■M
[
Tkii hifett Slovenian Luulj m tke TJnitad $Ute».
:
and lecml Holiday«. 75,000
NARODA
Lisi slof ensldh delavcev T Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom MTiunJf. 4* tel M pobijamo potrdil za poslano narotaino. Za doetuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CBelsea 5-1242	Intend m Second Glasa Matter September 21, liOt, al tke Port Office it Hew York, H. Y„ uder Ad of Ooncren of March 3 1879.	TELETOM: OHaJeea S-1241
No. 253. — Stev. 253.	NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 28, 1937 — ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV.
KONFERENCA DELEGATOV A. F. L IN C. 1.0. ODGODENA
Sporazum jugoslovanskih opozicij
VČERAJ NI DOSTI MANJKALO, DA SE NISO POPOLNOMA IZJALOVILI MIROVNI POSKUSI
Lewiau očitajo, da hoče dobiti nad Delavsko fe- j pj^^ NCIJ A ŠČITI deracijo kontrola. — C. I. O. naj bi imel po- j	w
vsem prosto pot. — Vse napeto pričakuje od-! SVOJO ČRTO
govora Greenovih zastopnikov. -	I------
__| Odločne odredbe o potapljanju francoskih ladij. — Pogajanja za od-poklic prostovoljcev prekinjena.
I PARIZ, Francija, 27. okt.—
ROOSEVELT MED SVOJIMI SOSEDI
v Maroko. Tu<l> dragim franco-toim trgovskim parni kom so bilo dodane v var stvo liojne ladje.
Rušilec Mars in Milan sta lila postavljena v patrolno slu /Jmi med Francijo in Afriko, ker j<« bil v nedeljo potopljen francoski tovorni parnik Que I Mellah.
I/IXDOX, Anglija, -'7. okt. Pcturni prepir med delegati v )H><lodboiu ncvmešcvalnega od-bora glede o«ij»oklica "prostovoljcev" iz Španske, je ustva ril položaj, kakor je izgledal v pore t k u pogajanj: vsa pota so
RUPPERT SVARI PIVOVARNARJE
varnar jev pravi, da mo rajo njeni členi sodelovati, če se hočejo izogniti usodni katastrofi.
WASHINGTON, D. C., 27. oktobra. — Malo
je manjkalo, da se ni nocoj brez vsakega uspeha razšla mirovna konferenca Ameriške delavske fe dcracije in Lewisovega odbora za industrijalno
organizacijo.
Sele ko sta obe stranki nekoliko popustili— kar Franci zračni promet med seveda storili zelo neradi - - se je napetost ne-(Marseillesom in severno Afri-koliko zmanjšala in posvetovanja se bodo nada- |ko * hl[ z°I,(,t "buovljen, odkar
lievala. Navzlic temu je bila pa konferenca odero- ;*'Va -V ^an< 1l1*.1 : . . j	i	strazita zračno postojanko
Jena in sicer do 4. novembra. -	'proge Air France na otoku
Prihodnji četrtek se bedo pogajanja obnovila. Tam je v ponedeljek nek M/ \ QUIMrmM n	Jaeroplan s crnim'krizem malte-
W AoHlINlCj I UN, D. C., 27. okt. — Lewisov Škega reda bombardiral in po-
cdbor za industrijalno organizacijo je predložil' t»»|»il francoskega zasledovalca včeraj ameriški delavski federaciji svoje mirovne ^,h,narj_nov ^ 9)> P»I>aila k predloge. Lewis zahteva nad ameriškim delav-	7 ae^phT
.«=kim gibanjem tako oblast, da bodo njegovi pred-|nom. logi nedvomno zavrnjeni.	| Rtwilw Intivpide bo spre-
—	Zaenkrat se ne ve, če so zahteve C I O u!-!m,jal ,K>tni;ki parnik Ko,,to>
t*	r	i	*it '.*	bia na njegovi redni vožnji
imatum ali so pa le nekakšne tipalke, s katerimi Marseilesa " ' ~ "
skuša Lewis ugotoviti razpoloženje v Federaciji.
Danes bo Federacija predložila svoje zahteve. Sele tedaj bo mogoče spoznati, če sta nasprotnika pripravljena dati kakšne koncesije ali če se bo nadaljeval boj, ki traja že skoro dve leti.
C. I. O. zahteva: — Federacija naj prizna, da mora biti delavstvo, zaposleno v masni produkciji in paroplovbi organizirano na industrijalni podlagi;	: IJ^BT
C. I. O.naj postane povsem samostojen department v okrilju Federacije in naj ima svoje lastne postave in določbe;
v najkrajšem času naj se sestane konvencija zastopnikov vseh unij Ameriške federacije in Lewisovega odbora;
konvencija naj tozadevno pogodbo odobri ter naj zajamči izvršitev programa.
Lee Pressman, uradnik C. I. O., je rekel časni-skim poročevalcem, da bi mir, sklenjen pod takimi pogoji, poveril C. I. O. popolno kontrolo nad : ederacijo, kajti C. I. O. bi#imel večino.
Včeraj so trajala posvetovanja ves dan, dočim ie bila danes samo ena seja, pri kateri je Philip
ivlurray prečital svoje pogoje. Delegatje Federa- "'i«111'- so Angleži še bolj spod cije so pozneje izjavili:	budili, da so napeli vse svoj<
D Ji r* i r\	i -t „	,	moči, da najdejo kako re.ši-
—	Predlog C. L O. je tako splošen, da za- tev.
enkrat ne moremo razmotrivati o njem. Vprašali I Po peturnem prerekanju j«-]ampak ga poslabša.
smo za podrobnosti, ki jih pa doslej še nismo do-|Uil sl)leJ(,t angleški predlog, da' bijj^	i bodo odpoklicani "prostovolj-
ci	» .	.„	. ^ . ^ it'i" iz Španske, toda ne pre;"ll \l
. Glavno vprašanje se tiče organiziranja. C. I. O. »dokler nevtralna komisija ne ™ -'f]
noče organizirati vse delavce v eno samo veliko u- prouči cele fronte in doženo, ^ili v "edin tmlanjihovo nijo, ne oziraje se na delo, ki ga delavci vrše. Federacija hoče organizirati delavce po strokah: — električarji naj spadajo v svojo unijo, mašinisti v svojo, razvažalci v svojo itd.
Ako bo obveljal načrt C. I. O., bodo organizirani vsi delavci vsake veleindustrije v eno celoto, ne oziraje se, kakšno delo vrše.
Jeklarji imajo že svojo organizacijo, pripadajočo C. I. O. V jeklarnah pa niso zaposleni samo
jeklarji, pač pa tudi mehaniki, električarji, raz- ^°bro ™;n pri^lj?na..v
„ , . -	....... '	J . newyorsk: slovenski koloniji.
vazalci, karpenterji itd. Vsi so člani ene organizacije, Federacija naprimer ne sme siliti električar-ja, zaposlenega v jeklarni, da bi se pridružil uniji električarjev. Istotako je z drugimi strokovnimi delavci, zaposlenimi v veleindustrijah.
Predsednik Roosevelt ]M>iaga temeljni kamen za novo poštne hi* lop je v Poughk<T|*i('. Xetv York.
SAMA KRITIKA
DR. MAČEK NE ZAGOVARJA ODCEPITVE OD JUGOSLAVIJE
ZAGREB, Jugoslavija, 27. oktobra. — Posebne izdaje zagrebških listov so objavile napitnice, ki so bile izmenjane med srbskimi in hrvatskimi voditelji opozicije na konferenci v Farkašiču. -Srbski demokratski voditelj Ljdba Davidovič je rekel, da sporazum pomeni mejnik in je pridobil za sebe celo Srbijo.
Voditelj agrarcev Jovan do vanovie je rekel, da ves Hai kan pazi na novo združeno o pozicijo in »"aka. «la bo nanovo rojena demokracija v .luno slaviji.
Voditelj hrvatske kinel stranke <lr. Vladimir Mac' k je zanikal poročila, da hoče i'i Hrvatska z Italijo, Marlzar.« ko in s Habsburžani. Rekel je, so mogoče razi ju če ni posame znj Hrvatje govorili kaj takega, da pa ta misel nikdar !ii prišla v ijlave hrvatskih kmetov. (Istre lje-csle, katere -o rj:-
JAPONSKE ČETE SO ZAVZELE MESTO ČAPEJ
I/ •. . •	v .	••
Kitajci se počasi umikajo. — Po zavzetju železnice so bili Kitajci v pasti. — Boji na severu.
SANGUAJ, Kitajska. 27. okt. Po dvomesečnih naskokih so Japonci zavzeli močno utrjeni' bili hrvatski 'kmetje proti Nr-! Čapej. Ob osmih zjutraj je r>-|bom, >o že |>ozabljene, kot vsak
NE ZADOSTUJE Kta,a l>rani,cpv- WlP^r v družini, ko je bil a:
fo trdmratno varovali umika-!	—---j jočo se glavno ann.ulo.
Predsednik zveze pivo- Bivši predsednik poziva Ameriški častniki, ki >»» o-
republikansko stranko, ;l>az.OV!,fci umikailj<> pravijo, da
.	so japonski letalci med umika-
naj sestavi program. - ^ w Kitajfi ]Hn.zrm,;Vl T„.
Pravi, da ne bo več kan- likartsk«* izgube, ko .>o na nje didiral.	I motali po 25 in 50 funtov težke
.. -----------------------bombo.
Jarponai hi zgodaj zjutraj za-
zazidana. Angleški vnanji mr jcob RupjM«rt: — <'e ne liomo nister Anthony Eden se je tru- složni, nas IkmIo zopet pognali dil, da hi pridobil Rusijo na svojo stran, fašistični državi Italijo in Nemčijo pa na drugo -trau, da bi prišlo do kakega sporazuma, toda brez uspeha
PITTSBnttJli. Pa., 11. Ok HUSTOX, Ma>s., okt. -tobra. — Tukaj -e vi-i Koii \a b-tnketu dri:iMiev'a republi vencija Initel Stat. s lircucr-! kan>ke-a kluba je nastopil kot Association. Xavzočih je nad j^,Vomik tu<ii bivši predsednik M tisoč delegatov, katerim je rekel včeraj predsednik eol. .1«
Novi dogodki na Sredozemskem morju, ki so dali Franci-1kurenel precejšnja sloga, ji | mi vod, da je bila prisiljena 'odpravi prohibieije ' se je varovati zvezo -s svojim kolo-
iz biznesa. Pivovarnar. ki ne sprevidi in ne vpošteva nevarnosti, ki fiili preti, ima ze Jo kratek spomin.
Pred proiiibicijo je vladal i med pivovarna rji navzlic kon
p,: jm
sedli severno železniško posta jo ter so razobesili zastavo i joče ga sol iica luid razdejanim glavnini (poslonjem.
Jlerbert Hoover, ki je rekel, da,	- f i •
.... .. ... , Kitajsko iwnikanje se je pri-republikanski strank, m treba Mo ^ oh 10 ^^ jn ,i(.(>r
samo kritizirati, ampak je tu-, ^	c^ti, nato pa pro-
skrajni ca-, da se pojavi z tj jI]??fWa,pa(ln ()b Sanghaj-
ITaikčov—Ni iurj h » železnici.
novim {irograinom, za katerega se bodo zjivzeli in <ra podpirali \>i I».m< e\ eltovi nasprotniki,	|
VsP. ki nasprotujejo Roose-veltovem New Di alu, bi morala zbrati republikanska stranka v svoje okrilje. Sele ko se bo to
razvnela med njimi uničujoča zgodilo, l>o lahko upala, da bo
konkurenca. Ljudje zahtevajo dox-gla kakšen uspeli.
dobro in ceno pijačo, in I ju-I ..	.	...
• 4m i * l' j I liuover je svaril javnost dem je treba ustreči, koirku 1	J
renea pa ne izljoljša produkta,
]>red "plazečim se kolektiviz-
koliko tujih prostovoljcev -e nahaja na kateri strani.
SREBRNA PORQKA
Prejšnji teden sta obhajala v Broklynu, N. Y., srebrno poroko Mr. Frank Zupauc in njegova soproga Tončka. Oba sti.
,1110111" čigar »namenja so: vla-!dna manipuliranje z denarjem I Poleg tega je pa treba tudi {in kreditom, omejevanje pro-,vpošttwati suhače, ki so nepre- dukcije, vladna kontrola na«l
deloMiimi urami in mezdami ter kontrola nad privatnimi podjetji.
Naposled je rekel Hoover, da ne namerava kandidirati za noben urad, navzlic temu bo pa ostal vedno z dušo in telesom republikanec.
jihovo
delo je toliko bolj smotreno ter ga pivovarnarji ne sinejo ouia lovaževati.	:
PODGANE DELAJO VELIKO ŠKODO
MEMPHIS, Tenn., 27. akt. —
Ravnaitolj urada United Stati »s Biological Surj'ey, Gr. C. Ode-
MINISTER DR. SCHACHT ODSTOPIL
Kitajci so bili prisiljeni 11-makntti «e iz Oi»«pcja. kr> so »enkrat Jajioncn za\*zeli Kianm an. in so bili v (pasti ter v nevarnosti, da so uničeni do zadnjega.
Kiitajci fpriznavajo, da so imeli velikanske izgube, ko so japonski letalci bombardirali umikajoče se čete iz TačangaRusija m Conjun a.
PEIPING, Kitajska, 27. okt. Jaipons&o prodiranje proti Ta-juanu, gl'avnom me«tu province Sams i, seje pričelo od viseli strani — ob Sikjačvang—Tujtoian železnici ter ob Tatung—Ta-juan cf^sti.
Predn-o se je pričela armada pomikati, japonjflvi letalci bombardirali kitajske postojanko v gorskih prelazih. Na tem kraju prodira jo Japonci y>o ozkih dolinah in soteslkah, me*l-tem Iko Ki'ta.H'i drže obe strani.
krat sklenjen sporazum, — ; • rekel dr. Maček.
S hvaležnostjo se je dr. Maček spominjal, da so srbski voditelji, Davidovič, Jovanovič in Tri f u novic pred več let:, ko je bil v ječi, stali njemu na strani in ob strani hrvatskega naroda. Navzlic velikim te/.ko-čam, — je rekel dr. Maček. --med jiogajanji, je bil vedno prepričan, da bo slednjič do-c-žen sporazum s temi tremi srbskimi voditelji.
