. nadalje darovali čl pooameznlki, društva in klu- _ Jams, toas $1; kfcb M. 4?, Sprtn* luli m ----- - ----- TWN. in.. ao«*?**. a L»ofc Brtts. PS* SS; Joe. iv'»*» fit «fui» k. «7, hpnnf i SSt rneftw» At. ZSS 5NI'J, r%. Pa . st: klok «t. ZSt. 1er-W $10, mbreao aa «of klo- zabavo naši mladini. Vse bo dobro preskrbljeno, da bo vsak zadovoljen. k Vstopnina je 26c sa osebo ^ o-pod 1$. letom so prost ine. Torej na svidenje na večer! Za direktorij, .UoAeph Rogel. Vsaelica ssmoat Shaboygan, Wk — Tukajšnje slov. mlad. podporno društvo Nada priredi dne 28. dec. v Standard dvorani veliko maškeradno veselico. Začetek ob 2. popoldne ko bo igrala harmonika, zvečer pa godba iz Manftovrac. Uljudno vabimo vsa jugoslovanska društva, da nas poeetijo v obilnem številu. Odbor bo skrbel da boste vsi dobro poetreženi Članstvu našega društva: Prihodnja redna mesečna seja bo dne 11. Jan. 1981, pr Metek ob 2. pop., v šolaki dvorani, ne cerkveni. Odsedsj naprej se bodo vse nsše seije vršile v šolsk dvorani.—Frank Saje, tajnik. SOBOTA, 20. PBCBMBRaJ Književni pregled Ameriški druššnaki koledar sa leto 1931 — Kakorjobičajno vsi letniki tega koledarja, ima tudi letošnji zelo peztro vsebino. VkljuJ čuje 11 leposlovnih spisov (povesti in črtic) 12 pesmi, 8 razprav IU zgodovinskih spisov in mnogo drugega, največ informativnega gradi J va; poleg tega pa še 60 alik in portretov — kar je-skoro preveč za 224 strani broječo knjigo. | ■ Pesmi in povesti so večinoma izvirne. Kot so zastopani naši stari znanci Ana p Ivan Molek in F. Z. iz Amerike m IV Lar Ur Mite Klopčič iz stare domovine, pripovedniki so zastopani Katka in Jakob .Župančič z dvema zelo realističnima zgodbicama, Ana P. Krasna, ki je naslikala tragedijo mutca, Tone ŠeliŠkar s pretresljivo novelo o plesalki "Kreolt", Ang*k> Cerkvenik z dobrim motivom iz dežele fašizma, Venomer, Josko Oven, Ivan Jontez in Ivan Vuk. Med člankar-ji vidimo Bratka Krefta, Antona Slabeta, A. Kastelca, L. Benigerja, Katko Zupančičevo Molka, F. Barbiča in Antona Gardha.. Citatelju bodo zelo dobro došle detajlira-ne informacije o slovenskih dvoranah, časopisju in slov. kulturnih društvih v Ameriki. Med olikami je nekaj zelo lepfh. Zanimivi so po-snetki kipov Tjneta Kosa in Stiplovftkove ter Moleševe risbe. Zastopan je tudi naš Perušek z jako dobrimi motivi iz Jugoslavije. Koledar toplo priporočamo vsakemu, ki je prijatelj dobrega naprednega čtiva — korist-nega čtiva za delavce. Dobi se pri Proletarcu, 3639 W. 26 St., Chicago, JU. V^ Propisi i upute za iselfenike. Sestavio D. F. Andričevič, tajnik Organizacije Iseljenika u Zagrebu. Cena Din. 50.— Knjiga v hrvaščini je mehko vezana in ima okrog 350 strani. Vsebuj* veliko zbirko podatkov za jugoslovanske izseljence, ki so namenjeni v Ameriko in druge tuje dežele. Na koncu je tudi nekaj navodil za učlenje angleškega in španskega jezika. Podatki so večinoma dobri in koristni. Propaganda v začetku knjige bi lahko izostala, ker ni potrebna in jo brez koristi za izseljene jugoslovanske delavce. ---^—--------- Beauttful Mountains. Angleška knjiga o slovenskih gorah. J. S. Copeland, profesorica angleščine ha univerzi v Ljubljani in po rodu Skotinja, nam piše, da je spisala knjigo z omenjenim naslovom, ki izide ta mesec v Londonu. Avtorica je opisala slovenske gore in druge znamenitosti na Gorenjskem tako kakor jih ona vidi. Slovenski slikar Edo Držaj je kn j igo Ilustriral. Knjiga bo na prodaj tudi v Ameriki ln cena bo $1.00. Pridnost in ženijalnost Pa«—Ko sem se bU pred par tedni zopet podal aa potovanje, me je v tem mesto zagrabila bolezen in vzi načrti so bili odloženi. Ssdaj se mi js sdravje še na bolje obrnilo in upam. da v kratkem obiščem naročnike v bližnjih in oddaljenih naselbinah. Ker mi je kotf- >1 že prad štirimi Yakoa. Pa. SSt M* tU leti pravico do zaslužka in torej 8T$I|%ML t rnT^ 00 tiv,jwiJa' * v«", fcsko bi ee godilo meni in moji tfroftinl, ako bi ne M dobH naklonjenosti na ročnihov Proa vete «n Prtšrtar-es Vsem čitatstjem letim ve-sele božične praznike In Mj»f novo leto kot je bilo sedanje. mía Veliki IznajSitelj Edison je rekel, da obstoji šenijnlnOst iz $9 odstotkov potu in iz enega odstotka navdahnenja. Ta izrek ženijalne-ga Amerikanca potrjuje do neke mere tudi zgodovina kulture. Sposobnost ustvarjanja je namreč prav pogostokrat zvezana z veliko pridnostjo. Edison sam pčtrjuje resničnost svojega izreka. Nad ,1000 iznajdb ima te patentiranih, pa še vedno dela. Mnogo njegovih idej se sicer ni obneslo v praksi (n. pr. vlite hiše), ampak že njegove ostale iznajdbe kakor gramofon, mikrofon, filmski aparati, žarnica itd. zadostujejo, da bo njegovo ime ostalo nesmrtno v zgodovini človeškega napredka. • Tudi znameniti slikar in učenjak Leo-nardo da Vind je bil silno priden. Bil je v svoji ženijalnostl eilho mncrgostranski. On ni bil le slikar in kfrar, ampak tudi anatom, fi-sik in velik pisatelj. Število njegovih slik, skic, načrtov in konštrukcij cenijo na 800. Po svoji mnogostranoeti je prekašal celo Goetheja, ki tudi ni bil osmo pesnik, ampak tudi filozof in velik naravoslovec. Med učenjaki slovi po svoji pridnosti ma tematik Leonard Euter, ki Je napisal toliko rasprav iz vaeh panog matematike, da obsegajo njegova dela nad 2000 tiskanih pol. Se pridnejši so bili nekateri književniki. Francoski pesnik Jean de Meung, ki je živel v 14. stoletju, Je napisal nad l Uova dela pa so bila večinoma dolge gledsliške igre, ki so jih igrali po 4 do 5 ur! Prsvijo, da Je U moš napisal nad 2000 del, od katerih p« je ohranjenih le «e 1600! voniava Dr. HUI, ravnatelj botaničnih nasadov v Kewu sapadno od Londona, je obrnil painjo angleških strokovnjakov na uimo, ki Je v zmajih SO letih zadela pitmico (adoza moseha tellina). Nekaj lat pred vojno so te rastline vse hkratu izgubile svoj duh. Odkod pe imele svoje vonjik)? Učenjaki bsje tegs m vedo. Vendar eo mnogi njih opazili, ds je bilo blagovonje posebno izrazito pri jsko knc>-nastih rastlinah. Dišava Je torej blvsls zlasti v teh kosmstinah. Vzrok, da se je dišsvs rasgubila, je učenjakom še popolnoma »krn-noot. Ta pojav so skjfell primerjat, z razd.