X
Knjievna poroila.
X
mu prizna odkrit artizem. Ve si ne eli. Vse ivljenje je posvetil poeziji in umetnosti, as pa, najpravineji kritik, bo kdaj dobro ocenil njegovo delo. Veliko priznanje, ki ga dobiva in ne samo doma e danes, je pa dovolj dokaza, da njegov napor in trud ni bil brezploden.
V nadaljnjem Pogonowski podrobno opisuje Begovievo ivljenje in po* daja podrobno bibliografijo njegovih del od prvih pesmi, ki jih je priobil kot realec leta 1892. v Vijencu, pa tja do najnovejih del, ki e niso natisnjena ali dovrena. Ocenjuje ga kot erotika med junimi Slovani je po njegovih mislih najveji in kot finega artista, ki mu umetniki impulzi prihajajo pred vsem iz miselnega sveta. Sledei odstavek bo menda dovolj znailen za nain, kako ga ocenjuje: e naj reasumiram, imam teavno nalogo: kateri skupni imenovalec naj vzamemo za te netete divergence, ki jih Begovi ljubi in v svoji umetnosti uporablja? Menda se ne bom zmotil, e za glavne, njih vzdihe, sanje, ustva in poljube misli (ob spremstvu bistroumnih opazk iz psihologije tipov in znaajev epizodinih ali sekundarnih oseb) vzamem kot imenovalca zmagovito ljubezen, katere ponosna boginja kakor stvarnik nad svetom kraljuje in v osehlo apatijo in sivino vsakdanjosti treska s svojim prastarim, venim in veno novim bleskom.
Knjiica je lep in zanimiv dokument stoletnih kulturnih zvez med Poljaki in Hrvati, ki se sedaj na novo oivljajo, vsled svojega bogatega in zanesljivega gradiva bo dobro sluila naim literarnim zgodovinarjem, dasi menda ne bodo sprejeli vseh njenih rezultatov. J. A. G.
U. Donadini: Kroz ibe. Zagreb. 1921.
Ulderiko Donadini, komaj osemindvajset let star mo, je plodovit pisatelj hrvatske moderne, novelist in dramatik.
Njegova najnoveja knjiga je bolesten vzklik obupa, klic k idealizmu, ob zadnji uri svarilno znamenje zbeganemu in trpeemu lovetvu. Zakaj strano je v nai dobi, ko so svi autoriteti propali. Nitko vie nikomu ne vjeruje, i to je poetak drutvenog raspadanja... Kroz redove naih bankara, trgovaca, posjednika, poivinalih u elji za sticanjem sve veeg imetka, prolazi ponien ovjek od srca i volje za radom: ismijan, podrta odjela... Duh kod nas mora poeti da sumnja, ni je li moda posve nepotreban... Svi smo otrovani... Pokopali smo sve lijepo, to smo imali...!
Junak naega asa je novelist Martin Semi, idejni nositelj romana Kroz ibe. On je bijedan, ali je junak, ki si iz dni naega osvobajanja ni reil prav niesar. V novo dobo stopa bolan in nesreen, obupan in nezadovoljen. Najmanj enkrat na mesec se napije do nezavesti. Ko se iztrezni, je e bolj nesreen in nezadovoljen in hud na vse, tudi na kulturo, ki ... ubija .nerve... Nista nema ogavnijega od neurastenika... to e biti, kad taj pauk neurastenije, histerije i modernog ludila razplete svoje mree iz gradova u provinciju i mala, mala seoca ...
, Tragino svojstvo vseh mladih modernih umetnikov je silno svetoalje.
Mladega loveka je vasih podigala ta ali ona vzviena misel in ga je nosila vroa ljubezen. A kaj je ljubezen, kje so ideali? Dr. galin, siti blaziranec in brezobzirni afarist, pravi: Ljubav je poviena tjelesna toplina. Preobraeni seksus. Mladi rod je svetoalen in cinien morda tudi zato, ker je e v njegovo vzgojo posegel trdi materij alizem, da mu dua nikoli ni prav mogla piti ob istem viru svetlih idealov. Ali je konno uino? Kaj nam ne izpodnaa
377
a
Knjievna poroila.