I>r. Maček je rekel, da .I11 goslavija zametu je ravno tako fašizem kot marksizem. Rekel je, da je Jugoslavija poljedelska dežela in da je njen prob lem, kako napraviti iz nje n-s-nično j»oljedeljslko državo, to«l:i samo s tem. da opusti kapitalizem in se obenem izogne j>n>-letarjatu. Jugoslavija mora kot majhauslovanska država dobiti dobiček iz pogreškov, ki ji!i je naredila velika slovanska
GOVERNER ARETIRAN ZARADI UMORA
Gospa Tončka (Komarjeva) je (rick, pravi, da podgane v Zdru-predVJelavka v tovarni Mr. C. ženfh državah visa-ko lwto na-Lacijana. — Želimo jima, da pravijo abode za $126,000,000. bi v sreči, zdravju in zadovolj- Oderick pravi, da mačke niso etvu dočakala še zlate in de- pridne pri lovenjn poidgam,-ker
mantne poroke.
BERLIN, Nemčija, 27. okt. Dr. Hjalmar Schacht je časnikarskim poročevalcem povedal, »da je že v avgustu odstopil kot gospodarski minister in da je sedaj stopil njegov odstop v jih ljudje predobro branijo. I veljavo,	__
TOKIO, Jaijionska, 27. okt.— Hoteli v Sujuann, glavnem mestu province Sujus, niso napolnjeni z delegatti, ki so prišli, da so priča rojstva nove vlade Notranje Mongolije.
Princ Jnn, ki je bil prvotno (določen, da napeljuje vladi v novi državi, pri razglašanju nove države ne ,bo navzoč, ker je star 71 let in je bolan, mesto pjeiga pa bo postavljen za via-
HAVANA, Kuba, 27. okt. — Po naročilu najvišjega sodišča je bil danes aretiran go-verner province Havana, Oele-stina Saizan. l)olže ga. da je zakrivil umor predsednika <f k rajnega sveta, Severiana Pu-lida. Prejšnji teden so se začeli poslanci prepirati in tepsti v zbornici. Naenkrat .<ta padla dva strela, in Pulido se je zgrudil. Pred -smrtjo je izrazil v bolnišnici suzmiijo, da j«' naročil njegov umor Celeslino Saizan.
da rja mongolski princ Tehvang to je bil vwlno velik prijatelj
■ fciiiW" X*' n ,
* '• - ' 3 .. . - *■............- .



0 LA 8 NARODA"
New York/ Thursday, October 28, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJS'J.
M
Glas Naroda
99
(A omm««) Owned and PnMlahed If SLOVENIC PUBLISHING COMPACT
Frank Sakner, President
J. Lapuh«, Sec.
_fik» or
IM Weal 1Mb
of the corporation tad addreaaae off (bori offleera:
tf Manhattan. htm Ywfc CM?, N. 1.
"GLAS NARODA" (Take af tka People)
■very Day Bxoept Sunday« and Holldaia
■a oeio loto Mlla aa *»fUo la
Kanado ...».................*00
pol lets	ft.00
flttrt lata	ll.SV
Za New York aa eelo lato —.... 97-00
Za pol leta .................. M.B0
Za lnoceoutTe aa eelo lato	17.00
Za pol leta .....•...*«.••...•.. 98.54
AdT«Hwiim> ob A
»abacrlpdoD I early fo.oo
"Uiaa Naroda" Uhaja vaakl dan lavaemil nedelj ls praanlkov
-GLAS NARODA". XI« W. ltth Street. Ne« N.
Telephone: CHelsea 3—1212

RUSIJI PRETI OSAMLJENOST
Rusiji sedaj proti velika nevarnost, da bo politično poji« I noma osamljena. Pretekli petek je ostala popolnoma sama. Ki ni hotela niti razpravljati o tem, da bi 'bila generalu Fran-<ii p i znana pravica do v oje van ja, dokler ni zadnji prosto-vi>lji • odšel iz Španske. Sedaj pa bodo proti Rusiji stale >e Im>.j Irdno kot prej Anglija, Francija, Italija in Nemčija, ako m < 'iieha o*l ovojih zahtev.
Ru<ki delegat Ivan M. Maisfcv je tajniku nevmeševal-eega odbora Franci«« Hemmingu poslal pismo, v katerem mu j<4 naznanil, da Rusi ja ne bo več plačevala svojega deleža vzdrževanja nevmeševalnega odbora. češ, da je po njenem mnenju brez vsakega pomena.
To vest je Hamming naglo nesel vnanjemu ministru Kdetiu, ki je takoj poklical v svoj urad Maiskega in ga prosil, d i umakne svoje pismo, dokler še ni bilo predloženo ostalim delegatom. Maiskv je Kdenovi prošnji ugodil, toda mu ni ol,-obljubil, da pismu ne bo mogoče predložil na današnji seji odbora.
A ko Rusija i z« topi iz nevmeševalnega odbora. tedaj bosta iinela Hitler in Mussolini najlepšo priložnost, da bosta v svojih govorih skušala postaviti skupino štirih držav, kar oba žeta že dolgo rasa.
A ko Rusija ne popusti, sta Anglija in Francija pripravljeni zasledovati >vojo politiko brez Rusije.
Italija, kot v«e kaže, bo na seji bolj spravljiva, navzlic sobotnemu svarilu iz Rima, da Italija ne ibo več popustila. Italijanski poslanik Dino Grandi bo s podporo Nemčije in Portugalske najbrie skušal spraviti ruswega delegata v zagato. toda Edenu je chljribil, da na seji ne bo stavil še večjih zaprek.
Eden bo navzlic svoji razburljivi naravi zopet predsedoval. Proti Italiji vedno kaže veliko mržnjo, medtem ko je ministrski predsednik Neville Chamberlain Italiji prijateljsko naklonjen. Navzlic temu nasprotju pa je Eden lojalen ministrskemu predsedniku in se ž njim redno posvetuje o vsakem novem koraku v inozemski politiki.
Pod vaško lipo,
Piše kakor misli FRANK THEft*!?
Kdo bo zmagal:
Največja napaka demokracije je ta, da je v svojem bistvu talko meglena in nejasna. Vzemimo samo njeno temeljno načelo: enakost za vse. Svoboda za vse, pravica za vse. Lepo se to sliši, dokler človek ne pogleda malo globje, kaj vse to pomeni.
Vzemimo enakost. Ali po-ntenja to enalkoet ljudi z ozirom na njihovo postavo in obliko? To ne more biti, ker nista na svetu niti dva človeka popolnoma enaika. Ali ne pomenja to enakost dela li plač? To zopet ni mogoče, kar lahko potrdi vsak, kdor primerja Forda in tistega, ki <lela za osem dolarjev na teden. Enakost v premoženju ? V hrani ? V zdravju ? V prilikah?
Priš?l bo patrijot in bo	j«
kel: to pompnja enako«* pri vo-;z£nKlba-
ali iaboljšati, poiskati izobrazbe zase in za svoje — iizbol jšaiti svoj položaj. — Vse to in še stotero drugega »pada med tvoje pravice. Vse si lahko naštejem, ampak ne ipozabi pristaviti za 'Visako besedo: če imaš denar. Zakaj, prijatelj, na svetu je res *&oro vse mogoče, ampak absolrultno ničttear ne brez — denarja. Sicer ga imaš pravico dobiti — pa si ga ddbi, če veš in znaš, "kje in kako.
Če bi kdo rekel: ja, enakost, svoboda in pravica so nekaj abstraktnega, kar se ne more videti, bi mu jaz odgovoril tako: palača ali cerkev, ki jo gradi arhitekt v svoji mislih, je tudi abstraktna. Ampak svoje misli beleži na papir. Pridejo delavci s potrebnim mate-rijalom in kar je biia enknt kasneje popolna
večina je med njimi. ki se strinja in vzpj rej rana hitlerizem. Zastonj ji!h nekateri njihovi bratje valbijo, nag ostanejo še nadallje v IbreBokusnem zosu a-meriikanrama. Bas danes čitam. oklic neariake vlade, naj se zavedajo vsi, kaj e<o in naj postanejo agenti velike nacijonalne miedi.
Enako je med Italijani. Tu-
Nimam rad Mussolinija, ampak za nekatere stvari mu pa le dajem kredit. Da ntogočna Anglija skače kakor možiček na apagi, da ji Mlulssolini prav nič ne verjame in še manj zaupa, to je zasluga njegova, ki| * # odvaga marsikatero krivično delo. Zasluga njegova je tiuN ta, da je začel drobiti silo in moč nepremagljivega angleške-
Peter
• • • •
• •
Zgaga
li med njimi podpira velika ve. ga leva 0 stari Rusiji so rek-
litvah. To se pravi, da ima vsak človek le po en £la* brez ozira na to. kaj je in koliko ima. Recimo, da je t.» res in da je vsaj nekaj v t<an. Ampak, komu pa gre tn glas? Ali tistemu, ki ga poznaš in veš, da ie ddberT Kaj še. Tam ri dajo liistino z ljudmi, ki ji*i nisi še nikdar videl in sploh ne veš, kilo so. Zdaj pa križaj, kako-vetš in znaš.
V imenu demokracije vladajo v nabili (državah dve stranki: repuiblikaris&a in demokra-< tiena. Dve stranki pomenjate dve ogromni mašini, poleg katerih je človdk primeroma to, kar v Fordovi tovarni pri avtomobilu. Nekje nekaj vdari •d i privije, pa gre naprej. Za-stran tistega, kar napravi po-
Deraokracija .je v svojih mislih frazah ta, neresnična, nejasna in brez vsake oblik \ Kaj pomaga vpiti in pisali, da smo svobodni, enaki z eiifikimi pravicami, če nas vsak pogled v resnično življenje prepriča, da to ni res.
Daneta živimo v dobi pozitivnih rezultatov, to se pravi: iz Msake misli, ideje ali dela se mora roditi nekaj Nejasnosti ne morejo zadovoljevati elove-Atvu več. K nizati nekaj v megli. no da bi vedel, ;tli vidiš slona ali bolho, nebotično oalačo ali nočno posodo — ne gre danes. In poleg velike napake, |ci .jo je omenjal predsednik Ro<fcovelt, da ,ie demokracija počasna, je druge, še večja, da je v svojem bistvu nejasna in
samezni-krpri avtomobilu, bi bil frazasta, 'lJl P^mer.ja lahko vse
POPRAVILA V HISI...
ZIMA SE RUŽA . . . Vsakdo Ima rad trdno zaprta okna In vrata . . . AKO JE TREBA KAJ POPRAVITI pri hiši ali pohištvo, obrnite se na:
FRANK HREN 967 SENECAA^TE, EIDGEWOOD, L. L
(TeL: El erjfreen Z-9171
Denarne pošiljatve
•■tmioni; Ei'-mmin> t- rmni; mi «inunuttf ^' r rj«« muii! t tt»«tr» i tumm nati immm
ti!.....
ir i " -t >*rr; •: ■ i::: irun? Tft*i»r»i* ?»T?rrtHfrn imarmum nuictuuiaiiMHiiHsmi mtntai Miiirrirut itim^mmu: iui:;iiu!iEi!i:iumiBifr :imu:HtiBitU!{iiuuiiiiii:ti
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO
£a I 2.55___Din. 1H
f B.N____Din. Ml
I 7.20 ____Din. Mi
$11.65________Din. m
92S.M____Din. I H«
«45 J«______Din. MM
? ITALIJO
Za $ 6.35 $ 12.25 % 29.50 I 57.00 $112.50
•m JI
Ur 100 Ur m Lir 500 Lir 10M Ur MM Ur MM
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI
Za liplaUla vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! v dinarjih ali lirah dovoljujemo Aa baljie pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih ^
Za Vplačilo $ 5-— morate poalaU_______________„..$ $.75
$1$^- " - ____________________.$10J5
$15»— " - .......................
- * ..................;..$2L-
• ^ .............i-$4L2$
Prejemnik dobi v atarem krajo lzplaCUo v dolarjih.
IHDJNA NAKAZILA UVSddJEMO PO CABLI LtTTEB IA PRISTOJBINO 41«—	v 'f
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda'
111 WEST 18th STBESST

NEW YORK, N. X.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO;'
naj nakažejo pri poiiljatvah akrogie vsote (naprimer sto, tiso«) dinarjev oziroma Ur, kajti taka izpMtta M vrte, paU; tega Je pa poiiljanja neokrogUh not ta« Aralja.	SLOVENIC PUBLISHINO 00. <Travd
ta lahko we, kakor tisti slon. ki so ga tipali slepi ljudje.
Ali je enakost pred zakoni? Hm, rajši molčim o te-m. Zakaj vse naše večje organizacije, politične in nepolitične, ni drn^ gega, kakor skupine pod koma™ lo razniJi k inkov.
Kje je torej tista enakost. jzaKtrain kaltere ^"pij^-mo toliko po jarvnrtftti? Svoboda za vse — je druiga taka mera, ki pomenja Mse in nič*. Svoboda? V či'm pa? Da delaš, kar ho-čei^? Pravijo, da, kar je v ofoviru zakon ca'. Dobro. Mizar, ki 3iapa, bi rad izdeloval miize in stole — to se pravi: raid imel delo v svojem poklicu. Delavec pramogar bi rad kopal, da si zasflnži za vsakdanji kruh. Kaj l)i našteval — na milijone ljudi je, ki znajo nekaj in imajo tudi svobodo, — da si i&Vjo dela. Ampak kaj jim to pomaga, ko ise dnevno vračajo domov talki, kakor so odšli v' jutro. Kje vana svoboda? Aha — svoboda govora. Govoriš lahko, kar hočeš in kjer hočcB — če ti je kaj s teni pomagano. Svdboda piseive? Radoveden sem, koli-i k dela^iskih glasov imamo v ve-| ilikem angleškem čascipisju. Ampak svobodno ti je, da začneš s svojimi — kar je res, oe je tvoja svoboda (podprta z milijoni.
Čimlbolj iščem te svobode, tem manj najdem. Če študiram v čem foi mogla koristiti človeku, »videvam, da je vreld-na nekaj le tam, koder je velik kaipital. Če hočeš torej sam videti, kaj je svoboda, pojdi v veIi!ko tovarno ali rudnilk. Tam imajo bobd res fsvobodo — da te vztprejmejo ali vržejo na cesto. Da odpro svoje podjeltje ali pa ga zaipro, kar se pogo-stoma zgodi, ee zaJhte\Ta delavec boljši "košček kruha.