-šovljenjem roša ia vijotee. Toda aeki sluJ£ •se v kewskih vrtovih zagotavlja, da jejo* čista drugačno vprašanje: roše in rijol«* FJ izgubile vonjavo radi vrtnarjev, Id so ss pn Wh cvetkah trudili le aa lepoto In obseg, s sk sa dišavo, Zanjo so potrebne tušelk^ * £ stopi cvetličar na njih mssto. «sUItk ;-tratijo čara a proizvajanjem vonjev dišav pri pižmicefti pa doelej šs si pojssnj«^ SOBOTA, 20. DECEMBRA. Vesti iz Jugoslavije I (Poročevalski biro Proevete v Jugoslaviji) ZIX)ČIN BOGATEGA P08E8T-'*ena. Odprla je vrata. NIKA IZ IHANA HÉÉ Z britvijo prerezal vrat nosečemu dekletu. — Zločinec se sam javil ljubljanski poHeiji, dekle ta prepeljali v bolnico Ljubljana, 24. nov. 1930. V petek 21. nov. zvečer se je pripetil grd zločin hlizu Ihana v tfozdu. Ihan&ki posestnik Janez Hribar, po domače Dobravski Jo-han z Dobrove je z britvijo raz-sekal vrat Ivanki Kavkovi z Kravjega brda pri Ihanu, s katero je imel dalj časa razmerje. Ko mu je povedala, da je nosna, jo je napadel z britvijo ter ji raz sekal vrat. Kako je prišlo do zločina? ] Jane* Hribar je pravi kmečki bogataš v fhanaki okolici. Daai premožen, se ni hoitel oženiti ni koli. Imel pa je mnogo žensk in dekfet, s katerimi se je pajdaših Izkoriščal je svoj položaj. Bil je nekak strahovaleč okolice, saj je bil premožen, prodajal je sosedom žganje in dr upe stvari, zadolževali so so pri njem, jih podjarmil materijalno ter na vise načine izkoriščal avoj položaj. I-mel je razmerje z mnogimi ženskami, a kadar mu je začela katera presedati, je našel zanjo moža med svojimi pivci, pijanci. Tako se je reševal vsake, ki mu je bila odveč. Znano je, da je imel po .deželi krog 12 nezakonskih otrtik, ki jim je bil on oče. Oženiti pa se ni maral. Z Ivanko Kavkovo je imel že pred leti razmerje, a ga je opustil, ter pred meseci spet začel z njo, ki je zdaj stara 35 let. I-vanka pa je pred dvema mesecema zanosila. To Hribarju ni šlo v račun, zato Je Mtro poiskal nekega fanta, ter tega priporočil Ivanki, naj se z njinupmoži ter prikrije svojo nosečnost. Toda I-vanka fanta ni hotela ter je Hribarja v pismu rotila, naj ji ostane zvest. Hribar ji je dejal, naj gre v Ljubljano k zdravniku, da jo pregleda in ugotovi, ali je res nosna ali ne? On pa da jo bo počakal zvečer v gozdu na Dobrovi. Kavkova je bila v Ljubljani v petek pri dr. Zalokarju, ki je ugotovil, da je res noana. Zvečer se je Ivanka Kavkova vračala domov ter zavila v gozd pri Dobravi, kjer jo je čakal Hribar. Sla je ob potoku Zabnica, kjer vodi bližnjica do njene vasi Kravje brdo. Tli se je sestala s Hribarjem, in Ivanka mu je povedala, da je zdravnik potrdil nosečnost. Hribarju se je obraz omra-čil, potem pa je povlekel Ivanko v gozd v nek suh Jarek, kamor sta legla. Tam jo je začel Hribar kot blazen poljubljati ter jo je nagovoril, da se mu je spet uda-la. Potem je poklenil nanjo ter dejal: "Naj vse skupaj hudič vzatoel" — potegnil britev iz žepa ter potegnil z njo Ivanki preko vratu. Ivanka ee Je branila, grabila je za njegovo roko, da bi preprečila, toda Hribar je mahal kot nor ter ji ranil tudi obraz in prerezal. Kavkova je zbrala vse moči, ter ee mu nekako iztrgala ter pohitela v temo gozda. Po nekaj korakih je Hribar izgubil m led zanjo, ker je bila premočna tema. Žrtev beži k ljudem Dočim je Hribar mislil, da beži njegova žrtev proti Kravjemu bnda domov, je Ivanka Mtela proti Ihanu. Hribar je vaekakor oklenil, dalo ui>ije ter ae je U ko osvobodi. Mislil je, da proti njemu, ihanakemu mogotcu, ne '*»do našli dokazov in je zato docela hladno računal: Ubijem jo in rešen sem nje, dokazati pa mi ne bodo mogli!" — Toda Kavko-ve ni dohitel, ker je bežala v drugo smer. Na begu si Je aa ailO o-vila vrat s cunjami, da bi vsaj malo ustavila kri, ki je kar vrela fc vratu. Čutila je dobro, da ima sapnik prerezan, ker ji je »spa uhajala iz sapnika skozi vrat Skoraj četrt ure daleč Ja tako bežala do gostiln« pri "An-7ita", h gostilničarju UffcanlJi Tje ae je zatekla gostilničar Urbani ja je za arizu pri večerji S svojimi domačimi, ko ao se nanaglo odprla raU ter je v aobo planila Ivan- «ij se je rodilo planila v sredo sobe ter rekla najprej: "Dober večer!" — potem pa: "Dobravski Johan me je hotel za-klati." — Gostilničar jo je spremil in odvedel še kakih 500 m daleč na drug konec vasi k posestniku Nakrstu, misleč, da bi on zapregel ter odpeljal Kavkovo v DomžaJe k zdravniku. Toda I vanka je bila tu tako izčrpana, da so jo položili na postelj ter Se je Na krst urno odpeljal po zdravnika, ki je prišel kmalu v Ihan Ob 8. je bil dr. Kremžar že pri Kavkovi. Obvezal ji je vrat ter o-dredH prevoz v bolnico. Prišli so tudi orožniki, ki jim je Ivanka na kratko opisala, kako je prišlo do zločina. Orožniki so potem javili v Ljubljano ter naročili reševalni avto. Reševalni avto je zjutraj ob 3. pripeljal