štev. 225. T Ljubljani, t torek, dne 4. oktobra 1910. Leto XXXVIII. ss Velja po pošti: e= Za oelo lato naprej . E tt'— ■a pol lota » . » IS*— ■a četrt » » . » sa od meaoo » . » sa Nemčijo oelolotao » sa ostalo lnosenutve » 36"— sa V apravnlštvn: s= Sa oelo leto aaproj . I 22-40 sa pol teta » . » U'20 ta četrt > » . » 6-60 sa en meseo > .» |-B0 S pollllanjem na dom lUtae na mesec 2 K. Posamezna it. tO v. inserati: Enoatolpna petllvrata (72 mm): aa enkrat.....po 15 t ta dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat , . . . » 10 ► sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 Tlnarjer. Pri večkratnem obj.ivl|en]n primeren popust. : Izhaja:= vsak dan, lsvzemšl nedelje In srainlke. ob S. nrl popoliae. K*" Uredništvo je v Kopitarjevi nllot štev. 6/OL Rokopisi sa ae vračaj«; neirank Irana pisma s« se = sprefemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P olitičen list za slovenski naro d ■ Opravnlštvo je v Kailtarjevt nllot itev. 8. TGS = Sprejema narocu.uo, Inserate In reklamaolje. = - Upravnlškega telalona štev. 188. -—:—: Današnja Številka obsega 6 strani. Čudni odmevi turinskega sestanka. Menda ni še noben sestanek dveh ministrov sosednjih držav vzbudil toliko pozornosti in pisanja, kakor sestanek Aehrenthala s svojim laškim kolegom di San Giuliano. To je dokaz, da so se pač vršile zanimive in važne reči: kaj, tega pa živ krst ne vč, razen diplomatov seveda. Najbolj je presenetilo javnost, da je laški kralj Aehrenthalu podelil najvišji laški red — Sveto Annunzijato. Republičan Evgen Chiesa je vložil zavoljo tega interpelacijo. Oficiozna »Tribuna« ga zavoljo tega hudo zmerja, češ, skoro trideset let je preteklo in tro-zveza se je izkazala kot najvažnejši faktor evropske politiko, in kar je glavno — koristna za Italijo, ki se je pod zaščito trozveze mogla tako visoko razviti. In ta trozveza je še danes za Italijo največjega liaska. Torej bi melis oni prav, ki trdijo, da je oficielna Italija res — če ne s srcem, pa z možgani — na naši strani, ker je v njenem interesu in ker se od Francije, Rusije in Anglije nima nič nadejati. Čemu pa tedaj utrjuje mejo? Laška javnost pa je gotovo vsa zoper nas. To so zlasti pokazali dogodki na Beneškem. Tam so nedavno Lahi zasadili na Cima Dodiei laško zastavo, čeprav je vrh avstrijska last. Naši orožniki so jo sneli. Nato so laški turisti šli ponoči iz Asiaga in prepleskali križ z laškimi barvami. Naši orožniki pa niso odnehali in so — ves križ odnesli. Lahi so zaradi tega bili silno razjarjeni in ravno ko je bil Aehrenthal v Turinu, so aranžirali zopet pohod in se zbrali v Asiagu, da zopet poneso na vrh zastavo. Župan jim je celo obljubil godbo. Zdaj pa pride od prefekta povelje, da se ima ta pohod na vsak način preprečiti. Poslali so pod vrh celo kompanijo alpinov, da niso mogli turisti z zastavo na goro. Kdor pozna laški temperament, si lahko misli, kako bo to na javnost vplivalo, tembolj, ker je laško beneško ljudstvo trdno prepričano, da je Cima Dodici laška. Kar se tiče laške univerze, pravi turinska »Stampa«, da se je o njej pač govorilo, da je pa Aehrenthal izjavil, da mu je v tem oziru zavoljo velike opozicije v parlamentu zoper to zahtevo nemogoče dati trdnih obljub. Pogodba med Turčijo, Rumunijo, Avstrijo in Ogrsko straši še vedno dalje po laških listih, ki pravijo, da je Italija zopet od Avstrije prevarana. Res — čudna soseda sta to! Siajni shod S. L. Š. v Starem Trgu pri Pollanah. Ni še dolgo od tega, odkar so liberalci v Starem Trgu pri Poljanah naše poslance psovali, ometavali z gnjilimi jajci in jim mačjo godbo napravijali. Razmere so se pa temeljito spremenile; ljudje uvidevajo, da naši poslanci v prid kranjskemu kmetu res delajo; kar bi bilo pred nedolgim časom nemogoče, se je včeraj dogodilo v Starem Trgu. V soboto popoldne so je peljal dož. odbornik profesor Evg- -Tare črez Kočevje v Stari Trg. Že na potvi so ga pozdravili v prijazni vasici B r e z o v i c a odlični možje iz Predgrada in Starega Trga in drugi. Bili so med drugimi gospodje: župan občine D'Ole .Tonke, Rade, Butalo, Pavel Majerle in so izrazili svoje veselje, da morejo pozdraviti v svoji sredi kandidata S. L. S*. V več vozeh so se nato odpeljali pjrotf Staremu Trgu. Precl Predgi*adon£ jo sbil napravljen slavolok z napisom.: Žlycl bodoči poslanec S. L. S.!, na drugi* sira ni pa: Živela S. L. S.! Da -fm& nttttMflfcitt-ka v tem okraju res požrtvovalne može, priča dejstvo, da je g. Butalo izvršil neko naročbo od g. prof. Jarca, za katero je potreboval colo noč in so je še-le proti jutru domov vrnil. Liberalni kandidat Gang! je pred štirinajstimi dnevi zboroval v Starem Trgu na nekem dvorišču. Zato so pa naši možje sklonili, da se mora naš shod vršiti javno na najlepšem kraju pred cerkvijo. Zbralo so je na shodu nad (300 ljudij, med njimi črez 300 zavednih mož; navzoči so bili vsi župani starotrške okolice, pa tudi g. župana iz Starega Trga smo videli. Ob 11 uri je otvoril shod g, Kregar in razložil pomen shoda. Nato nastopi kandidat g. profesor Jarc, burno pozdravljen od vseh strani. Zahvalil se je za lep vsprejem in povdarjal, da je prav, da se možje v toko lepem številu zborovanja udeležujejo; on hoče stopiti v stik z volivci, da izve njih potrebe in želje. Pred štirinajstimi dnevi je tukaj v Starem Trgu nastopil liberalni kandidat Gangl. Po poročilu »Slovenskega Naroda« je tako milo govoril, da so se ljudje kar jokali (splošen smeh). Mogočo je to, ker je g. Gangl pesnik in piše povesti. Jaz nisem no pesnik, pa tudi povesti ne pišem, pač pa mislim, da smem reči, da sem kot poslanec vedno svojo dolžnost storil. In to jo glavna stvar! Čudim se, da so se liberalci vrgli na ta okraj, ko imajo doma v Ljubljani med sabo same preklarije. Nadalje pobija laži, katere trosijo liberalni agitatorji po Boli Krajini, češ, da je naša stranka kriva, da Ilribar ni bil potrjen. Nato jo opomnil g. kandidat prof. J a r c, da so se v nekem zakotnem listu v zadnjem času trdilo dve laži. V prvi se trdi, naj belokranjski možje volijo pri nadomestni državno-zborski volitvi njihovega rojaka G an-gla, ne pa tujca Jarca. V novomeškem kapitelju, v krstni knjigi se vsakdo lahko prepriča, tla som rojen v Novem mestu in da so moji starši kmečkega pokol jen ja novomeško okolice. Druga laž jo, da se jaz in dr. Evg. Lampe voziva s svojim avtomobilom, da kupujeva mline za deželo itd. Ne bi bilo napačno, ako bi jaz imel svoj avtomobil, in tudi dr. Lampe bi se ga gotovo ne branil. Avtomobil jo mojega prijatelja in ta nama ga je dal pri neki zelo nujni stvari na razpolago, to pa n?rrrr~iu i i Tirn.snjrrr ' V Starem Trgu, tukaj v Vašem kraju, — je nadaljeval gosp. kandidat profesor Jarc — je bila upravičena nevolja. Obljubovalo so jo vedno, n storilo se ni nič. O vaših cestah, katere so sedaj gradijo, so je govorilo že pred 30 leti. Dobil sem akt v deželnem odboru, datiran z letom 1884. Takrat pa so imeli liberalci z Nemci deželne vajet o v rokah in tem se imate zahvaliti, ako za Vas in pri Vas ni ničesar storilo. S. L. S. ima sedaj približno tri leta večino v deželnem odboru. Storilo se je, kar se je dalo v tem kratkem času; storili pa bodemo tudi kolikor mogoče za Vaš okraj. Nasprotniki agitirajo, d»1 so se ceste začele graditi samo radi volitev; kakor hitro pa bodo volitve končane, se bo z gradnjo cest prenehalo. To je laž. Gosp. L o n č a r i č je prevzel cesto, podpisal pogodbo, da ceste do meseca julija prihodnjega leta popolnoma izgotovi. Kdor pa pozna gospoda-Lončariča, ve, da je še zmerom držal besedo in da jo bo tudi v sedanjem slučaju. Pri tem se mora pa še nekaj pribiti, da spoznate Vaše prijatelje. Radi Vaših cest je deželni odbor vprašal črnomaljski cestni odbor in zahteval, naj cestni odbor svojo izjavo pošlje v toku petih dni. Več Starotržanov jo naprosilo znanca g. M a z z e 1 c t. a, naj se gotovo udeleži odborove seje črnomaljskega cestnega odbora, čigar član je. Gosp. Mazzele je tudi obljubil, da se gotovo dotične soje udeleži. A kdo ni bil pri soji, da bi se bil zavzel za Vaše ceste? To je bil g. Mazzele. Mož je svojim prijateljem tukaj v Starem Trgu obljubil, da se bo udeležil seje, ali besedo je snedel. (Ogorčenje med možmi in slišale so se razne pikre opazke.) Gosp. profesor Jarc se je nato temeljito bavil z vprašanjem belokranjsko železnice. Poudarjal je, da je bil z gospodom deželnim glavarjem Šuk-1 j c t. o m v železniškem ministrstvu, koder so jima je zagotovilo, da se železnica prav gotovo gradi. Železnica bi se bila že gradila, denar je bil že pripravljen, vendar se je porabil za vojaško namene ob času aneksije Bosno in Hercegovine. Govornik je nato poudarjal, da sta z deželnim glavarjem Š u k 1 j e t o m na Dunaju intervenirala na merodajnem mestu tudi, da bi država dala podporo za zgradnjo cest. v Bell Krajini. Vlada jo dala in hoče še dati velike vsote za gradnjo cest v Dal-bi ne dala tudi za Belo Krajino, katera, je ravno tako potrebna. Gospod kandidat profesor Jarc je poudarjal, da bo v deželnem zboru sklenjen tudi cestni zakon, in sicer tako, da so ne bo tako godilo, kakor sedaj, ko jo moral dr. L a m p o k soji črnomaljskega cestnega odbora priti, da so se Vašo ceste sploh v pretres vzelo. Govornik je odločno poudarjal, da S. L. S. ni maščevalna stranka, to se vidi na tem, da akoravno so dr. Lam-peta v Starem Trgu pred nekaj časom psovali, obmetavali z jajci in ropotali, vendar se on ni maščeval, kar bi se bil lahko, marveč je ravno dr. Lampe kot referent v cestnih zadevah toplo priporočal Vaše cesto, da se grade. Celo tako daleč jo šlo, da je dr. Lampe trdil: Bil sem sam doli v Starem Trgu in prepričal sem se, da so ceste res zelo nujno potrebno. LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) »Več ponuditi ne smem,« odvrne Salurij srdito. »Določeno vsoto sem prekoračil že za petsto sestercijev. Več ne smem. Naj jo ima ona.