Pridem Še do pravice. Pravica za vise. Kje pa? To je takto neresnično in blufartfko, da se človdk res čudi, kako more živeti v derndkracqi. Ee«, imam pravico iti, kamor fc|o-čem — kadar hočem — začeti
ali nič. Dokler bomo imeli milijonarje in bilijona rje na eni strani, na drugi pa ljudi, ki so Kvoje življenje dali industriji, na stara leta pa se morajo pre-žirvljati t. milodari usmiljenih sre — ne bomo furali prav dolgo.
Sploh se-mi z&\. da to, kar imenujemo demokracija, umira naravne smrti. Vsaj demokracija, kakor jo poznamo pri nas, v Angliji, Franciji ali kod drugod. O tem ni treba, da se motimo, ali da si pripovedujemo: ni talko. Je, pa je konec.
Čimbolj zasledujemo smernice današnjega človeštva, tem bolj se prepričujemo, da ste na svotu dames dve veliki ideji, katero se prijemajo slednjega človeka: fašizem in komunizem. Imamo sicer v naši Ameriki še veliko ljudi, ki plavajo nekalko v sredi, to se pravi, da stoje za tem, kar imenujemo pri nas dnnukracijo. Toda njiho-je ta ope- vo vrste >se krčijo nr.glo in z vsakim dnom so bližje tistemu vprašanju, ki se postavlja pred nje Ln zahteva jasnega odgovora : kaj si. Katera barva se
črna Miii-wol infija in njegove tra-bante.
A ne saimo to. Velika večina južno-američkih republik .je danes rzraeovHo fašistiena a«li konruniistična.
, Zakaj je \^e<tof Ker more fašizeim m komunizem pokazati vidne rezultate mojega dela. Ker se ne lovi po frazah, kakor demokracija, ne premirja, kaj in kaiko bi. Udari s pestjo — in delo je gotovo.
V čim je fa^vztan velika svetovna ideja? V tem, da je znal zdramiti najpol ali celotno mrtve ičlane enega naroda in jim vliti zavest, kmj so in kam spadajo. Demokracija je puščala to-vprašanje širok-« odprt^v bodi, kar hočeš — mene ne briga. Tako je izginjala polagoma zavest mwodne pripadnosti in manjšine so se potapljale v večin ail, -kakor se post ivim godi z našim narodom v Ameriki.
Rekel sem v eovUi prejšnjih člankov, da je v vsakem člove ku nekaj demokrata, nekaj fa-s.iista in nekaj komunista. De-mokrat je človek tedaj, kadar izrablja živo in mrtvo materijo v svojo korist. Pod kr.nko svobodne demokracije ropajo ena naravne zaklade in sile, drugi operirajo v produkciji, tretji v trgovini vise po principu: čim več trgaiŠ, več imaš. Za take je demolkraci.^ datkč najboljša.
Zanimivo je, da so med vsemi narodi največji zagovorniki demokracije — Judje. Ali se to g okli iz ljuibezi do svobode, pravice in enakosti? Ali je mogoče vzrok velika 1 .jubežen do bližnjega ? Živim v mestu, kjer je vsak
Ji, tla je medved z lončenimi nogami. 0 angleškem levu bi se pa lalilko reklo, da iima noge, kakor ruski medved, telo pa — iz zajfasti'h mehurčkov.
Čo na drugi strani pogledamo, kdo najbolj vpije: demokracija, demolkracija, vidimo le ljudi ene vrste: tisti, ki ima-
NIKO NBMA, STA JUGO-SLAVBN 1MADE . . .
Čao Kung . . . Tako se imenuje budistični duhovnik v Ti-entsinu, ki so mu v zadnjem času dokazali, da je japonski šp:-jou in <la je .njegovo delovanje naperjeno proti Kitajcem.
Čao Kung je šele nedavno dospel na Kitajsko iz Indije. Preti tremi ali štirimi leti.
In ni kitajskega rodu. dasi kot malo-
jo. rim več imajo, toliko bolj j obvlada kitajščino so glasmi. Kdor nima, ne lovi kdo. Saj sploh v Aziji rojen ni
fraz. Kar išče, je kruh, zaslu žok in mir. To je važno, da
bil.
Kitajščine — enega najtež-
vemo, zakaj ljudje se večkrat jih jezikov — se je naučil sprašujejo: kaiko je bilo mo-'dveh letih. To je rekord. Ne-goče, da sita prišla Mussolini j kateri se je brezuspešno tiče ' Hitler na tako površje —,dvajset let.
In Kuugu ni tuj duhovniški poklic. Svojcčasiio je !>il namreč protestantski pastor. V Angliji je bil posvečen v sveče niš k i stan.
lil v Angliji je bil izvoljen tudi za poslanca. Tri leta zastopal v spodnji zbornici neki južno-angleški okraj.
Toda takrat ni bilo njegovo ime Cao Kune:, ampak -c je pisal Timotheus Lincoln, kar pa tudi ni bilo njegovo pravo ime.
Njegovo pravo ime je Treble — Ignac Trebič. — Rojen je bil pred dobrimi šestdesetimi leti v <)>ijeku na Hrvatskem.
Ignac Timotej Trebič Lincoln Cao Krni;? (to je le nekaj
m
kljub termu, da sta bila v življenju tiiko naivadna čl m oka. kaikor jaz in ti. Ni bila sila ■tista, ki jim je <[H>magala, ampak navadno ljudstvo, katero je bilo •sito frazaste demokracije. Hotelo je imeti 'kruh, za-sluižek in mir. Če je dolbilo to ali ne, tega ne vem, vem pa, da stoji vatikanska večina naroda m njima. To je resnica, zakaj če bi .ne bila, bi ne imela v Ameriki toliko pristašev med sloji, kateri bi čisto lahko živeli brez obeh. Kdor se hoče prepričati o toni, naj kar <^re inctf Nemce in Italijaih«.
Z demdkracijo torej loputajo vsi histi, ki gralbijo zase, ki izkoriščajo za svoj namen to, kai*
imenujemo svobodo, enakost in I"jc:f°,v.ih ime" ,iu naz'vov) ?
pravico. In t<» velja v gotovi meri tudi za ti«?te, ki ne grabijo materijalnih koristi, iian-pak obirajo v got rtv e namene recimo ljudi.
Zato pravim, da je v gotovem uziru vsak človek demokrat, če in dokler mu kaže.
Kdor si pomore, gleda pred vsem, da obdrži, kar dma. Do-
tretji človeik Jud in zdi se m.i,j,, „ , . j	- i i klor je v demokraciii varnost
da j m fpoznam precej dobro. , J. . . . t	t .. | zadostna, je z njo. Kadaa* s'e yaw.-
In zaito zajpiisem eno: Judje soi ,	• . .. ,
,	, . .. , , ne batu za svo le, k> zavi ie med
borci za demokracijo zato, ker	J ' ^
jim 'ta dovoljuje vsako izko-' ^ im
riščanje materijnla, živega In ... , » .
mrtvega. Oni dobro vedo, l1ai»>il«naMoti«oce Američanov po
so v splošnom napredku in in-
V pravkar končani seziji j< lo na stotisoče Američanom' pc Evropi. Potovali so največ po
teligenci daleč nad vsemi drugimi narodi. In kdor i? zmož-nejši, tisti vlada, če no z besedo, pa z denarjem Imajo polog tega prirojene lastnosti, katerih ne najdemo med drugimi narodi v toliko meri. So podjetni, pretkani, vstrajni in kar je glavno: agresivni. Znana dtjvar je, da Jud .ie od m ?' , a. Ce mora pri vratih ven, ti pa pri oknu leze notri.
Industrija-trgovina in vse, kar nosi, vtse kar spada med "ibiiznis" .je njihovo polje. Kontrolirajo največje zavode in podjetja, fabrike in trgovine. Ne motim «se, da je v njihovih rokaih tudi polovica v*ega ve-liikega časopisja in revij, če ne direktno pa inidirektno. Tako
, . . ...	... je največji ameriški list — The
■"'"T * t™'"."1 VW****. New York Tim«. v njihovih ro-ali lvleea ah črna — piva za , ,
pn«t |
koiimmizcin, dnigai za fašizem. Domokracija pa je ir. ostane brez barve.
Fašizem je dane« veliika svetovna misel, ki je zašla v vse dele »veta in med vse narode. Kar naenkrat je prisilo med ljudstvo, ki so dremali v brezbarvni demokraciji, vprašanje : 'kje si, kaj si ? Vstani in pokaži se, ali ^i z nami ali proti nam. In rodii je čuda. V naših velikih državah smo misli, da živimo v kotlu, v katerega prispevajo vsfr narodi sveta, toda iz njega pride le ena me-naža: Američan.
V demokraciji flmagnje vselej tisti, ki prekaša droge. In Judje .prekašajo procentuaflno vsak narod na svetu. Zato tudi imajo.
Kar je svetovnih naTodov v demokraciji, stoji na prvem medtu — Anglija. Zakaj? Zato, da pod krinko svolbodne demokracije lahiko dela, kar hoče. Torej iz tistega vzroka, kakor pri Judili. Da Anglija kontrolira od stari do pet sto milijonov ljudi, je vzrok njihova svo. bodna demokracija, ki /lepo pokriva s frazami vse, da se ne vidi, ikakor delajo, kako izko-'
nemški in italijanski liniji in najmanj po svoj domači — a-merLški. In vračali so se polni hvale o Nemčiji in Italiji, koder ni štrajkov ne pi'ketov. Železna .roka skrbi za red — in to jim ugaja. Jaz račfunam, da je polovica Amerike vsaj idejno v fašističnem taboru in da bomo imeli v naših državah v dogled-nem času izbiranje pml sabo: kam. Se ga ne moremo ogniti, zakaj v .vodeni demokraciji smo že talko dolgo in moremo pokazati talko malo, da se je res že sledn(ji naveličal.
In to ni niič čudnega, če pomislimo, kolriko se piše in čveka, pa nikamor ne pridemo. Če se je pol leta kregalo stotride set milijoonv Američanov za par starih sodnikov, potem ve mo, kaj smtmo Ln moremo pri čakovati, ikadar pride res kaj važnega na vitsto.
Res, demokracija je lepa, če je človek sam v lepem, je dobra, če živi sam v takih razmerah. Milijoni takih, ki ne de-, k jo ali delajo m tako plačo, da komaj žive, pravijo: k vragu ž njo. Dajte nam kaj takega, kar ■bo izboljšalo nas položaj, odpravilo taiko vidne krivice in delalo, da ,bomo res videli rezultat. Talko nam dajte, pa naj bo že kar hoče.
Tn gotovo je, da nekega dne tudi pride.
Tako je bilo — a dane« nijriščajo. vek'. Človeku ni treba drugega,' Koliko je pa vredna njihova kaikor paglddali malo med' Ncmce, ki so <tulkaj v prvi, drugi, ali že tretji generac-ji. Po večini ne znaijo več svojega jezika. A to jih ne ovira, da bi ne bili naenikrat začutili v sebi masli, da se kljub vsi amerikani
to = začeti <yaq prememiti zacdji veodarle.Nemci. Ogromna angleške demokracije.
demokracija na svetovnem trgu, je seveda drugo vprašanje. Zakaj oni so demokratični samo tedaj, kadar njim nese. Ne velja zastonj pregovor o Angležih: kadar iščeš pravice zase ali svoj narod, ogibaj se samo
ROPAR VIDMAR.
Jamete Vidmar, notorični bančni ropar in morilec, <ki je pobegnil iz zaporov v Oleve-lartdu, je bil zopet pripeljan v Cleveland. Zagovarjati se bo moral na zvezni sodni ji. Vidmar se je v zaporih stepel s svojim tovarišem Slapaikom. katerega dolži, da ga je izdal.
najbolj prosluli mednarodni špijon in -pletkar, kar jih pozna sodobna zgodovina.
Vse države tekmujejo za njegovo naklonjenost in vse države se ga boje.
On namreč ne vohuni in ne izdaja za denar, pač pa vohuni in izdaja le zaradi izdajstva i:i vohunstva samega.
Pred sedmimi leti je bil v Indiji, v Londonu >o pa zaradi težkega zločina njegovega -ina obsodili na smrt.
Ko je zvedel, da je smrtna obsodba potrjena, se je odpravil proti Londonu. Natančno je preračunal, da bo začasa dospel.
Na Cevlonu mu je bil pa u-kraden potni list. Ukradli so mu ga angleški vladni agenti.
—	O, saj če bi bil včeraj tukaj, — je vzkliknil, — bi bi! moj sin še živ.
Angleške oblasti niso prav nič dvomile o tej njegovi izjavi.
Po vojni — začasa Kappove-ga puča—je bil Trebič v Nemčiji.
Tri dni je trajal puč, in tri dni je bil Trebič minister Ivap-pove vlade.
Ko Amerika še ni bila v vojni, je Trebič v Ameriki ruval proti Angliji.
Zlepa ga niso mogli izslediti, dasi -o na vseli koncih in kra jih čutili njegovo izdajstvo in njegov vpliv.
Ameriška tajna služba ga j:» zasledovala — dolgo, dolgo, brez uspeha.
Neke zimske noči leta 1916 jo stopil iz znane nemške restavracije na 34. cesti v New Yor-ku človek z zavihanim ovratnikom in klobukom, potisneniiu nizko nad oči.
Ko je hotel stopiti v avtomo-oil, ga je lKftdo zgrabil za vrat in siknil:—Imam te, Boga ti—.
Agent ameriške tajne službe, hrvatski rojak Ivan Grgurc-vicb, je dobil svojo žrtev — Ignaca Timoteja Trebiča Liu-čolna, kateri mu je pohlevno odgovoril v materinščini:
—	Znao sam, da če me Hrvati
Poslali so ga v Anglijo, kjer je bil dve leti zaprt-Po Kappovem pistolovstm Nemčiji ga je zanesla pot v Azijo.
J >
«QL1[5 N2R0U2«
< v*
New York, Thursday, October1937

THE LARGEST 'SLOVENE DAILY IN UJ52.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
BOGATA LETINA V CAUFORNUI
Napisal J. R. S1MON1CH, Portcrvillc, Cal. .