Ivanko Kavkovo v bolnico. Ugotovili so, da ima prerezan sapnik in da je izgubila mno-go krvi. Kljub temu se ni onesvestila ves čas. K sreča ji zločinec ni prerezal glavne žile na vratu, sicer bi Kavkova vsekakor izkrvavela takoj. Tudi ji ni prerezal goltanca ter je tako Kavkova lahko pila vodo pri kmetu Nakretu. V bolnici se ji je stanje popravilo ter upajo zdravniki, da jo ohranijo živo. Zločinec se javH sam Ko je Hribar izvriil zločin ki se mu je Kavkova Izvila ter ube-žala, je bržkone sprevidel, da bodo prišli zločinu na sled. Vedel je, da se je Ivanka zatekla ranjena k ljudem ter povedala, kaj se je zgodilo. Zato tajiti zločina ne bo mogoče. In se ni vrnil domov. Orožniki so vso noč preiskovali okolico Ihana, prebrskali gozdove — med tem pa se je Hribar odpravil v •Ljubljano, kjer se je najbrže obrnil na kakega odvetnika, ki mu je svetoval, naj se sam javi policij L In Hribar je šel na policijsko direkcijo v soboto zjutraj, stopil v sobo dežurnega uradnika ter začel (menda preračunano) zmedeno govoriti, da je več ljudi zaklal, da jim je kar glave odrezal. Sprva ao mislili, da gre za umobobiega Človeka, a ko so sprejeli poročilo o zločinu, so ga priprli ter oddali sodišču v zapore. Kdo in kskšen je U Hribar? Hribarja imajo za milijonarja. On ims posestvo in njegova mati ima posestvo. A Hribar ae ne bavi s poljedelstvom ter oddaja polja rajši v najem. Odkod torej njegovi tisočaki? Pravijo, da je trgoval a saharinom, ihanaki kraj da je center saha-rinskega tihotapstva in Hribar da je eden glavnih. Je pa že večkrat bil obdolžen zločinov, de kot 17-leten fant je napadel ile-koga, ga težko poškodoval ter o-ropal vsega denarja. Takrat so ga izaledili ter obsodili ns 8 let ječe, ki pa jih je preaedel le šest let. Zakaj 1. 1916 so gs amne-stirali s pogojem, da gre kot prostovoljec v vojno. In je šel na fronto. Po vojni le je vrnil domov ter začel s skrivnimi kup- brado, vrat pa jI Je večkrat čljami. Odtod njegovo bogaatvo ali pa j«i je podtikal drugim ta ko, da je noeno svojo žensko o-možil s drugim fantom, ki jih je imel polno v oblasti. Leta 1919 je imel tako razmerje s nekim dekletom, ki je tudi zanoailo. Pa ae je odločil, da se je reši. Ponoči jo je priklical k oknu ter u-strelil vanjo šibre ia puške, ho-teč jo ubiti. Težko ranjeno dekle je povedalo orožnikom, kdo je streljal. Toda ko je Hriber govoril v bolnici s njo, jo je pregovoril, da je kesneje'izjavila, da ni on atreljal. Radi pomanjkanja dokazov je sodišče tedaj oprostilo Hribarja. V Ihanu vedo za marsikoga, ki je u-mrl za zastrupljanjem s Hribarjevim špiritom itd. Taki nasilni in oderuški "kralji na Beta j novi" pa so tudi nosilci politike v naših vaseh in tako je bil tudi Hrfmr dobro znan s političnimi voditelji nekdaj (menda z demokrati), bil je občinski odbornik in bi sčasoma postal eden prvih veljakov v domžalski okolici. Morda bi celo kandidiral. Pri dosedanjih volitvah je uspešno agi tiral za neko mehansko tstranko, ker je tudi pri tem izrabljal svoj zgoraj omenjeni vpliv na ljudi. Z aretacijo Hribarja se je Ihan kar oddahnil. PHOSVETI Dva pisatelja v volilni borbi ln Pau) de Cé* Aleksander Dumas (oče) (1830-1870), pisatelj, ki je napisal celo grmado knjig, med katerimi so najbolj znani romani "Trije mušketirji", "Orof Monte Kristo", "Krsljica Margot" itd., je kandidiral sa poslanca v Parizu In je isdal tak-le volilni proglas: Delavcem! Hotel bi biti Izvoljen ta poslanca. Prosim vas, da glasuje-rte zame. PoelUŠajte, zakaj : em ga službe pri nekem nfltarju, kakor tUdI sedmih let dela kot uradntk, sem delal dvajset let po deset ur ha dan. To je skupno T7.000 ur. V tem času sem nspisal štiristo knjig in tri in trideset iger. Štiristo knjig, ki so povprečno tiskane vsaka po 4000 komadov za ceno po 5 frankov, je prineelo dohodek 11 milijonov 853,000 fTankttv, ln sicer: Ne računajoč časa, ki sem prebil v ftoll in štirih let Drugi vir dobičkov (poleg saharina) je bil špirit. Neki Ijubljan-aki Zid mu je dobavljal povprečno po 186 litrov čistega špirita na teden. Tega Je prodajal svojim soeedom, ki jih je imel kot bogat človek vse v oblasti, pa čeprav mi imel gostilne. Vodil Je gostilno in trgovino brez dovoljenja, oblasti so gs «ade-dovale, toda on je Jmel svoje sužnje tako naučene, da so vel izjavljali v potrebi, da Jim Hribar zastonj daje pijače in robe. BUI ps so seveda vsi zadol ženi pri njem. Nihče se ni u pel upirati mu ln celo fantinl 16 let so hodili k njemu pK špirit. Ssm pa ni nikoli okuail žganja ln je bil vedno trssee, grabežljiv na denar in brezobziren pri shitenja denarje. Tudi zločinov ee ni bal storiti. Vsi kočami, dninarji In dm gi taki vaški proletarci so postali odvisno od njega In so ss mu «lepo pokoroveM v vaem. O» p. je sedel aa njih ter srkal Is njih vse njihove sile in zadnje stvari. Bili ao zadolženi pri njem dokee«. - ** Imel pa je Hribar tudi polno Iz teh njegovih ka, vsa okrvavljena in prestra- "Vlada je ugotovila, da ae del duhovščine t Julijski Krajini, v resnici omejen, Že vedno ne vzdržuje poskusov za akcijo propagande, nasprotne interesom naroda ih direktivam režima." Tako je rekel točno državni podjetnik Arpinati v odgovoru na znano interpelacijo on. Ooselschega. Vladna Ugotovitev bije po zobeh oba titaška dnevnika "Piccolo" in "Fopolo" in tudi Cdsehfcltigs, ki so trdili, da vrši protitalijan-sko propagando vsa alovenska duhovščina v Primorju. Vlada u-gotovlja Ve v resnici omejen del, kateri samo poskuša