P.b.b. kulturno - politično glasilo Mi?- s v e igš/nih in domačih d b go a kov Potmi urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagcnlurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV./ŠTEVILKA 12 CELOVEC, DNE 25. MARCA 1965 CENA 2.— ŠILINGA Svečan sprejem dr. Klausa v Beogradu Avstrijski zvezni kancler prijateljsko sprejet v Jugoslaviji — Štiridnevni državniški obisk našega kanclerja — Stambolič hvali dobre odnose Avstrijsko-jugoslovanski odnosi Zvezni kancler dr. Josef Klaus je ob državniškem obisku v Jugoslaviji zavzel obširno stališče do avstrijsko-jugoslovanskih odnosov, o katerih je dejal: „Odnosi med Jugoslavijo im Avstrijo so dobri, toda obojestranski uradni obiski maj potrdijo im še okrepijo te prijateljske odnose. Da gre pri obisku v Jugoslaviji za potrditev prijateljskih sosedskih stikov, dokazuje že to, da v avstrijski delegaciji nista samo zunanji minister dr. Kreisky in državni sekretar dr. Bobletter, a mrak tudi glavarja obeh deželi, ki mejita na Jugoslavijo, Štajerske im Koroške — Krainer in Weden:g. Glede avstrijisko-jugoslovamsfcih odnosov je dr. Klaus dejal, da so bili na pogajanjih, ki so bila korektna im so potekala v popolnem medsebojnem razumevanju, rešeni ne samo vsi tisti problemi, „ki so popolnoma proti naši volji vznikli iz vojnega in povojnega časa med našima državama, ampak je bila sklenjena tudi vrsta novih sporazumov, 'ki so predvsem v prid okrepitvi gospodarskih odnosov in turizma.“ V zadnjem času so tekla tudi pogajanja o sporazumu, ki omogoča jugoslovanskim sezonskim delavcem, da delajo v Avstriji. „V Jugoslaviji je prav tako znamo, da avstrijska trgovina široko uporablja jugoslovanska pristanišča, zgraditev naših avtomo-bilisfcih cest pa bo naposled v precejšnji meri koristila tudi tistemu turizmu, ki je po avtomobilskih cestah iz srednje :n zahodne Evrope usmerjen v Jugoslavijo. V tem pogledu je bila prav tako koristna zgraditev ljubeljskega predora.” Kancler Klaus je povzel, da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo postali zelo zadovoljivi, pri čemer je izrazil prepričanje, da se bodo uspešno iztekla pogajanja o različnih gospodarskih vprašanjih. Na vprašanje, na kakšnih področjih bi bilo mogoče zboljšati medsebojne odnose in sodelovanje ter posebej gospodarske in kulturne odnose, je kancler Klaus odgovoril, da se gospodarski promet povečuje iz leta v leto in se bo, kakor vse kaže, v prihodnje čedalje bolj 'razvijal. „2al so med zadnjimi avstrljsiko-jugoislovamskimi pogajanja o trgovinskem sporazumu nastale težave, spričo katerih so bila pogajanja prekinjena, vendar pa zelo upam, da se nam bo v kratkem posrečilo z novimi pobudami obnoviti pretrgana pogajanja. Kar se tiče splošne razširitve gospodarskih odnosov, sem prepričan, da bi lahko tu in tam uvedli olajšave in poenostavitve pri izkoriščanju jugoslovanskih pristanišč, čeprav se avstrjiski trgovci v tem pogledu nikakor ne pritožujejo. Morda bi bilo mogoče v povračilo za zelo močan turistični promet iz Avstrije v Jugoslavijo malo bolj pospešiti jugoslovanski turizem v smeri Avstrije, denimo z večjim dodeljevanjem deviz. Želimo, da bi v Beogradu proučili možnost, ali se ne bi dalo z nadaljnjo poenostavitvijo pri izdajanju vizumov ali morda celo z ukinitvijo vizumov za državljane obeh naših držav še ugodneje vplivati na razvoj turizma.” Kulturni odnosi med obema deželama imajo zelo dolgo tradicijo, je nadalje dejal Klaus. Kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo se razvija normalno, zlasti preko koncertnih agencij, združeni za književnost, založniških hiš itd. Ta kulturna izmenjava je zelo živahna, kar dokazuje, da je potreba po njej resnična. Dobro pa bi bilo, če bi dodatno k temu ustanovili tudi čitalnice, organizirali razstave itd. O avstrijsko-jugoslovanskih prijateljskih odnosih s stališča svetovnega miru in varnosti v Evropi je kancler Klaus menil, da je na podlagi ustanovne listine Organizacije združenih narodov na prvem mestu stvar Avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus je v spremstvu avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega, deželnih glavarjev Ferdinanda Wedan:ga in Krainerja, državnega tajnika dr. Bobleterja in več višjih uradnikov prispel v torek, dne 23. marca, ob 15.30 na beograjsko glavno postajo. Tu so že pričakovali visoke avstrijske goste jugoslovanski ministrski predsednik Peter Stambolič z visokimi jugoslovanskimi osebnostmi in ves ooblaščeni diolomatsk' zbor. Ko je posebni vlak s kanclerjem dr Klausom im njegovim spremstvom pripeljal na glavno 'beograjsko postajo, je 21 častnih topovskih strelov pozdravilo slavne goste. Po od igranju obeh državnih himen je zvezni kancler dr. Klaus obšel častno četo, nakar so se po vrsti rokovali avstrijski z jugoslovanskimi državniki in z diplomatskim zborom. Na peronu In pred beograjskim kolodvorom se je zbrala velika množica ljudi, ki je toplo pozdravljala našega kanclerja. Mnogo Beograjčanov je izrabilo celo priliko, da so splezali na vagone, ki so stati na stranskih tirih, da bi tako laže opazovali državniško ceremonijo, kajti take slavnosti so vendarle redke. Po pozdravnih nagovorih je odpeljala kolona avtomobilov na sedež jugoslovanske vlade „Dedinje“, kjer je bil prisrčen razgovor med dr. Klausom in Petrom Stamboličem. Pred vladnim poslopjem v Novem Beogradu in pred parlamentom je viselo brez števila avstrijskih in jugoslovanskih zastav. Avtomobilska kolona se je potem odpeljala na — 15 kilometrov izven Beograda oddaljeno — Avalo, kjer je zvezni kancler dr. Klaus položil venec na grob neznanega vojaka. V torek zvečer je priredili jugoslovanski ministrski predsednik Peter Stambolič na 'Prvič v zgodovini vietnamske vojne so minuli teden severnoameriški bombniki in reaktivna letala preleteli 19. vzporednik. Njih cilj je bilo veliko municijsko skladišče, ki leži 150 kilometrov južno od glavnega mesta severnega Vietnama Ha-noia. Istočasno je bilo bombardiranje tega municiijskega skladišča eno najtežjih, če ne celo vobče najtežje v skupini ameriških povračilnih napadov. Po manjšem napadu dan poprej, ko so južno vietnamski bombniki, ki jih je spremljalo več ameriških reaktivnih letal, bombardirali vojaške cilje v Dong Hoi in na Tigrovem otoku blizu 17. vzporednika, je bil ponedeljkov cilj napada municijsko skladišče v Thu Qui. Tu je namreč 30 skladiščnih poslopij za orožje in municijo. Sku- organizirane skupnosti držav, da sodelujejo v prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru. To je naloga vseh držav, velikih in majhnih. Kar se tiče varnosti v Evropi, je kancler Klaus izrazil mnenje, da utrjevanje dobrih sosedstvenih odnosov odločilno prispeva k stabilnosti v Evropi. „Za-to smo tudi pozdravili dejstvo, da je bila Jugoslavija ena izmed prvih držav, s katero smo lahko navzlic razlikam v družbenih sistemih normalizirali naše odnose. Av-strijisko-'jugoslovanski odnosi so se v gospodarskem, kulturnem, človečanskem dn političnem pogledu zgledno razvijali.” čast visokim avstrijskim gostom slavnostno večerjo. Tu je kot gostitelj prvi govoril jugoslovanski državnik Petar Stambolič. V svojem govoru je Stambolič omenil dobre sosedske im prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so na zavidljivi višini. V odgovoru je avstrijski zvezni kancler dr. Klaus med drugim dejal tudi tole: „Menim, da bi mogli Jugoslavija in Avstrija obojestranske stike še nadalje razvijati lin poglabljati. Pri tem imam v mislih predvsem kulturne, gospodarske in človečanske odnose. Prepričan sem, da naša stremljenja te vrste ne bodo doprinesla samo k nadaljnjemu utrjevanju v donavskem prostoru, marveč bo naš obisk gotovo tudi ugodno vplival na svetovno politiko vobče.” »Mislim, da je odnos med Jugoslavijo in Avstrijo vzoren primer za to, kako morejo taki državniški stiki doprinašabi k učinkovitemu svetovno-političnemu popuščanju napetosti. Zato bomo tudi v pr.bednosti zavestno nadaljevali pot skupnega zaupanja za blaginjo obeh naših ljudstev, če bo moj obisk količkaj doprinesel pojačitvi vezi prijateljstva im zaupanja, potem smo mi Avstrijci lahko tega močno veseli.” Pretekli teden so