« »Ne srdi se, Saturij,« reče uradnik, »kajti ponudba še ni vse, treba jo je tudi plačati. Za sedaj imam ponudbo za petnajst stotakov od tebe. Ako nima ta velikodušna, toda neznana gospa gotovega denarja pri sebi, zaključim dražbo s to vsoto. Ali razumeš, gospa?« »Prav dobro,« odgovori stara ženska. »Ker sem nepoznana v Rimu, sem prinesla denar seboj, ker tujci se ne morejo nadejati, da bi se jim dajalo na upanje.« »Denar seboj 1« zajeclja uradnik. »Dvatisoč sestercijev seboj! Kje pa imate ta denar?« »Kje? O, v moji košari ga imam in mislim, da bo dovolj. Naprej, dobri gospod, jaz sem stavila svojo ponudbo. Ali da oni častiti gospod še več?« »Ne!« zavpije Saturij. »Ako on ne gre dalje in tudi nikdo drugi izmed častitih gospodov noče več ponuditi, ali potom dražbo končaš?« ca voraša starica. »Oprosti ako te nekoliko silim, plemeniti prodajalec sužnjev, toda jaz moram še nocoj odpotovati v Cenlum Cellar, kjer me pričakuje moja ladija; zato ne morem tratiti časa.« »Sedaj je uradnik uvidel, da mora sprejeti najboljšo ponudbo. »Ponujenih je dvatisoč sestercijev za št. 7, naprodaj po ukazu imperiator-ja Tita in z njo vred njena ovratnica z biseri in posestvo, do katerega bi kot svobodna ženska imela pravico. Ali da kdo več nogo dvatisoč sestercijev?« vpraša in pogleda Saturija, ki je zmajal z glavo. »Ne? — Potem — prvič drugič — in — tretjič! Izjavljam, da je št. 7 prodana in da se izroči kakor hitro se plača denar gospoj — oprosti, gospa, kako ti je ime?« »Mulier.« Pri tej besedi so je navzoča družba na ves glas zasmejala. »Mulier?« je ponavljal voditelj. Mulier — ženska?« »Da, mar nisem ženska in katero boljše ime morem nositi, kakor je ono, ki je nosi ves moj spol?« »Da povem resnico, vi sto tako zaviti in zagrnjeni, cla moram verjeti vaši besedi,« odvrne uradnik. »Toda naredimo konec tej burki. Ako imate denar, pojdite z menoj v plačilnico, da mi tam odštejete denar.« »Z veseljem gospod, toda prosim vas lepo, vzemite deklico «oboj Ona je predragorena in nerada bi jo pustila med temi uglednimi toda razočaranimi gospodi.« In šla je tudi Mirijam z Nehušto in sužnjem v sobo z blagajno »liufifa odloži košaro in reče: »Vzemi in štej.« Uradnik pogleda vanjo in zapazi celo vrsto lepo zložene salate. »Pri Veneri!« zavpije in se razjezi. »Le počasi, prijatelj,« voli Nehu-šta, »take vrste solata rase samo v rumeni zemlji. Poglejte,« in ko jo dvignila zelenjad, odkril so jo spodaj samo lepo zložen zlat denar. »Prodno začneš šteti, so prepričaj, da so pravi zlati.« In začel je pregledovati denar, ki ga je jemal iz jerbasa, ga grizol s svojimi zobmi in ga metal na rnramor-nasto mizo, da jo zvenel. »Denar jo pravi,« je rekel. In naštel je denarja enajst slo sestercijev v tej košari. »Nekaj bi bilo,« reče, »samo to še ni vse.« Nehušta namigne služabniku in ta privleče drugo I iosarico, iz katero so kmalu našteli še devet sto sostercij, to je obojega skupaj blizu štiristo tisoč kron v našem denarju, pa ga jo še precej ostalo v košari. »Ali si čarovnica?« vpraša uradnik Nehušto. »Mogoče. Kaj jo na tem? Toda nerodno je nositi toliko tega blaga zopet nazaj. Ali ne bi hoteli vzeti nekoliko pesti zase in recimo kakih desot zlatov za vašega pomočnika? Da? Dobro, samo prosim, da izpolni najprej to listino z imenom, ki ga povem in s tvojim kol pričo. Tukai ie — Mirijam, hči Do- masa in Rahele, rojena v letu smrti Heroda Agripe. Podpisal si in tvoj uradnik tudi, mislim. Sedaj pa vzamem ono listino. — še eno stvar; ali drže iz tega urada še kaka druga vrata? Rada bi se umaknila po drugi poti, ker dekle je zelo virujeno in zijalov je imelo danes že tudi dovolj. Bodi tako prijazen in pomudi se še nekoliko tukaj, tvoj uradnik naj pa nas spremi po trgu. Ta-Io plašč v kolu bi rabila za deklico, ker zvečer je hladno. Pet zlatov, mislim, da ne l)o premalo zanj. Sedaj pa, gospodje, lepa hvala! Mi pa odidemo, naš vodnik jo pripravljen. Sluga, vzemi košaro, sedaj jo boš ložje nosil, ker so je precej oddahnila; ti pa, dekle, vzemi drugo. Dobro je zate, da se takoj poprimeš dela, ker zato sem te tako drago odkupila. Zdrav, gospod blagajnik. upam, da si zadovoljen tudi ti?« poslovi se Nehušta. »Zdrava, gospa, zadovoljen popolnoma, samo rad bi, da bi se na takem potu vsaj vsaki mesec enkrat srečala. Skrivnostna je tvoja kupčija, zanosi se name, jaz no izdajam skrivnosti, ako som zanjo dobro plačan.« Sluga jih spremi iz trga in so poslovi. Ko so že odšli, stoji še vedno na vogalu in gleda za njimi. »Čudno, jaz tega ne razumem,« zamrmra in se hoče vrniti. V tem hipu pa stopi k njemu oni trgovec, ki se je tudi udeležil dražbe. »Prijatelj,« reče Demetrij, »kam so zavili li ljudje?« Gospod deželni odbornik profesor J ar c bavil se je potem tudi o vodovodu, kateri naj bi bil speljan po Starem Trgu in okolici. Ako se napravi in uresniči prvotni projekt, bo veliko vzdržavanja. Treba bo s strojem iz Kolpe dvigati vodo itd. Vzdržavanje te naprave ho stalo več tisočakov vsako leto. Deželni odbor pa ima veliki projekt, veliki vodovod Ribnica—Kočevje. Za premisliti bo, ako bi ne bilo pametneje kar ta nameravani vodovod potegniti naprej na Stari Trg in okolico, kor bi na ta način odpadli vsi vzdrževalni stroški. O tem se bodo občine svoj čas imele izreči in takrat bo odločilno. Tudi pri Vas treba še več cest zgraditi, pred vsem cesta Radence-Lušico. Nadalje se je g. kandidat bavil z deset-milijonskim posojilom in z denarjem, ki ga bo država prispevala. Naglašal je tudi, da bo deželni zbor tudi sklenil zakon za prisilno zavarovanje proti požaru, za zavarovanje živine itd. Predlog za deželno zavarovalnico je že star, vendar pod liberalnim gospodarstvom stvar ni prišla naprej, ker je oviral vedno Hribar, ker se je bal, da bi banka »Slavija«, katere ravnatelj je ravno Hribar, preveč ne izgubila, s tem pa izgubil tudi Hribar svoje dohodke pri »Slaviji«. Tako so liberalci' vedno deželno zavarovalnico odrivali. Zavarovanje bo prisilno in najbolje bo, ako se vpelje, da bodo kmetje že kar pri davkih plačevali prispevke. (Splošno odobravanje.) Šola je tudi potrebna. Dandanes kmetu ne zadostuje, je poudarjal prof. J are, ako se nauči samo nekoliko pisati in brati. Vsak kmet mora dandanes napredovati, treba mu je, da izve o umetnem gnojilu, da se pouči o modernem gospodarstvu itd. Učitelji naj bi učili bolj praktično, kakor doseclaj, sadjerejstvo, živinorejstvo itd. Tudi za ženske bo treba vpeljati, da se bodo že v šoli učile gospodinjstva. Gospod profesor J a r c dotaknil se je tudi draginje in poudarjal, da so ravno prekupci krivi sedanje draginjo, zlasti v večjih mestih, koder imajo vso kupčijo židje v rokah. Pozival je navzoče, da naj pošiljajo svoje sinove v zadružno šolo, da se tudi tam izobrazijo o zadružništvu itd. Kandidat J are je govoril potem o nujnosti verskega prepričanja ter poudarjal, da je človek, ki nima vere, podoben živali. S. L. S. hoče, da bi se vsem dobro godilo, ne tako kakor liberalci, ki bi radi, da bi se samo par liberalnim mogotcem dobro godilo. Končno je poudarjal gospod profesor Jarc, da sta vera in narodnost vzor belokranjskega ljudstva, katera vzora sta tudi last Slovenske Ljudske Stranke in da se bo to ljudstvo še tesneje oprijelo te stranke. Belokranjska železnica bo pa, ko bo tekla, in to bo kmalu, prepodila vse tiste liberalne megle, katere se sedaj še vlačijo po lepi Belokranjski. Govoru g. prof. Jarc a je sledilo burno odobravanje in Zivio-klici. Navdušenje je bilo tako, da gospod župan Jonke občine Dol dolgo ni mogel izpregovoriti. Ko se je navdušenje poleglo in je nastal mir, se je župan Jonke v jedrnatih besedah zahvalil v imenu vsili okoliških županov starotržke okolice kandidatu profesorju Jarcu za njegov govor in pojasnila ter je pozival navzoče, naj pridno agitirajo, da dobi kandidat »Morda se pa le spomniš. Ali so šli naravnost ali pa so se obrnili na levo ali na desno. Tu imaš pet zlatov, ali pa bodalo v srce, kar hočeš.