akcijo za propagando ... Tu se spominjamo razgovora, ki ga je imel "Pic-colov" aotrudnik z nekim tržaškim italijanskim duhovnikom, kateri je branil škofovo stališčs, da se ima božji beaeda oznanja-vati vernikom v njihovem jeai-ku in pripomnil, da ako ae kakemu duhovniku očita delovanje proti Italiji in italijanski vladi, Se mora to dokazati. Vladna ugotovitev je podana previdno. Ker pa sloni na fašističnih podatkih, ji utegne spodbitl podlago potreba brezhibnih dokazov. On, Coselschi je pohvalil v parlamentu delovanje italijanskih frančiškanov na Sveti gori, kateri vedno kažejo svojo vdanost domovini. Predstojnik samostana na Sveti gori je bil pater Inama, ki je kričavo proslavljal fašizem. Pod nJim je posta-ls Sveta gora pravo fašistično zabavišče. Zato je moral oditi. Svetogorskth romarjev nI niti z daleka več toliko, kakor nekdaj. Slovenci gredo na Sveto goro, še si sata* zagotovo slovenske spovednike in pridigarje. V Paznu ao se sestali politični tajniki istrskih fašljev in zvezni tajnik Relli-Ražem jim je razlagal, da bo treba v devetem fašističnem letu delovati bolj intenzivno kot doslej. Fašistično gibanje mora biti strastno in brez odmora posebno v Istri. Fašisti morajo biti pripravljeni na Vse, tudi na vojno, Če Jih pozove Du-ce. Zvezni tajnik je ozmerjal voditelje fašistov, ker se premslo ozirajo na ukaze, ki jih jim pošilja Fašistične vrste bo treba pregledati, da dobijo izkagnlce samo taki, ki so jih vredni. Pred vsem se ima skrfceti ce organizacijo mladinakih fašljev In SS u-stanovitev fašističnega kultarne-ga zavoda. Pazinaki načelnik Camus priporoča Relhju ob vsaki priliki najstrožjo pežnjo ns okolico kamor fašizem tako težko prodira. Cipkarstvo v Idriji propada Preprečena js bila splošna Čipkarska organizacija, daai se se prvotno za njo zavzemali ssml fašistični oblastniki. Ps tudi pod krov domačega zadružništva nI mogoče opraviti člpkaratva, daai hi prav v njegovem obaežju moralo dobiti potrebno zaakrtBbo Clpkaratvo je v današnjih razmerah v Idriji velevažan žlvtjen Jaki predmet ženstva. Bres ««a nizati J« Je čfpkarstvo plen špe kulantov. delo ni zadostno plačano. Občuti se tudi še tehnična nazadovanje in tako bo najbfie tiakarjem knjigoveiom Uferantom papirja savljačem ■ založbam ^ knjigarnam knjigatekim agentom pošti knjižnicam slikarjem m, 515. ,000 frankov 525.000 688,000 #0,000 2,400,000 1,000,000 a ss m brigal zanje 1,600,006 100,660 " 4,«0,000 " 28,000 Ce računamo povprečno met-do po 3 franke na dan in leto za 300 delavnikov, potem se je zadnjih 20 let 1692 oseb lahko preživljalo z mojim delom. triintrideset iger, vsaka igrana povprečno 1Q0 krst, so do-nesle dohodek 6,890,000 frankov. Od tega je odpadlo na: gledališke upravne 1,400,000 frankov Igralce 1,200,000 dckoraterje 210,000 posojevalce kostumov 14,000 M lastnike lokalov za predstavs 100,000 H tiskarne vstopnic 10,000 ta ftaiie orkestra 15T,000 davek za ,. sirote 680,000 lepljenje ' letakov 80,000 " > statistike 850,000 nočne čuvaje In «f gasilce 70,000 " ogrevanje proetorov 70,000 " krojače 50,000 petrolej ta razavetljavo 525,000 služabnlštvo 10,000 prodajalce kart 60,000 " blljeterja ln nameščence 140,000 mašiniste,! 180,000 frizerje la friterke /,t 98,000 Moji gledališki komadi so v desetih letih dali v Parisu kruha 347 osebam. V provinci so dali, recimo, trikrat tolikim, torej 1041 osebam. Dodajmo šs elu-ge po ložah in fijekerje, okrog 70 po številu, potem znaša vss skupaj Okoli 1460 oseb. Moja d«U so dajala jlužbo 2100 rfetanftin. Ne vpoStevarn pa pri tem iM-lgljnklh izdaj In prevodov v tuje JezJke." Tako je pisal Dumas. To Je menda podžgalo tekmeca v volilnem bojv, znanega književnika Paula de Coqa, ki je nekaj dni sa tem isdal tek-le proglas; » * Dragi moji asaNftšaat! Jas Imam mnogo več pravic, biti IsvOljen sa poslanca v usta-votvorno skupščino, kakor pa Aleksander Dumas. On ss hvali, kako ao njegovi zalaga-tel ji, trgovci papirja la Makerf II milijone. To ja malen- Moje pere Je napiealo v dvoj-letlh 08 romanov. Me ti ra vam, še trdim, da j«* t milijon V «ota: 6'i milijonov Heh«*m«'fm porivam, naj dokaže, «e en mflijoa krat 00 ni 00 milijonov. Ker ts to neovrglji. va, potsm vam predlagam druz račun In asm š žen ss vaše sanpaaje. Sel nt Martin v prMHšJu In sa» i vsak dea med 4. in 0 tako ev«- popoldne aa axojem dene ter opazujem prodajalce kokosovih orehov. To je snano vsej Franciji. Vsak potaik, ki pride v Parit, zabeleži že vnaprej v tvojo beležnico, da ne bi poeabil Iti pogledat, kako Paul de Coq ogleduje s svojega okna prodajalce kokosovih orehov. Vsak teh o-biskovaloev ae poelužuje avtobusa, ki vosi po bulvaru Saint Martin, âest soujev. Ko se me ti ljudje nagledajo, se vračajo. Spet 6 soujev (sou-denarna enota). Ta isdatek stori. letno 20,000 potnikov. Ker ta procesija hodi mimo že dvajset let, je taslužilo avtobusno podjetje 4,-800,000 soujev. Da sploh ns o-m en jam ruskih kneglnj, ki se Volijo v fijakerju, da bi me videla A to ni vse: cela kopica žensk, ki jih ns imenujem, a katerih naslove na željo dam na raspo-lago, je tahtevala mojo sliko. Zaradi tega aem naroČil okrog trideaet tiaoč komadov svojih slik. Druge ženske spet so me od navdušenja t mojimi knjigami rotile, naj Jim dam tvoj pod-)i. aH Šopek las. V hotelu Bi-on prodajo dnevno najmanj 6000 mojih podpisov ia 50 tolarjev. Itračunajte silno t vsoto, ki sem jo na ta način stavil v promet. Oddani šopki mojih las ae pa d otero potnajo, ker Jim moram tdaj