strahovito zakričali pekinški časopisi proti Moskvi. Od padca Hruščeva še ni bilo tako ostrih napadov tega časopisja proti Sovjetski zvezi ko prav prejšnje dni. Sovjetska vlada se je — tako piše v uvodniku »Pekinški ljudski časopis” — vdala pritisku ameriškega imperializma, Skupnega sovražnika ljudstev na svetu. .Siloviti napad Pekinga proti Moskvi je v zvezi z gonjo, ki se je začela, ko so demonstrirali kitajski študenje pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi (o tem pinske eksplozije so pričale o velikem številu točnih zadetkov. Temu udarcu ne gre pripisovati samo političnega pomena kot doslej najsevernejši napad, marveč tudi vojaško važnost. Thu Qui leži na Ho Či Minh-poti, po kateri prenašajo iz severnega Vietnama preko koškega ozemlja orožje in municijo v Južni Vietnam. Napad je izvedlo več kot 100 ameriških bombnikov in reaktivnih letal. Južnoviet-namska letala se tokrat niso udeležila letalskega napada. Severnovietnamci poročajo, da so sestrelili eno ameriško letalo. Ponedeljkov letalski napad je bil že osmi amerikanski povračilni napad na Severni Vietnam. Koroški Slovenci smo vedno pozdravljali dobre soisedstvene odnose med Avstrijo dn Jugoslavijo v prepričanju, da je to v korist obeh držav, še posebej Koroške dn .Slovenije, ki gojita že dolga leta sem pri-jatelijslke stike predvsem z uspešno kulturno izmenjavo. Izjave kanclerja Klausa kažejo, da želi Avstrija prispevati kot nevtralna država svoje tudi k izboljšanju odnosov med zapadom dn vzhodom upoštevajoč dejstvo, da spada tudi vzhod k Evropi, ter je treba pri gradnji Združene Evrope misliti na vse evropske države. V sredo je kancler dr. Klaus — po tamkajšnjem običaju — zasadil drevesce v bližini vladnega poslopja. Avstrijska delegacija :se je nato .podala zopet v vladno poslopje, kjer so imeli politične pogovore. Avstrijskega kanclerja je nato sprejel jugoslovanski predsednik maršal Tito v »Belem dvorcu”, kjer je priredil ta na čast našega kanclerja svečano kosilo. Po kosilu so si ogledali tovarno za poljedelske stroje, nato pa so obiskali beograjskega nadškofa. Zvečer je dr. Klaus priredili na čast maršala Tita slavnostno večerjo v hotelu »Metropol”. V četrtek je imel kancler dr. Klaus dopoldne predavanje »Avstrija med vzhodom In zahodom”, nato je bila krožna vožnja po Beogradu. Opoldne je dal srbski predsednik Stamenkovič kosilo na čast kanclerju dr. Klausu in njegovemu spremstvu. Sledil je podpis skupnega sporočila, nato tiskovna konferenca, obisk prireditve jugoslovanskega Tiskovnega združenja in pa slavnostni sprejem pri ministrskem predsedniku Stamboliču v vladnem poslopju. V petek pa bodo naši državniki obiskali Zagreb, kjer si bodo ogledali važne ustanove v mestu, nato pa se bodo vrni h zopet v Avstrijo. smo podrobneje pisali že v 11. številki našega lista — op. ured.). Pekinški ljudski časopis” je namreč trdil, da so sovjetski vojaki kitajske študente, oblite s krvjo, metali ob tla in teptali po njih. V nedeljo so štiri kitajske študente vrnili z letalom v Peking, kjer so jih slovesno sprejeli. Kitajsko časopisje je prineslo tudi v velikih izdajah polno Slik z demonstracij v Moskvi, ki kažejo, kako sovjetska konjenica in vojaki teptajo kitajske študente, in to vse v službi ZDA. Poleg moskovskih slik so pokazali časopisi tudi sike iz Alabame, na katerih je bilo videti, kuKo ameriška policija preganja zamorce. V komentarju pa so kitajski časopisi odkrito izjavili, da v obeh slučajih ni razl;xe. Ozadje tega novega spora med Pekingom in Moskvo je iskati v dejstvu zagrenjenosti rdeče Kitajske, ker je Sovjetska zveza zavzela v vietnamskem sporu tako imenovano »mehko stališče”. Treba je namreč vedeti, da brez sovjetske podpore Kitajska ne bi upala, na amerikanske letalske napade na Severni Vietnam vojaško odgovoriti. Človek stopil v vesolje Komaij 159 dni po poletu vesoljske ladje »Voshod 1“ je te dni ponesla močna raketa v vesolje drugo sovjetsko kozmično ladjo »Voshod II“, s katero sta poletela komandir polkovnik Pavel Beljajev in drugi pilot podpolkovnik Aleksej Leonov. Aleksej Leonov je tudi kot prvi človek na svetu med poletom stopil iz kabine vesoljske ladje v kozmično praznino. Aleksej Leonov se je na poletu ladje »Voshod II” oddaljil za pet metrov od vesoljske ladje. Bil je v posebnem skafandru (potopijaški obleki) z avtomatičnim sistemom, ki zagotavlja normalno delovanje organizma in ščiti pred razgretjem in drugimi vplivi vesoljskega prostora. Dva Američana v vesolju Kmalu po sovjetskem poletu so tudi Američani uspešno izstrelili v vsemirje vesoljsko ladjo, v kateri sta bila Virgil Gris-son in John Young. V času petih ur sta trikrat obkrožila Zemljo in srečno pristala. Letalski napad preko 19. vzporednika Peking: »Sovjeti pod pritiskom ZDA' Politični teden Po svetu ... HRUŠČEV: »DELAL SEM NAPAKE." »Delal sem napake" je izjavil v oktobru lanskega leta odstavljeni vodja partije in ministrski predsednik Sovjetske zveze Ni-ikita Hruščev, — v nekam intervjuju (pogovoru) francoskemu novinarju Pierru Jean-cardu. Intervju je objavila zahodnonemška ilustrirana revija »Revne", ki izhaja v Miinchnu. Revija piše o Hruščevu: »Moja največja napaka je billa, da sem si domiš-Ijeval, da je moja moč neomejena ... Danes vidim, da nisem poznal dejanskega stanja, bilo je pomanjkanje odgovornosti, skratka bil sem ošaben. Odločitev, da so me odstavili, je bila zategadelj upravičena." Od 10 vprašanj, ki si jih je francoski novinar zapisal, Hruščev samo na štiri vprašanja ni odgovoril: 1. Ali ste računali, da bi vas mogli lepega dne odstaviti z vašega visokega položaja? 2. Ali se lahko svobodno gibljete v Sovjetski zvezi? 3. Ali morete po mili volji potovati v inozemstvo? 4. Ali bodo novinarji kmalu dobili dovoljenje, da bi se lahko sestali z vami? 'Pri nekem drugem vprašanju pa je Hruščev dejal, da se je on prostovoljno odpovedal odgovoriti na nekatera vprašanja, ki bi gotovo nikogar ne zanimala." Hruščev je v intervjuju izjavil, da se mnogo sprehaja, goji cvetice in rastline, hodi na lov, posluša radio in gramofonske plošče, gleda televizijo, prebira knjige, kuje verze, dalje ima v načrtu, kako bo spomladi obiskal različna gledališča. O političnem razvoju sveta je dobro poučen, bavi se s politiko Sovjetske zveze, s katero on brez-pogojno soglaša. Ni noben brodolomec, ki živi nekje na nepoznanem otočku, še manj pa kak ujetnik brez zveze z zunaniim svetom, kot to pišejo in trdijo nekateri zahodni časopisi, ki bi ga že radi videli kot Napoleona na otoku Sv. Helene. Politiko Američanov v Aziji je Hruščev označil kot silno nevarno za svetovni mir. ZDA so tam nastopile pot stopnjujoče vojne. Veruje pa, da bo uspelo sovjetskemu vodstvu prepričati Johnsona o njegovi zmoti, čeravno je Johnson sicer »pameten mož", a manjka mu pravega realizma, kot je bilo pri »mojem prijatelju Kennedyju“. Hruščev, ki noče pisati nobenih spominov — prej nekaj poročil, ki bi jih mogli potem zgodovinarji z drugimi poročili združiti v neko strnitev —, je dejal, da želi še onih nekaj let življenja preživeti v miru s svojimi dragimi in tudi izrabiti zato, da bi mogel o poflitčnih problemih premišljevati. Hruščev meni, da bi mogle take mish »mirnega in srečnega moža, vladi moje dežele koristiti." V nasprotju z vlado, ki mora hitro misliti in ukrepati, ima on za to dovolj časa usmeriti pogled v prihodnjost, pri preudarjanju upoštevati splošne koristi in pri tem nikogar ne zanemariti. Očitali so mu, da se obnaša kot kak vulkan. Odslej bo opazoval dogodke sedanjosti in prihodnosti kot nekak modrec, kajti »modrijan nam lahko zmerom koristi". ARABCI BODO PRELOMILI Z BONNOM Zunanji ministri 13 držav Arabske lige so sklenili pretrgati diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, če .bo ta priznala Izrael. O tem pa trenutno ni več dvomiti. V političnem tednu smo v članku »Arabske države proti Bonnu" zapisali, da bo egiptovski predsednik Naser uporabil vso diplomatsko zvitost, da bi dosegel popolno enotnost Arabske lige. Vendar pa se mu to ni čisto stoodstotno posrečilo. O c ločitev, za prekinitev diplomatskih odnosov, ni bila na konferenci zunanjih mistrov