« Uradnik se ustraši, ko so mu zabli-ska pred očmi bodalo, in reče: »Na desno!« Demetrij je skokoma odšel in uradnik zopet postoji in gloda za njim. »Čudna kupčija,« je dejal sam pri sebi, »morebiti pa je imel moj načelnik prav, trdeč, da je starka čarovnica; morda je tudi dekle čarovnica, ker sicer bi vendar ne izdali toliko denarja zanjo. Kdo ve, kaj k temu poreče Doini-cijan, ko izve, da je propal pri dražbi. Njegov hišnik Saturij ima mastno službo, vendar bi jaz danes ne bil rad v njegovi koži.« Ko se vrne na trg, je uprav tedaj uradnik Saturiju prisodil ljubeznjivo deklico št. 14. Upal je, da bo tudi s to Domicijan zadovoljen. Nehušta, Mirijam in hišnik Štefan, preoblečen kot suženj, so med tem hiteli proti Markovi palači v Via Agrippa. Ženski sta držali drugo drugo za roko, vendar nista ničesar govorili; prepolni sta jima bili srci. Samo stari hišnik je neprestano godrnjal: »Dva tisoč sester-cijev! Dva tisoč za to punico! Moj gospodar gotovo ni pri zdravi pameti!« »Molči1, bedak,« spregovori Nehušta, »in ne sodi stvari, ki jih ne razumeš. Hitro odpri vrata, ker čujem, da nekdo hiti za nami.« Jarc Čim več glasov. Kakor iz enega grla so zadoneli klici: Zivio naš kandidat profesor 1? v g o n J a r c, živela Slovenska Ljudska Stranka! — in v splošnem navdušenju so je zaključil shod. Ljudstvo se je po shodu veselo razšlo, poudarjajoč da toliko nas še ni bilo skupaj na shodu v Starem Trgu, kakor to pot. Videlo se je, da vse liberalne spletkarijo ne pomagajo nič, ljudstvo se zaveda m so veti no bolj oklepa Slovenske Ljudske Stranke. Memfko-radilcalni strankarski shod. Na Dunaju so imeli minulo nedeljo nemški radikalci svoj strankarski shod. Ker gonijo danes naprej vse nemške stranke radikalci, ima kolikor-toliko pomena tudi za nas nernško-radikalni ali pravzaprav Wolfov shod. Wolf je že govoril na sobotnem pozdravnem večeru, na katerem se je norčeval iz liberalnih Nemcev, katerim nemški radikalci na Češkem jemljejo mandate. Na strankarskem shodu samem v nedeljo je Wolf naglašal, da radikalna nemška stranka ni vladna, marveč da drže le zato Bienertha proti Slovencem in socialnim demokratom, da bi ne sledila Bienerthovi Nemcem sovražna vlada. Glede na delozmož-nosti češkega deželnega zbora je naglašal Wolf, da radikalci deloztnožnosti ne bodo dopustili v smislu vlade in Čehov. Wolf sodi, da Čehi Nemcem rešijo v določeni dobi le najmanjši del narodnih zahtev zato, da bi dovolili Nemci davčne predloge. Proti češkim načrtom nastopijo nemški radikalci tudi v slučaju, ako sklenejo ostalo, stranke s Čehi mir. Ostali govorniki so naglašali, da nemški radikalci niso preprečili nemškega strankarskega shoda v Celovcu, o katerem je rekel Ilummel, da je imel namen Nemce vpreči brezpogojno v vladen voz in na katerem so hoteli resolucijo za izpre-membo poslovnika, ki nemškim radi-kalcem no ugaja. Radikalci so izjavili na svojem shodu tudi, da ne bodo podpirali agitacije za »Svobodno šolo«, ki je zgolj soc. demokraško slepilo. Glede na »Svobodno šolo« so sklenili resolucijo, ki izjavlja, da je to organizacija, v kateri se zbirajo tisti, ki se sramujejo javno pristopiti socialni demokraciji. R. Pacher je ostro napadal nauč-nega ministra grofa SUirgkha. Glede na taktiko pri ožjih volitvah se je prepustila odločitev deželnim organizacijam s pripombo, da se stranka ne sme vezati s socialno demokracijo in s krščanskimi strankami. V državno strankino vodstvo so bili izvoljeni Teufel iz Znojma, dr. Schruf iz Dunajskega Novega mesta, mestni svetnik Bobe iz Chomutova, dr. Bodinsky z Dunaja in dr. Augst iz Opave. Ostale člane volijo deželne strankarske organizacije. š »Tihotapce« uprizore prihodnjo nedeljo v Št. Vidu pri Grobelnem. š Stavka knjigovezov. Graški knjigovezi so stopili včeraj v stavko. Vzrok so plačilne diference._ Pieiojenie izlama. Mohamedanski svet se razburja, kakor se že dolgo časa ni. Pojavljajo se v njem v večji meri strasti in bojevit šovinizem. V Egiptu se gibljejo nacijo- ' Štefan urno odpre vrata in ženski stopita v hišo. V tem pa je nekdo pri-hitel mimo. in se ustavil pri vratih. »Kdo je bil to?« vpraša Štefan vznemirjen. Nehušta se oddahne, ko so se vrata zaprla. »To je bil Demetrij, trgovec iz Alek-sandrije, ki pa je nekdaj nosil drugo ime,« vzdiline Nehušta. Ženski ste odšli skozi I vežo v predsobo, Nehušta vrže od sebe plašč, strga pajčolan z obraza in objame Mirijam ter jo strastno poljublja. »Draga moja,« je ječala, »draga moja!« »Povej mi, kaj pomeni vse to, Nu,« vpraša deklica s slabim glasom. »To pomeni, da je Bog uslišal moje molitve, da sem v pravem času prišla v Rim in dobila dovolj denarja, da te rešim strašne nesreče.« »Ali sem sedaj rešena?« vpraša Mirijam. Nehušta nič ne odgovori, le prime jo za roko in jo pelje po razsvit.1 jenom hodniku v veliko in sijajno sobo in narahlo odpre vrata. Dvorana je bila pogrnjena z bogatimi preprogami in okrašena z dragocenim pohištvom in mra-mornatimi kipi. Na koncu sobe je stala miza in ob mizi je nekdo sedel, kakor da bi spal. Mirijam pa opazi in se tresoč pritisne k Nehušti. (Dalje prihodnjič.) nalci, v Perziji se dviga mohamedan-sko prebivalstvo proti protektoratu Angleške in Rusije, v Indiji je ljudstvo pred vstajo, sploh v vseh moha-medanskili deželah v Aziji in v Afriki se kažejo znamenja, da se vzbuja zopet mohamedanski verski fanatizem. Bolnik še ni mrtev. Še vedno se razteza polnmesec v velikem loku od Gibraltarja do Urala, pod katerim živi nad 200 milijonov mohamedancev. Mog®čna organizacija, ki jo je preti 30 leti osnoval Šejk Snusi, potomec prerokov, in ki jo nekaka bojna organizacija Izla-ma, katere namen je tajna propaganda panizlamitstva v vsej nekdanji arabski državi, je danes vplivnejša kakor ke-tlaj ter vzdržuje skoro v vseh moha-medanskih deželah podjetne agitatorje in apostole. Ta organizacija pripravlja že leta sveto vojsko. Znameniti samostan Giarabub pri oazi Liva, ki je mogočen arzena! orožja in municijc, je glavno središče te sekte. Tamkaj se zbirajo voditelji. Sedanjega načelnika organizacije spoštuje ves mohamedanski svet ter ima velik verski vpliv na sultana v Carigradu, kakor tudi na onega v Maroku. Z eno samo besedo more ta šejk uprizoriti splošno vstajo. iudne reči. Sestanek Aehrenthala in marki ja di San Giuliano v Turinu in avdijenca Achrenthalova pri kralju Viktorju Emanuelu, to so zelo skrivnostne stvari, ki jih um navadnega zemljana ne more razrešiti. Aehrenthal je dobil od laškega kralja najvišji red — Annun-ziato — kdor ga ima, sme kralja tikati. In vendar laški listi pišejo o sestanku čudne besede. Ne morejo se iznebiti vtisa, da obstoji med Avstrijo, Nemčijo, Turčijo in Rumunijo tajna pogodba, ki Italijo izključuje. Nadalje se boje novih turških ladij, ki so pravzaprav nemške, češ, Turčija si hoče v albanskih vodah ustvariti brodovje, ki utegne postati Italiji nevarno. Rimski poročevalec lista »Morning Post« piše, da bo Italija nadaljevala z utrjevanjem Benetk in Jakina in s povečevanjem mornarice v Adriji, kar da je njen najvažnejši problem. Mnogo laških listov piše, tla se di San Giulano ne ho dal od Aehrenthala prevarati kakor svojčas Tittoni, ki je bil od aneksije Bosno presenečen in je zato po primernem času moral oditi. Spričo teh glasov je ofici-oznp pisanje »Tribune« in »Neuo Freie PreSse« zelo majhnega pomena. Kar pa se reda Annunziate tiče, ga bo Aehrenthal lahko nosil, tudi če pride med zaveznicama do vojske . . . Znanost m umetnost. * Odlična knjiga. Mnogi najbolj upoštevani bogoslovni listi so že do-sedaj prinesli o knjigi: Erker, Enchiridion liturgicum izredno pohvalne ocene. Največjo pozornost pa je vzbudila najkompetentnejša sodba v Rimu izhajajoče strokovno - liturgične revije »Ephemerides liturgicae«, ki se smatra za glasilo kongregacije svetili obredov, in ki imenuje v svoji obširni oceni kanonik Erkerjevo knjigo mojstrsko delo »opus magistrate«. Iz obširne, skozi in skozi pohvalne ocene zabilježimo na tem mestu samo en stavek, ki se glasi: »Clar. Auctor hoc Enchiridion fideliter ex libris liturgicis, Rituumque Congre-gationis Decretis usque bodic editis, ex authenticis regestis nec non ex proba-tis auetoribus, praesertim Ephemeridi-bus Liturgicis, dissertissime redegit; unde pretiosissimum morito dicendum est, et prae omnibus eiusdem generis, usque ad hue evulgatis, exsistirnandum et, commendandum.