ponovno tam pre-kupljevati, kjerkoli jfh le najdem, ln žal mi je, da tem Jih tako poceni zapravit. In nasadnje, poslednji mofcnl argument: jat nltem prehrartll le teMs tfcksrjev ln dtanlbu-fektti kočijažev (velike kočije t konji to bili tedanji «rtmrtbusl), marveč tudi duše In trca treh milijonov Frsncožov, ki so v mojih delih nsšll najbolj tdrave fflotofske in književne* nauka. Zato računam, dragi soma-ščanl, da ml priskrbite mesto v narodni Skupščin), ki ml ga hoče prevzeti -pisatelj romanov, ki Jo doelej proizvedel vsega tkd-psj sa piškavih 11 milijonov knjlševnih dohodkov. Paul de Coq. Izvoljen ni bil ne Dumat ne Coq,' In rtftr Je bila v redu. Toda domitclna ata bila tudi v svojih volilnih proglasih . . . Beletritta. Volito! boj pa nI be-letriitlka ... (Zs Protveto _ŠIČ.) ram vétn ( apone bo morda obtošsn umora ■Chicago. — Al Capona, gange-škl kralj to 'ljudski sovražnik No. 1", Id ga že tri mesece Išče-Jo na obtožbo vagabundas, pa ga ne norejo najti—dati Je vsak dan v Chicago I—bo zdaj toorda obtožen umora. Morda I Državno pravdnlštvo ss pripravlja, ds mu ribesi na pleča nelrl nepojasnjen umor is leta 1924. Obtožbo bi radi imeli radi tega, da abdrte Ca-poneja v zaporu, ko ga enkrat dobe v pesti. Za obtožbo umora nI kavdjc. i r i. *> M«----— aalkltlk m .«..•*••. .I1S4 _ »»jk • 4 >..»«.. .«..,.•.,..«. • IOSEPH SlSEOVICH«Mi..«.k........IS0I HStSSlB ........*.•••.414 W. • t «••!•* .«•*»«. ••,!•» .%•»«•, «w. »SM« ••• m ' V.»' »«»»«** MMM1* .......... IPW W OVSn....»m...........ISIS Adanu Ü, 91 SMREK AS, BWS XMARJIl. draeo < AliHKl WCHAIL PI a IST Mala Ava« V f ekrošja«»•»«*• »6H ■» IMNM' trstjs okrožjo,....,.,,««..... .Boa 6tS, OVirn. ôotrto okrsij«..........R. 11 ft, 0, peto okrožjo......................P. HADtOlNl ODUVi ^ ^ .................i .............. k. »10IR «i PIarea Rti, iMMIIIIttttt* Kopriva Malokatero sellšče človek Uko omalovažuje, da celo satira, kot ubogo — koprivo. V tem bem tmltlu je prišla celo v p govor, frt trend ur tudi ona nI brez koristi sa Movske. Zs svetovne vojne Je doživsla kopriva pač lepo zadoščenje. Oglejmo si nekoliko njene dobre strani 1 Koristni so nam njeno steblo, listi, seme In korenina. Prvi pomladni listi nam dajejo okusno, šplnsči podobno Jed, sli ps jih tudi lahko pripravimo ss solsto. Takisto jih lahko primešamo soiju. Is stebel, ki eo livratnd netivo in ksterih pepel se porsbljs ts Isdslovanje luga, «e s primerno gojitvijo da do-seči neka vrsta špargljev. V Angliji pripravljaje Is mlsdih kopriv fdiššno juho, v Rusiji prodajajo "koprlvjs tsljs" na trgu. v VtahlJI ušivajo koprivo pomladi kot sočivje In solato. Nedozorele koprive so sesskljs-ns Itborna plča ss perjsd in rake. Od poparjenih kopriv se krave rede in dajejo dobro mleko. |V težki Ilovnati Sli peščeni «Milji uspevsjo koprive tako, da jih lahko pošanjemo trikrat na leto. Ako varimo trdo meeo s koprivjiml listi, ss omščl in dobro vzdržuje. Semenje, kakor tudi posušeno listje, dajsjo perutnini, da bolje nese. Učinkovito vpliva na konje. Na Danskem, kjer goje priznano pleme- tnan Itdolek. V _ ktrdlja) js tvoJŠat prlvjs tkalna Industrljs. Po-tebno to gojili koptlvo kot lh-^ duttrijtko rattllho v 10. tftrtat-ju ftvedl. Sredi 10. ttoletja so v ™ Llptkem trgovali t novo Isum-Ijtno koprivjo tkanino, ttftah-eem ln pletlvom. V IUlijl so sa papeža Benedikta XIV. (1740-*-1700) eplrotske rodbine Itdelo-vale ii kopriv fin lh močan sukanec, Ksnsdsko koprivo Is nekaj desetletij t uspehom goje v Angliji. N*a kitajske "te-ttra" (Boehmeris) nsrsste če-sto nreko 1 m In daje vlakna, ki po rlnočl prekašajo labiha In Se tvctljo kot t vi ls. Bllčno vrtto koprive livsžajo It Hldlja. Imenovana kitajska kopriva tvori važen predmet svetovne trgovine in podlago mogočni tkslne Induatrije ns Anglslkem. V Tu-rlngijl Igra koprlvs vašno vlogo v Industriji Igrač. Nsj preprostejšo metoda pri-ddblvsnja vlaken obatoji —. da iivssmemo najprimltlvneJŠe načine neravnih ljudstev — v tam, da v jsssnl sbrana In sarjsveia koprlvjs stebls posušimo, osmu-č«mo, povežemo v snopiče In Jih ta aedem ali več dni položimo v čisto potočno vodo. Potem rsv-nsmo t njimi kot t Isnom, Jih nspnemo kot bombaž. Vspričo cene gojitve la trpeš-nostl to to rastlino še večkrat skušsll uvsljavltl kot eno najvažnejših kulturnih rastlin. Marslkj« ss Je obnesla kot kon- V^dTVk n7.bl ''urantlnjs Isnu. Mi Je niU konje, koprivo skrbno soi- . u.m rajo, sušs In drobe. Mešajo Jo med oves in polagajo konjem, ki se po tej krmi telo rede ln dobivajo lepo zunanjost. Ko-pritje korenine porsbljsjo ta barvanja plrhov. Neznatns In pretirana rasti I ns nudi tudi člo-vsku zdravilo zoper prsns bo-letnl. Stsri zdravniki so tatr-jevali, da kopriva člttl kri In odvaja tluso. Znana js tudi kot lek toper ksm«n. Z uapahom ao uporabljali koprivo oni bolniki, ki so bfjuvel! kri. Včasi so priporočali koprivo kot učinkovito sredstvo proti rsvmatitmu. 