soglasna. Tri dežele — namreč Maroko, Tunizija in Libija — so iznesle na konferenci pomisleke glede tega vprašanja. Zato je tudi dvomljivo, da bi se uklonil odločitvi večine. Razen tega na konferenci Arabske lige tudi ni prišlo do nobenega končnega sklepa o diplomatskem priznanju Vzhodne Nemčije, kakor si je to želel Naser. Pa tudi z gospodarskega vidika ne želijo arabske države brezpogojno prelomiti z Zahodno Nemčijo. Izdelali so samo neko resolucijo, po kateri naj bi arabski blok pretrgal gospodarske odnose z Zahodno Nemčijo, če bi ta zavzela sovražno stališče do arabskega sveta. Zunanji ministri 13 arabskih dežel so sklenili na skoraj 10-urnem posvetovanju tudi takojšnji odpoklic vseh arabskih veleposlanikov iz Bonna, da bi na ta način pokazali, da so odločeni v slučaju pr znanja Izraela takoj pretrgati diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. V Bonnu so sprejeli sklepe arabskih zunanjih ministrov mimo na znanje. Posebno so v Bonnu sprejeli z olajšanjem dejstvo, da Arabci niso bili enotni, da bi priznali Vzhodno Nemčijo. PERONISTICNI USPEH V ARGENTINI Na parlamentarnih volitvah v Argentini, ki so bile 14. marca, sta pomerili svoje sile vladna radikalna stranka predsednika Uide In ljudska unija (peronisti). Od skupno 192 je volilo samo 99 poslancev v parlamentu. Doslej so prešteli okoli 85 odstotkov gla- sov. Ljudska unija (peronisti) je dobila 2,628.829 glasov, radikalna stranka predsednika Bide pa samo 2,549.045. Čeprav ta razlika ni posebno velika, pravijo, da so peronisti marsikje presenetljivo zmagali, tako v pokrajini Cordobi, ki je vse doslej veljala za nepremagljivo trdnjavo Illiove stranke. Peronisti so zmagali v sedmih od skupno 17 okrožij, medtem ko so vladne sile zmagale samo v šestih okrožjih. Menijo pa, da ta sprememba v dosedanji razporeditvi sil v argentinskem parlamentu ne ‘bo bistveno vplivala na politiko vlade, še tembolj, ker je parlament v Argentini organ, ki nima veliko besede; prvo besedo ima predsednik države. Vendar pa se je peronistom posrečilo zmanjšati razliko med svojo in vladno stranko v številu mandatov v parlamentu. Po dosedanjih rezultatih kaže, da bo imela stranka Mie 71 poslancev (Doslej 65), peronisti pa okoli 45 poslancev, to je 38 več kot prej, konservativna unijja pa je obdržala svojih 12 poslancev. in pri nas v Avstriji NEDELJSKE VOLITVE: RAZOČARANJE IN PRESENEČENJE O izidu deželnozborskih volitev, ki so bile v nedeljo, 14, marca, na Koroškem in Štajerskem, je v javnosti še vedno precej debate, razmotrivanja, opravičevanja, olep-šavanja itd. V obeh deželah je bilo približno 1,100.000 volilnih upravičencev. Zanimivo je, da je bila na Štajerskem precej višja (95,9 odst.) volilna udeležba kot pa na Koroškem (87,5 odst.): tu torej ni glasovalo približno 41.000 volilnih upravičencev! Mnenje je, da v glavnem niso volili novi volivci. Na Koroškem je večje ali manjše razočaranje nad izidom v vseh štirih nemških strankah (FPOe, KPOe, OeVP in SPOe); posebno so razočarani v štabu OeVP in sicer zato, ker niso dosegli toliko napovedovanega in tako težko pričakovanega 13. ali še celo 14. mandata, da bi na ta način zlomili večino SPOe + KPOe v deželnem zboru. Na drugi strani pa so si socialisti obetali, da bodo mogoče le dosegli tako zaželeni devetnajsti mandat. Tudi ta up je »šel po vodi" in z njim nadpolovična večina v deželnem zboru. Sicer pa so si objektivni politični opazovalci edini v tem, da so socialistični volivci prav občudovanja vredni, ko so Vkljub raznim finančnim škandalom v štabu lastne stranke na Dunaju in na Koroškem (Olah, Maierhofer, Asenbauer, Strempfl) le še volili SPOe. Precejšnje število 'njenih volivcev pa je vendarle pokazalo svojo nevoljo zaradi teh umazanij na ta način, da so ostali doma ali volili neveljavno. — Pribiti je treba tudi dejstvo, da so vse gori omenjene stranke razen FPOe utrpele precejšnjo Izgubo glasov v primeri z vodilnim Izidom pri volitvah v parlament leta 1962. Nič manj ali še bolj značilno pa je, da je FPOe izgubila nad 2.000 glasov v primeri z zadnjimi deželnozborstoimi volitvami 1. 1960: to pomeni, da so njeni volivci deloma izgubili zaupanje v vodstvo koroške strankine podružnice in v njeno delo! POMEMBNOST SLOVENSKE LISTE Da bo »Koroška volilna skupnost" (KVS, to je lista krščansko usmerjen ih koroških Slovencev) dosegla tako visoko število glasov, marsikdo ni pričakoval — posebno v nemških krogih ne. Objektivni politični opazovalci na Koroškem kot tudi po ostali Avstriji ocenjujejo ta rezultat kot pomembno dejstvo, katerega naj bi se zlasti Ljudska stranka, ki nam je svetovno-nazorno najbližja, bolje zavedala in ga znala pravilno ceniti, ne pa se ozirati na mnenje nekaterih njenih ozkosrčn.b in še vedno protislovensko usmerjenih pristašev iz velenemškega tabora »še vedno včerajšnjih". Kot vedno pa so slovenski glasovi tudi sedaj posebno liberalcem (FPOe) »trn v peti". Po svoji stari navadi hočejo rezultat čimbolj omalovaževati. V tej zvezi piše njihovo koroško strankino glasilo med drugim: »Moč Slovencev na Koroškem po volilnem izidu — 4272 glasov". (Kot da bi bila to enotna slovenska lista! Seveda, takoj od vsega početka morajo javnosti izkrivljeno poročati, da bi mogli ob prvi priliki hinavsko trobiti v svet, češ: Le poglejte, samo toliko je koroških Slovencev!) In dalje: »če Slovenci ne bi svojih ciljev vedno predaleč zastavil, bi morali vedeti, da ne bodo dosegli nobenega mandata!" (Kot da bi to bilo edino važno!) — Nadalje piše: 4.272 slovenskih glasov sestoji iz Slovencev, komunistov in drugih nem-škosovražnih rdečih in črnih glasov..." — Tudi ta del njihovega »točnega" poročila so verjetno zato tako prikrojili, da bi ga mogli kdaj pozneje zlorabiti proti Slovencem. Kajti kaj drugega objektiven človek od FPOe skoraj nemiore pričakovati! Vsak pa vč, da je resnica vendar drugačna! JE TO ŠE VOLILNA PROPAGANDA IN BORBA? Ugledni dunajski politično-kulturni tednik »Die Woohenpresse“ obširno poroča o deželnozborskih volitvah na štajerskem pod naslovom: »Milijonsko žegnanje. — Pri štajerskih deželnozborskih volitvah so nastopili s propagandnimi darili in ,teatrom’ namesto s programi in ideologijami. — Drage atrakcije". Ko prebiramo tozadevna poročila, in sicer vprav v resnem avstrijskem časopisju (n. pr. »Die Presse", »Die Wochenpresse“ itd.), se moramo zaskrbljeno vprašati, da li smo spet v časih rimskega cesarja Nerona, ko je bil narod že teko moralno pokvarjen, da mu je bil že skoraj edini življenjski cilj »Pa-nem et circenses!" (Hočemo kruha in iger!) Ali so vodstva strank smatrala svoje štajerske volivce res za tako neumne In naivne, da so se jiim upala servirati tak predvolilni »teater", kot ga avstrijska politična zgodovina iz polpretekle dobe menda ne pomni?! Kako tragikomično zveni ugotovitev zunanjega štajerskega socialističnega politika Bammerja: »Brez reklamnih sredstev za pridobitev simpatij pri volivcih ne gre"! To je Izjavil v zvezi s socialističnimi očitki na načun OeVP, češ da se te pri volitvah poslužuje neresnih in nelojalnih metod. Po poročanju „Wochenpresse“ je n. pr. Ljudska stranka dajala volivcem sledeče majhne »pozornosti": majhen šivalni pribor v plastiki, pisalne kulije, milo, vžigalice, sladkorčke — vsepovsod seveda z reklamo za stranko oziroma s sliko glavnega kandidata štajerske OeVP deželnega glavarja Krainerja. — SPOe je razdeljevala brisulke za prah, vosek za smuči, plsanobarvne balončke, zastavice, krpe za čiščenje avtomobilskih šip, tople klobase itd. — FPOe je deilila (sicer prisiljena v 'bolj skromnem obsejgu) majhna ogledala in žoge. Seveda pa ni ostalo samo pri teh malenkostih. Snovateljli volilne propagande pri OeVP in SPOe so prišli na idejo, da je treba volivce privabiti še z dražjimi darili: SPOe je razposlala po deželi tri »sode sreče", v katerih je bilo pet do sedem tisoč šilingov, katere je lahko dobil, kdor je imel srečo; poleg tega so postavili na Glavnem trgu blagajno z lepo vsoto denarja v njej; kdor najde nekje v mestu pravi ključ, dobi omenjeni denar. OeVP pa je še zadnji predvolilni dan organizirala sprevod narodnih noš z več godbami in nagradni razpis, pri katerem so bili kot glavni dobitki trije avtomobili. Ugledni dunajski dnevnik »Die Presse" piše o tem predvolilnem boju med drugim sledeče: »Povsod Krainer! Na plakatnih stenah in pred tovarniškimi vhodi. Ob petih zjutraj v delavskih oblekah, ob treh ponoči v pekami. V restavracijah se zahvaljuje jedočim za njih delo v korist Štajerske; v trgovinah vprašuje gospodinje, kako jim gre; pri glavnem vhodu Puch- tovarn presenetil delavce vprav ob menjeva-nju s svojo propagando za solidno deželno politiko’...