« Na delo, ki je tako hitro zaslovelo po vsem katoliškem svelu, kot najboljše svoje vrste, in ki se že v velikih množinah pošilja no le po vsej Evropi, temveč tudi v najbolj oddaljene misijonske pokrajine, sme biti po vsej pravici ponosen velečastili gospod pisatelj, pa, tudi založništvo »Katoliške Bukvarne«. * »Zora«. Glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Letnik XVI. Zvezek 10. »Zora« izhaja vsak mesec 20. s prilogo »Prvi cveti« ter stane celoletna naročnina 4 K, za dijake 2 K. Vsebina: Naš družabni problem. (Puntar.) (Konec.) — Iz prijateljevih pisem. (J. Stenar.) (Dalje.) — Pravni študij. (Dr. J. Adlo-šič.) — Dopis iz Združenih držav. (John B., Washington.) — Visokošolsko clija-štvo. Hrvatsko katoliško-narodno dija-štvo. — Iz Krakova. — Obletnica »Po-lonije«. — »Los von Rom«. — Prosto di-jaštvo. — Malo statistike. — Glasnik. Umrla sta. — Promovlrani. — Dve promociji. — Obrambeni odsek S. D. Z. v »Zarji«. — S. Liga K. A. — Slavnostni večer v »Poloniji« na čast slovanskim gostom grunwaldske slavnosti. — Socialni kurz na Sv. Joštu. — Sestanek slovenskih katoliških abiturijentov. — Listek. »Koledarček«. — Nova Ciril- Metodijska literatura. — »Akademija sv. Karola« goriških bogoslovcev. — Socialno gradivo za visokošolce. — Ali je hvalno buditi narodno zavest? — Posnemajte! — Listnica uredništva.— »Prvi cveti«, še enkrat v Belo Krajino. (Prof. M. Štular.) (Konec.) — Pod Francozom. (Pravoslav.) (Zgodovinska slika.) (Konec.) — Na platnicah: Pogovori o umetnosti. (Franc Bregar.) (Dalje.) — Naročnina naj se blagovoli pošiljati potom čekov poštne hranilnice ali po nakaznici upravništvu »Zore«, Ljubljana, pisarna Katol. tiskarne. „Dom in Svet\ Danes je izšla 10, štev. ietošnjega letnika „Dom in Sveta" Vsebino ima sledečo: Dr. Fr. Detela, „Delo in denar" povest; Lea Fatur, „Komisarjeva hči" zgodovinska povest; Ivo Česnik, .Dve sliki"; Viktor Steska, „Slikar janež Wolf"; Dr. Jos. Debevec, „Dante Alighieri, .La Divina Comedia" prevel in razložil; Dr. Ivan Knific, „V deželi polnočnega soln-ca;" Josip Puntar, „Kaj je z arhitektoniko v Prešernu?" Dr. Leopold Lenard, „Hudournik," „Želje," „Misel," „Na poti," „Rad bi pozabil;" Silvin in Sardenko, „Pesem o domu"; Vekoslav Remic, „Druga pomlad". Slike: „Prizori iz Triglava"; Jaroslav Vešin, „Vstani zaspanec"; Janez Gehrts, „Veseli Jaka"; „Segantini"; „Spomenik kralja Ja-gela;" Slike Janeza Wolfa, „Bog oče," slikal Janez Wolf, Strop nad velikim oltarjem v Velikih Laščih," „Sv. Marka" „Sv. Jernej," „Sv. Pavel pridiguje v Atenah," „Sv. Pavel jemlje slovo od Eržanov," „Sv. Matej"; „Pred pol sto letjem;" „Ivan vitez Trnski"; „Nikita, kralj Črnogorski," „Milena kraljica Črnogorska," „Mirko, kraljevič Črnogorski". Književnost: Franc Terseglav: „Zlata knjiga slovenskih Orlov;" Urbanus „Knjiga o lepem vedenju"; Alešovec Jakop „Kako sem se jaz likal;" Janko Dolžan, „Iz dnevnika malega poredneža;" Dostojevskij „Igralec;* Šandor Gjalski, „Jurkica Agičeva;" „Publikacije društva hrvaških književnikov." Glasba; Stanko Premr!, „Novi akordi". To in ono: Ivan vitez Trnski, Aleksander Baum-gartner, Quo vadiš opera, Freudenreichovi „Graničarji" v češkem prevodu, Tolstojeva 82 letnica. Naše slike. Škandal ? Messini. V zadnjih dneh pišejo italijanski listi precej o neki temni zgodbi, ki je v zvezi z novimi stavbami v Messini. Nek angleški inženir, Pooley, je sporočil socialističnemu tedniku »Riscatto« sledeče: Pred nekaj meseci je po naročilu neke angleške finančno družbe ponudil najprej takratnemu finančnemu ministru za javna dela Luzzatiju in potem kraljevmeu komisarju v Messinf 600 milijonov lir kapitala na razpolago, ki bi se naj obrestoval po 3 5% in s katerim naj bi se nanovo pozidala od potresa razrušena Messina. Ker te dva nista sprejela ofertov, se je obrnil s primernimi načrti na mestno upravo v Messini, po katerih bi omenjena angleška družba v zelo kratkem času sezidala novo Messino, kakor tudi dovršila veliko drugih javnih del. V ta namen se je obrnil tudi do gotovih oseb, ki upravljajo visoke mestne službe ter jim najprej ponudil 100.000 lir, da pospešijo kupčijo. To vsoto pa se je označilo kot veliko premajhno, ter se je stavilo izredno visoke zahteve, kakor n. pr. soudeležbo pri dobičku, kar bi znašalo okoli 7 milijonov. Ko je Pooley smatral te zahteve za previsoke, se mu je odgovorilo, da se rabi ravno zato tako veliko denarja, da se more podkupiti vplivne osebo pri mestni upravi, kakor tucli časopisje, tla upliva primerno na javnost. Pogajanja pa so se razbila. — Imenujejo se že imena, tudi v časopisju one ljudi, ki bi radi obogateli na škodo javnosti. Zlasti se brani očitanj predsednik trgovske zbornice. Poslanec Fulci je izdal odprto pismo na angleškega podkonzula v Messini, v katerem prosi ta pojasnil v tej zadevi. Posl. Cctrufelli zavrača v nekem odprtem pismu splošno vsa sumničenja glede na njegovo osebo. Razburjenje v političnih krogih je zolo veliko; zahteva se strogo preiskavo. Mogoče bo v tem slučaju prišlo še na dan, kaj se je zgodilo z denarjem, ki ga je darovala za Messino italijanska država in vsa evropska javnost. Gotovo so bodo še odkrile senzacijonalne stvari, kajti že sedaj močno smrdi vsa stvar. NEMIRI V BOSNI. V banjaloškom okraju so nastali nemiri, ker nočejo kmetje plačevati desetine. Vlada je poslala iz Sarajevo in iz Tuzle vojake v pobunjen okraj. IZVOLSKI je imenovan za ruskega poslanika v Parizu. Imenovanje objavlja ruski uradni list. PROTI UVOZU INOZEMSKEGA MESA. V gališkem deželnem zboru je vložil poslanec Stapinski nujen predlog, ki poziva vlado, da naj dovoli uvoz mesa z Balkana. Poslanec knez Czar-torski je pa vložil predlog, ki jo naperjen proti uvozu argentinskega mesa. NOVI RUSKI ZUNANJI MINISTER. Sazanov še ni imenovan za ruskega zunanjega ministra. Imenovan bo še-le, ko se povrne Stolypin iz Friedberga ali pa šele, ko se povrne car v Peterburg. »Matin« poroča, da namerava Sazanov izvesti sledeči program: 1. Ojačenje tripelentente, zbližanje z Italijo in boljše mirnovne pogoje z balkanskimi državami. 2. Prijateljsko razmerje z Rumunijo. 3. Nezaupanje v trajnost novih razmer v Turčiji, i. Prijateljsko svetovanje Bulgariji in ostalim balkanskim državam. SRBSKO-BULGARSKA ZVEZA. »Politika« poroča, da odpotujeta Stojanovič in Pacu v Sofijo, kjer se pri-čno pogajanja o zvezi med Srbijo in Bulgarijo. Dnevne novice. + Kranjski deželni zbor. Dnevni red XXVI. seje deželnega zbora kranjskega dne 5. oktobra 1910 ob 10. uri dopoldne. 1. Naznanila deželnozbor-skega predsedstva. 2. Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konca decembra 1909. Poročila deželnega odbora o dovolitvi, da sme mestna občina ljubljanska ostanek že dovoljenega posodi in pol odstotnemu obrestovanju; odo-4 in pol odstotnem obrestovanju; o dovolitvi, da mestna občina ljubljanska najame za svojo zastavljalnico posojilo 200.000 K; o dovolitvi pobiranja doklad v davčnih občinah Jasen in Vrbovo in v vaseh Vrbica in Kuteževo v svrho obrestovanja in amortizacije posojil za vodovode za celo amortizacijsko dobo. Poročila dež. odbora, s katerimi se predlagajo računski sklepi deželnega posojilnega zaklada za leto 1909, de-želnokulturnega zaklada za leto 1909, bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1909 in razkazi imovin teh zakladov koncem leta 1909., zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1909, kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1909, gledališkega zaklada za leto 1909, muzejskega zaklada za leto 1909, pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1909, normalnošolskega zaklada za leto 1909, pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1909, ustanovnih zakladov za leto 1909, garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1909, grmskega zaklada za leto 1909, melioracijskega zaklada za leto 1909. Poročila deželnega odbora: o prevzetju stroškov za cepljenje koz po državi, o napravi regulačnega načrta za mesto Idrija. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 1909. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona glede razveljavljenja nekaterih določb zakona z dne 25. februarja 1870., dež. zak. Št. 11, o šolskem nadzorstvu za posamezne slučaje. Poročila deželnega odbora: o dovolitvi pobiranja 100 odstotne doklade na vse direktne davke razen osebne dohodarine in plačarine za dobo 24 let za starovrhniški vodovod, o odpravi mostnine na mostu če/, Kulpo pri Brodu, o deželnem proračunu za leto 1911, o načrtu zakona glede izpremembe občinskega reda in občinskega volivnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Poročilo deželnega odbora glede ustanovitve posebnega zavarovalnega zaklada za deželna poslopja. — Kakor čujemo, jutrišnji seji deželnega zbora g. deželni glavar pl. Š u k 1 j e ne bo mogel predsedovati, ker je obolel. + Zdravsteni svet in Nemci. Z dogodki v zdravstvenem svetu se pečajo tudi »Deutsche Stimmcn«. Predloge slovenskih članov o slovenskem jeziku in reorganizaciji zdravstvenega sveta, imenuje ta listič »Hetzantrage«, vsled katerih je nastopilo v tej korporaciji »odurno nesoglasje«, slovenske člane v tej korporaciji imenuje goste, in pravi da je predsednik taktno postopal, da ni pripustil teh predlogov v razpravo. Mi samo konstatujemo, da so slovenski člani poslani v zdravstveni svet od deželnega odbora kranjskega, da imajo po postavi, pred katero so vsi državljani enakopravni, iste pravice in dolžnosti, da delajo v blagor ljudstva v zdravstvenem odseku brez dijet in da to svojo vlogo vstrajno in dosledno izvršujejo. Ker pa v slovenski deželi nočejo biti le »gosti«, odvisni od nemške večine, kakor je bilo to doslej v navadi, niso nameravali nič drugega, kakor da se vstvarijo v zdravstvenem svetu razmere, pod katerimi bo še le vspešno delo omogočeno. Dokler teh razmer ne bo, pa »Nemškim Glasovom« prav radi verjamemo, da bo v zdravstvenem svetu vladalo napelo razmerje. + Ivan Hribar je pripovedoval ljudem na shodu v Žabji vasi pri Novem mestu, »da je treba ljudstvo osvoboditi jarma, da ne bo za celo faro mislila ena glava«. Mi smo, hvala Bogu, veseli, da imamo vsaj v vsaki fari enega človeka, ki za faro misli. V celi liberalni stranki pa še e n e glave ni, ki bi zanjo mislila, kajti drugače si ne moremo razložiti to brezglavo liberalno politiko. Tembolj smešno je, če govori to Ivan Hribar, načelnik narodno-napredne stranke, ki bi moral biti res tista glava v stranki, ki skrbi za red in disciplino in daje smer njeni politiki, pa vidimo ravno nasprotno, da ravno od njega vsa zmešnjava v stranki izvira. Ljubljančani pa so sedaj zadovoljni, da zanje v občinski upravi Njegova glava več misliti ne more. + Iz tabora mladih. Dr. Ivan Ora- žen je odstopil kot deželni poslanec mesta Ljubljane, daje »svojim volivcem mandat na razpolago« in navaja kot vzrok svojega odstopa »nezaupanje in preziranje mlajših močij v liberalni stranki in pa nedelavnost liberalnega deželnozborskega kluba«; vsled takih nezdravih razmer noče več prenašati nikake politične odgovornosti, ker ne more izvrševati mandata tako, kot bi ga rad. Stvar je namreč ta, da je dr. Oražen kot zastopnik mladinov popolnoma osamljen v liberalnem klubu in ni voljan se pokoriti taktiki starih; starim pa ne mara za brado viseti, zato je naznanil svoj odstop. — Iz mladinske »Akademije« se poroča: Kakor se vidi, postaja razkol v liberalni stranki vedno širši; mladini se hočejo sedaj popolnoma od starih emancipirati in se popolnoma zase organizirati. Hribarjevi poizkusi, ta razkol ustaviti, so se izjalovili in sam se je umaknil v varno pristanišče starih; mladi so si izvolili na občnem zboru »Akademije« nov odbor, ki pa obstoji iz samih doktorjev in profesorjev, in enega predsednika bodočega krematorija! Dvomimo, da bodo doktorji mladim rane zacelili. »Veliko doktorjev,« pravi pregovor, »gotova, smrt!« -f Javno predavanje v Loškem Potoku je priredila včeraj »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. Predaval je dr. Vladislav Pegan o pogodbah sploh, zlasti o delavskih pogodbah in sicer s socialnega. in juridičnega stališča. Podružnica »Jugoslovanske Strokovne Zveze« v Loškem potoku se pridno giblje in ima zavedne člane. -f- V pojasnilo. »Edinost« navaja v svoji številki 1. t. m. nek članek znanega lista »Danzers Armeezeitung« o ire-dentovskem značaju koprske razstave. Pripominjamo, ¿la je ta članek d o b e-s e d n o posnet po poročilu, ki ga je o koprski razstavi svoj čas priobčil »Slovenec«. -¡- Izbacnjeni sta iz celjske Zadružne zveze Koroška in Kranjska, vsaj tako je sklepati iz poročil liberalnih listov, ki priobčujejo poročila o zadnjem občnem zboru. Pa zakaj? Koroške posojilnice so obrnile menda vse hrbet celjskim političnim liberalnim zadru-garjem, kranjske pa so pustili liberalni Štajerci velikodušno svojim kranjskim liberalnim zadružnim odrešenikom, ki se zbirajo okrog Zveze slovenskih zadrug, o kateri nam prihajajo v poslednjem času čudna poročila. Le Primorci so našli še milost, ker imajo v odboru celjske zveze svojega zastopnika, četudi ne odbornika kake zadruge, pa vsaj uradnika tržaške posojilnice. Pa naj še kdo reče, da ne napredujejo Celjani in da ne pokopavajo, oba, poglabljajo zadružništva. Sedaj se bodeta lahko objemala očitno tudi »Narodni Dnevnik« in pa »Edinost«. Pa Bog ne zadeni, da je »Edinost« liberalna. j Še nekaj o »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Socialistični »Naši Zapiski«, ki z nami gotovo ne simpatizujejo, glede družbe, kateri na konkretnih dejstvih dokazujejo strankarstvo, pišejo med drugim tako-le: »Zaradi tega je tudi naravno obnašanje socialne demokracije, da vidi t »Družbi sv. Cirila in Metoda« sedaj bojno narodno šovinistično institucijo pod okriljem narod-no-liberalne slovenske stranke. Ta tendenca. je, nad katero se izpodtikamo. In nihče naj je ne skuša utajiti, ker jo vidimo! Pokazala se je hitro po zgodovinski skupščini v Bohinjski Bistrici. Prav nam je bilo, da se je začela, takrat »Družba sv. Cirila in Metoda« otresati vpliva klerikalizma, — toda ni se znala obdržati v ravnovesju in pada je v drugi ekstrem, v liberalizem. Kakor nam je všeč ono, nam je bilo neljubo drugo. Izprva so se nekako sramežljivo zatajevali. Ko pa je »Slovenec.< s svojim znanim člankom o »Cirilmetoda-riji« potegnil zaveso izpred malika, si niso drugače mogli pomagati, nego da so priznavali opravičenost očilanja, da so liberalci in da je družba torej v liberalnih rokah in službah. Takrat bi se bili voditelji družbe lahko dviimili višje, pa bi bili vzeli v roko moderno šolstvo na Slovenskem, če bi bili znali in mogli in če bi si bili upali. Tako pa so ostali na polovičarski poti, kakor vselej in povsod, in so liberalci.« — Tako socialni demokrati, ki gotovo niso tega iz ljubezni do nas napisali, ampak ker so dejstva taka. + Svobodomiselni shod v Inomo-štu, ki ga hočejo sklicati ta mesec v znamenje protesta zoper katoliški shod, se bo po vsej priliki žalostno ob-nesel, ker so nemški nacionalci oficiel-no odpovedali udeležitev in sicer zato, ker nočejo pod komando Schonerijan-cev in socialnih demokratov, ki imajo to reč v rokah. Ti ljudje stvari s svojim kričanjem le škodujejo. Nemški nacionalci tudi nočejo poslušati Wahr-munda, ki bo poleg jezuita-odpadnika Iloensbroecha glavni govornik na tem shodu, saj so bili nemško - nacionalni poslanci tisti, ki so tega hujskača vladi izročili v obglavljenje. Zelo zanimivo je tudi, da to protiversko zborovanje najbolj pospešujejo socialni demokrati, ki se sicer za vero ne brigajo. Schönerian-ci in soc. demokrati — res lepa banda. -f Razpisani sta župniji Stara Loka v loški in Bohinjska Bela v radovljiški dekaniji. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 22. oktober t. 1. -f- Vsak deseti prebivalec član Südmarke je v Frohnleitnu na Štajerskem. Prav za prav imajo že dvajset članov nad to število. Trg šteje 1200 prebivalcev, članov Südmarke pa je 140. Kdaj bomo mogli pohvaliti za tako vnemo kateri slovenski kraj? Na delo za »Slovensko Stražo«! -f Občinski red in občinski volivni red je vlada poslala deželnemu odboru, da izpremeni še nekatere točke z ozirom na okvirni zakon. Te izpremembe bodo sprejete še v tekočem zasedanju deželnega zbora. + Prestavljena sta sodnika: Martin Zwitter iz Mokronoga v Novo mesto in Peter K e r š i č iz Črnomlja v Postojno. Imenovana sta za sodnika avskultanta dr. Franc S c h a u b a c b za Črnomelj in J. H o m o 1 d za Mokronog. — Zavod za slepe deklice bo otvo-rilo v Zagrebu društvo sv. Vida. — Odlikovan srbski pisatelj. Iz Novega Sada se poroča, da je cesar imenoval znanega srbskega pisatelja in dolgoletnega predsednika »Matice srp-ske« A. Hadžiča za dvornega svetnika. — Frančiškanski provincialat je od zadnjega kapitela v K a m n i k u in ne več v Ljubljani. — Dva dijaka bi rada dobila in-strukcije Ijudskošolskih učencev. Priporočamo ju. — Na goriško gimnazijo je prišel namestu dr. Ca pil d ra kot suplent za zgodovino in zeml jepisje g. Karol P r i-j a t e 1 j z Dunaja. — Protestanti v službi mažarizaci-je. Razen Julijanskih šol širijo v Slavoniji mažarizacijo tudi posamezni pritepeni tujci. Tako se poroča iz vasi Male Baštaje pri Daruvaru, da poučuje tamkajšnji protestantovski pastor Merny vsako nedeljo in četrtek, kakor tudi vsak dan po običajnem pouku, hrvatske otroke v mažarskem jeziku. Značilno je, da dobiva ta pastor še nekako podporo od hrvaške vlade, namreč 100 K. — Stati stotaki ne bodo več dolgo v veljavi. Neka okrožnica avstro-ogrske banke naznanja, da bankovci po 100 goldinarjev z datumom 1. maja. 1860. ne bodo več veljavni po 3 1. oktobru 19 1 0. Doslej jih je banka in njene podružnice še vedno sprejemala in zamenjavala, s koncem tega meseca pa izgubo ti bankovci vsako vrednost. Kdor ima torej kaj plesnjivih stotakov, naj jih privleče na dan, sedaj je še pravi čas! — šolske vesti. Minister za bogo-častje in pouk je pripoznal naslov ravnatelja oziroma ravnateljice nadučite-lju in okrajnemu šolskemu nadzorniku Franu Gabršeku v Ljubljani; Mariji Marout, nadučitel jici na dekliški oseni-razrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani, in s. Eleonori Mantuani, nadučiteljici na zasebni osemrazrednici v Lichten-turnovem zavodu v Ljubljani. Priznanje za mnogoletno jako marljivo službovanje pa je izrekel učiteljem Antonu Razingerju na II. mestni, Ivanu Beletu na L mestni in Ivanu I.evcu na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani ter učiteljici Agnezi Zupan na L slovenski dekliški ljudski šoli v Ljubljani. — Kot suplentke so nastavljene: Frida Spetzler in Marija Ribnikar na dekliški šoli v Novem mestu; Gabrijela Ažman v Senožečah; Justina Suša in Ana Šest v Vipavi; Amalija Stare v Postojni; Milena Debevc v Senožečah; Elizabeta Pečar v št. Vidu pri Vipavi; Adela Krištof v Planini; Lilija Mizerit pride kot začasna učiteljica na Dole in Ivana Doreani kot začasna učiteljica v-Postojno. — Pozor pred sieparjeml Opozarja so občinstvo na mladega »uzmoviča«. 