Odkar zabeležil jejo vremen- | zaldovol jem z vinom, ki sem ga dki rekord v Cailiforni ji, jo le-, sam naredil
Jerry Koprivšek, ml.
toenjo seoono več deževalo, kakor katero drugo leto zadnjih 45 le*. Zafitnam tega ni metni potrebno pregledovati starih zapifenikov, -ker so mi vremen-slki pojavi dobro znani, saj bivam tu že Čez pet in štirideset let.	,
Deževati začelo že zgodaj v minuli jeseni. Rastlinstvo se je hitro oklilo in pognalo bujno rast. Po novem letu je pritisnil hud mraz, ki je povzročil na oranžnih nasadih ogromno Škodo, pa tudi ta rana se bo sčasoma zacelila. Proti koncu meseca januarja je začelo nMprejstano deževati, da so relke in potoki prestopili svoje struge. Tudaro Lake, ki je bil že več Irtt suh, koder so sejali pšenico, je letos voda napolnila in uničila čez 100,000 oralov posejane pš<nice.
Sedaj pa, ko je voda upala, gnije na mestih na tone rib, ki povzročajo daleč na okolij ne baš jaiko prijeten duh. Ker so bila polja močno zamočena, je blagodejno vplivalo gorko vreme na vise statve, posebno pše-nični pridelek je leto« tukaj prekosil vsaiko žotev, kar je pomni zgodovina našega okraja. Dobro obdelana zemlja je rodila od 10 do 15 vreč na oralu, j bilih vzeli. (Ena vreča p^cfnicc tehta okrog jrajo pasti 140 funtov).
Cena, zgodaj omlateni pšenici, je bila $1.75 za sto funt o Prdkupci so bili aplaSeni, da je rja uničila ves pšenični pridelek Osrednjega zapade kar se je pa izkazalo, da ni bilo tako huklo, kakor so spočetka računali. Posledica tega je bila, da bo cene najini pridelkom začele padati. Pšenična cena tukaj je sedaj okrog $1.45 zA sto funtov. Vsekako, primeroma cena za o-bilen priideflelk.
Meseca isoptemlbra in oktobra potri>ujemo največ poljskih delavcem*. Treiba je obirati grozdje po olbsirnih vinogradih, bodisi, da ga pošiljamo svežega v iztočne države, ali da ga doma na solncu sušimo. Tako suho grozdje (roziinc) potem, ko gTO skozi poseben proces, zavijajo v palkete, ki jih razproda-vajo križem sveta. Za na solncu posušeno grozdje Tliompson
Imamo lepo jesensko vreme kaikor nalašč za zbiranje bombaža. Letošnji pridelek je večji Od prejšnjih let, je pa tudi več Jetrni je z njim posajene. Pridelek je doiber, cena nizka, obiralcev primanjkuje, pritožujejo se, da ne plačajo zadosti. Za sto funtov Obranega bombaža ddbi delavec 90 centov, k večjraiui $1.00.
Lovska sezona na srnjake je bila odprta 15. septembra. V tulkajšnje gorovje prihaja mnogo lovcev, kaj bi rekel, iz cele Cal if orni je, pa le malokateri je | vodja Jerry V Starlight Orkc-toliko srečen, da B>ev»rne domov stra, ki bo nastopil v nedeljo z jelenovimi-rogmi. Ta divja-!na prireditvi Dru-št. Sv. Fran-
VELIKA PRIREDI-TEV V NEDELJO
Koit je ibilo že večlkrat poro-čano,priredi društvo Sv. Fran-' čiSka Seraf. »t. 46. KSKJ s so-' delovanjem pevskih društev "Slovan," "Domovina" ter tain^Vrura^kc^a flbora velik koncert v proslavo 40-letnice, in sicer v nedeljo dne 31. oktobra 1937.
čina se je tukaj močno iztrebila. Nekaj je californški levi polove, nekaj je po zimi od glada j>ogine tako, da za lovce o-Ktane malo, ker j?h je preveč.
Razširili so tu govorico, da je v severnem delu Califomije obilo take divjačine.
Ohl toka j se je podala sk umna lovcev na srnjake na M t,
čiška v Slovenskem Domu v Brookivnu.
NESREi'A MLADEGA
SIX)VENCA. Pri čiščenju lovskega orožja se je ponesreči obstrelil 23-Jetni Joseph Jaklič, sin znane Ja/kličeive družine v Milwaukee,
Harvey v Lassen County, 500,Wis. Mladi Joe je hotel pri-
milj datač. v severno stran. Družba je ostajala iz sledečih lioveev: Vitus in Leo Simo-nich, John Kočevar in dva bližnja soseda. Potnlben provijant in dmgo so s seboj na avtomo-Triji ali štirje mo-Tako so sklenili pr<vl odhodom.
Želja se jim ni izpolnila. Prvi dan so namesto srnjakov srečali le jagre s prazfto torbo, ki so prišli od vseh vetrom*.
Naslednjega dne smo si izbrali drugo smer — tako so pravili. — Plazili smo pori grmičevjem daleč >nr 'Vreber. Veliko kamenje ali pi-v ine nas niso
praviti potrdbno orožje za o-tvoritev lovske sezone na jelene, ki l>o trajala do 28. novemlb-ra. Čistil je lovske puške in med orožjem je bil tudi star, zarjavel revcflver, iz katerega je hotel odstraniti kroglo. Nesreča pa je pri tom liotete1, da so jo orožje sprožilo in krogla je predrla mladeniču levo stran prsi, dva prsta nad nad srcem ter obtičala pod levo ključnico. V zasilni bolnici so ranjencu odistranili kroglo in zdravniki trdijo, da rana ni nevarna, če so ne razvijejo kake komplikacije. Zdaj se nahaja v Deaca-ness bolnišnici v nadaljni Oskr-
oviirale. Kako srno smo videli hi. Oče John, ima v Gliddenu, tu in tam, toda o srnjaku ni Wis., 300 milj iz Milwaukee, bik) ne duttia ne shiiha. Tretji obsdžno posestvo, po katerem dan smo počivali, jedli in pili, se razprostirajo olbšimi gozdo-kar smo s seboj prinesli. Ako | vi, polni divjadi. Tja sta na-nam ne \k> še par dni sreča mi-1 meravala prihodnji mesec na
lejša, je najbolje, da jo mahnemo, odkoder smo prišli.
In talko se je tudi zgodilo. Domlav 50 vzeli drugo pot. Taiko so doma pripovedovali:
lov,
ga je na californiški strani, druga polovica v Nevadi, ter tr _ . _	w meri 73 milj naokoli. O polet-
\ Reno, Nov. smo prenočevali. n(im fa<qi je j^ko žrvulhno, saj
To imrsto ni veliko, je pa znamenito, daleč po svetu. Po kavarnah in drugih lokalih kvar-tajo pri odprtih vratih noč in
plačujejo sedaj $65 za en otono. I daai. Po ulicah se sprehajajo Z grozdjem iz katerega dela- lrazko*2no opravljene (feme. Mla-
jo vino, je tudi dosti dela. Vinogradnik, ki je prodal svoj prulfflek vtinarni, ga mora pripeljati na medto, (kamor ga je proldal. Za tono vinuticega groz dja mn plačajo od $15 do $20 e ozirom na kalkovost.
V Oaliforniji so vinarne, ki Be ne menijo o tisoč galomaih vina. Več jiih je, ki narede vsako jesMi več milijonov galo-nOv.
VSt. Lucia Vinery" jo letos povečala svoje prostore za deset milijonov galonov. V Fresno ima svoj glavni stan in pisarno. Italijanska kompanija v Delano je opremljena z vsem, kar potrebuje, da naredi vsako leto dva milijona salonov vina. VdMe, Italijani ne spijo, kadar pride čas za vino delati, bodisi na malo ali v veMikairiki množini.
Na mesto lesenih kadi gradijo iz cementa m jekla ogromne rezenvarje, podobne 'šilom'. Odšumeči sok od točijo, trop in dre® skuhajo za žganje, ki ga podam pomešajo v vino, da jim ne skisa. Torej množina spiri-fcusa, vino in druge primesi narodi "fortified wine'*, ki je stanovitno, ampak, zdravju Škodljivo.
So pa posamezniki, ki ne poznajo niikakiih primesi, njihova vtina so pristna in naravna. Talka vina napravi ja za prodajo Mre. P. M. Stefanidh v Fresno. Jas pa sem vselej najbolj
de ženske in dekleta se vozijo v lulklBUBnih avtomobilih ,iz česar je sklopa/bi, da imajo denar. Bog vedi, česa vsega ta tujina išče v tem gorskem mestu? M-orida ločitev zakona, veseleč se, da bo 2Jopot enkrat začasno prosta, alko dobi razporoko. Droga se zoptot veseli hitre poroke, kaikor jih tu izvršujejo, da bolde prej srečna. Iz Reno smo se peljali na truckee. Tam rnnio se ufttavili pri rojaku Fi-ImčLcu in Maherju. Ta dva f^'ovenca vodite restavracijo, ki je vedno dobro obiskana. Kor smo bili z njima prtaj poznani, sta nas gosffcol julmo Fpre-jela in nas zadržala dalj časa. Obiskali smo tudi Laike Tahoe. To jezero je na meji; pollovioa
ga dbiskuje nešteto izletnikov Dana jim je prilika se na čol-mfHi voziti, ribariti *in drugo. Bogatinei pa imajo ob jezeru svoje krasme vile.
Srnjakov sicer nismo domov* princi i, drugače pa nam ni žal za ta lovski izlet. Tcaiti videli smo dosti in smo imeli "good time."
V Califomi ji se cimdalje udo-mačuje streljanje z lokom. Tega športa se udeležujejo tudi ženske. V Frekno so imeli 2. in 3. oktobra strelne tekme z lokom (Arnlierv» tournament). Udeležba jo bila velika obojega spol a. " Oliampionsh ip'1 je od-nesd znani Lam* Hugihes iz Los Angeles, ki je naredil 1419 "poiirtts" in najboljša ženska z Irikom je bila Mm. Bee HodgsOn iz Sam Pfdro, Cal. Naredila je 927 to*?k. Za to priliko sem jim jaz naredil 12 tare (targets) v velikosti 16x48 inčev.
Pozdrav!
Do|K>ldne od> 10. uri bo slovesna sv. nia£?a v slovenski cenlcvi sv. Cirila na 62 St. Marks Place, New York Ciity,( kaitoro 1k> daroval eafttiti go-spod župnik Rev. Gabrenja. Članstvo našega društva pa sc naprr;š"3', da prwle ob pol devetih v cerkveno dvorano, da nato skujpaj odkorakamo v cc.r-kev.	I
Popoldne se vrši koncert s sodelovanjem agoraj omenjenih drtištev v Slovenskem Narodnem Domu 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek točno ob 4. uri popoldne, kar so proti, da vsakdo vpošteva ter Mkuša prifti o pravem času, ker je program zelo obširen, ter bi bilo zotos škoda, aiko bi katero točko zamudili, ker bodo vse prav zelo zanimive. Vstopnina samo 40 ecnltov za osebo. O-troci v spremstvu staršev so proisti vstopne. Naj omenim, da so na programu od'lieni govorniki: generalni 'konzul kraljevine Jugoslavije, dr. Božidar Stojanovič. zastopnik K .»S. K.J., Rudolf Rudman, itd. Navzoče 1h) powlravil društveni predse(hiik Mr. John Cvetko-vič.
Kot neka(k "priboljšek" na tej prirediftvi pa bode brez-dvomno kazanje filmskih slik naše mile Slovenije in Jugoslavije, ki iz prijaznosti predstavlja Cunard White Star Line. — Da bo pa vsega v izobilju za lačna in žejna grla,
MEDNARODNA UMETNIŠKA RAZSTA-VA V PITTSBURGHU
Xapi*al IVAN BVKOVIKSK!
Ko sem srednjeoktobersko nedeljo popoldne premišljeval, kam naj bi se podal, kajti dan je bil krasan kakor cvetoča nevesta, sem se nenadoma spom-nil, da je bila pretečeno nedeljo, dne 14. oktobra otvorjena v Carnegie Institutu običajna letna mednarodna umetniška razstava, in problem je bil hitro rešen.
Razstava je letos do.-ti obsežnejša od lanske, ko je bilo zastopanih samo 7 narodov z Okoli 300 slikami, dočim je letos udeleženih 13 držav s 407 slikami, od katerih jih odpade na Združene države 107. ostale pa spadajo sledečim: Anglija, Francija, Nemčija, Italija. Španija, Poljska, Belgija, Cc-lioslovakija, Danska, Švedi ja in Norvcgija. — Včasih sta bil: udeleženi tudi Finska in Rusija, najbolj pa me je presenetila odsotnost naše najbližje sosede — Kanade.
Razdeljenih je bilo 8 ntfgrad za najboljša dela, katere so skoro vse odnesli starokrajei, -amo ena je ostala tu v Ameriki, in so naslednje:
sploh omenjati ni potrebno, kaT bosta prav gotovo dobro preskilbola v tej stroki dobro izurjena rojaka Schuster in Rltiipnilk, katera vršita te posle že več let v Slov. Nar. Domu.
Prav prijazno ste vabljeni Vsi rojaki in rojaikinje od blizu in daleč, da nas posetite na tej rodki proslavi. Zagotavljamo vam, da bo tudi mi isto storili ob priliki vašiih prireditev.
Z roja^kim pozdravom,
Anthony Svet, nadzornik in poročevalec.
1.	Nagrada, $1000 — George Bravne (Francoz) za sliko — "The Yellow Cloth".
2.	Nagrada, $600 — Felice Casorati (Italijan) za sliko:— "Women Near a Table".
3. Nagrada, $500 — Josef Pieper (Nemec) za sliko: "Fa-jmily Potrait".
1.	častno priznanje (Honorable mention) 400 dol. — Robert Philipp (Amerikanec) za sliko: "Dust to Dust".
2.	častno priznanje. $300 — Oskar Kdkosclia (Nemec) za "Karlsbrueeke" (most preko reke v Zlati Pragi na Češkem).
3.	častno priznanje, $200 — Grau-Sala (Španec) za sliko "Carnival".
4.	častno priznanje, $100 — M a reel (irroni aire (Francoz) za sliko "The Night Watchman".
Kot 8. nagrado $300, pa je podelil "Alleghany County Garden Club" Cehoslo'vaku Vaelavu Spala za slikarijo — "Still Life with Flowers", ki je še precej čedna.