“ itd. itd. Podobno, mogoče nekoliko manj »ljudsko" so nastopali tudi ostali kandidati te in ostalih strank. Volivci SLOVENCI doma La po &aetu Slovenci v Franciji Slovenski naseljenci v Pas de Calais, kjer vodi med njimi dušno pastirstvo g. K a v a 1 a r, so imeli nedavno na obisku slovenske rojake iz Charleroija iz Belgije s pevskim zborom »Jadran” in dramat-skim odsekom. Pevci »Jadrana’ so zapeli več slovenskih pesmi, igralci pa so ustvarili veselo razpoloženje z veseloigro »Glavni dobitek”. Slovenca prva na gori Mellizo Norte Dne 28. januarja 1965, ob 8. uri zvečer se je po celem mesecu borb s tehničnimi ovirami in slabim vremenom posrečilo bratoma Petru in Juretu Skvarči, da sta se kot prva povzpela na goro Mellizo Norte (3050 m), ki je najvišja gora na severozahodnem robu južnega kontinentalnega ledu. Za vzpon in sestop sta potrebovala 26 ur. Ob sestopu ju je 50 m pod vrhom zajel beli vihar in ju sto metrov niže prisilil k prenočevanju v steni, ki je visoka 1000 m. Ob zori sta sestop nadaljevala ter prispela 29. januarja ob 13. uri v matično taborišče. Slikar Bratož v Mariboru V Umetnostni galeriji v Mariboru so odprli razstavo slikarskih del Remigija Bratoža, ki bo odprta do 3. aprila. Likovna razstava Vilharja v Bosni V Likovnem salonu doma kulture v Zenici (Bosna) so 34. marca odprli likovno razstavo Maria L. Vilharja iz Ljubljane. Umetnik razstavlja 16 olj in šest plastik. Slovenec dirigiral v Odesi Dirigent Bogo Leskovic se je predstavil publiki »kot resen umetnik, ki je dirigiral mojstrsko”, piše ukrajinski časopis ob gostovanju slovenskega dirigenta v Odesi. Glasbeni kritik tega časopisa še piše, da se to nanaša predvsem na izvajanje »Schubertove V. simfonije”, in na izvedbo »Prvega koncerta za violino in orkester” ruskega skladatelja S. Prokofjeva. 25-letnica č. g. Kastelica V ponedeljek, 8. marca, je minilo 25 let, odkar je našel tragično smrt na Aconcagui slov. izseljenski duhovnik v Argentini č. g. Jože Kastelic Martin Avanzo — salezijanski novomašnik Nedavno je bil v Turinu v božjega služabnika posvečen g. Martin Avanzo z Iga. Pred leti je stopil v salezijansko družbo. Zaradi visoke nadarjenosti so ga predstojniki v Buenos Airesu poslali na Atenec v Turin, kjer bo v kratkem doktoriral. Zanimivo in premišljevanja vredno je njegovo novomašno geslo, ki naj bi ga vodilo skozi njegovo duhovniško življenje. Glasi se: »Mir bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa” (Ef 6, 23). Slovenci v Kanadi Slovenci imajo v Torontu dva denarna zavodat »Hranilnico in posojilnico Janeza Evangelista Kreka” in »Hranilnico in posojilnico Marije Pomagaj” Krekova hranilnica in posojilnica je proslavila te dni desetletnico svojega obstoja in stoletnico rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka. Slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu pa je nedavno pripravila v cerkveni dvorani kulturni popoldan za slovensko mladino. Ob skioptičnih slikah iz Slovenije je predaval ravnatelj šole č. g. Tone Zrnec: Naša domovina v slikah. Slovensko gledališče v Torontu je obhajalo desetletnico svojega obstoja. Za jubilejno predstavo so si izbrali Gogoljevo komedijo »Ženitev”. S tem dramskim delom so dosegli število 50. Za slovensko gledališče v Torontu imajo posebne zasluge: režiser in vodja gledališča ter igralci in osebje te kulturne ustanove, ki budi in ohranja slovensko besedo v daljni Kanadi. Faganel je razstavljal Pred kratkim je razstavljal na Korzu v Gorici slikar Robert Faganel, primorski rojak ii Trsta. Umetnik se je že dvakrat predstavil gori-škemu občinstvu. Na zadnji (tretji) razstavi so bil* na ogled slike, ki so pokazale nov razvoj slikarja-umetnika. Zlasti je bilo to videti še posebno v risanju pokrajinskih motivov in tihožitij. Faganelovo slikarsko ustvarjanje odkriva poleg gotove statističnosti tudi že široko razgibanost. Zanimivo je namreč, da je umetnik-si.Kar Robert Faganel razstavljal istočasno tudi v Trstu, in sicer v občinski galeriji. pa si želijo, naj bi politiki prav tako zanimanje in razumevanje za široke plasti naroda pokazali tudi ves čas po izvolitvi Ln ne samo v predvolilnih tednih! Ob 50. predstavi »odra mladje" Stare oblike, staro mišljenje in znamenja izginjajo Združeni narodi v šolski klopi 1947 so oživili mednarodno šolo Organizacije združenih narodov — 560 šolarjev iz 64 narodnosti nila obe predstavi izredno dobro. Tako je n. ,pr. piisail ..Katoliški glas“: ..čeravno drži, kar je predstavnik odra v zadetku rekel, da je to bolj alpski tip Scapina, vendar zaradi tega ni bil manij duhovit in prebriisan“ ... ali pa „Tip je bil poln zdravja, naraven in brez tiste prisiiljenosti, ki nas tako pogosto moti pri Molidrovih komedijah." Zato ni čudno, če so odrovci pred tremi tedni ponovno gostovali v Gorici, in s to svojo prireditvijo uspešno zaključili svoje umetniško potovanje. če skušamo ob vsem tem razbrati glavne razvojne črte predvsem idejne podlage njihovega dela, potem vidimo, da drži, kar smo postavili ob začetek naših razmišljanj. Zvezdogledna in vrtoglava umetniška načela je nadomestilo trezno in načrtno delo. Ob izkušnji na terenu, v stiku z našim človekom s podeželja so odrovci notranje rasli dm zoreli In to je bila gotovo njihova najboljša šola. V koliko pa se jim je njihove igralske zamisli posrečilo uresničiti tudi na odru, to bo pokazala nedeljska uprizoritev. Upamo, da petdeseta prireditev „odra mladje" ne bo zaključek, marveč samo mejnik Ob tej poti, mejnik, ob katerem bo stal pravilni kažipot v bodočnost. dr. R. V. Pater Kutz, ki je profesor na St. Micha-el’s College, je predaval o „novih razsežnostih v moralni teologijii“. V sv. pismu stoji zapisano, da bodo Kristusove učence ljudje spoznali po tem, da se ljubijo med seboj. Današnje katoličane, je dejal predavatelj, pa svet pozna po tem, ker imajo že vnaprej pripravljene odgovore na vsa mogoča vprašanja življenja, In če kdo ne ve odgovora, ga vsak čas lahko dobi v župnišču. Vse to ubija samostojnost mišljenja in prepričuje lastno odločanje po vesti. In po svoji vesti se je vsakdo dolžan odločati tudi takrat, če bi „uraden“ odgovor nasprotoval diktatu vesti. Včasih smo slišali samo o tem, da Sv. Duh vodi papeža in škofe. V resnici pa Sv. Duh prebiva v vsakem verniku in ga vodi. Katoličani do sedaj nismo bili vajeni samostojnega mišljenja in odločanja. Vedno smo se sklicevali na uradna stališča višjih, predpostavljenih in smo zato samo od njih pričakovali navodil, povelj in nagibov za razne akcije in odločitve. Kdor je imel toliko poguma, da se je odločal po svoji vesti in prepričanju, je veljal za posebneža, ki dela nered in ustvarja prepire. Nova miselnost pa, ki nastaja v Cerkvi, daje vernikom novega občutka svobode in s tem tudi novih nalog in odgovornosti, da bomo ljudje res postali to, za kar nas je Bog ustvaril: soustvarjalci, ki obvladujejo svet in stopajo v vesolje Iz ..Kanadske domovine" „Od vrtoglavih zvezd se misel je spustila k preprostim dejstvom ...