15 ali 16 let starega, čedne postave Pravi, da je bil komij, vrtnar. Ponuja se po samostanih za kandidata (novin ca) in se pri tem pridno vežba v zlo glasni umetnosti — tatvini. Pregnan ji l>il že iz par samostanov, ker se je ši pravočasno spoznalo In razkrinkale njegovo svetohlinstvo. Morda bo seda, nadaljeval v zasebnih hišah in župni ščili svoje delo. Zato, pozor! Tiček s* zna izborno hliniti. V zadnjem času jt bil na Goriškem. Kam jo sedaj kreim se ne vč. Znabiti bo še na Goriškem po< skušal, če niso zanj že prevroča tla. Nagloma je umrl včeraj v Trstu finančni prokurator dr. J. F a biani star i9 let. — Poneveril je 640 K 86 v uradnega denarja umirovljeni orožnik in da car Franc B r u n s k e 1 e na Bledu Javil se je sam sodišču. — Št. Vid pri Vipavi. V nedelje 25. septembra je priredil telovadni od sok Orel veselico s sodelovanjem »Bogomile«, katera se je prav dobro ob nesla. Poleg pevskih in tamburaških točk je zlasti ugajala krasna narodna igra Medvedova »Stari in mladi«. Slav nemu občinstvu, katero se je v precej šnjem številu odzvalo vabilu, kličeinc krepki: Na zdar! — Osebne vesti. Rigoroz v morali in pastorali je napravil na budimpe škem vseučilišču Hrvat, duhovnik Viljem A n d e r 1 i č , 27. pr. m. — Pro moviral je za doktorja bogoslovja na budimpeškem vseučilišču 1. oktobra Hrvat Peter Trbulia, kaplan na Rečici Ce.,ar Franc Jožefovo ulico dob Berolin, kot odgovor na Cesar Viljerno vo ulico na Dunaju. — Umrl je v Trstu Miroslav Lonc nor. — V Trstu je umrl vitez Filip Ar telli, član odborov raznih korporacij. — Rusinje med Slovenci. Na Vrh niki se mudi ruska gospodična V. II Andrejeva. Doma je s Kavkaza. Dovr šila je višjo gospodinjsko šolo v Peter burgu. Nekaj mesecev je prakticirala na Moravskem pri kmečkem delu. Na Vrhniki hoče najprej proučiti praktično delo v mlekarni, nato pa si hoče natančneje oglodati poduk na naši gospodinjski šoli. Tu ostane pet mesecev. Kriza v Zvezi hrvaških gostilni ških zadrug. Zagrebška, gostilniška za druga jo izstopila iz Zveze hrvaških gostilniških zadrug radi konflikta s tajnikom zveze. Tudi v Zvezi je nastala radi tega kriza, ker so po pravilih morajo voliti predsednik,, poclpred-sednik, tajnik, blagajnik in osem odbornikov iz zagrebške zadruge. — Angleški turisti v Dalmaciji. Tristo angleških turistov jo s parni-kom »Dunottar Castle« na poti v Dalmacijo. Angleški turisti se bodo ustavili v Ivotoru, v Splitu, v Trojim, v Za d ru in v Dubrovniku. Dve železniški nesreči na Ogrskem. Na postaji Rakos je zavozil osebni v tovorni vlak. Dvanajst oseb je lahko ranjenih. Na industrijski železnici Olfalu jo pa skočil iz tira delavski vlak. Dva delavca sta usmrčena, dva sta nevarno, veliko jih je pa lahko ranjenih. KOLERA. V Lincu na Zgornjem Avstrijskem jo obolel na sumljivih znakih kolere vžitninski paznik Edvard Fuehreder. Na Ogrskem je javljeno ministrstvu, tla jo obolelo na koleri zopet 14, umrle pa štiri osebe. V Borovi na Hrvaškem jo obolelo na sumljivih znakih kolere šest oseb, štiri so že umrle. V Trape-cuntu jo obolelo na koleri 30. m. m. 21 oseb, umrlo jih jo osem, dne 28. m. m. sta oboleli 2, umrla pa na koleri ena oseba. ČUDNA ARETACIJA. Dne 28. sept, zvečer so v Puli aretirali sotrudnika lista „Giornaletto" in dopisnika tržaškega „Piccola" — Ambrosicha in nekega mladeniča imenom Hejdenhoffer. Do te aretacije je prišlo menda tako le; Am-brosich se je po nalogu uredništva „Piccola" hotel iniormirati o novem aeroplanu, ki ga gradijo pri artilerijski direkciji pomorskega arzenala po naročilu vojnega ministrstva. Ker pa Ambrosich menda ne zna dobro nemški, je vzel seboj v arzenal tudi imenovanega mladeniča. — Oba sta imela vstopnico, izdane od arzenalskega poveljstva. Ambrosich je šel toraj kakor žurnalist in po nalogu svojega lista. Pri artilerijski direkciji sta se predstavila prostovoljcu Micklu, ki sta mu tudi povedala, da so časopisi že poročali o onem areoplanu ter sta prosila nadaljnih podatkov. Kako ju je rečeni prostovoljec odpravil ni znano, pač pa dejstvo, da je vojaška oblast dne 28. tekočega meseca popoludne stvar sporočila državnemu pravdništvu v Rovinj, ki je odredilo takojšnjo aretacijo. Drugi viri poročajo, da je došla oblast na sled na daleč razširjeni špijonaški aferi in da je pričakovati še daljnih aretacij. Ljubljanske novice. l.j Cesarjev god. Danes dopoludne ob deseti uri jo daroval v stolni cerkvi preč. g. stolni prošt Sajovic slovesno sveto mašo za našega cesarja, čogai god je danes. Med zastopniki raznih korporacij, ki so se udeležili sv. maše, smo opazili deželnega predsednika Setnvarza, dvornega svetnika Chorin-skega, barona Codellija, deželnega odbornika dr. K. Lampeta. vladnega komisarja pl. Laschana in zastopnika magistrata Vončino, kakor tudi lastništvo ljubljanske garnizije. lj Cesarska slavnost na c. kr. II drž. gimnaziji. Lep in iskren slavospev SOletnemu vladarju l>i menovali današnje cesarsko slavijo, ki so jo vršilo danes na zavodu c. kr. II. drž. gimnazije v okusno ozaljšani dvorani ob polno-številni navzočnosti učiteljskega zbora in mladino. Ravnatelj dr. Janko Bczjak jo z ognjevito iti pesniško besedo proslavljal mnogoletno in mnogozaslužno življenje presvetlega cesarja in vnemal v srcih navzoče mladine patriotiška ču-vstva ljubezni, zvestobe in udanosti do vzor-vladarja. Tudi dijaštvo samo je s svojim navdušenim govorniškim in pevskim nastopom ter s svojim presenetljivim salonskim orkestrom pokazalo, kako lepo umeva to volopomombno slovesnost. Slišali smo, kako stremi ta vrla mladina vodno bolj in bolj na jasne vrhove prave omike in izobrazbe. Videli smo, koliko prirojenih moči se budi v naši mladini. Naj te lepo moči z mladino vred rasto in cveto, naj se povspno in posvete vzorom resnice, lepote in dobrote. Čestitamo gimnazijskemu vodstvu na tem krasnem slav-1 ju, ki bo gotovo eden najlepših listov v letošnji kroniki c. kr. II. državne gimnazije. Ij Tukajšnje c. kr. učiteljišče jo na Jako slovesen način obhajalo 80 letni jubilejski imendan presvetlega cesarja. I»o slovesni sv. maši, pri kateri so z orkestralnim spremljevanjcm lepo peli gojenci oboli zavodov, so se iz cerkve Srca Jezusovega vrnili učenci in učenke obeh učiteljišč in vadnie v šolo ter se zbrali v jako lepo okrašeni telovadnici. Tu se je razvilo prisrčno lepo slavje. Pričel jo domači orkester, ki je precizno izvajal romanco iz »Kralj J e r o ni o«; nato so krepko zapeli pevci in pevke j u b i 1 o j s k o himno (Steinvvenderjovo) z orkestralnim spro-mljevanjem. Nato je v slavnostnem govoru slikal g. dr. Josip Cork zasluge cesarja Franc Jožefa I. za splošni blagor vseh avstrijskih narodov, posebej pa še Slovencev. V svoj navduše-valni govor jo vpletel nekaj slučajev, v katerih so jo posebno razodevala milosrčnost našega svetlega vladarja, kar jo bilo še zlasti primerno za malo poslušalce obeh vadnic in otroškega vrtca. Po govoru zopet petje: »Domov-j e m o j c A v s t, r i j a. « (A. Nedved). Dobro sta uspeli obe dcklamaeiji; prvo jo izvršila s krepkim povdarkom vad-niška učenka I n a. C. r n i v ofc , drugo pa enako navdušeno učenec J. Fur-1 a n. Med obojno deklamacijo so pa pokazali tudi učenci obojne vadnice svojo pevsko spretnost v pesmi »Z i -v i o p r c s v i 11 i c e s a r n a š« (Adamič). Končala so jo slovesnost, s ee-s a r s ko li i m n o, ki jo je navdušeno zapel ves zavod. l j Proslava osemdesetletnice imen-dana Nj. Veličanstva na c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani se je izvršila danes dopoludne v tom-lo redu: Ob osmi uri sveta maša z zahvalnico Te Deum (daroval vlč. g. kanonik dr. Ivan Svetina). Po sveti maši je splaval genij cesarjev v slavnostno okrašeno telovadnico, mladina je šla za njim. Nabito polna dvorana. Slavnostna tišina. Rav-natelj g. dr. L. Požar je nagovoril zbrano mladino; jedro nagovora je bilo: Glejte, kako naš slavljonec ljubi svojo narode, ljubi tudi našo domovino; ob