K
tal sleherni dan? In nam ne ubija starih idealov, rueih se v prah in v skrajni materijalizem? A kje je kdo, ki bi jih e znal in poteno smel braniti? Izobraenstvo strada, trpi pomanjkanje, pada v dekadenco ali pa v indolenco. Kjer bi morali stati izobraenci kot idejni voditelji ljudstva, so se kot tipini povzdignjenci vrinili razni brezvestni samozvanci in drzni zajedavci ali pa plitvi politini rokomavhi.
Martina Semia je to strano grizlo. Okoli njega pa se je . .. ivot razvijao u znaku borba politikih stranaka i ministarske lisnice. Svaka stranka nabrajala je svoje narodne muenike ... Prestao svaki rad. Svi su trgovali.
Iz svete jeze nad hinavstvom se ni mogel ve premagovati in je zavidao u jednom drutvu, dok su nekoji sumnjivi patrioti pjevali narodnu himnu. Patrioti se pobunie i izbatinae ga.
Revei, ki so trpeli krivico in so bili preganjani zaradi pravice; kriviniki, ki so iveli ob grehih napuha in lakomnosti; mogoniki in oitni sleparji, ki se jim ni smililo zasunjeno ljudstvo; nevoljivci, blaziranci in potuhnjenci, ki so bili sami nesposobni velikih, plemenitih misli in dejanj; vsi, ki ga zaradi svojega pokvarjenega in zavistnega srca niso mogli ali niso hoteli razumeti, so z glavo zmajevali nad njim in so ga razglasili za loveka zmot in neplodnih, zmeanih sanj.
Laen in zapuen je srdito grizel svojo jezo in bol, dokler se ni ... u njegovoj dui probudila neka apstraktna ljubav prema svima ljudima. Sve je opravdao. Nikoga nije osudjivao.
V Svetem Pismu nove zaveze je nael vozal za vse svoje krize. Zakaj spoznal je, da je reitev sveta samo v altruizmu in ljubezni do blinjega.
Znailno je za hudo^hudo bolno dananjo dobo: e ji je dano spoznanje, morajo pasti cinizem, sofizem, mizantropizem, ateizem in e premnogi, premnogi izmi, in ubogi, po grdobiji in hudobiji greha tepeni, mueni lovek se vraa k zaetku pravice in vse etike, ki more pomagati in odreiti, h katekizmu! Zakaj nepojmna, neizmerna globoina in veliina je v nauku in v zapovedi: Ljubi svojega blinjega kakor samega sebe!
Moderna, kakor jo zastopa in razume Donadini, mi je ve, ker mi njen kratek in jasen nain izraanja razlono kae pravo, neponarejeno podobo naega sramotnega in obupnega asa in ker brez ozira na kake tako zvane svetovne nazore, mogotec in oblastnike tepe in krvavo bia razmere, ki smo jih sami krivi in ki na njih vsi konjederimo.
Pot, ki jo hodi Donadini, ni nova, ali je svea. Taka modernistina smer je dobra, ker vodi v vejo popolnost pozitivnosti. Pozitivist v tem zmislu je bil tudi na Ivan Cankar, ki je z novo pisarijo potegnil za seboj vse in je dal naemu slovstvu bleste slog in zares doma, naraven jezik.
Premnogi mladi objestnei, ki se jim na prvi pogled vidi pomanjkanje dobre oetove vzgoje, se po nemarnem tudi imenujejo umetniki in moder* nisti, a so v resnici dekadentni, negativni in neresni jecljavci, so vredni prav za prav samo pomilovanja, ker sb tudi rtev naega asa in le izrodek vse= splone zlorabe tako imenovane svobode.
Donadini pa je Jugoslovan potenega starega kova. Zato se mu, eprav je bolan, godi kakor mnogim slovenskim kulturnim delavcem, ki so ostali zvesti samim sebi. Ivan Zore.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si