Kot ponavadi vselej, tako je tudi to leto občinstvo bilo zelo razočarano glede polovice razdeljenih nagrad, zlasti pa radi prve nagrade. Po kakih este-tičnili pravilih tozadevni sodniki poklanjajo umetniške nagra de, to je za nas navadne Zemljane. ki nismo umetniki, pa vsekakor imamo nekaj pojma, kaj je in kaj ni lepo, velika liga 11 ka.
Največjo zaušnico je prejela umetnost s sliko prve nagrado "Rumeno platno". Na vkorno naslikani mizi se razodeva koščke žaltega pogrinjala, nekaj sadja in pa iz fantazije izviti predmeti, katerim pa ni imena, ker ne sličijo nobenim stvarem.
SIdvsmol d Kanadi
Slovenska poroka.
Poročil se je v Vancouver, B. C., Jože Kastclic z gdč. Tončko Sedlar, dne 7. oktobra. Ženin je uslužftcn pri Canadian Pacific Railway, nevesta je pa pravkar prisjiela iz starega kraja in je hči pokojnega go stilničarja Antona Sedlar-ja iz Novega mesta. Obilo sreče!
Z MALO POJEDINO
VABILO NA VESELICO
SKUPNO VESELICO
PRIHEDE TUKAJŠNJI
VDOVCI in VDOVE Z ČLANI SLOVEN SKEGA DOMA, Inc., na 36 Danube Street, Little Falls, N. Y. V SOBOTO ZVEČER, 3p. OKTOBRA
Vabi m vm tukajinje Slovence, kot tudi iz dragih naselbin, da nas ob-iMete ta veter. — Zabave ln okreptila ne bo primanjkovalo.
IG BAL BO TUKAJŠNJI OBKESTEB BAZNOVBSTXE KOMADE, DA
SE BO VSAK LAHKO ZAVRTEL, AKO MU BO PBIJALO VSTOPNINA ZA VSE ODRASLE JE SAMO 25 CENTOV, Otroci prosti. ZA OBILNO UDELEŽBO SE PBIPOROČAJO VDOVE IN VDOVCI-' TEB SLOVENSKI DOM. — NA SVIDENJE 30. OKTOBBA.
Frank Masle.
Poročilo kanadske Slovenke.
Tu Vam pošljem $1 za knjigo "Naši 'kraji". Vem, da se mi bo dopadla. ko bom zopet enkrat videla naiše kraje, če ravno samo na papirju. Se vedno mislim na našo ljubo Slovenijo. Skoda, res, da si moramo kruha iskati v tujini. 4
Tukaj je nekaj Slovencev 111 Slovenk, pa smo zelo rastepeni. Včasih pa se le se^tanemo in se veselo zabavamo. Upam, da se za božične praznike zopet snidemo, ter se skupno veselimo.
Priporočam vsem Slovencem list "Glas Naroda". Brez tega lista jaz ne morem biti. Že 7 let je, kar sem prišla iz starega kraja, in ga redno dobivam vsaki dan. V njem je mnogo lepih romanov, pa tudi novice iz starega kraja rada slišim. Najbolj pa mi je všeč kolona Petra Zgage, ker nam vedno kakšne smešno pove.
Nekaj Slovencev tukaj nas je farmerjev, nekaj pa jih dela po majnah. Letino smo imeli dobro, in je Ibil pridelek zadovoljiv. Torej pozdrav vsem rojakom.
Mrs. E. Truden, Midway, B. C.
Zahvala kanadskega društva.
Nadalje se lepo zahvalim Slovencem v Schumacker in Tim-mins, Ont., za pris*pevani dar ('lani Slovenskega pevskega in Jepa hvaja Mr> Andrew
društva "Zarja" iz Timmin- Banichu za njegov trud, ko jo sa, katero je napravilo 10. okt. zbiral okoli, iker vem, da je to izlet v Kirkland Lake, se za- težko tlelo, hvalimo v prvi vrsti bralke- ; Srčna Vam hvala, Slovenci v mu pevskemu društvu "Tri- Toronto. Ont., za prispevam glav" iz Kirkland Lake, 'ker so. znesek $40. Lepa hvala tudi nam bili tako -sijajno povsod v Mr. Franku Pccek, ki se je po-pripomoček. Nadalje se zahva- trudil v času največjega dela limo vsem prisotnim obisko- na farmi, zbiral okoli angle-valcera. Posebna hvala Mrs. škili farmerjev in zbral znesek Rauli, Mrs. Malešič, Mrs. Pr-
kopcc, Mrs. Mule. Mrs. Balant,; Moram se tudi zahvaliti tu-Mrs. Kraje, in Mrs. Mele, na- kajšnjim slovenskim farrner-dalje Matiju Otoničarju, Fran- jem za njihovo pomoč pri gru-celju Rauhu, kakor tudi osta- dnji moje nove domačije, čc-lim.
Nadvse nepričakovani sta bila povečerek in zabava pri prijatelju Mele-tu in Otoničarju.
Ker pa imamo Slovenci večinoma vsi globoka grla, nam je
Zdi se, da je umetnik kaz z da-leka lueal oljnato barvo na nedolžno platno. Hotel sem Teči, da je slika pol tiča pol mišu, ali s tem bi jo preveč pohvs-111. Francoski umetnik, ki jo jo naslikal, je zastopnik taio-zvane abstraktne ali kubistične umetniške šole, ki je zelo v sorodu > futurist i eno strujo, katera se je razširila pred svetovno vojno po evropskem kontinentu v umetnosti in tudi v književnosti. Njena tipična lastnost je bila, da je stvari in j ideje, potem 'ko jih je več ali manj potvorila, skladala drugo poleg druge v največjem kontrastu in neredu.
Nadaljni tri zgledi, kakšna ne sme Hiti umetnost, so nagrajene slike: — "The Night Watchman", "Carnival" in pa "Dust to Dust", (Zdr. države).
Vzemimo zlasti prvo. Na nebo je pripeta luna, -spodaj s»* nahajajo razni nejasni predmeti, menda orodje, ob strani pa čepi nočni železniški čuvaj — ■a harmoniko v rokah! Izgled« kakor železni mehanični mož ali takozvani "Robot".
Spasno pri celi stvari pa je, da so letos razdeljevali nt;-grad vzeli na piko — mizo. kajti ta kos pohištva igra vlogo v vseh prvih treh obdarovani^ slikah. Bogve v kaj se bode prihodnjič zaljubiliNa.fbrže — v postelj.
Ako bi se vrnili na svet sloveči srednjeveški umetnfrki — velikani kot so Miehaelangelo, Rafael, Lenardo d' Vine;, Rubens, Rembrandt, Botticelli, Van Dyek, Titian, ki je dočakal -ikoro celo stoletje in je slikal še v 91). letu starosti tik pred svojo smrtjo, in mnogi drugi, bi prav gotovo ne verjeli svojim lastnim očem, vi-devši, kaj vse ljudje packajo in ma'/ejo na platno v imenu in na račun umetnosti.
Pravijo, da resnični umetnik. umetnik po božji volji, ne kopira ali posnema pri rode, narave po fotografičnem vzor-eu, temveč ustvarja nekaj docela novega in izvirnega po svoji bujni domišljiji, iz svoje lastne duše. Dobro, naj bo tako, ali tur v tem slučaju mora vladati r»v-Ko soglasje, harmo nija, pravo razmerje med toni, zvoki, glasovi, posameznimi deli in idejami v glasbi, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi i*i književnosti, da je delo v resnici Icjh) in imamo od njega umetniški užitek. Kajti kjer je harmonija, tam je lepota, ako pa v umetnosti ni harmonije, ni tudi lepote, in tisto potem ni umetnost v pravem smislu besede.
Izmed nagrajenih del sta nn še najbolj ugajali sliki obeh Nemcev: "Karl-bruocke" iu
ravno ima vsak še dosti dela na svoji farmi.
Bil sem zelo obupan v času moje nesreče, ko sem naenkrat izgubil svojo domačijo. Gotovo _ . _ je vsakemu znano, kako so dra-	.
zal, ker smo morali tako rano ge sadne farme in sadno drev-	1 v i"	f
zapustili Kirkland Lake. je, in da je začetek povsod te ^ ^^ Med Zl,^njimi ste
pa "Family Portrait". Zanimala me je tudi slika nekega ameriškega umetnika: "Ward room" (in hospital).
Večina razstavljenih slik je tudi na prodaj in cene so od
Najlepše pozdrave vsem!
Odbor.
Pogorelec Barich se zahvaljuje.
Dolžnost mi je, da *e vsem javno zahvalim za darovane prispevke k gradnji mojega no vega doma. Ker bi vzelo preveč prostora t listu omeniti vsakega posameznega darovatelja po imenu in vsoto' prispevka, zato se Vam vsem skupaj iz srca zahvalim.
Najlepša hvala Vam Slovenci v Kirkland Lake, Ont., za zbrano lepo vsoto $98.70. Zahvalim se tudi Mr. Rudiju Pe-chaverju in Mr. M. Malešichu, ki sta zbrala tolikšno svoto. —.
dve najdražji francoski: "Lou-lon", št. 194, $8000 in "Harlequin", št. 198, katere cena je $18,000. Med ameriškimi najdražja pa je "Deadlock", št. 83. $10,000.
Razstava bo trajala do 5. decembra in je odprta čez teden od 10. do 10. ure zvečer, ob nedeljah pa od 2. — 6. popoldne.
Dasi ravno ni na vsej razstavi ne ene slike, ki bi bila izreden umotvor ali takozvani "masterpiece", vendar priporočam rojajcom, da si jo ogledajo, kajti med tolikim (bogastvom podob je dosti lepih in NAROČITE SE NA -GLAS značilnih, na katerih oko poči-SLOVENSKI DNEVNIK V :va s zadovoljstvom in užitkom NARODA" NAJSTAREJŠI j duša pa pozabi za nekaj časa AMERIKI	1 na vb&kdanjc ^riže in težave,
žak, vsled česar sem bil tem hujše prizadet.
Z božjo pomočjo in pomočjo dobrih ljudi zraste upanje in moč v človeku.
Torej najlepša hvala Vam, Slovenci in rojalki vsem skupaj. Obiščite me ob priložnosti, ker grozdje je dobro obrodilo.
Le pridi, prijatelj, Ti pit' ga bom dal.
Vas hvaležno pozdravljam.
Joe Barich, Beamsville, Ont.
out S NAKQD 4. *f
*t .»V
ft '•'•y.y.-A

Ncy Yprl^ J^uyyUy, Ogtobet.28,1937 . ,
i:' TEE LARGEST 8IiQVENE. DAILY. IS V. S. A..
II
I
= =
Z
E = E jr
M
= 5 = ~
= =
= =
II ¥
II ft
If /4
........ga.....................!300c:>00........................................................................................SMCFP
= ri
S =
II §*=
s s
'I
5 r 5 = s s
'M 1
V STIRIINSTIRIDESETEM LETU
STIRIINSTIRIDESET LET . . . skoro pol »tole-tja ... je pomembna doba za tako publikacijo v izseljenskem svetu . . . Težko ga je izdajati posebno v teh časih, ko ni novih priseljencev, stari se pa poslavljajo zavedno. Spominjamo se let, ko smo poslali med naše ljudi osem do deset tisoč izvodov. Tega seveda danes ni več mogoče, navzlic velikemu in splošnem zanimanju za Koledar ... V depresiji je bilo treba najti načine in sredstva, da so se stroški, ki smo jih imeli s to publikacijo, zmanjšali, ne da bi bila vsebina prizadeta. Dosti smo prihranili pri poštnini, ko smo začeli tiskati Koledar na lažji papir . . . Poleg tega nam prejšnja leta ni bilo mogoče uvrstiti toliko slik, kajti klišeji so dragi, če moramo računati s primeroma majhno naklado. Slike je torej nadomestilo čtivo. Ako vzamemo okrogo število 1000 izvodov, je
samo za prvi izvod 70 odstotkov stro&kov, dočim se drugih 30 odstotkov razdeli na ostalih 999 iz* vodov . . • Težko nam je bilo že vsaj približno u-gotoviti, koliko izvodov bomo prodali, ker so bile razmere silno nestalne in je vedno na slabše kot pa na bolje kazalo. Vsak neprodan iztik je pomenil izgubo za nas. Zavoljo tega smo pa dali letos
Koledar v predprodajo. Na podlagi vnaprej dobljenih naročil bomo približno dognali, koliko ga nam je treba tiskati . . . Poslužite se naročilnega lista in si za jamčite izvod Koledarja za leto 1938. Jamčimo Vam, da boste pri čitanju te knjige deležni dovolj zabave in razvedrila.
IZBRANI
INFORMATIVNI
ČLANKI ;;
IZ VSEH 'J
DELOV
SVETA
...160 strani zanimivosti...

POVESTI ZGODOVINA ZEMUEPISJE NARAVOSLOVJE GOSPODINJSTVO HUMOR RAZNOTEROSTI
KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEDARJA
Iznajdbe jugoslovanskega učenjaka Nikole Tesle... Povesti nekaterih najboljših svetovnih pisateljev — M aupassanta, Selme Lagerloef, Garšina itd. . . Pomen ruskega poleta preko Severnega tečaja . . . Nobena ljudska armada ni tako kruta, kakor armada mravelj . . . Rojaki z Vrhnike in Borovnice bodo z užitkom čitali opis največje zanimivosti njihovih krajev . . . Masaryk, največji evropski državnik . . . Čarovnije z igralnimi kartami. . . Temeljni vzroki kitajsko-japonskega spora... Različni tipi moških . . . Solventnost slovenskih podpornih organizacij . . . Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriški delavec... Najvažnejše točke postave za javno zaščito . . . Zanimiva povest Franka Jroha . . . Pesmi Ivana Bukovinskega ... Par najboljših, kar jih je kdaj Peter Zgaga napisal...in še mnogo zanimivosti
Stane Vas samo 50 centov.
Poštnino plačamo mi.
(V Združ. državah labko lmSIjcte zuarnkc)
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
Blagovolite uporabiti ta listek:
Bogato Ilustriran
r
Knjigarna "Glas Naroda'* 216 W. 18th St., New York
Pošljite mi-
izvodov Slovensko-Ameri-
kanskega Koledarja za leto 1936. Prilagam Money Order za-•
"I i
Ime Naslov
10,28 - j
(V Združ. državah lahko pošljete namesto M. O. znamke)
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DRŽAV
Kdor naroči Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno.