dveh izrednih dogodkih jo to posebno pokazal: ob šestoletniei Kranjske (leta 1883.) in — prav posebno o potresu; kdo se ne bi v ljubezni vnel za tako zlato srce? Učinek ravnaloljevili besed je bil ta: izginila je mahoma šablona; izginila jo tisli hip vsakršna tesnoba iz mladine; profesorji, sodeč v ospredju, so nama h stopili popolnoma v ozadje in ž njimi vos strah pred njimi in sedel je mod svojo ljubo mladino starček — vladar in prihajali so majhni in veliki, posamezniki in v skupinah, da mu kar naravnost povedo, ali v srčnih akordih zapojo, kako ga ljubijo; tudi mili glasovi javorovih gosli so jokali pred sre-brnolasim starčkom. Ali naj zdaj po vrsti naštevam vse deputacije, ki so prihajalo pred vladarjev prestol? Najprej je nižja gimnazija poslala petero mož, da so v dramatični obliki predavali A. Aškerčev »Najlepši dan«, kjer tretji vazal pogodi kralju Borisu najlepši dan življenja: dan namreč, ko jo dal narodu svobodo, ustavo in odpravil tlačanstvo. — Nato je prišla doputaci-ja višjogininazijeev, ki je - dovršeno-lepo predstavljala dva prizora iz T. Kornei •jevega Zrinjskega slovesno prisegla v ime vse mladine, da hoče živeti in umreti v obrambi vere in domovine. — Privatlstinjo so poslale zastopnico, ki je doklamirala prevod svoje posvet it veno pesmi, ki je zanjo prod par tedni prejela Najvišjo zahvalo. — Nazadnje pa sta so združili — prav po geslu: viribus unitis! — nižja in višja gimnazija za veličastno alegorijo, kateri so vsi stanovi — od osivelega parlamentarca do preprostega kmetovalca in delavca, od vojaka - pešca do zagorelega mornarja, od onemoglega invalida do otroka - sirote, od križem Avstrije vozečega železničarja do za dnevom šolo obisku jočega ljudskošolskega učenca in gimnazijca — v jedrnatih, la-pidarnih stavkih v spomin klicali vladarju vse neštete dobrote njegovih rok; in kakor se otroku kar sam od sebe utrga iz prsi krik veselja, ko po dolgem času zopet vidi svojega očeta, svojega dobrotnika, tako se jo utrgala koncem alegorije z elementarno silo iz mladih grl cesarska himna, ki je zaključila prelepo slavnost. Da je po vsaki točki odmevala dvorana navdušenega odobravanja in ploskanja in živijo - klicev, mi ni treba še posebej omenjati. Omeniti pa mi jo, da je za. pevske točke (Slava Avstrijo, slavnostna kantata, zl. A. Foorster in pa: Oj oblaki, zl. A. Nedved), zaslužil izvrstno izvožbani mešani zbor, pod vodstvom g. c. kr. profesorja dr. P. Kozina ros sijajno pohvalo; ves dramatski del slavnosti — zlasti alegorijo, najlepšo točko — pa je aranžiral z ros veščo roko in klasičnim okusom g. prof. Fr. K obal. lj Proslava cesarjevega godovnega dne. Mladina šentjakobske dekliške osemrazrednico v Ljubljani se jo udeležila danes velike sv. maše v cerkvi sv. Jakoba, nato se je pa zbrala v dvorani »Mestnega Doma« pred krasno okrašeno podobo cesarjevo, kjer se je vršila ljubka slavnostna prireditev. Mestna učiteljica gdčna Šercova je v izbranih in presrčnih besedah slavila vrline in kreposti 80 letnega vladarja ter bodrila mladenke, naj se odlikujejo vsikdar v pridnosti, lepem in zglednem vedenju ter v iskreni vdanosti do Cerkve in do vladarske hiše. — Ravnateljica gdčna M aro utova je nato prebrala, vdanostno brzojavko, ki se jo nato poslala v imenu ljubljanskega učitoljstva in ljudskošolske mladino presvetlemu cesarju. Slavnost so zaključile tej priliki primerne pesmi in deklamacijo. lj Grozno ! llotel »Ilirija« je Hribarjev hotel, in v tem hotelu je te dni igrala, godba — 27. pošpolka. Mladini se radi tega v svojem listu silno jeze. Ali se je Hribar z godbo 27. peš-polka slovesno poslovil od mladinov? lj Gosp. ravnatelji Gerbiču sta se anes povodom njegovo TOlctuice poklonila v imenu slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« društveni podpredsednik g. Ivan Kregar in zborovodja g. Anton Svetek. lj »Glasbena Matica« opozarja svojo člane na i z r e d 11 i ob č n i z b o r, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v društveni dvorani. I j Podoknica gospodu ravnatelju »Glasbene Matice«, Franu Gerbiču. Na predvečer 70. rojstnega dne prezasluž-nega skladatelja in šolskega ravnatelja »Glasbene Matico«, gospoda Frana Gor-biča, priredi danes zvečer proti i), uri pevski zbor »Glasbene Matice« slav-ljeneu pred njegovim stanovanjem na Turjaškem trgu podoknico. Moški zbor »Glasbene Matice« zapoje tri izmed slavljenčevih najnovejših skladb: 1. »Slanca«, 2. »Lahko noč« in 3. »Vinska«. lj Kinematograf dunajske lovske razstave bo imel prihodnji teden štiri do pot. dni predstave v veliki dvorani »Uniona«. lj Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer jo v proslavo cesarjevega godu slavnostna predstava ter se uprizori prvič Lengyelova senzačna drama »Tajfun«. Pred začetkom svira orkester avstrijsko himno. — V soboto prvič opereta »Knežna«. — Opera pripravlja VVagnerjevega »Tannhauser-ja«. — Gdč. Nadasova je po Izpričeva- lih gg. dr. Dolšaka in dr. Dem. Blei-weisa-Trsteniškega bolna na hudem bronhijalnern kataru, zato ne sme peti. Ko ozdravi, bo toni več opernih predstav. lj Hlapca ubila. Našo včerajšnjo novico, da je v nedeljo udarila Vrhov-čevka v Šiški po glavi hlapca Franca Nikoliča tako nesrečno, da je umrl v bolnišnici, moramo popraviti, ker 11L udarila Vrhovčevka Nikoliča po glavi, marveč ga je ubila dekla .Tera Šavs, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, a so jo imeli pri prvih vesteh o uboju za Vr-hovčevko, ker nadomešča ondi že dol-ro časa gospodinjo, ki je ločena od moža. Hlapec Franc Nikolič je prosil svojega gospodarja Frančiška Vrhovca, po domače Putrarja, naj mu da nekaj pre-dujema. Zraven jo bila tudi dekla Jera, ki jo ž,o dolgo pri hiši. Jero je zjezilo, da prosi hlapec za predujem in pričela ga je zmerjati, češ, da je pijanec, da vse zapravi, da mu ni treba dati pre-dujema. Hlapec ji ni bil tiho in ji je odgovarjal, da to Jero prav nič ne briga. Jero, luido žensko, je Nikoličevo ugovarjanje tako vjezilo, da je pograbila bat., s katerim se mesi prešičja krma, in je ž njim trikrat Nikoliča z vso močjo po glavi udarila, da je, kakor pravi Putrar, enkrat tako zahreščalo, kakor bi kdo udaril po kakem starem loncu. Gospodar sam je bil v smrtni nevarnosti, da se ni hitro umaknil, bi bila Jera še njega obdelala z batom. Hlapec je bil še toliko krepak, da je šel na pod, kjer se je vlegel, dokler ga niso prepeljali v bolnišnico, kjer jo umrl. Dekla Jera se je po svojem činu praznično oblekla in je šla v Rožno dolino na neko veselico. Včeraj, ko so prišli po Jero orožniki, se je branila iti ž njimi in se izgovarjala, češ, da mora skrbeti za svojega nezakonskega otroka in da mora. skuhati kosilo. Orožniki so jo tolažili, češ, da bo skrbela za otroka že sodnija, kosilo se bo pa tudi brez njo skuhalo. Ko so deklo vprašali in ji rekli: »Jera, glej, kaj si storila«, je rekla: »O, saj je umrl na pijači.« Ko so ji orožniki napovedali aretacijo, se ni več ustavljala in se v izvoščku čisto mirno z njimi odpeljala v preiskovalni zapor. lj Izgubil je denarnico nek dijak na poti od Rimske ceste do Dunajske cesto. V denarnici je bilo nekaj denarja. Kdor je denarnico našel, naj jo odda našemu uredništvu. l j Gospod Vinko Gaberc nas prosi pojasniti, da ni v nobeni zvezi z glasilom mladinov. lj Umrli so v Ljubljani: Josipina Pregel, zasebnica, 68 let. — Alojzij Plc-stenjak, sin delavca ^ plinarni, 9 let. — Franja Štucin, hči jetniškega paznika, 20 dni. lj Prememba posesti. Čaksovo hišo v Novem Vodmatu, kjer je bila žgan-jarna in vinska klet, je kupil trg. in posestnik g. llinko Privšek za 32.000 kron. lj Pomlad v jeseni. V Rudniku stoji tik državne ceste mlada jablana, ki ima vse polno najlepšega cvetja, kakor spomladi. 1 j Kolo »Graziosa« je bilo ukradeno včeraj iz veže št. 12 na Cesarja Jožefa trgu g. trgovcu Albinu Anžiču. Kolo je vredno 100 K in je policiji osumljenec znan. lj Ob Gruberjevem prekopu je po- sestnica g. Marija lvosančičeva vjela. štiri buše, ki so se tam pasle brez gospodarja. Lastnik jih dobi na Poljanski cesti št. 50. lj Aretovan je bil minuli teden 26-letni dninar Jurij Jurgec, rodom iz Ma-ruševca na Hrvaškem, ker je pri popravljanju neke hiše v družbi dveh mizarjev strankam pokradel v podstrešju za 75 K obleke. Jurgec tatvino sicer prizna, za obleko pa tudi, da jo je takoj sežgal, ko jo je prinesel domov. Oddali so ga sodišču — Tudi nekega kavarnarskega uslužbenca in njegovo ljubimko so prijeli in oddali sodišču. Fant je namreč ves čas, 1o je skozi tri leta, kradel, kar 11111 je prišlo prav. Kava, sladkor, obleka, čevlji, dežniki, svalčiee, razno dragoceno posodo in denar. Vzdržaval je svojo ljubimko ter ji ta čas dal poleg drugih reči 13(10 K denarja. Pri preiskavi je našla policija pri ljubimki in pri njemu samemu cel kovčeg raznih ukradenih predmetov, katere je zaplenila in oddala sodišču. — Tudi nekega bivšega čevljarskega vajenca, ki je v Šiški ukradel g. Mitteregerjevi zlato verižico in po tatvini prišel v Ljubljano, jo policija izsledila. Po prestani kazni ga izroče v prisilno delavnico. lj Velike Jate škorcev so te dni vr- Šele proti jugu, kjer se nadejajo obilne in dobre paše. Dolenjski vinogradniki, ki imajo letos že itak zelo slabo in pičlo letino, bodo te nepovabljene gosto gotovo sprejeli s primerno ogorčenost j lovo jim pokazali pot naprej. * —" 11 ——^ NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR PRED RAZPUSTOM. Socialno-demokraško strankarsko vodstvo jo izdalo oklic, v katerem na-glaša, da bo nemški državni zbor kmalu razpuščen in naj se zato socialni demokrati pripravijo na nove volitve. STAVKA TKALCEV V LONDONU. L o 11 d o 11, 3. oktobra. Tukajšnji delavci v predilnicah so stavili deloda-javcem zahteve po večji plači. Ker se jim ni ugodilo, so začeli stavkati. 