“ Ta verz iz Smoletove Antigone, ki jo je „oder mladje" v začetku svojega dela uprizoril, bi lahko zapisali ob pot naši mladi amaterski skupini, ki bo v nedeljo, dne 28. marca, praznovala svoj prvi jubilej — petdeseto predstavo. Petdeset prireditev po koroških in primorskih odrih je kar lepa kulturna žetev za komaj nekaj let staro odrsko skupino. Vendar, kakšna je bila pot „odra mladje"? Dramski fragment koroškega avtorja Bora Kostanka „Mrtvo oznanilo" je stalo ob začetku te poti. Bil je tudi zadnji povod za ustanovitev skupine, že tedaj se je predvsem v uprizoritvi in inscenaciji pokazalo močno hotenje v novo — moderno — smer, iskanje novih izraznih sredstev. Oder brez kulis, močan poudarek na simboliki luči in barve, točno predpisani geometrični gibi, simbolna funkcija sence — to so bili izrazi tega hotenja. Vendar prav pomanjkanje tehničnih sredstev, neizvežbanost pri njihovi uporabi ter prekratka odrska izkušnja je obsodila marsikatero dobro zamisel k neuspehu. Nova pa je bila načrtnost, s katero se je „oder mladje" lotil svojega dela: uprizoritve naj bi bile že na dolgi rok naprej načrtovane, igralci in tehniičo osebje naj bi (se sistematično šolalo, na našem odru naj bi se uvedel čist in lep slovenski zborni govor. Rasti in dozoreti v vsaj nadpovprečno amatersko skupino, ter tako ustvariti predpogoj za neko vrsto slovenskega gledališča na Koroškem, to so bile zahteve in cilji na novo ustanovljene skupine. V tem duhu so se odrovci pripravljali tudi več kot pet mesecev na naslednjo prireditev, na zahtevno dramo sodobnega slovenskega pisatelja Dominika Smoleta »Antigona". Cilj je bil visoko, gotovo previsoko zastavljen, čeravno so si odrovci na vse načine prizadevali približati snov našemu gledalcu — čemur je v prvi vrsti služila bralna predstava Sofokiejeve in Anouilhove Antigone v slovenskem prevodu ter drama „Die Sieben gegen Theben" avstrijskega pisatelja Maxa Mella v nemškem izvirniku — jim ni uspelo doseči odgovarjajočega uspeha. čeravno je kritika ugotovila, da je bila uprizoritev z igralskega In režijskega vidika ne samo korak, marveč deset korakov naprej, je manjkala s strani publike in s strani igralcev tista 'umetniška izobraženost, govorna in igralska kultura, ki bi mogla zagotoviti tej uprizoritvi popoln uspeh. Ravno ob tem pa je raslo spoznanje, ki smo ga označili z uvodnim citatom: Za zgolj umetniške in zahtevnejše ..moderne" uprizoritve še tla niso dozorela. Raslo je spoznanje, da je treba najprej in v prvi vrsti od Igralcev zahtevati raven, ki so jo odrovci doslej — včasih precej kričeče — zahtevali od publike in kritike, raslo je spoznanje, da je treba najprej najti most do publike, ter jo potem postopoma privesti do one stopnje, na kateri bo zmožna, ne samo gledati in občudovati, marveč si tudi osvojiti »moderne" odrske stvaritve. Začelo se je intenzivno delo na terenu: »Mati Tereza", kmečka igra iz vsakdanjega življenja, je povsem odgovarjala temu namenu. Od kraja v kraj je potovala skupina, ter tako vnesla v svoja prizadevanja nov moment: slovensko besedo je treba ponesti v 'kraje, kjer se že leta -in leta ni več 'Uprizorila slovenska igra. Slovenji Plajberk je bil prvi mejnik te poti. Uspeh in hvaležnost, ki so jo igralci doživeli v Slovenjem Plajberku, so dali igralcem novega poguma An potrdili pravilnost njihovih iskanj. Osemnajst -uprizoritev je doživela Mati Tereza v Podjuni in Rožu. Da bi pa bil stik s publiko hitreje skovan, da bi bil bolj prisrčen in vesel, so oder na njegovi poti spremljali »Veseli študentje". Z gostovanjem v Gorici, oziroma v Ste-verjanu pa -so -se predstavili zahtevnemu go-riškemu občinstvu in spoznali, da so igralsko šele na začetku svoje poti. 'S filozofsko dramo »In potem bo noč" so previdno potipali spet v moderno smer. Reakcija publike je bila dokaj različna. Od navdušenega šentjanškega in libuškeiga občinstva vs-e do povsem hladnega sprejema v -drugih krajih. Zaključna prireditev v Celovcu pa je bila kljub temu že sedma predstava in je tu žela priznanje kritike. Uprizoritev »Ustoličenja", ob proslavi petstoletnice zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku je bila pretežno v rokah odrovcev, vse od režije pa do posameznih igralcev. Vendar je bila ta uprizoritev zanje samo prehodnega značaja. Kajti v tem času je vihral preko naših odrov že zvijačni »Sca* pin". Molierova komedija je zagotovila »odru" šele uspeh, ki si ga j-e želel. V začetku še neenotni, nekam razpršeni, igraje vsak zase, so igralci rasli počasi v dokaj homogeno skupino. Uprizoritev je res vihrava, živahna, prav v stilu svojega časa. To je bila tudi glavna režiserska zamisel: približati način uprizoritve, predvsem lik Scapina, izvirniku in njegovi literarni pred-hodni-ci -in njenemu zgledu — commedii deli’ arte (improvizirana ljudska veseloigra). Osnovni princip uprizoritve postane dinamična, groteskna -in pretirana gesta ■predvsem v prizorih, v katerih je avtor -uporabljal takozvani princip »zrcaljenja", kadar je pustil nastopajoče na odru pred svojimi soigralci igrati različne vloge in se pretvarjati, kadar je pač „ komedija v komediji". Iz kraja v kraj je o-dirovce spremljala navdušena publika. Pravi uspeh pa -so želi šele, ko so se podali na gostovanje v Trst in v Gorico. Občinstvo, ki je razvajeno in zahtevno še zaradi tega, ker imajo v Trstu, n. pr. stalno slovensko poklicno gledališče, je sprejelo naše mlade rojake z navdušenjem, ki se ne bi moglo več pripisovati zgolj običajni gostoljubnosti. Tudi kritika — ki je v Trstu na precešnjem nivoju — je oce- Danes nekatere sile spreminjajo Cerkev, je rekel p. Kutz, ko je 14. februarja predaval v »Catholie Information Centre" v Torontu v Kanadi. Med temi silami so: Eksistencializem, ki trdi, da je problem vsakega po-sa-meznilka nekaj posebnega in ga ne moremo reševati z vnaprej določenimi odgovori. Moderno dušeslovje, ki nas uči, da sta duša -in telo eno in da zato ne moremo reči, da telo dela slabe stvari, duša pa dobre. Ekumensko gibanje (gibanje za združenje kristjanov) stavlja pred nas nova vprašanja vsakega dne. Včasih se nismo zmenili, kaj pravijo anglikanci in luteranci. Nje smo odpravili -in sebe potolažili na zelo enostaven način, češ oni so odpadniki in so torej v zmoti. Danes jih imamo za kristjane, ki resno iščejo Boga v svoji organizirani Cerkvi in je že čas, da katoličani prisluhnemo tudi njim in skušamo dognati, kaj je vendar le resnica v njihovih prizadevanjih. Včasih smo si Boga predstavljali kot velikega Prepovedovalca in Zapovedovalca, ki človeku stavi vse polno ovir, zaprek in pre-graj. Novo mišljenje Ga nam kaže kot Bo-ga-Očeta-Stvarnika, ki je ustvaril človeka po svoji podobi in mu zagotovil svobodo, da sam soustvarja, raziskuje, da vlada nad stvarstvom okoli njega in da misli sam zase. Zrel katoličan danes ne bo čakal na ukaze škofa, temveč bo sam reagiral na pojave, ki mu vsak dan sproti stavljajo nova vprašanja. PEDAGOŠKI POMEN ŠOLE: Leta 1947 so ustanovili v New Yorku šolo, ki nima primere v zgodovini šolstva. To je mednarodna šola Organizacije združenih narodov. Rodila se je iz nujne potrebe, kajti številni strokovnjaki, ki so jih p-o-iklicali v tajništvo Organizacije združenih narodov, so sprejeli nastop te službe samo pod pogojem, da bi bili tudi njihovi otroci deležni šolske vzgoje, ki bi jim omogočila nadaljevati svoj študij brez težav v njih domovinah. Danes šteje -ta tako imenovana šola »Združeni narodi v šolski klopi" 560 šolarjev iz 64 dežel. In če bo šlo po želji glavnega tajnika Organizacije združenih narodov U Thanta, potem bo dobila ta edinstvena šola kmalu novo zgradbo. Novo šolsko poslopje naj bi bilo zgrajeno leta 1966 in bo stalo deset milijonov dolarjev. Sedem milijonov dolarjev je že darovala Fordova -ustanova, medtem ko so članice Organizacije združenih narodov — na poziv glavnega tajnika te organizacije — tudi obljubile prispevati svoj denarni prispevek. Vendar pa finančne težave še niso premaga ae. Zato bodo mogli načrt novega poslopja uresničiti šele tedaj če bodo priskočile na po- moč tudi druge ustanove, organizacije kakor tudi posamezniki. PEDAGOŠKE TEŽAVE ŠOLE Glavni problem in težave, ki jih je morala prebroditi šola »Združeni narodi v šolski klopi" že od ustanovitve, je bil, kako vzgajati in šolati mladino po načelih Združenih narodov, poleg tega pa jim kljub temu tudi posredovati samobitnost, zgodovino in kulturo njih domovin. To pa bi pomenilo opustiti nacionalizem, ki tako in tako prevladuje skoraj povsod v javnih šolah po celem svetu. To pa ne bi bilo še tako težavno, če bi imeli na šoli učni načrt, ki bi obsegal samo predmete, kot sta na primer kemija in matematika. Kako pa naj bi vzgajali in poučevali n. pr. otroke ruskih in ameriških staršev o zgodovini ali politiki? Kakšen bi naj bil učni