Na dru&i strani zemljevida so imena vse?i ameriških mest in koliko prebivalcev ima jo. Nadalje:
Koliko prebivalcev je imela vsaka ameriška država pri predzadnjem in pri zad-dnjem ljudskem štetju; Glavno mesto vsake države in število prebivalstva;
Zračna ra-zdalja med večjimi mesti; Zgodovinski podatki posameznih držav; Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, itd.
VELIKOST 17 x 24 PALCEV
Zemljevidu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike
4
V f! II
= = "Ž =
II
v
II
I £• = = i
-jI
M ti
f =
~ = = =

GliiiE	..........I
Ilfl fy^lH** ^Htttlfl'	. ^	!

= = = =
M ~ —
- — = =
iT
fl
II ~=
fi §1 V
II



■ ,
G L i S »ifiODi"
New York, Thuraday, October 28, 1937
——■ 11 j .
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U'.8Jt.
POVRATEK PO DVANAJSTIH LETIH
MR. .JOŽK REMS IX XJEGOVA SOPROGA
i'lt-jsitji t-.*.it'll -<• jo | h i (;vauaj>tili letih vrnil iz Wmiio-viik» v Anitriko \ -jMvm-tvu vojo soproge ilr. .Iož»' Kciii>, V: je Iia>ini rituieljt-ni dohn» zu ;ii kot — .loža iz Most pri Ljubljani.	*
Anierika mu ni tuja — >a' j.- preživel tukaj tiol»ili Atiri-«i v-et let in je kot le malokdo v.iejstvoval v inu-ein javnem življenju.
Kot Milini fant je hil - že leta IS!« — v zvezi z "(Hasu.'i Xar< la", nakar .;»> »lelal v raznih bankah — najdalje pri svetovno znani tvnfck: Knauth Xa-lio<! & Kuehne — prav do izbruha >veto\ ne vojne.
Xato ji- .i,»!.i| -;lužl)o v Sak-erjevein lianeiiein podjetju, kji r j<* l»il <io leta !'.»:!.">. Takrat -e je vdrujfie po roe i I in otlpo-toval v domovino.
V«'< ea> <voj.'ir:l bivanja v Ameriki je hil nadv>e agilei« na .Iruštveii-iii polju, l -tanavljal je 'Iruštva — kulturna in po-1 j >orna - in v Xc\v Vorku j- skoro ni !>':lo slovenske kulturne prin<litve, da l»i Jože ne pr pomoijei k uspehu s svojim !v!o»n in strokovnjaAkini na<vttoin.
Prva žena. ki j«- umrla le'a l!L'1, uiu je povila pet otrok — d', oje deklet in tri fante.
Xjeirov: is:ij>iarejš:i hei ji p<»staia leta PUM žrtev ii.-fluemv, ii 'i ii t: ! ir«- • j. i il J-.ža !e < težavo prenesel. Ostali mu : ■ :*.iVf in -»• - kot -< je ob ovojem povratku prepričal - — J.rav "dobro komamiirajo".
\ M■>• tali pri l.iubljani imata z ženo hišo, ki jo je .Joža fiovM-m preuredil po ameriške?! nzoreu.
i\u: na> za trtpn.k v domovini se .loža dobro postavi.
I?o.jj«kom. ki imajo svoje- v Ameriki, j«- vtdno priprav Ij« :i storiti t<« ali ono uslugo, pa tudi marsikaterima Amcri-kanea, k: >e j« podal na obi-k v domovino, je s svojim po-sr< dovanjein ebvaroval raznih >itnosfi in stroškov.
<i!t ii<- ameriških za lev je .lože v domovini živ uir in Jormar j. Tisti, ki >o poslušal! njegove nasvete, ni>o* -torili na parno.
V Ameriki namerava ostali" dva ali tri mesece. Obljubil nam j«', da I »o id časa do ea-a kaj napisal v "(Jla- Xaroda" o -t a rok raj >kih razmerah. Tamkajšnje ra/. no r»- pozna in ve, kaj tukaj^ni rojake zanimiva.
N.n-irov: soj »rovi in n.;«M .n želimo po <!v;iii:ijstl<*tui m!--otr.o-t prijetne p«?eitliiee v New Vorkll.
SLOVENSKE NOVICE
SMRTNA KOSA
V	Cleveland^ je preminula Rose SLntič, rojena Stanko. Umrla je v St. lirikes bolnišnici, kannor je bila pripeljana dva dni (poprej, radi bolezni, ki jo je naJdlegovaja že nekaj tednov. Rajna je v naselbini mnogim poznana ker je bila večino vse-<ra mojega življenja v javni službi; voT* let je po naselbini prortf-evala in opravljala sanitarno oskrbovanje po liišah za mesto in med našimi ljudmi, tolmačila pouik sanitarnoKi v družinah, l.i niso bile vešče in ki se ni'<e v slučajih potrebe vedele kam Obrniti za jwxlporo. Pofc-m jo ]>a stopila v službo firme A. Grdi na in sinovi v r?rrwlajalro za pohištvo in ostala dolgo let, dokler ni pričela •volehsBti.
>
V	Cleveland u je |>o kratki n mu en i bolezni umrla v St.
IriN bolnišnici Man* Logan, •oj. Travni!:, stara 58 let. Za-!»u>en senrogn i:i 7 od raslih o-Arok. Rojeva je bila v vasi Glo-■oko. fara Krka na Dolenj-j-kem, kjer za,pušea brata An-jt-ona Travnika in veliko sorod -i nijrov. V Ameriki je bivala 42 i let.
*
Zaclnio dni je v .loliet, 111.. 'imrl rojak Josip Kastelee. star
let in deina <xl Trebnja na Dob njske.m. Zapušča ženo, '2 mrva rn 4 been* — I):i!i'1 j umrl bolj nan-'»trioma Mihael M«, tež. star 27 let in rojen tu. Ziucišža ženo, dva otroka, starše in pet 'bratov ter pet sester.
*
V	(T:«velarsdu je preminula Mrriia Rtas. roj. Kra^ovec. stara S3 let. Doma je bila iz va-
ROJAKIXJA ZASTIRUPLJE-XA PRI DELI .
Za zastrupijenjem na nogi je »mrla v But te, Mont., '22-letna Elsie Petrovič, rojena v Ameriki. Zastrupila se je pri delu v tovarni. Za njo žalujejo m»-ti, dVa brata in sestra.
SLOVENSKI) /JVLJEX.J E V LORAIX. OHIO.
Georges OKnet:
Zadnja Ljubezen
- i
rj-
Baion je bil preveč vezan na borzo, .:jer je imel mnogo terjatev in zato ni mogel več iinauciiati ,-vojega podjetja ta'ko, da je bil čez nekaj meseeev finančno uničen. Njegova hei, .-na največjih lepotic Dunaja, je ostala čez noč nevesta brez dote. V čast dunajske mladine je ireba priznati, da ni bilo med njenimi kavalir-ji nobenega, ki bi bil zaradi tega opustil priza-levauje priboriti si roko lepe Viljemine. Dekle >i se bilo lahko zelo dobro omožilo in si izbra-o moža po giasu svojega -rca. toda baron Ber-cepebus. ki je bil bij nesrečen zaradi poloma tvojega podjetaja, nego zaradi izgube svojega množenja, je odločil drugače.
Knez Sebwarzburg,.guverner province, ce-tarski 'komornik, ,-e je zanimal za baronove pe-V združenju je moč. Akoj -kuse in ponudil mu je vir dohodkov, da bi jih padate k ci^anlzar ui naj si j obnovil. Kot bistroumen mož je visoki plem.č
bo h katerikoli, lažj< dosežete }e vnaprej videl končni uspeh podjetja. V nje-'ta ni .bil brezplodno potrošil ogromnega kar zahtevate ali prosite. Ako sipa<kite ,k Slovenskemu Citi-raznih prili-
zen's Klubu, se v kali lahko obrnete na ta odbor, ki vam skuša doseči kar zahtevate, ali ste upravičeni < I ob iti. Odbor Slov. Citiz< n s Kluba bo vpošteval v prvi vr.-*ti v vseh slučajih prošnje članov družine, ki spadii v ta klub. K:lor ie malo zanemaril ali >e hoče na novo vpisati, ima to priliko na skupni <eji 1. novembra svtvVr ob pivi S. uri v mali dvorani Slov. Xar. Doma. Priea-Icaije se niobrega obiska, ker v sttdanMh časih človeik ne ve kH::ij bo sam ali eden njegovih česa potrelwval. Želeti bi bilo.
-i Tratnilk, ft?ra lx>ški Potoik!fla s!tariti ^.ainttiresirajo svoji ne N.^trani ikimi, c dkoder je prii-ia v Ameriko leta 1D2S.
V Clevelantlu je (mi ka.iii zadet nagloma umrl rojak Louis Grčair. Bii je sajnec, -tar 4ti let in bival v Ameriki 31 let. Dima je bil iz Sit. Ruperta na Dolenjskem.

VABILO na
iv*SLAVNOST» KONCERT
V PROSLAVO 40 LETNICE
Društva Sv. Frančiška, števr. 46, K. S. K. J.,
ki se vitši
V NEDELJO, 31. OKTOBRA 1937
Dopoldne ob 10 uri: sltvnostna sv. maša v slovenski CKKUVI NA OS.M1 (I1STI V NKW VORKU
Popoldne ob 4 uri: vkijki kontfrt v si.ovknskkm
NARODNIM iH)^f^. IKVINO AVE., BKOOKLA*N, X. V., S SO-UFLOVANJKX \tC SLOVKNSKIH DRlSTEV •; ' VSTOPNINA 40 CENTOV
7.A PJtIJAZNO l PKI.i:ŽRO St: PWII'OROOA --	ODBOR
p kti) f'is kti j kt xic - a.
Worcester, X. Y., je praz-jnoval znani rojak Fnink Kerz-■iij'n" -voj j»<4de<eti rojstni dan. ' < Wtitalo ^	dosti prijate-
! 1 j« v in mu dalo nasvete, te)(ko '-e mora ravnati na poti proti viviJemu križu. On in nj^nrova «-x>)irojja Kattie .se lepo zahvaljujeta za darila in za šopek. Pfebno hvalo pn izrekata mu-jzfkar-toma Mr. Franku Polidiu i in Mr. Franku Piriratu ter Mrs. j Mnrv Pirnat, ki je tako dobre krt fe ufOrMra^-ila. Polriq: ome-
' r jenih -o biTi namoči: Mrs. Fr. Pirnat, Mi's. Poli-eh, Mr. in Mrs. Frank Hren, Mr. in Mrs. Frank Russ, IwVrka Jennie, Mr. in Mrs. John Davis Sr., in sin Frank, Mr. in Mrs. Anton Ha-bine, Mns. Antonia Hren in Mr. Anton nren.
Naročniki!
Pazitr na STKVIIJiK poirt nulova, Li pomenijn* prva mrs^r, druga dan in trrtia pa leto, kdaj ram naročnina potrte. Naprkier: —
10.20.37
TO POMENI, da vam je naročnina potekla 20. okt. 1937
Pošljite pravočasno, dm nam prihranit« nepotrebno delo pobijanja
opombior.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
.rovih rokah so bila največja zemljišča v Avstriji. Prodal je mno^o gozdov, da bi dobil de-i.sr za rudnike na Koroškem. Berzepebus je bii - es nesrečen videč, kako so se sesule njegove
govi predniki se bili proslavili s svojimi iz reki tako, da se je o duhovitosti Sehwarzhurgov splošno govorilo.
Viljemina je imela torej v rokah razloge, s katerimi je lahko pojasnila svojo možitev. — Mogla se je -kriti za pretvezo, da se ji je njen bodoči mož prikupil po isvojem visokem družabnem položaju, po svoji lepi zunanjosti in izredni svežosti. Toda ona je samo zatrjevala, da j? njen oee želel to zvezo in v tem je imela čisto prav kajti ona je privolila samo zato, da bi ugodila baronu Berzepebusu.
Ta odlični mož, videč svojo hčerko omoženo. •e je umaknil z baronico v svoje gore in dočim je slavila njegova hčerka svoj zmagoviti nastop na dvoru, se je ou mučil kot zadnji dninar, bi iztrgal rudnikom milijone. In to -e mu je posrečilo. Zgodil se je čudež: ta mož velikega sve-
liapita-
ia niti zapravil neštetih dni. Sreča se mu je nasmehnila prav tako kakor človeku brez belič i, ('ink se je >ilno podražil. Dohodki od izkoriščanja rude so nepričakovano narasli. Iz gora -<»
sanje v nič. Naenkrat je pa zopet našel svojo jeli teči v palačo v Heriengasse liki potok :z--vežost in podjetnost, da je dobro naložil ogro-jpod kojmečega snega težki tisočaki. Prej so grmeli kapital, ki mu ga je bil dal na razpolago voril io duhovitosti Sehwarzhurgov, zdaj so pa
jeli govoriti: bogati ikakor Berzepebus.
Cez nekaj le< izgnan-tva v usvoji puščobi i'1 oaron umrl kot miljarder in kmalu mu je sledila v grob tudi njegova žena, ki ji je bilo osti o podnebje strlo zdravje. Viljemina ali kratilo Mina, kakor so jo klicali njeni najboljši prija-edino razvedrilo je bil knez, brez katerega , telji. je imela to zadoščenje, da je prinesla
knez.
Baronova žena in hči sta bili odsotni z Du-l-aja, dve zimi -«ta preživeli na starem fevda! nt in gradu sredi gora in med kmeti, ne tla bi -e zanimali za mrzlično delavnost barona, ki j i i mogel živeti brez svojih rudnikov. Njuno
z a zimo se .je pripkaytl
Že zadnji mesec ni i j< \ »otekla naročnica — piše Frank Makovieh iz Xew Dulnth, Minii.. — pa be-te nionla že o-^n«-tili, ker sem s<> zakasnil. \Vm pa zato danes posiljeni šest dolarjev. Ztlaj l>o namreč čas rita t i. V eno roko Ola^i
otroke, da ko dosežejo starost, ki jim da pravico voliti, to tudi store; vsak glas šteje. Udeleži-jte se iseje! Po seji prost prigrizek.
Da pokažemo nase zanimanje in se spoznamo s kandidati obeli strank, je ^klical odbor Sim*. Citrain's Kluba javni shod za v nedeljo 81. oktobra zvečer v veliki dvorani Slov. Xar. Doma. Volitve se vrše v ♦orek 2. novembra.