2s ta svojstva zadoščajo, da bi moral človek koprivo bolj spoštovati. A kopriva Ima šs vežnejše in koristn«JS« lastnosti. V tekstilni Industriji je nastopila naravnost «pokalno Nestor navaja v svojih leto-plelh (1904), da so k koprivjlh vlaken tkali jadra. Kamčatklje-nI, taSklrei, Aemojedl In Tstarl že Isdavna Izdelujejo Iz kopriv niti sa šivanj« In aa plstenj« mrež. HoUndaka "koprivlna" Je lita svetovne vojne nimamo v baS dobrem spominu. Vsekakor pa bi taslužlla vež pozornosti. Zdravnikova I Alfred Downing Fripp, običajni sdrsvnlk kralja Bdwarda VU. in kralja Jurija V. In načelnik "Guy's Hospitale", kl Je nedkv-no pri-mlnul, je aestavll nekaj Älvljenaki umetnoUMl Ostanite preproeti In mladi. Družit« se s otroki. •, Skiftno Is-blrajte svoje prijatelje ln ss Jih d rt to«. Ne prapkajU ae. DevaJ-te dener na njegovo pravo me-eto. Zdravje, srsše ln pošteno vedenje ao n<^l d«narj«m ... Ne u-•tavljajte ae nikoli, ako vam kje kaj Ispodleti, ter ne gübite svojegs časa s žalovanjem. Da tudi je vestno Izvajal sam svojo neuke, Je moral vrli doktor vendarle prmfodej e "pojedine življenja": s kosanjem la obla-lov an j«m pa gotovo nI trožll la- AfltlraJU ¿F f ' 9ROSVKTX Vojna Js gotov denar. Vafti sorodniki |n znanci al lahko aami kupijo, kar si požela, aH kar najbolj potreba jejo, ako Imajo gotov denar na «rokah. Darila, katera prejmejo pred božičem pomenijo «anje dvojno vrednost. vaaào poftQjatev odpravimo v najkrajiem áaau te po najbolj Leonhard Fmk: (Prevedel Mile Klopčit) Moj mož mi je bil najsvetejši zaklad. 24-vel je, oči je imel, razumete — oči! Imel je roke. ki me je lahko <*>jel ž njimi, imel je . . . imel, imel, imel — mož mi je bil. Da, le zijajte vame. Mi je prav vseeno. Kaj pa ao prav za „rav ti najsvetejši zakladi? Kje pa ao? Jaz jih nimam. Ne svetih na drugih nimam! Sveti ! Sama lat ln sleparstvo! Sleparstvo! Ah ... vi psi!" "Slišite, gospa! Ne sprsvljajte sebe v nesrečo, zapro vaa. Verujte ml. da vas zapro če boste tako govorili o . . . naših najsvetejših zakladih." "Mene, zapro?" Trgovec je neposredno občutil moč vojne vdove ter poravnal ravno ležečo beležnico. Stara bolečina je drugi vojni vdovi dvignila obrvi, da je bilo čelo le še troje debelih prečnih gub. Iz njenih ran eta potekli dve solzi, zdrseli naglo v upadla lica, v odprta usta. AH bi lahko dobila še nekaj aladne kave? Njena počaens roka js položila novec na PU,t'"Zspro? Bomo že vida|l, ali me zapro." "Draga gosps, tu ne smete tako govoriti, tu pri meni . . . Potolažite se, potolažite. Tu vse nič ne pomaga. Mnogim se godi tako kot vam. Da, milijonom se godi tako." -- "Pa zbogom, če nimate slad ne kave, je rekla druga vojna vdova. Solze ao Ji polzele po vajenih zarezah in se zibale na bradi, gtta-nila Je zavoj v konkavne pral ter počasi odšla. "Kaj ml mar druge. Pa če se godi desetim milijonom tako. To ml ne vrne moža/ Bolečine je ždels in poskakovala v njenem utripajočem obrazu. "Moj mož ja ubit, mrtev, pr< č, nikdar več se ne vrne, nikdar več mete^ nikdar več !" 'Me te r<*M vse to? Sera mer Jsz zakrivil vojno? pripovedujete meni vss to!" "Zakaj T Je silno začudena vprsšsla. "Zakaj govorite Vi meni o svojih najsvetejših zakladih? VI . , . stojite tu In prodajate svojo robo." "Ml zmagamo," je dajal mož preprosto. "Potem bo vojne konec." Kakor bi jI bil zasadil razbeljen železen drog kot podolžno os v telo, skozi lobsnjo notar in pri trebuhu ven, se Je naglo kot blisk ss-v rte Is krog sebe. Pognala jo ja neizmerna bolečina, ki Ji Je hotela raznestl srce s predstavo: vojne Je konec, vsi ljudje se na moč vesele .,., moj mož pa je mrtev, ne vrne se. Nikdar več se ne vrne t "In kaj bo potlej s menoj ? A? Vit A, kaj bo potlej z menoj? A! A!" "Povejte no, ali sem Jaz kriv? Saj govorite, kakor da bi jas ... Ksj moram jss za to." Blisk spregledsnjs jo je svetlo rszsvetlil. spoznala Je: "Ds, ti ai kriv, ti, ti ... vi psi 1 VI vsi ate tega krivi. Vsi!" Tedaj ni mogel trgovec drugega: dvignil je ramena, kakor kadar ni maral dati kakega blaga po ceni. In ko je bila Še planila lz trgovine na Živo cesto, Je še govoril: "Stavim, da vaa zapro, zapro vaa kot nič ... Se svojo denarnico je pozabila. Zdi ae, da je res popolnoma znorela ... Želite?" Odjemalka je želela petrolej, poatavlls je posodo na pult. "No, to U je ženska," je začel ln razloftll odjemalki vso stvar. ". . . Kaj pravite k temu?" "Prav ima," je rekla nejevoljno. "Kaj pa imamo od tega, če zavzamejo deželo. Nič nimamo od tega." "Mrtev je že. če bi radi vedeli." Razu- Zakaj stvar, ki pritajeno renči je povedala vsa , "Umrl js sa našo pravično stvar, gospa, tako si morate reči." "Da, stvar," ja rekla žena, topo kot pes, Potem je povedala še, kar kar: "Njegove glave niso našli. Le trup. Znamka z imenom ae je izgubila; radi tega mi sprva niso niti podpore hoteli dajati." "Sinova sta m| tudi že poginila. Na za- padu." / ' "Zdaj jo pač prejemate r' "Maram zanjo. Sama služim. Ne maram ničeaar od teh . . ." Previdni trgovec je presekal pogovor ; zakaj novi odjemalci ao vstopili. Msro. "Mart?!" _ "Kater — Oči govore. "Dajmo!" Izpod krila potegnete gorjači in zamahneta po vratih. Potem druga, vse vprek. Vnanja steklena vrata leže v drobcih na tleh. Sti kovčanke Obatrme; toda la za hip. "Popa!" — Mila!" — "Daj mo'" i Pomešajo se med Seljanke. Danes je naš dan! Kruha! Kruhar Ekonoma popade strah in skozi stranska vrata preko dvorišča jo popiha ne orožniško postajo; Mate za njim "Orožniki! Orožniki!" Za hip omahnejo gorjače kakor v trodnosti, a nato s novo silo udarijo. Notranja vrata zaječe. Pat nožev prodira v množico. Udarcev ni čuti več. Zahtevajo gorjače. Jtti izroče. Razganjajo jih; brsz upiranja gredo. Na trgu je mir. Orožniki odrekajo. Seljanke odidejo. * e Kaj je te? Seljanke se vračajo? Oborožene? Sekire, mo-tlka, vila, kopače, krampi? Seljanka, matere greda Matere v srce zadete, de smrti ranjene. Se to noč ao v lastnem naročju gledale svojo deco v smrtnem fcaju. Gledale, kako vihre njihov up, kako umira njihova ljubezen. V obupu šujejo: Kdo