načrt verouka za kristjane, budiste, mohame-dance in Jude? Iz težav In zadrege pa so se rešili tako, da so uporabili vzgojno metodo, ki je prežeta duha, ki je tudi navdihnila »Charto združenih narodov". Namesto, da bi vse šolarje vzgajali po skupnem enotnem sistemu, se je šola rajši odločila, da goji ono, kar je vsak otrok o kulturi svoje domovine že prinesel s seboj. Obratno pa se vsak šolar pri tem uči primerjati lastno, domačo kulturo, z drugimi kulturami in drugimi stališči, da bi mogel potem ceniti in čislati prednosti in odlike svoje domače kulture. Jasno je, da je toliko stališč, kolikor je dežel, kajti danes šteje Organizacija združenih narodov 115 držav. »Iz spoznanja in tolerance (strpnosti) razlik", tako namreč utemeljuje šola, »raste vendar razumevanje za osnovne sličnosti, podobnosti, ki povezujejo vse človeštvo." Na tej šoli se učenci učijo pripoznati sošolca kot osebnost in presojati njegovo dejanje in nehanje na temelju njegovega karakterja (značaja) in ne na temelju rase, narodnosti ali veroizpovedi. UČNI CILJ ŠOLE Učni cilj šole je, posredovati učencu v vseh predmetih znanje, primemo njegovi starosti, in ki se zahteva v večini šolskih sistemov, v katere bi lahko tak učenec brez nadaljnjega prestopil. Če polaga šolski sistem nekega naroda posebno važnost na matematično znanje in nek drugi zopet na dobre naloge, članke, se bo šola »Združeni narodi v šolski klopi" potrudila, da bi dosegla na obeh področjih najboljše zmogljivosti in uspehe. V ljudski šoli Združenih narodov poučujejo v angleškem in francoskem jeziku, medtem ko se jima na srednji šoli pridruži še nek tretji jezik. Prednost za sprejem v to šolo imajo otroci osebja Organizacije združenih narodov in otroci članov zastopnikov pri Združenih narodih. Pa tudi dečki in deklice ameriških družin imajo dostop v šolo. Tako upajo pedagogi šole »Združeni narodi v šolski klopi", da bo ta postala vzor za vse šole bodočnosti. Ko so v dneh po umoru velikega ameriškega predsednika Kennedyja mnogi Američani iskali sredstva in pota, da bi kar najbolj počastili spomin rajnega, da so se mnogi spomnili, kako je Kennedy za časa svojega življenja zmerom upal in veroval v ideale Organizacije združenih narodov. Prav zaradi tega so vsi ti idealisti, ki so tako mislili, poslali precejšnja denarna sredstva šoli Združenih narodov. V razgovoru z glavnim ameriškim zastopnikom pri Organizaciji združenih narodov veleposlanikom Stevensonom in članom Kennedyjeve družine, je ustanovil glavni tajnik svetovne organizacije U Thant »Ken-nedyjev spominski sklad" v korist mednarodne šole Združenih narodov. Ta sklad naj bi spominjal na prizadevanja pokojnega predsednika Kennedyja, v Ameriki sami pa naj bi pomagal krepiti načela, za katere se zavzema Organizacija združenih narodov in njena slovita šola-vzgojevalnica. JicatUe kutiucne vesti SKLADATEU STANKO PREMRL - UMRL Vsem Slovencem naznanjamo žalostno vest, da je 14. marca umrl v Ljubljani slavni slov. komponist Stanko Premrl. O delu in življenju tega našega glasbenika bomo več povedali v naslednji številki našega časopisa. BAROČNO KIPARSTVO V SLOVENIJI V sredo, dne 24. marca je predaval v modri dvorani celovškega konservatorija profesor dr. Sergej Vrišer iz Maribora o »Baročni umetnosti v Sloveniji". LIKOVNA RAZSTAVA V »GALERIJI 61“ V torek, 23. marca, je otvoril svojo slikarsko razstavo v »Galeriji 61“ koroški slikar J o-sef Gable r. Nekaj več o razstavi prihodnjič. Boro Kostanek: »ČRTICE MIMOGREDE" Državna založba Slovenije v Ljubljani je izdala v zbirki Tokovi časa »črtice mimogrede" prvenec mladega koroškega pisatelja Bora Kostanka. Zbirko je opremil Jože Brumen. Zagrebška gledališka strokovnjaka na Dunaju Na povabilo Avstrijskega društva za književnost sta dramaturg Hrvatskega narodnega gledališča Alekandar Rajhing in .profesor Akademije za gledališko umetnost in režiser Kosta Spaič predavala o stanju in problemih sodobnega gledališča na Hrvaškem. Dunajski pisatelji, publicisti, novinarji in drugi poslušalci so se po predavanjih zanimali za repertoar jugoslovanskih gledališč, za položaj mladih dramskih pisateljev, za odnos kritike do gledališča in za gledališko občinstvo v Jugoslaviji. CELOVEC Slovenska služba božja je v Celovcu vsako nedeljo v cerkvi novega bogoslovja (Tarviser StraBe 36) ob kanalu, ob 9. uri. V provincialni kapeli šolskih sester (Vik-tringer Ring 19) je sv. maša ob pol osmih, med tednom pa ob pol sedmih. Sedaj v postnem času je ob nedeljah v provincialni kapeli pobožnost sv. križevega pota ob pol sedmih zvečer. Vsi prisrčno vabljeni! Povejte še drugim! CELOVEC V torek, dne 9. marca, nas je povabila Katoliška prosveta k predavanju v Kolpin-govo dvorano. Zbralo se nas je toliko, da nam je bilo kar tesno, kljub obsežni dvorani. A ni čuda, da se je povabilu odzvalo toliko poslušalcev. Predaval je namreč g. Vlmlko Zaletel, ki ga vsi dobro poznamo po njegovih zanimivih in poučnih predavanjih, ki pi je imel že prav povsod med našimi ljudmi. Tokrat nas je g. predavatelj popeljal s svojimi zvočnimi in optičnimi slikami v Indijo, kjer se je v obmorskem mestu Bom-bayu lani v začetim decembra vršil 38. svetovni evharistični kongres. Med redkimi Avstrijci se je tega kongresa udeležil tudi č. g. Zaletel. Kako je potoval in kaj vse je v svojem dvomesečnem potovanju po nam neznanih krajih in deželah doživel, nam je že popisal v našem listu. Še veliko več pa nam je mogel pokazati na platnu v barvastih slikah, ki so prav gotovo edinstvene im prikazujejo dogodke, ki so bili tudi za indijske katoličane enkratni. Slovesnosti in pobožnosti ob kongresu, obisk sv. očeta, pojedino ljubezni v ribiški vasi in še celo vrsto drugih dogodkov. Videli in slišali smo prizore globoke vernosti indijskih katoličanov na Ovalu kongresnega stadiona, ki nam bodo vsem ostali v spominu. Najbolj pa nas je pretresla revščina in siro-mašnost preprostih ljudi, pripadnikov naj-nižjih ljudskih kast, ki mnogokrat res nimajo drugega kot le pogrinjalo, spleteno iz riževe slame. Gospod predavatelj je znal zbrati za svoje predavanje zelo učinkovite slike, da so vsi poslušalci začutili ob njih velika vprašanja in ogromne naloge, ki čakajo katoličane v Indiji in po vsem svetu, da jih bodo skušali rešiti. Razumeli smo, zakaj se je sv. oče Pavel VI. med svojim obiskom v Indiji nekajkrat ob toliki dušmi revščini in telesni revščini domačinov pretresljivo razjokal. č. g. Zaletel je s tem večerom otvoril vrsto predavanj, ki bodo še sledila v določenih presledkih, in foo na vseh kazal sli- ■ ■ H ■ ■ ■ n n E ■ %ni nas luliomken BRALCI PIŠEJO: Iz pliberšUe okolice (Zanimivosti okrog deželnozborskih volitev) Dragi bralci Našega tednika - Kronike, dovolite, da vam kot opazovalec minulih volitev opišem razne opazke in dogodke. Sedaj, ko je že vse za nami, se tudi življenje zunaj na deželi skuša zopet uravnati v svoj navadni vsakdanja tir. Volilni boj in propaganda sta bila tudi pri nas zelo ostra. Začelo se je že po novem letu. Volilna zborovanja, plakati, letaki, časopisi ter zaupniki vseh strank so se tepli za naše glasove ter nam obetali vse mogoče in nemogoče stvari. Toda mi smo se odločila za našo slovensko listo, kajti to nam veleva naša narodna čast ter naš trezen razum. Nismo se pustili speljati na led razn.m vabam. Prihajali so tudi razni »volkovi v ovčjih oblačilih", a mi simo pravočasno spo- — bral Slovenski vestnik, ni mogel verjeti, da ta list pišejo »Slovenci". Med vrstami si 'lahko spoznal, da morajo plesati tako, kot jim njihovi krušni očetje godejo, sicer bi kaj takega ne spravila skupaj. Mirno lahko rečemo, da je ta list na ugledu zelo veliko izgubil. Tistim gospodom okoli tega glasila pa priporočamo, da Slovenski vest-niik prekrstijo v r... vestnik, to bi bilo pravo ime {mislim rdeči). Vprašujemo jih kdo bi, če bi bilo po njihovem, še delal na prosvetnem in zadružnem polju? Za to imajo pač samo zavedni Slovenci zanimanje in razumevanje. Izkušnje tu v našem kraju — in to je za nas važno — nam kažejo, da so se tisti, s katerimi so Vesitnilkarji menda najbolj sorod- Oder mladje vabi na jubilejno 50. predstavo In hkrati na zaključno uprizoritev Molierove komedije v 3. dejanjih .S capinove zvijače ki bo v nedeljo, dne 28. marca, ob pol treh popoldne, v srednji dvorani celovškega konservatorija (Dom glasbe). Vstopnice dobite v predprodaji Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni! Vabilo absolventkam Spet pomlad je zadehtela, pa nas vabi cesta bela, da bi — mladih dni vesela brhkih absolventk krdela tja v Šentjakob pohitela iz Podjune, Roža, Zilje, vse gorjanke in poljanke, vse prijateljice, znanke, v gospodinjski šoli — tam naš cilj je! Srečanje absolventk preloženo od četrtka, 25. 