Pn»d par tedni se je podal iz Loraima mlad fant Frank Jančar v šolo v Los Angelc, Oal. Studural lw> slikanje. Želimo nibilo uspeha.
Kulturni program W.J.A.V. (w.cjl.e.) ki s« dajejo vsak torek po-poMne r.b 4 -do 4:30 v Obn'elandfu je zelo zadovoljiv.
Kar se tiče žena. nas je zad-nji torek li po ]>red-tavila javnosti Mrs. Albina NVvak, urednica "Zarje" S. Ž. Zveze. Slovenske žene niorpjuo Uiti y;<>-nosne a i rzgletl. ki nam je bil dan, in glejmo, da ne bomo o-sramotile ver« narodov v slovensko ženo, mater.
Oillw-r dništvi Cirila in Metoda in Boosterji se pridno pri pravija.io in komaj čakajo, da se pokaže sneg, ker na priredit vi veselice'20. wvemlbra se mislimo kupiti- Postavili bomo ftrelne j.nke, in kdor želi videti zmajro. naj ne zamudi te zabave. Tudi živega purmana lxwno spustili tisti večer. Srečni doibitelj st ho lahko veselil večerje na Zahvalni dan. Res lahko 1k> hvaležen, če ga dobi; jaz bi tudi bila.
bili težko prenašali morečo samoto. Kar se .]«_' moralo zgoditi, se je pod pritiskom usode zgo-dilo. Stari Schvvarzburi«: se je do ušes zaljubi) v lepo Viljem i no. Xjegova ljubezen j0 bila enako plamteča kakor nezmiselna. Stari plemič j<* bil takrat mož oŠ let, izredno dobro ohranjen, visoke, lepo postave, sveže polti in sivih las. Njegove oči so bile pa ohranile mladostni sijaj pod košatimi obrvmi. Bil je se vedno im-pozantna pojava, zdrav in svež tako, da j« bila njegova ljubezen razumljiva in sprejemljiva. Poleg drugih vrlin je bil tudi visoko na-obražen in izredno duhovit. Bil je eden zadnjih odličnih družabnikov ■dunajske aristokracije. Uglajenost je bila že v njegovi krvi. Nje-
KVO-
jeniu možu premoženje, enako njegovemu lastnemu. Toda poleg tega mu je prinesla za doto mnogo lepote in mladosti, za kar ji je mogel on unliti samo ljubezen, ki pa ni grtda več kakor žarki jesenskega solnea, soluca ki sicer s:je, toda lirez ognja in vročine.
Princesa je bila omožena že dobrih ^est 1 r*t. i oda otrok ni imela. Njen mož. -tar sedemdeset let, ji je bil globoko udan, izkazoval ji je sicoraj oči tovsko dobroto. V začetku zakonske zveze se je bil starec zasanjal, toda kmalu j" prišlo iztreznjenje in zdelo se je, da skuša nadomestiti s svojo nežnostjo razočaranje, ki ga je bil prinesel mladi ženi zakon.
(Dalje prissčsiiž.»
xr	.Za par dni počitka od lela
Naroda, v dru^o Pa kozarec v ^^ nTm]n Jn^slovan-
knl.fom. vana: zakurjena pe<.|Fkfl Kat JpJ^te. r/ Elv M.inn. rn »par klftba\ na mizi. Ali s,. ^ ^ napotila Miss Bfldiarr nmre elovok kai lepšega pr«!-, Mateslla v Jolivt, ni. k sestri javljati f Tudi tel»e povabim. j Hervat in v Lorain. O.
t Vmu se vedno t>o Peunsvlvan'ni klatiš, sem pridi. 1k>? videl, -kako je pri na< lepo ^t? ori jeitno. Vdove in <lekleta te že težko čakajo.
Z delom je bilo ihwdaj š*e dosti doliro, zdaj ie pa začela jekla rska druTiba delavce odpuščati. Nič no vemo, kaj bo. — Po-z^lrav!
ADVERTISE in 'GLAS NARODA-
k družini John Kimise. Pozdrav!
Mils. Vida Kumse.
————^M—fc^yw—■
naprodaj je
pri Cabin Cit}-, Minn., Irtoriš^e, obw?-(►aiofe 63 okrnv ha oddaljeno le Štiri milje od Bly, Minn. Zidano poslopje z 1? srbami: vet»k bar-room; vse r naj-kfhm redu. Tri opremljene log-kabi-ne: zidana jraraža za dre kari; šest čolnov; ledenica in pokrit prostor r% rolne: pleSIMc t velikosti 4« x 60
IJer. Za pojamilft vprabjte: ANTON PEKME, CABIN CITY, BONN.
(6x)
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je poatavii May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne Kotel biti Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne Kotel citati - imeniten, konju "RiKju in njegovi poslednji poti">
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA JNOS f l NAPETI ROMANU I l
IZ );\<.»/\l)A V STAMBUL
4 kjjice. a slikami. 637 strani Vsebina:
Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Na begu t Onropa; Dražbo En Nacr
Cena ......................I A*
KRIŽEM PO JI TROVKM
4 knjige, 5PS strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti: Moj roman ob Nilu; kako sem v Mekko romal; Pri Šamirih; Med Jezidl
Ceoa _________________IM
PO DIVJKM SI RDISTANC
4 knjige, 594 slrani. s slikami
Vsebina:
Amadlja* He* it Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .......................1.56
izdajalec; iSa lovu; S[>et n* divjem *apadu; Rr£enl mUiJoni; Dediči
Cena
V tiORAIl BALKANA
lil
4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:
kkvmč Slmen: Zarota t zaprekami njakn- M«ibnmedanski »retnik Ceoa
v
PO DEŽELI SRIPETARJEV
4 knjige, * slikami. 577 strani Vsebina:
Brata Aiadiija; Koča ▼ soteski; Mirldit; Ob Vardarjn	Cena _____________IJf
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, a slikami, 1704 strani Vsebina:
Iweljencl; Toma Setar; Na sleda; Nevar eootl nasproti; Almaden; V treh deUb «reta:
LM WINETOV
12 knjis. s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapado; Za življenje; N8o-čl. lepa Indijanka; Proklcstvo zlata; Za detektiva: Med Kotna uči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear: Pri KomanČih; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka
Če«« ___________I'M
Ž IITI
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj t medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rlh, in njegova poslednja pot
Cena ----------------.l&t
Naročite jiK lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. V
ail* TfAROVJ-
New York, TkursJay, October 28, 1937

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8jt.
Ljubezen za ljubezen I Iz slovenskih naselbin.
IZ 2IVUEIM O E
<0 ZA "6USNAR0DA" PRIREDIL: I.H.
--iIOP I O
Kmalu zatem pa se Liziika vrne domov rz zaroda 'm je v Huninc samotars&o življenje prinesla nelkaj gorkega sončnega sijaja.) Lirika .je bila stara šMMnjst let rn je bila veselo, mkoJrko raziKwrjrno dekle. Toda Hana s tihim veseljem kmalu opatfi. da je ta njena mala sentriena za svojo poredno-stjo skrivala goHco, unehko srce, ki je bilo tadi za njo. Lizika je bila zelo razumna in pamnetna, je gledala v svet z oJprtin/i «>enii in je d» bro opaziki, da so Hano izkorišeali na naein, ki ga ni .bilo iih^vo zagovarjati, da -so jo poniževali in da so jo z namiga v an jeni na njeno tajin stvono preteklost ve<lno žalili. Kaj je-mtiralo biti s to pretoki ostjo f liana na njo ni napravila utiša, lk<A tri mogla storiti kaj hudega ali tkalko krivico. Xt koliko jo jtwi, da ž njo niso potitopali (kot z dorastlo in so ji prikrivali stvari, katere je mogla Ditia v njeni starosti slJ^ati. Tudi v družbo je niso hoteli \-]>eljati. četudi je že ibila stara nad > HtoiajNt let. Difta je s svojimi šestnajstimi leti že dav-•i > bila v družbi. Toda kmalu je a|>oznala, da so jo hotebi zrdižati v Otroški sobi, tla ne bi hodila v napotje svoji starejši t >tri. In to je morata pnmesti. Da pa so ji Haiiino pre-" tako skrivnostno zamolčali, ji ni ugajalo. In nok««.^!' de <ai1očih» reče s. 1st ni
"Dita, tka j pa je liana pravzaprav pregrešita, da ž njo vodno ravnate talko rz višine navzdol?" Dita pa skomigne z rameni. "Oh, no vem, ako is-num s teboj o tem govoriti, vprašaj rmtmo."
I. ai»ka dtlbek) |m (gleda sti-1ro.
NAS NARODNI VRT-DOGOTOVLJEN
Piše ANTON GRDINA
V Clevelamklu imajo vse narodnosti v mestnem parku od mestne vlade določene obširne parcele za svoje narodne vrtove, katere imenujejo 'Kulturne vrtove" in to rad- tega, ker v te vrtove la'Jro postavijo spomenike odi i.mili nio> svojega naroda, kot na primer pisateljev aii drugih, ki se se nl'i-kovali in za s\oj umni kaj
Dočim se je v Clevelandu priglasilo 22 naredov posamez. no, smo Slovenci, Hrvatje in Srbi skupno kot Jugoslovani, vzeli velik del tega ozemlja v bližini s mline naše naselbine na ime Jugoslovani in radi tega iimnujemo ta kos zemljišča "Jugoslovanski kulturni vrt " Slovenci in bratje Srbi s se takoj odločili in prevzeli tretji no stroškov na se, meti tem ko se braitje Hrvati šc do;edaj niso odzvali |K>vabilu. Xa ta način «1110 Slovenci prevzeli d v. smela tr.'tjiri stroškov in tudi ozem-
Rajši
"Moj Bog, nikar ne boli tiika! Kar ti v^, bom tudi jaz vuldti, saj ni&em več v plenicah in sem že odraščena U» a'1 pravice do prodora in mlada damn."	to do časa. ko se II na t je od-
**Xe, to pa še ni>i; to boš šele, kadar bdš vpeljana v zovejo in ;.rev7<>mejo tretjino
.	istronkov in prostora na «e.
"To Iv -e H!o Še davno zgodilo, teko se mama ne bi bala'	dane- imamo v vrtu že
dveh za ženitev zrelrh bčeri^ postaviti na trg."	| štiri spomenike, tr s'ovenske:
"Toda 1 i i za, Mota«* izraze jmi rabiš!"	Baraga, Ca.:'car. Oregonič. Sr-
"Da, mogoče so malo pre jasni, toda zadenejo žebolj na M l>a imajo svojega vladiko glavo. Da prideš najprej ti v zaikonriki jarem, moram jiiz :Xj'TU^a.
<«stati otrrik, najrajse bi mi ve dve še dali otroško krilce, samo ^ rt zgrajen prvič t:iko, da da bi ljudje mogli verjeti, da še nisem zrela za družbo. To-iinia v sredini velik krog in v da vprašani te, koliko si bila stara, ko so te prvič predata-1 Jw?ni vodomet, (»krog teka
kroga in vodometa je oarejen za tri klavne spomenike, ki bi stali v dol«.<Vne izmerjeno tri-kotu. Dosedaj z.»v?.<-mata Ba-
vili družbi?"
"Xo vem več."
"Jaz |»a vem; bilo je tri dni po tvojem šestnajstem letu. In sedaj te vprašam, ali si se tedaj čutila dora^čeno ali ne?"
To vprašanje zvrni zolo bojevito in Dita smeje odgovori. "Seveda sem se počutila doraščeno."
"Xo torej, t»ko se tudi jaz počutim. Zato mi moreš popolnoma mimo zaupati, 'kar veš o Haaii, kajtii boljše je, da izvem od tebe kot pa osi mame. Xikoniur ne bran izdala, da si mi povedala."
Dita Skomigne z rameni.
"Xaj bo tedaj. Toda najprej mi obljubi, da 1k>š obdr-jda ie naš vrt dogo'to\ ljen; to zala sasma za sefce."	^ kar ^ ti,v kamnoseškega
"Častna beseda," Liza važno odgovori.
'k:p, ga nismo več naš-li tam, lea-mor smo gii bili spravili, namreč v poslopje mestnega cvetličnega vrta. Po dolgih pravdah čigar je Cankar in če bo stal ali ne bo stal v kulturnem vrtu, smo morali naročiti drugi kiji in plačati zanj $275. Tako je bil Cankeirjev kip postavljen v bližini Baragovega spomenika prav blizu kroga, kjer je vodomet, tako, da njegov kip zre naravnost na dru-u'o stran v č«-šfci vrt.
Ker meri dolžina preko vrta ?o 2f»0 čevljev, bi rekel, da gleda 0:'<nikar čez celi vrt. Vrt je namreč ravno ob cesti, ki se haš okoli našega vrta nekoliko vije, tako da se naš vrt vidi vet?, ed obeh strani, pa naj se lju-
ZA SLOVENSKi DOM V EUCLIDi;
Oh, ti zemlja, ti sirota, polna sra^e, polna jad; lastni deci riimiaš kota, zapuščen je doma prag.
iS temi izrazi snio pred veliko frit i zaipiuistili našo domačo grudo in šli iskat sreče po svetu. Veliko nas je šlo v.daljno novo dcimovTno Ameriko, v kateri smo se borili za vsakdanji kjruli in si postavili nttš nov drm na tu.iili tleh. Čvnst in zdravi narod Slovencev je po-vsnd prenuigal atsc težkoče, po dokončanem delu je pa tudi začel imisliti, da sanno delo mu ne bo ohranilo narodnega imena.
Treba je foil o začeti in ustanoviti podporna in kulturna društva, ^'zelo je veliko požrtvovalne sile, da se je to Vff rilxlr/alo do danes. Ta trud ni bil zastonj. S tem smo privabili tu rojene v našo sretlo in ko mi izginemo, bodo naši mladi to gojili še mnogo let na-
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
30. oktobia: Conte di Savoia t Geu<>a
2. DOTeinhra: Europa v ltrt>iui'u
3. noveuihra: Quwn Mary
v Cherbourg
nga in Xjeguš vsik s v«, j tri-kot; v tretjem trik';u j<* pa tudi že podlaga, na katero bi ITr-\atje postavili sv.i narodni sponrmik.