je kriv? Da, oni, Id so ded očete ubili! V bolesti jim krčijo Teeti. Matere — Istrenke — levinje. Sedaj gredo; zavoljo otrok gredo s sekirami in krampi le zakaj pripovedujete meni~| jfi^t* more več nil. Ne msrsm nič Imeti s *sko stvsrjo. Stsr ^^^ S^p" nem. "Tu »predaj množica. Nekdo vedoval siv starec, nadoma pa pridrvi Ta Ta vsi počel i trgu se ja zbrala cela proti vojni," je pripo-zahteval cigar. "Na-žerrska. Vsa iz sebe. ne slabo ... Kaj na j bi vdova je." Vaekakor jo zapro . . ., m kriči in stražnik — v "Tako, da kriči? če govori take reči." "No, kar tako pa vendarle ne moraš zapreti ženske, kl je izgubila Svojega moža . . . Ce Je pa svojega moža izgubila. To ni malenkost." "Navsezadnje pa tudi domovina ni malenkost. In ... naša knlture, a ne?" Starec je prižigal cigaro: "2e prav, seveda ... domovina ... seveds ..a če žena svojega moža .. • "No da, to imate apet prav." "Izgubi, potem psč lahko vzroji. To ja razumljivo ... Kar črno jih je. Računsm, da jih Je tri tiaoč. Ca jih ni štiri tisoč. Ženske kriče ... Prav kakar da bi visele na križu, kakor da bi vsaka visela na svojem križu. Govor Prav tako je ki so stali krog onemelega natakar, Sicer pa se je še dolgo čudil, da ni doslej že več vojnih vdov "Da, najbolje Ja res, da se ne brigamo za te stvari." mislil marsikdo ismsd mož, kričeče vdove agenta, krog rja. Ženske niso mislila tako; bilo je med njimi mnogo vojnih vdov in mater, ki so izgubila svoja sinove. Strežnik Je dejsl: "Nehajte zdaj s kričanjem." Vdova je kričala: "Jaz kričiml" Nekdo je dejal: "Zaprli jo bodo.", In je odfel domov. Natakar je stal na prevrnjenom voau. Električna ni mogla voziti daljs. Kočija«! so stali na kozlih, ljudje so stegovali svoja telesa skozi okna kočij, poševna kakor gotski liki. Množica Je naraščala. Tudi stranska ulica, ki vodijo k trgu, so bile že črna ljudi. 8trašnlk je zgrabil vojno vdovo za rame: "Zdaj pa domov." "Domovt Ali Imam dom?" Njen ameh je bil živalsko rjovenje, is tisoč šensklh ust Ja izzval zssmshljiv krohot 8 kratkim sunkom se je Iztrgala iz stražnlko-ve pasti. Posmehljiv in nevaren ženski obraz je planil strežniku pred oči: "Pojdita vi domov v dom, v katerem nikogar več ni." "Narazen zdaj!" Je kričal stražnik. "Ne silite v nesrečo." . Vsem vojnim vdovam ja bilo do smaha. "Sem le nesrečna. Bolj ne morem biti," je kričala agentova vdova, vedno s istim živsl-sklra rjovenjem, respaljenim od bolečine. (Daljs prihodnji*.) zopet aaš najbolj priljubljeni dramski pisatelj!" 60,000 tr.; 57,275 jih vlače nad 100,000 fr.; 3,635 jih ima nad pol milijona fr. in 861 prejema nad ki ga povzroča vselej Uudem selita* ptic, ae tiče posebno lastavic in hudournikov ali brizg. Izvrstni opesovaki ao mogli slaati letos priti do prav zanimivih dognanj. Hudourniki na priliko zapuate kako pokraji no 14. avgusta, drugo pa 17. Redko zapaziš v Angliji še katero ptico v .zadnjem tednu avgusta. Ta točnost in ta pokornost nasproti koledarju — bolj ko na •proti temperaturi — ae ni še nikdar razložila. Težko pač ae je ubraniti misli, da svetloba neposredno vpliva na odhod lastavk. Znano je, da številne ptičice zo-bljejo samo, kadar je dan, in da naglo pogineja Če nimajo zadostne količine živeža. Kis poskus HO že davno naredili na lonkonakem zoološkem vrtu, kjer so uvedli električne svetilj-ke, da ae podtfjšfjo ure za krmljenje. Tako ao rešili mnogo malih atvorov, ki bi •tne prehrana preminuU. dan Hitro ugasne, so ure zorzno-sti predolge in ptica, ki nima dovolj zobanja, sa mora izseliti. Ptttarji bi lahko dognali, ali krilato bitja ne bi lagije navadilo svoje sužnoati po električni luči. Oni imajo klji|f do nekih tajnosti, ki niso dostopne preprostemu opazovalcu narave. miUjon. Nečuveno pa m vidi, da ti davkoplačevalci štejejo državi 2,48.1,416,200 frankov dohodnine. Ako ae še pridado "cedularni" davki, dobimo 8 mi-lijard 634,643,728 frankov torej šestino francoskega proračuna. — Ali bi hoteli poetati moja žena, gospodična? — Oprostite, poročena. gosi>od, sem že SOBOTA. 20. DECEMBIU ...... ■' i Navarnoati zaprtnice otfrajMj. SmSÏ ÜsTf^ü! S lisvS. ■ i a, a ^^ guM,bmmu tiMMkAIMMaai MARMITE SI HEÏMK tMSVETA' (sselm) i. N. 9. Iišstil : "• t. tedas kemije m ssšaj lakke aaratt ■» 1st Prsevsu u dv# sM tri «feas Is s— draMas ia la s—gaasslrs k «si rifeHaŠsle pri siiisiiata SU» sa tsda£ ss ha te prištela k aareiaiaL ml »rištejsa»say, Sva a> tri Usas la raffias k sal aaračatnL Tars) ssšaj ai v Sieks, rsH, da )s Iht tr*-» »sas S. N. P. J. Ust Prsevsta Je vaša lastalas la retar, ). v vsaki šrašftal asfcde, kl M rad «tal Ust vpek šaa. Torej ssds) l».t. Míes tmH TI aareüte aa šasvalk PrssrcU. Ceas Ista Prasv*s Ja: Ca OUsre Is Gkiasge Is-17 JS îîgSaX ,Î5 Finančno mhiiatnitvo je objavilo nastopna številke o francoskih davkoplačevalcih. L. 1020. je bilo vpisanfli 1,982^42 državljanov, ki so plačali dohodnino. To ni bog ve koliko, če pomislimo, da šteje Francija 40 milijo- lanimi- M. Valit: MATERE ISTRANKE Stis- l J udje gredo po opravkih njeni, zaviti, brze. "V urad moram," se domisli ob osmih k. u. k. ekonom. Popije kavo. Zapenjaja si črna s kožuhovlno podloženo suknjo, naroča: "Da. M ici, raka db desetih, in potem pol litra terana. Torej, ds ne pozabiš, pol litra črnega in raks! Stopi na ulico. "Za vraga, danea Je močna," gs zanese dva koraka nazaj. Pred oknom urada še čakajo v dolgi vrsti blede, suhe. od mraza ln burje drhteče lene. Na ozre se vanje. Nekaj se Jih mo prikloni. Vstopi. Sluga. Mate, mu obe-Hrez he»ed '*l suknjo In ponudi časopis. Be-v gruč«». 