3. na nedeljo, 28. marca ke in pripovedoval o vtisih s svojega zadnjega potovanja, a vsako predavanje bo zase zaključena celota. Kadar boste slišali, da je napovedano že to prvo predavanje v vašem kraju, nikar ne zamudite priložnosti in pridite poslušat in gledat. In ko boste slišali prvo, gotovo tudi naslednjih ne boste zamudili. S svojim obiskom bomo vsaj nekoliko povrnili g. predavatelju njegov trud, ki ga je imel za nas, ko se je potil pod indijskim soncem. znali njih namene ter jih kratkomalo odslovili. Nekateri zavedni Slovenca so debili po pošti od OeVP pismo v slovenskem jeziku pisano. To pismo je imelo namen cepiti naše vrste. Govorili so mnogo o tako imenovani »Christllche Gesinnung", toda mi vsi vemo, da to ni njihovo prepričanje, temveč le prazna fraza. O tem krščanstvu govorijo le tedaj, kadar hočejo kaj doseči. Razpošiljali so tudi razne letake in na zadnji strani nekega takega letaka je bilo tudi par slovenskih besed. Vprašamo tiste kroge, ki imajo v svojih vrstah »Vindišarja", zakaj niso pisali „vin-dišarsko" in »Vindišarjem"? Odgovor na to je zelo lahek: Zato, ker »Vindišarjev im vindišarskega jezika nikjer ni. To so sami zdaj najbolje dokazali. Prišla mi je v roke tudi SPOe propaganda. Zelo veliko prostora so dali besedam »Karnten" in »Heimat". Govorili so tudi mnogo, kako so reševali »Karnten" po zadnji vojni. Kot OeVP talko tudi SPOe nista imeli v svojem programu nobene enakopravnosti za nas koroške Slovence. FPOe propaganda je bila taka, kot so pač oni sami: »nacistična"! Najbrž še vedno mislijo, da je pri nas še zmiraj »tretji rajh". Poveličevanje nemške vojske in opravičevanje in omiljevanje nacističnih grozodejstev, to je njihov program. Pravijo tudi, da morajo varovati domovino pred Slovenci. No, če jo bodo oni varovala, jo bedo kot že enkrat, kmalu spet prodali in izdali. Pisali so tudi »Mutter hilf"! Mi jih pa vprašamo, koliko naših ljudi je za časa njihovega »paradiža" po vsej Evropi klicalo »Mutter hilf"! — a vse je bilo zaman, ker niso imeli vesti in ne srca, bili so kot podvijana zverjad. Naš odgovor na to je: »Mati božja, pomagaj tem ljudem, da pridejo k pameti". Kdor pa je v tem času — pred volitvami ni, našemu kulturnemu im zadružnemu delu že davno odtujili. Zato tudi ne verjamemo, da jih bo ta skupina okoli Vestnika ispreobmiila. Če bodo delali tako naprej, potem bodo sami odbili od teh ustanov vse Slovence. Slišali smo tudi 'izjavo SPOe, da je prirastek glasov treba videti v pridobitvi mladih volivcev. Zakaj SPOe zdaj ni javno priznala njihovih zelo agilnih pomagačev, ali se jih sramuje? Vesitnilk je tudi pisal, da se je treba odločiti trezno im pametno. To je naše ljud- stvo tudi storilo, in se odločilo za našo »Koroiiiko volilno skupnost". Nismo se pustimi varati, čeravno je bil pritisk zelo velik. Ne bomo napadali te sfeupme okoli Vestnika, ker so oni tudi naši bratje. Vemo pa vsi, da tu velja svetopisemski izrek: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo". Seveda je veliko naših ljudi volilo tudi nemške stranke. Šli so pač v zanke tistim spretn'm lovcem na slovenske glasove. Tu bi omenil, da so v našo vas prišli agitirat ljudje, ki jih drugače nikoli ne vidiš pri nas. Zato se čudimo, da nekateri trezni ljudje nasedejo takšnim vabam. S temi agenti je ponavadi hodil vaščan, ki je že odplaval v nasprotno vodovje. Hodili so od hiše do hiše ter tudi v slov. jeziku prepričevali zavedne Slovence za njihovo stranke. V neko vas je prišel neki »pragerman" s priimkom Blutordenstrager, 'po rodu sicer Slovenec, doma iz bližnjega mesteca ter v slovenskem jeziku nagovarjal naše ljudi za »Schulstreike" 'in razne proti Slovencem naperjene stvari. Če ga srečaš v mestu se bo delal, kot da bi slovensko sploh ne razumel. Zato se tembolj čudimo, da so ga nekateri le poslušali. Zraven tega možakarja je hodil neki vaščan »Slovenec", kakšen, dobro vemo! Ta možakar je pravil, naj se odtočimo krščansko in naj volimo OeVP, kajti le on; so za krščanstvo. Vprašujem ta dva gospoda, kaj razumeta pod besedo »krščanstvo", in kdaj sta zadnjič videla cerkev od znotraj, na dan volitev prav gotovo ne. Govorila sta tudi, da so naši glasovi proč vrženi, ml pa vemo, da ni tako. Če bi mi dali glasove njim bi jih prav gotovo vrgli proč, ker bi zanje nič ne debili. Ne razumemo pa nekaterih slovenskih vaščanov, ki drugače zmeraj vidijo soseda Slovenca (zaupnika). Na dan volitev pa ver-jamejo le tem hujskačem. Nekateri pa so šli celo tako daleč, da so po gostilnah napadali naše rajne poštene slovenske ljudi. Taki se sami sodijo ter kažejo svojo neoliiikanost in neotesanost. Upamo, da bodo spoznali zmoto ter se v njih korist poboljšali. Dragi Slovenci širom po naša lepi Koroški! Pokazali smo na dan volitev, da še živimo, in da hočemo še nadalje obstati. Pokazalo se je tudi, da smo raztreseni po vsej deželi, in da pravzaprav jezikovne meje ni. Bodimo ponosni na naš uspeh. Ostati moramo trdni m neupogljivi, kajti po tem nas 'bodo morali priznati tudi naši največji nasprotniki, ter nam dati to, kar nam je zagotovljeno v državni pogodbi. F. K. Že nad 100 let pomeni Pfaff izredno kvaliteto in storilnost, zato tudi vi zaupajte v Pfaff £ Pri nas dobite brezplačne nasvete £ t rirejamo brezplačne Šivalne tečaje £ Najboljša oskrbovalna služba £ Velika zaloga nadomestnih delov £ Rabljeni šivalni stroji vedno naprodaj! VAŠA PFAFF-STROKOVNA TRGOVINA Josef Mondre Klagenfurt - Celovec, 10.-Oktober-StraBe 22 Tel. 71-1-87 z veseljem pričakuje vaš obisk bo najbližji Plaff-šivalni tečaj. £ Dajte nam svoj naslov in vam bomo sporočili, kdaj in kje ■■anBnaBHBBnnaaaBBUEBBBBBiaHRiB FREMDENZIMMER-AUSSTELLUNG KLAGENFURT THEATERG. 4 Hladilnike, pralne stroje, televizorje, električne motorje in vse električne predmete pri domači tvrdki Johan Lomšek ST. LIPŠ, TIHOJA, p. DOBRLA VES Plačila tudi na ugodne obroke. ZA GOSPODARJE: Vpliv krme na kakovost prašičjega mesa V,cL nas m HbtošUtvn VRBA (t dipl. inž. Klemen Klinger) Po dolgi in hudi bolezni je Bog odpoklicali dne 17. marca dipl. .inž. Klemena Kldn-gerja, arhitekta in gradbenega mojstra, v večno domovino. Pokojni je bili zastopnik škofijskega ordinariata za zidanje in popravila cerkva in cerkvenih poslopij. Svojo službo je vršil zelo vestno in je rad pomagal, kjer je le mogel, uresničiti načrte. Pokojni je bil v 67. letu svoje starosti. Kar je bilo na njem umrljivega so položili v soboto, 20. marca, v blagoslovljeno zemljo na pokopališču v Vrbi. Vsi, ki so ga poznali, posebno še župnijski predsitojnijki, ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. S svojo prijaznostjo in marljivo skrbjo je rad bil na razpolago z dobrimi nasveti. Naj mu Bog v svoji neskončni dobroti in usmiljenju vse, kar je storil dobrega za krško škofijo, obilno povrne in da njegovi duši večni, pokoj! RADIŠE (Po volitvah) Kdor je prebiral poročila o izidih dežel-nozborskih valitev, si je moral svoje misliti, ko je videl, kako smo se pri volitvah na Radišah odrezali. Kljub tefnu, da pri nas izid ni bil tak, kot bi si to sami želeli, pa moramo kljub temu povedati, da smo bili ponosim, ko smo mogli po dolgem spet enkrat voliti slovensko. Pokazali smo, da smo še tu. Kdor je tokrat volil našo domačo listo, ta je brezpogojno pripravljen na žrtve ter delo za narod. To smo bili ob radiškem izidu dolžni javnosti povedati! R a d i š a n METLOVA (Odgovor metlovskih ženinov „samcev“) Smo nemalo užaljeni, ker gospod dopisnik nas je razbobnal po vsej Evropi in še preko oceanov razkril našo samsko puščobo, kot da bi bili kaka prvovrstna kvaliteta najnovejšega in najboljšega izdelka. Potolažimo se zdaj pa s tem, da se nas morda katere z dolarji ali z funt-šterlingi usmilijo, iko bodo izvedele, da je nas na izbiro od osemnajstih pa do petdesetih let. Ker je gospod dopisnik tudi dostavil, da si kar sami kuhamo, je to prezgodaj poročal, moral bi prej malo v naše lonce — ali po naše rečeno v „piskre“ pokukati, da bi bila stvar še bolj popolna. Ker pa nimamo dosti prakse ali kuharskih tečajev, si pa čisto preprosto pomagamo, in sicer pri par požifcih piva ob večerih, kar sicer dostikrat tudi za zajtrk zadostuje. Meblovski ženini, samci in kuharji. ŠT. VID V PODJUNI Dne 24. januarja nas je obiskala farna mladina iz Žitare vesi z igro ..Razvalina življenja". Igrali so zelo dobro. Igro so 14. februarja ponovili pri Pušniku v Gra-baljii vesi. Dne 14. februarja je uprizorilo naše iz- obraževalno društvo pustno prireditev s šaljivimi burkami: V čebru, Kmet Herod in Študent na poti v paradiž. Igral je tudi trio „Korotan“. Poleg tega sta nastopila tudi naš moški in ženski pevski zbor. Kljub dolgemu predpustu tokrat ni bilo nobene poroke v fari. Dne 14. 