Dan ; naj bo j»iv:.ost' spero-č. no, i je pivi led že prebit in
"Torej poslušaj. Hana je hei lopova, ki je ipobegnil, in samomorilke. Njena mati je rz. zgosti skočila v vedo, ker je <nj« n mož šel v -svet rn jo je pustil v bodi in skrbeh."
Lizika zelo prebledi.
"Moj Bog, uboga reva! To'da sama no more prav nič za to!
"Toda sramota aa njo, da pride od takih -starišev."
"Toda Dilta, to je samo velika nesreča, ne pa sramota."
"Tega ne razum*«."
"Xe, tega v resnici ne razirniem, <la smatrajo ufliogo Hano za to odgovorno. Jaz jo moram samo pom i lov at i."
"Saj to še ni vm\ Poglavitna stvar šele jrride. Našim is tn ris«'m je poplačala s črno nebvaležmstjo, da y bila na Alt^ iese spn*jeta jhm streho. Skoro preVl eniaii letom je jmi <lx^giuila z orilcrtmikoin Moranom rn je hotela ž njim oditi v Ameriko. Popolnoma skrivaj jo tVKla iz hiše, prej se je še ž aijim skrivaj poročila. Xasilodnjega dne je prišel Moran po njo; z njegovim motornim kolesom -sta se hotela peljati na žHozni-ško [»ostajo m se naito odpeljati v H'aanHnri; in <wl tam * parrnkoni v Ameriko. Med |H)t<jm ]ia sta zad< la v nek avtomobil, Moran je bil takoj mrtev. Hana pa je odneali hdi-
dela, spomenikov in napadov, katere so baš te dni dogotovili. Kakor je že <zgoraj omenjeno, je vzelo to del dolgo vrsto leto
Prišel je bil čas za postavitev »spomenikov, priromal je Camkair v Ameriko. Tedaj se je že pričelo vedno bolj misliti na vrt in upati, da bo vendar eukiat nekaj iz tega-. Dobro nridrči l:udje so s prispevki priskočili na ]K>moč, največ so storili mirni in preprosti ka!o ličani, nu-dtem ko so oni, ki so glasni v 'besedah za iv.rodno slnar, bolj nagajali. Celo javno so v svojih listih napadali in ščuvali, naj bi ne prLsp;vali za ta vrt. ker da vse skupaj ne bo nič. Kip Tvana Cankarja jim ie bil na.ibol j v Ospredju in vpili soda je njihov in ne naš ter
in spomeniki. Kar je pa še o--taloga prostora, ga pa k rase najfin jše vrste (-krasnih rastlin in dreves, kakoršne si na vojih vrtovih privošči samo bog-la gofap<Nla in ti nasadi fetanejo nad .tH.000.
Ker ie za na< S'ovence na »več A-redno le to, da je ta vi*t tako-vokoč v središču na<e sloven-nk'- m»'tvopole. Ve'ika večina naših lin li lahko br li v vrt. " In""" i»;» mpelj«* miim vozeča ^t. Clair k-ira. Xa- vrt se n:i-ha»a "ad pol:^kim in češkim. D^č-tn i«' pol >-ki ^rt pr\'i od »St. ^Mair ulice, ie dru-jri in češki je tretji. Tako smo Slovani prvi.
di< vozijo ali hodi!i> iieš mirno. Zato vsakdo trdi, da je naš vrt prej.
na najlepšem mestu.	| Kmalu >»mo olW-utili potrebo
Vrt je razdeljen v zgornji in j narodnih domov, spodnji vrt, vendar pa lepo iz-' Tuli mi v Krnel i d n imamo oM i kovan v eno celoto z zidovi, Narodni dom. katerega so zgradili na^i «l(.la\-ni možje in žene. Doni je nldgovarjal dolgo let, danes, ko pa je naša cvetoča naselbina znistla in še rase, se je pa porodila ideja, da se bi /pričelo z nabiranjem fonda, da ibi se zigradil nm* dom, kateri bi odirovarial novim časom in prihodnjosti.
Dn^.tva in posamezniki so ra d»du. Ce bomo edini, se l>o tut-li ta ideja enkrat vresničila.
Vsaka stvar se vresniči, samo. pridnih rok bo treba. Takega dela s? je lotila skupina Hudi pod imenom "Hiša kralia Davida", katera v to svrlio priredi zabavni večer z maška-lado dne 30. oktobra-, v soboto zvečer. Začetek ob 7. uri. Pri tem nastopi tudi pevski zbor "Slovan" s krasnimi pesmimi. Za masko l>o<1o darila. Xaj-boljša postrežba, fina godba za plesalce. Vabljeni ste vsi od fvti dobiček l>o del za dom in del Cankarjev i reviji.
Stvar .ie polnembna, zato vats vabimo, da pridete.
F. Roto r.
C. novembra : I^ifaj'i'tte v Ilavre iCooia v Gcuiia
10. novembra: Nurmandie v Ilavre Aquitania v ClierUiurg Saturnia v Trst
1^. novembra:
Ilremeu v Bremen
13. novembra: v Genoa
17. novemlira: Queen ilarv v Cherbourg
_'U. novembra: Cbam;i!ain v Ilavre Conte «li Savioa v Genoa

?ifiltp nam ta cene vomlb U itev, reservacljo kabin ln pojasnila ta potovanje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY {Travel Bureau) \ 216 W. 18tfc S<., New York
i
£	o
L dwembra: Queen Mary
v Cherbourg
4. tfe<vnibra:
fa yet t e v Ilavre
Hex v (ienoa
S. decembru Norma ndie Arjuitnuia
Havre l, herlMjurg
11. il'-n inbra : Itoma v Cenoa
1.1. deeeml»ra: <>i!«h!i Mary r Clierbourj 1'urofia v Bremen Oonte ili Savoia v Genoa
L'4. novembra: Normamlie II .ireu:^!iria
Havre Cberbuura
deecmbra: A<|uitan:a v
I. d«s-eiid>ra: Ai|ii:intjia v
Cherbourg
Cberlnmrg
LM. novembra:
Europa v Bremen
27. novembra: Vulcania v Trst
derembnt: i Saturnia v Trst L'O. deeeniltra: Normamlie v Havre
ke poškodbe in si je nekoliko preti"esla živec. Xaš mlekar1 da ga nik«>»li ne ikmiio |«>staviii.
jo je nozjav listal o prip I ja I domov. Dva tedna je bila v postelji, ni mocla ničesar delati, polog toga pa ji morali še fitreči, vse je bilo narobe. S?«laj f>a se imenuje 'gospa Mo-aamox-a, pa nima moža, k» r je njen .mož i>okoj)an doli v vai^i •na pokopališču."
Lizika zopet prebledi.
"Moj Bag, ulboga Hana! To je cel roman!"
"Največji škandal .je! SfUaj memla izprevidiš, da na «vojo pretdklost ne more ibiti ponosna. Jaz na njenem me-fl'u ntrrala oči iz glave in se ne bi upate nobenemu čJove iku pogledalti v dlira«."
Lia?ka z debelimi očrni gle<ta svojo sestro.
"Toda Dita, vse to je vendar samo nesreča. In Ham a te mara visalkemu samio smitfti. Mogoče ni bilo prav, da je rkriwaj pdbegnila m 6e skrivaj poročila, »toda vtse to je mogoče storila iz strahu pred mamo. ^fama zna biti t^ko strašno (trda in stroga in še posebno s Hano. Vem, to je 'bilo že prej. p redno sem šla v zavod m tedaj se mi je Hama že vedno ztlc »milila. Oboga reva ni vmela nikogar, !ki bi ji mogel svet"-vati in mogoče je svojega moža imela zelo raida. Sleflnjič -pa tudi ni sramota, ako je hotela s svojim (možem iti v Ameriko: sramota bi 'bila samo, aiko ž njim ne bi bila poročena. Meni se vse to zdi zelo romantično, toda v tem ne vidim ni-Icafce sramote."
"Ker pač ne ratzumeš. O tem so ravno pruv "rr»»i: *»• klepetali. Toda sedaj je dovolj o tem. se^aj veš V-e in o r« boš klepeta'a, da te sramdte ne bomo še enkrat Mi-nvp1! ^f»-ni w ne zdi prpv nič romantično, kajti Mojan ni bil prav nič rcnrsirfičen — Bog obvaruj!"
(Dalje prihodnjič.)
Tak(> napadanje je Crmkarja ♦udi preurnalo. Pravijo,-da ga 'f bilo sram laktnega naioda in da se ju — skril. Ko je bil v vrtu že podstavek za njegov
ZOAGOV PIT BI MU NE DELAL KONKURENCE.
Coo. Kaati^iik piše iz Oakland, Cal.:
Priloženo vam pošiljam na-'i>ij7U 'm daleč, ročnino in pa $3.50 za Mavev roanam. Ne morete si misliti, kako rad č it aim romane, kakor tudi Glas Naroda. Naročim sem bil nanj že leta 1911 v Roslvn, Wash... potem sem se pa z v*el seliti iz države v državo in s<m ga moral pustiti. Kakorhitro imami stalno delo, ga pa zopet naročim. Sicer že pet mesecev štirajkam, toda denar za Glals Naroda mora biti, da ne pridem med zaostanjkarje.
Zgagota kolona mi jako liga ja, in se ji iiuoram Vičkrat ofd -rca nasmejati. Zgaga, ali imaš še tistega psa Pita, o katerem si prt d leti pisad v svoji koloni, da je silovito renčal nate, iko si prišel domov z novimi zribmi. Dokler nisi mogel j<'sti mesa, je on dolbil tvoj delež. ko >o ti pa zol>e pofiksali, se ie kontouirence zl>ail.
Veš kaj, meni ga daj. Midva bova šla fifty-fifty. Jaz namreč imam zob; on bo jedel meso, jaz pa juho, pa bo mir.
Pozdrav!
BOŽIČNI IZLETI pod Osebnim Vodstvom
v JUGOSLAVIJO
2. dec.
SI A)VENSKA P< >R0KA.
V Finlevville, Pa., se je poročil Mr. Flrank Šupštar z Miiss Heleno Posego, hčerko našega dolgoletnega naročnika. Svatba, ki so je j«' udeležilo dosti prijateljev in znancev, je bila nadvse vdsela. Čestitamo!
OI»PLUTJA IZ NEW YORKA:
BERENGARIA 25. nov. . QUEEN MARY AQUITANIA 8. dec. . QUEEN MARY 15. dec.
Za vsa iiarodila se »»brnite na:
LEO ZAKRAJSEK
<;km:ual tilwkl skisvick
S02 East "2nd Street	:: ::	New York
Direktni Ekspresni vlaki od
Pariza do Jugoslavije
Cunard White Star
IZ DRŽAVE IDAHO.
Frrmces Viteznik nam poroča iz Mullam, I<laho:
Dne 23. septenibra smo |>olo-žili k večneitim počitku Franka Laiza/rja. Rojen je bil pred 42 leti v Žireh pri Idriji. V A-
B0ŽIČ V VAŠI DOMOVINI
Odločite se za eno pripravnih odplutij.
VULCANIA R E X ROMA
27. NOV. *	4. I)E(\*	11. DEC'.*
**Xaravm»st v Jugoslavijo.	*l'n*ko Njijmlja.
Jiiiiiiiiiiiljiiiiniiiii^.jiiiiiiiiii,. jjiiHrti:,,. ,ciiiiiiiitt a,iniiiii|l( ,.::iii«itl||-.|iiiviiaKi|li.iiiimiia
VABILO NA
Veselico
ki jo priredi
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO,
za Greater New York in okolico, Ink.
v soboto, dne 30. oktobra, zvečer
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Avenue : : : Brooklyn, N. Y.
Fina Godba za Ples VSAKOVRSTNA ZABAVA
VSTOPNINA 35 CENTOV
meriiko je prišel še zelo mlad.
V HufrrietK Mich., ■zapufcča očeta, ibrata hi seshv) in v Fon-tania, Cal. brata. Tu nisna nobenega svorjlh. Bil je samec in zadnjih 7 let je stanoval pri Mrs. Roe i Kru letz.
Kolt vse kaižc, se je po ne-<iViči ustrelil v noči 18. septembra. Naj mu bo lahka ameriška zemlja!
Delavts&e razmere so tukaj j še precej dobre. Maja meseca |if=mo imeli šftrajk, ki se je še dobro oibn'esel za ubo^e delav-ee — imajo malo krajše ure in delovni čap j^ bolje urejen fcot prej. Tu je največ samo delo pod zemljo — največ so svinčeni rudniki, kateri so pa jafko rteadravi, po^elbno ker ni dovolj Traka, Skoro vsi rudniki tukaj okoli delajo po 6 dni na teden. Plača je tudi še primemo dcibra.
Prav lep poadrav poznanim tu Ln v Južni Ameriki.
iilX^	.....o
SMRT NA ELY, MINN.
Na Ely, Minn., so dne 19. oktdbra poikqpali Mrs. George Boeieh. rojeno v Krstim pri Črnomlju v Beli Krajini. Naj v miru počiva!.
JUGOSLAVIJA
NAJHITREJŠA DIREKTNA SLl'ŽBA
Odpravite »e v svojo domovino po SOLČNI JUŽNI PROGI, ki Jo idealna pot. Njenega milega podnebja in lesketajočih se voda se najlažje veselite na ladjah Italian Line; ladjah, neprekosljivih v udobnostih in ugodnostih modernega oceanskega potovanja in pccbno zgrajenih, da vam dajo vse iz-borne in užitka polne prednosti JUŽNE PROGE
VULCANIA	SATURNIA
Naravnost v Jugoslavijo 10. nov.; 27. nov.; 23. dec.; 8. jan.; 21. jan.
R E X ^ DI SAVOIA
Preko Genova
ra---- * — ROMA
3D. okt.; 6. nov.; 13. nov.; 20. nov.; 4. dee.; 11. der.
Za podrobnosti in prostore vprašajte pooblaščenega agenta ali v našem uradu: Gl'4 FIFTH AVK . XEW YORK CITY
V
Jugoslovanska K at. Jednota
Je najboljša in najpopularnejša «lovei.ska podporna organizacija v Ameriki. Ra/una nizke isesmente in plačuje liberalne podpore xa s!učaj holezM, nez^xle ali stnrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20.' (K) f Jano v v obeh oddelkih-
Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljčna Dolarjev
rišite za p: iasnila na
GLAVNI l K.\D J. S. K. J.,
ELY. MINNESOTA