1 re poročila ls bojnih polj. Re-jen obraz mu žari v veeelju. "Zopet zmaga T "Odloži, sede ln piše: "Am 13. Februar UIT." | "Mate. danes pridejo Seljan-ke. ali ner | "Danes? — Domačinke. Herr Ekonom." "Gui" ln pripiše: "Stikowsz. 70." jezdijo, na «»lih' "Mate. odprite!** več In več jih| nt Mjti# VrgU vi valovi. "Ana Rubič" posova ekonom nevoljna Pred oknom naaUne šum. Ana stopi k oknu. Bleda in mr-lava. Velike črne oči saplčl na- Bilo je leta sedemnajstega. A v ctrija je Ae živela tem mogoč-rnjAa nazunaj. čim bolj Je bila trhla znotraj. Samo nebeAko solnce m- je čudilo takrat, od-kaj Je človeški rod tako otroško razigran. da ne neha vesele voj. ne igre. Kako je bilo takrst, čujmo! • V Selu Ae je «lanilo. Burja je Krila preko Utre. Drevesa no se rujala v l»ol««činah, grmovje je c\ Ihlo. ogli so lavijaje tulili. .Mra/ je rezal do kosti. Po ulicah «e bore z burjo mrke, temne postave, ne utekajo na trgu Kata. Mara. l.uce. Stana. Nina, Zora . . . Sedajo ns oaličke Ulica jih jemlje "$tr i k«--t aro v niče" m» njimi allai Na |n>lju rmnl zidovi vihrajo v burji črne rute Cmr*i\ nice jašt jo. Vedno prihaja. Kute vihrajo, glas<»\i se pode med zidovi, oči se hI», skajo. Kakor da čarmnke jez- dijo na Učko, na ples. • Vas $tiko\ac se >e prebudile lomi. Kata, Mara, Lace, Jala. levinje planejo v orožnike: "Kal? Branili boste r "Morikir "Može nam ubijate!" "Otroka morite r "Sedaj močete ie nas?" "Daj, Kata!" "Udri, MaTo!" Orožniki st> obkoljeni.' Vrata podlašajo. "Kri! Kri!" Kato odnesejo. "Morilecf* plana Mara in zamahne s sekiro proti'sablji. "Moža si ubil, cftróks, na ubij Ša mene!" 'Samokres sikna v stran. |fare razgali prsi vsnj "Ns, ubij ms, če iipsš, na daj!" "Samo Še eno udari!" mu zagrozi Jala s krampom. rtfcože!" '«MorilciI" "Udari!" "Otroke!" "Kruha!" leti v obkoljene in upehane orožnike. Namen so dosegle. Orožniki ne morejo do urada. Izpred urada stopajo z vrečami natovorjeni, ponižni oslički. Stana, Lucs, Zora . . . stopajo ob njih. Doihov gredo, nesejo kruh. Pred uradom Obstane avto. Ekonom je bil pozval na pomoč. Noži se zasvetijo, povelje vrže burja med zidave. Salva ... koraki ... obkoljene sa Sekire so pobrane. Mara, Zora, Nina • . . stopajo v avta e hfot In takrat j+Mlo v Istri dobro. Misar JI so delali krete, vanje so polagali okostnjake žen in otrok, kl so sa lakošo umirali. . nov duš. Raadelitav pa je sanim vejša: 1 ¿00414 državljanov ima dohodkov do 80,000 frankov; 170469 jih izkazuj« dohodka nad -Vsslej kako« Utre aH «s se piesstt pieš ed dražiae la ho sahte^l sam i moral tisti šla» is dattšaa droftina, M Je teka SkspSe Prosvete. to takoj ----— - vsoto llitu sa te vssts -i SNPJ, mmu. J TtooN^nstoredovoljnih odjemakev ja najboljii dokaz o nsM vzornl in Imejte j vidiku tudi boMtol islet v atere ^omovino, a mjboljihni parnfld la a aodekrraajem najbolJMh kdinienih voditdjev. Za Ivaa. pojasnils ss obrnita na: KJUPAIAMEIKAII STATE BANK 1900 BLUB ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. ravnost v ekonoma. Mate ji vss-ma vrečica "Kilogram bale, tri koruane", naroča ekonom. Ona vstrepeta, oči ae ji zasvetijo. Udarite bi , zadavila. Toda presiti mora. Povesi oči in prosi: "Prosim, gospod, imejte usmiljenje. sedem Jih joka doma, lačni so, umirajo, saj še prašek, proaim . . . !" "Mara Ivetič," pozove uradno ekonom dal je. V Anine roka pa loži Mate po aredlni prevazano vrečico. Koščeni prsti se Je tre-petaj« oklenejo. Ekonom kliče. Vsaka dobi po postavi. Objokane odhajajo preti domu. "Zora Je ..." — beeedo mu prekine hrup pred oknom. "ženske so si v laseh. Seljanke so prišle In se drenjajo k okna." pojasnjuje Mate. * "Mete, napravi red. sicer jih s orotniki razienem ln zaprem. Potem naj pogineja mrdneT ' Hrup narašča. Ekonom nejevoljen cepeta s nogami. "Naš rad Ja danss!" plane drobna Stikovčaaka. . "Na* dan je danes!** odgovarja Seljanka. Mate zapre okno. Raaburjeal ekonom vrti ktjakico na telefonu. "Naš daar "Ml košema!** flhskaspsai jsis arama v "Kruhs nam dajte!** j prerodi h. Ce M se sgadU w U pvoje otroka ga hočemo r tudi pri oaa,bi postal Shakes- Londonalrt Šopknlk ,mVl. Fr. prinašs porazno novico, da hoče Bernard Shaw prevesti Shakespaarjava dela . . . v aa-gleAčlno. Ta kftuttne Igre nima. jo namreč v domovini nobenega odmeva in sa redno izvajajo pred prašno dvorano ali kvaflja-m u sa šolsko Mlnstva Msd tem imajo As vedno velik uspeh v tujini: na Francoskem. Nemškem. v Italiji In povsod drugod. Kaj to pomeni? Shaw pravi: "Ta pojav nI v nobeni avaai s višjim aH manj 'indavoUlvIm umeva-njem pri občinatvu in nI govora o tem. da bi MU splošno človeški Shakoepearjavi Junaki kjvkali bližji temo naskmalnamu ju di naaadnjaštva k če ne napolni pri tek pradalavak. Vs« Ja kriv Shakeepsdtjev sastareh Ja-sik. Včasi Ja težko umljiv in vedno tako nadut, da «a ai aihše zmožen s užitkom poslušati. V drugih deželah sa predvajaj* SPREJEMA VSA V TISKARSKO ONT SPAIAJOCA BELA Tiska vabila m veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarji, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO ÉLNJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarna. Can« smerne, unQsko dab prva vrste. Plftlts po informacija aa imalov: 8. N. P. J. PRINTERY 2W7-59 So. Lmlab Anw CHICAGO, ILL. t .à a» • i ■ •» 1 4 i * ■^jQttfc't't y^Sf ■•£ ^.■^StU.i l \**VL*É ¡»A. j^t • ' vv' « efl >1' .ahb >j> Li hm 1 * TAM CB DOBE NA tEUO TUDI VSA U8TMEMA POJASNILA