3. pa smo pOiožiifli k prezgod-greb Hamruževe matere Marije Krasnik, ki je umrla v 74. letu svoje starosti. Dne 7. marca je bil pri fari pogreb Neže Turk, ki je sledila svojemu možu po 27. letih v 62. letu starosti v večnost. Dne 14. marca pa smo položili k prezgodnjemu počitku na farno pokopališče Marijo Lah, Hojnikovo mater v Gluhem lesu, ki je umrla v starosti 78 let. Pogrebne obrede s sveto mašo so opravili domači g. žup- Znano je, da je krma zelo pomemben či-nitelj, ki bistveno vpliva na prirast prašičev. To splošno spoznanje velja tudi za vse druge vrste domačih živali. Vendar prirast, ki je lahko zelo velik, manjši ali le malenkosten, ne zaviisi samo od krme in tehnologije pokiadanja, temveč še od veliko drugih činiteljev — predvsem od dednih lastn u;i, ki bolj ali manj vplivajo na navedene priraste. Z odbiranjem po teh kriterijih je uspelo raziskovalcem-selekciomarjem vzrediti prašiče, ki imajo največjo možnost izkori- ščanja krme. Ker je bil oilj le teh več ali manj usmerjen na dobro izkoriščanje krme, tani ."iiue hrbtne slanine, povečanje dolžine itd., so zanemarjali kakovost mesa. Kakovost mesa je bila torej zapostavljena. To tudi ni nič čudnega, ker je kakovost mesa zelo težko opisati. Danes še nimajo raz: kovale i, ki se z njo uk varalo, v rokah dovolj oprijemljivih meril, s katerimi bi jo lahko vrednotili in končno določili. Iz velikega števila raziskav s tega področja pa je vendarle mogoče povzeti, da je potrebno razlikovati predvsem dva pojma: kakovost klavne polovice in kakovost mesa. Kakovost klavne polovice je v glavneem mik Krištof ob asistenci g. župnika Hani-scha iz Mohlič. Moški zbor in cerkveni pevci so se pod vodstvom organista Mičeja poslovili od nje z ganljivimi žalostinkami. Vsem rajnim želimo večni mir, svojcem pa izražamo naše toplo sožalje. podana z razmerjem meso: mast in s stopnjo razvitosti boljše plačanih kosov, kot so: šunka, hrbet s križem, plečka in vrat. Kakovost mesa — zaradi poenostavitve jo imenujemo »čisto mišičnimo" je znatno bolj zapletena. Pri njej vrednotimo cel niz tako imenovanih fizikallmo-kemičnih lastnosti, kot so n. pr.: pH, sposobnost mesa za vezanje lastne im dodatne vode, količino intramuskularoih mašiti, barvo itd. V nekaterih primerih je potrebna tudi kemična analiza, s katero ugotavljamo količino skupne vode po eni in sušime po drugi strani. Sušimo še lahko naprej razčlenimo in tako ugotavljamo količino beljakovin, masti in pepela. Iz teh podatkov lahko sklepamo na večjo ali manjšo kalorično vrednost mesa. Ta pa ni toliko pomembna, ker nas pri mesu kot 'bogati beljakovinski hrani bolj zanima stanje beljakovin z ozirom na fiziikal!no-ke-miične, ki smo jih že preje omenili. Poleg tega je potrebno omeniti še organoleptične lastnosti mesa, kot so: okus, vonj in mehkoba, ki jih zahtevnejši potrošnik dostikrat zelo kritfčno ocenjuje. Kot je iz dosedaj povedanega razvidno, je kakovost »čiste mišičine" dokaj zapletena lastnost. Zaradi tega bo predstava lažja, če povemo, da je vpliv krme na vse te či-nitelje zelo pester. Vseh učinkov, ki jih lahko povzroči krma na kakovost »čiste mišičriine", ni mogoče podati v tem sestavku, ker je to preveč zapleteno in obsežno področje znanstvenih proučevanj. Omenili bomo le nekaj najpomembnejših spoznanj. Znano je, da imajo prašiči, kii jih krmimo do zakola s koruzo, znatno mehkejšo slanino kot oni, katerim pofciadamo pred zaključkom pitanja namesto koruze ječmen. Znani kvalitetmi danski bekon je vzrejen z ječmenom im posnetem mlekom. Obe krmili se potoladani v primernem razmerju lepo dopolnjujeta in omogočata proizvodnjo kakovostnih klavnih polovic. Tudi »čista mišičnima" je kakovostna, kolikor ni prašič preveč mesnat im zaradi tega podvržen nekaterim — verjetno zunanjim vplivom — katerih posledica je tako imenovano »vodenasto meso", če pokladamo prašičem do konca pitanja veliko ribje moke, lahko zadobi meso okus in vonj po ribji moki. Tudi priokusi pomij se prenesejo na okus in vonj mesa. Prašiči, ki so bili spitani s pomijami, niso primerni za izdelavo zahtevnejših mesnih izdelkov, kot je n. pr. zimska salama. V beljakovin revnih obro- Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Jžadiohatu KERN Kligenfurt, Burggaue DC (Vali obleki elegantna toebieo V STROKOVNI TRGOVINI za torbe in kovčke Miihlbacher Klageniurt-Celovec, Rainerhof, tel. 50-45 Pevski zbor Jakob Gallus-Petelin iz Celovca vabi vse prijatelje lepe pesmi na vokalni koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi v nedeljo, 4. aprila 1965, popoldne ob pol treh v Pliberku (Schwarzlnova dvorana) V zvečer ob pol osmih v Skocijanu (Farni dom) F.R.C.-Freflitieiuaninei zu Fobrlspreisf © © • © S1760,- EINBETTIG ab vjP I $ V? m ZVVEIBETTIG, funfteilig, ab Beide Ausfiihrungen edell.olzfurniert, in verschiedenen Holzarten und Modellen S 2380.- • _ Diese Oualitafs-Fremdenzimmer aus eigenerErzeugung sind in alien Kdrntner F-R C-Mobelhausern ab sofort frei zu besichtigen: Kiagenfurt, Kolpinggasse 2 (Sandwirtsale), Tel. 0 42 22-37 60 • Villach, BahnhotstraBe 12a, Tel. 0 42 42-74 57, und Pestatozzi-© straBe 21a, Tel. 0 42 42-49 91 • Spittal/Drau, Bahnhofplatz, Tel. 0 47 62-27 43 • Obervellach, Hauptplatz, Tel. 0 47 82-340 ® ZUSTELLUNG GRATIS • PROMPT L1EFERBAR ® ZAHLUNGSERLEICHTERUNG BIS 24 MONATSRATEN • KOSTENLOSE AUF- O STELLUNG • KOSTENLOSE EINLAGERUNG ERST SPATER BENOTIGTER MOBEL • MENGENRABATTE • Wir liefern auch A Matratzen, Einsatze, Tische, Sessel, Bettbanke, Couches, Fauleuils, Kleinmobel © JOKA-ERZEUGNISSE - A U ST RO-SE SSE L Werk: Villach, Bichlvveg 6 Telefon 0 42 42 - 40 22 und 40 45 Serie kih (manj kot 50 g ribje moke v obroku kot edinem viru beljakovin) so na »čiste mišičnim" ugotovili, da ta slabše zadržuje lastno vodo in meso iizgleda svetlejše kot pri zadostni beljakovinski prehrani. Z vsemi ostalimi znanimi in tudi manj znanimi krmili, kot so n. pr. nekatere vrste morskih alg, lahko v pravilnem razmerju dobimo zadovoljivo kakovost klavne .polovice, kakor tudi »čiste mišičnine". BOGASTVO — VZROK OSIVELOSTT V Avstraliji je osivel eden izmed največ-jih bogatašev, lastnik založbe, ki prodaja najnovejše glasbene šlagerje. Trgovino je nedavno izročil prokuristu, sam pa je prevzel službo pomočnika v njej. Za vzrok je navedel tole: »Nič ne ugonablja človeka tako hudo, nič ga tako ne utruja in postara, kakor večna skrb za lastno premoženje!" Ugodne pasebne pofiudfo med prezidavanjem zaves in preprog NEDELK0-KIAGENFURT S.Mai- StraBe 11, telefon 30-87 (Vhod začasno: KarfreitstraBe 3) Štiri vrste ljudi (Nadaljevanje) Melanholiki Če vidiš človeka, ki gre po poti s počasnim korakom in upognjenim tilnikom, ga z vso gotovostjo smeš prišteti k melanholikom. Tudi njegov obraz je nenavaden; zdi se, da ga vedno bolijo zobje. Melanholik ali črnogled je zelo plašen; bojli se ljudi. Vsak novčič trikrat obrne v roki, preden ga izda. Ko ima dvajset let, že računa na penzijo in starost. Vsako besedo v ustih šestkrat obrne, preden jo izgovori. Pa prav radi temnega premišljanja