770 predilnic je ustavilo delo. Ker so se z delodajavci izjavila tudi neka druga podjetja solidarna, ter nameravajo delo ustaviti, bo 300.080 delavcev brez dela. ¡■"J 1.5 DR. KRAMAfc NEVARNO BOLAN. Praga, 4. oktobra. Dr. Kramafova bolezen je tako opasna, da so mu zdravniki prepovedali vožnjo iz Krima v Prago. Bolezen je tako resna, da se dr. Kramar tudi zasedanja delegacij ne bo mogel udeležiti. NOVE PREDLOGE V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 4. oktobra. Finančni minister je izjavil, da bodeta v kratkem predloženi dve nujni predlogi: ena postavi petrolej in enake produkte pod postavne določbe, kar bo v korist ogrskemu petroleju, napravi se monopol na zemeljske pline in druga predloga monopolizira kalijevo sol. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Zader, 4. oktobra. Včerajšnji otvoritveni seji dalmatinskega deželnega zbora pravaši niso prisostvovali. Popoldne so se vršili z njimi pogovori o delozmožnosti deželnega zbora. NOVI RUSKI POSLANIK NA DUNAJU. Peterburg, 4. oktobra. Za novega ruskega poslanika na Dunaju bo imenovan ruski general Mihael Nikolaje-vič Giero, sin bivšega ruskega ministra zunanjih zadev. KOLERA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 4. oktobra. V Borovu pri Vukovaru je šest oseb obolelo na koleri, štiri osebe so umrle. SMRTNA KOSA. Kastav, i. oktobra. Včeraj smo tu pokopali g. Maksa Š k e n d r a , ki je umrl v 58. letu svoje starosti. PRAVOSLAVNI ŠKOF SE JE USTRELIL. Solun, 4. oktobra. Pravoslavni bolgarski škof iz Joličc, ki bi moral priti pred turško vojno sodišče, se je v zaporu ustrelil. SKORO POL MILIJONA KOVINSKIH DELAVCEV BREZ DELA. Hamburg, 4. oktobra. Pogajanja med delodajalci in zastopniki kovinskih delavcev so ostala brozvspošna. Zato bo kovinsko delavstvo v Nemčiji izključeno od dela. V Berolinu bo brez dela 75.000 do 100.000 kovinskih delavcev, v celi Nemčiji 300.000 do 400.000 kovinskih delavcev. KRETA BO PRODANA? London, 4. oktobra. Najnovejšo vesti o turškem posojilu trdijo, da spravljajo turško posojilo v zvezo s prodajo Krete. Grški milijonarji so pri tem zainteresirani in turški politiki so za to že pridobljeni. (Z Dunaja se nam poroča, da ondi smatrajo tako rešitev turškega posojila za izključeno.) NAPAD NA BUKOVINSKEGA DEŽELNEGA PREDSEDNIKA. črnovice, 4. oktobra. Deželni predsednik dr. pl. Bleyleben se je peljal pred nekoliko dnevi v Straeslie z avtomobilom. Ko jo privozil avtomobil v vas, ga je obkolilo več kmetov. Eden izmed njih je grozil deželnemu predsedniku s kamnom v roki, medtem ko so ostali hoteli demolirati avtomobil. Samo pravočasnemu posredovanju do-šlili orožnikov, ki so jih obvestili neki izletniki, se je posrečilo rešiti deželnega predsednika iz neprijetnega položaja. Kmete so vsled javnega nasilstva izročili sodišču. KORUPCIJA V OBČINSKEM SVETU. Črnovlce, i. oktobra. V včerajšnj1 občinski soji so jo razpravljalo o ko-rupcijski aferi, ki zbuja splošno pozornost. Mestni stavbeni ravnatelj Woyte-chovvski so je namreč izrazil napram nekaterim občinskim svetnikom, da mu je znano o občinskem svetu več stvari, ki bi povzročile v javnosti škandal. Woytechowski ima baje pisma, iz katerih je razvidno, da so so nekateri občinski svetniki pustili podkupiti pri oddaji mestnih del od neko tvrdke. Dalje »o člani občinskega sveta pri najetju 8 milijonov kron posojila, ki ga je ¡mesto najelo pred dvema letoma, pospeševali v veliki mori svoje osebne koristi. Sklenilo so jo z ozirom na vse to v občinski seji, naj izdela o tej zadevi referat župan. Občinski svetnik in univerzitetni tajnik dr. Norst je pa predlagal., naj so vsa zadeva izroči državnemu pravdništvu, da uvede strogo preiskavo. POLICIJSKI RAVNATELJ OBSOJEN NA VISLICE. Peterburg, 4. oktobra. Okrožno sodišče v Jokatorinoslavu je obsodilo na vislice tamkajšnjega policijskega ravnatelja Holovko, ker je nekoč brez vsakega povoda oddal tri strele iz revolverja na tri aretovance, ki jih je peljal v ječo z vojaško asistenco in med katerimi jo bil tudi eden nemški podanik. Nato je ukazal vojaški straži, naj odda vso tri salve iz pušk. Ivo jo eden izmed nesrečnikov še živel, mu je nastavil revolver na glavo in ga ustrelil. Trupla le pustil naložiti na voz in peljati v lodno poslopje, kjer je izjavil, da so bili aretovanci ustreljeni na begu. Vojaki so bili pred sodiščem oproščeni, ker so streljali na povelje. 100.000 MARK PONEVERIL. Krakov, oktobra. Lastnik konfekcijske t.vrdke Jožef Ilakovver je po-noveril 100.000 mark in pobegnil v Ameriko. Oškodovanih je več dunajskih in krakovskih tvrdk. BIVŠI ŽUPAN — BERAČ. Varšava, i. oktobra. Pri Vilni jo vlak odtrgal nekemu beraču obe nogi. V ranjencu so spoznali bivšega 70 let staroga župana mesta Kovno, Vasila Grundmanna, ki je bil vslcd gmotne stiske prisiljen beračiti. SAMOUMOR ANARHISTA. Offenbach, 4. oktobra. Vodja anarhistov Immliof, ki ga jo zasledovala Ivicsbadenska policija zaradi hujska-ija, se jc neposredno pred aretacijo istrelil. DEMONSTRACIJE V KLADNEM. Praga, i. oktobra. Pri sobotnih do-nonstracijah v Kladnem so orožniki ■auili 50 oseb, ko so atakirali na do-nonstrante. Sedem oseb je bilo aroto-/anih. Sedaj vlada kljub velikemu navalu na jesenski semenj popolen red. NA SMRT OBSOJENI ANARHISTI. Peterburg, oktobra. Vojno sodišče v .Tckatcrinodaru je obsodilo sodom anarhistov na smrt, 37 pa na prisilno delo in izgnanje. LETALNA STROJA TRČILA SKUPAJ. Milan, 3. oktobra. Letalna stroja aviatika Dicksona in Thomasa sta pri letalni tekmi trčila skupaj. Oba letalcu sta nevarno poškodovana. AVIATIKA IN PRUSKO VOJNO MINISTRSTVO. Berolin, 3. oktobra. Prusko vojno ministrstvo je sklenilo, da dovoli ustanovo 100.000 mark za polete v zraku. Meteorologično poročilo. Višina n. meriem 30fv2«, sred. zračni tlak 736-0 mm C i Cas opa-3 zuvaiija 3 9 zveč. J 7. zjutr. I 2. pop Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju 741 0 420 42 6 146 Vetrovi Nibo 130 170 sl szali i jasno si. jvzb. megla brezvetr. oblačno 00 Srednja včerajšnja temp. 14 91, norm. 12 51. lfsakdo si lahko nabavi ccni kg težki pisalni stroj »Standard Folding" iz aluminija; jako priročen za pisarno kot potovanje, ker ga je možno zložiti in dnti v malo kaseto. Trpežua konstrukcija. Cenike in razkazovanje stro a zahtevajte od zaloge Standard Folding Ljubljana. Turjaški trg 4, II. n. Kurzi efektov in menjic. dno 3. oktobra 1010. Skupna 4°/0 konv. renta, rniij— no- vember ........... 9315 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij........... 0310 Skupna 4-2o/0 papirna renta, fe- bruar—avgust ........ 0705 Skupna, 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 0705 Avstrijska zlata renta..... 11550 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 9315 Avstrijska investic. renta . 8320 Ogrska zlata renta 4% .... 11150 Ogrska kronska renta 4<>/0 . . . 9t(i0 Ogrska investicijska renta 3 >/j % 8090 Delnice avstrijsko-ogrske banko 1876 Kreditno delnico....... 66510 London viata........ 24035 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11760 '20 mark.......... 2350 20 frankov......... 1908 Italijanski bankovci ...... 9447 i/, Hublji........... 254 >/2 Dr. (Jnfon Cctmpref iSerfa Campref roj. 3Iteglič poročena ISrasloi?čc "©rans^o Z. oktobra 1910. 2901 t' > ■ ,• i-*,• •/; y.y s' • vi Zahvala. Miha Ažman in dr. Josip Ažman se iskreno zahvaljujeta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse izraze tolažil-nega sočutja ob prerani smrti nju nenadomestljive žene in matere Marije flžman rJexter v Ljubljani, 3. oktobra 1910. 2896 Zima zahteva SO gorko odejo, rtideče široke koltre [ID H] K 630, pisane široke koltre K 660, @ (H klotaste koltre s pisano podlago [■] H K 8 80, rožaste flanelaste odeje [|] ® K 3'80, flanelaste rjuhe K 2—, [¡¡fl S plahte (kocc) po K 2 —, 2 50, 3 20, [g] HI 2798 ter K H-— i t. d., samo pri [■] R. mUMi. Ljubljana, Stritarjeva n). 5. Pošilja se tudi po pošti. Čevljarji l^incm delavcl ^imi