t
"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje.

OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FLOEKaTION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
v=
ST. — NO. 1237.
■DWrW u -«.d •cliH Mtur D—mkt 4. 1MT. ml 1)m po«t off um MChUti*. III., under t h« Act of Con(r«M of March trd. 117».
CHICAGO, ILL., 2#. MAJA, (MAY 28,) 1931.
fui».** w-ur^r \ m* w. aatk »t.
p0l0mijada
Kdor \e za svoi razred ne služi sovražnikom
Nižje plače, priganjaštvo in podložnost je usoda delavcev v dežeir"brezprimerne prosperitete"
Delavske razmere v Zed. državah se nagloma poslabšujejo. Marsikje se plače ameriških delavcev že nič ne razlikujejo od plač evropskih delavcev, razen tega pa so tu življenske potrebščine v splošnem dražje. Medtem, ko dobivajo delavci v evropskih deželah v času brezposelnosti državno podporo» v ostarelosti pokojnino, in v boleznih in nesrečah bolniško podporo, ne dobivajo ameriški delavci ničesar, če se sami ne zavarujejo v podpornih in sličnih ustanovah.
Kapitalistični sistem smrtnonevarno bolan
Kriza narašča. Najvzornejši kapitalistični organizem na svetu, katerega so zavidale Zed. državam vse druge kapitalistične dežele, je smrtno nevarno bolan. Obljubljene prosperitete ni od nikoder. Hoover in Mellon jo iščeta zaman j. Časopisje, ki hlapčuje kapitalističnim interesom, tolaži, da je obljubil ta, pa oni in tretji "ekonom" povra-čanje blagostanja,in da je kriza že dosegla svoj višek.Toda magnatje, kadar so med seboj» ne skrivajo več svojih skrbi. Z nobenimi inžekcijami ne morejo ozdraviti svojega ekonomskega sistema. S strahom ugotavljajo, da je kapitalistični red po vsem svetu res v velikem neredu.
Nad iest milijonov delavcev v tej deželi je nezapos-Ijenih. Milijone drugih zasluži komaj za najpotrebnejšo hrano. Nakupna moč delavcev in farmarjev nevzdržema pada. V deželi, kjer je vsega preveč, propada vsled pomanjkanja stotisoče ljudi.
Sloves industrialnih "kapitanov" hitro splahnil
Kaj se je zgodilo z velikimi industrialnimi kapitani, katerim so listi peli slavo vse doslej kot graditeljem veličine Zed. držav, da ne morejo potegniti svoje ladje iz blata? Kako to, da so v dobrem letu pognali deželo iz velike namišljene prosperitete in ipekulacijske orgije, v katerih je že skoro vsakdo iskal velikih dobičkov in bogastva, v razmere, v katerih milijoni nimajo niti toliko hrai»e, da bi jhn enkrat na dan uteiila glad?
Kako to, da je veliki inženir, za katerega se je leta 1928 pehalo milijone delavcev, kar naenkrat izgubil svojo inženirsko spretnost? Kako se je moglo takemu geniju» o katerem so nam pravili v kampanji nešteta čuda, primeriti, da se mu je lokomotiva prosperitete spremenila v ogromen valjar mizerije?
Kapitalizem na svoji bolniški postelji je celo brutal-nejši in izkorišča delavca pri delu ie veliko bolj, kakor ga je, dokler se je še lahko sprehajal brez palice. Stotisoče-rim delavcem plačuje od $10 do $20 na teden. Delavkam na jugu daje od $3 do $8 tedenske plače, linijski voditelji so kmalu po nastali depresiji predsedniku Hooverju častno obljubili, da ne bodo zahtevali povišanje plač za organizirano delavstvo, kapitalisti pa so enako častno obljubili, da plač ne bodo zniževali. A že ko so to obljubili, je bilo zniževanje v teku in ni še končano. Zniževali jih bodo in naganjali delavce ,dokler se proletarske množice ne zganejo in zavedo svoje moči.
Slepomišenje je končana igra, ako delavstvo hoče
kapitalizma
leto—vol. xxvl
V premogovnih okrožjih v Kentuckyju eo delavci v suženjskih razmerah, ki so ae v tej depresiji ie poeebno poslabšale. V več k ampah je prišlo do spopadov, katerih poledica so biH umori in požigi. Na tej sliki eo policijski uradniki mesteca Evarts. Miličniki •o jih aretirali, ker so obdolženi umorov. Obtožnica pravi, da so iz zasede streljali v avto, ▼ katerem ao ubili dva depiatija, enega radarja in klerka. Na sliki ao z leve na desno policijski šef Asa Cusick, mestni klerk Joe Cawood in pomožni policijski šef Al Beneon. Vsi trije zatrjujejo, d« »o izgrede in umore povzročili kompanijski agentje. Nad kempami ^ po spopadih zavladala državna milica.
NIKJER TOLIKO SMRTNIH PONESREČB KOT V ZEDIN. DRŽAVAH
loe t«wD povabi
Kolesa industrije ter avtomobili so vzeli lansko leto glasom statistike National Safety koncila okrog 99,000 življenj. Od teh jih je bilo 33,000 ubitih v avtomobilskih nezgodah.
Škoda na vzetih življenjah ter v telesnih poškodbah znaša, računano gmotno, tri milijarde dolarjev, kakor navaja ista statistika. Smrtni slučaji v avtomobilskih nezgodah so od prejšnjega leta narasli 5 odstotkov, od leta 1913 pa 500 odstotkov. Nobena industrialna dežela na svetu nima tolikšen odstotek avtomobilskih nezgod in pone-srečb v industriji kot se jih dogaja v Zed. državah.
PROPAGANDA PROTI JUGOSLAVIJI V SVETOVNEM TISKU IN VZROKI
Mednarodni odbor za obrambo političnih jetnikov in narodnostnih manjšin poslal spomenico Pitamicu .
Kdor ni slep, vidi in razume, da sistem kakšen je, nima nikake pravice do življenja. Krivično in g hi po je da bi množice stradale, medtem pa uničujejo odvišne zaloge živil elementi, ker lastniki ne najdejo trga zanje. Trg je TUKAJ, toda treba je izdreti sistem, ki živi radi profita» in kateremu je profit VSE in ljudski interesi 99. briga.
Krivično in glupo je, da se zaposljene delavce pri delu naganja in se jim dan za dnem izsesava zadnje srage moči, pred vrati tovaren in rudniki pa je milijone brezposelnih.
Krivično in glupo je, da ima vlada stotine milijonov za armado in vojno mornarico, pa ničesar za nezaposljene delavce! Kako to, da vlada, ki v slučaju vojne lahko dobi milijarde, nima zdaj niti par sto milijonov, ki bi jih porabila v pomoč bednim?
Delavci brez ' delavskih prijateljev"
Delavci čutijo krivice. Tlači jih peza ulice in ceste» po katerih tekajo da bi naili delo. Zaposljeni delavci ho-(Nadaljevanje na 3. strani.)
Socialistični volilni uspeh v Los Angelesu
V Los Angelesu je socialistična stranka v prošlih par letih zelo napredovala in zopet postala politična sila. Izdaja tudi svoj list New Era. Voditelj losangelske soc. stranke je Wm. Busick. V svojem okraju je kandidiral za mestnega odbornika, in dobil pri volitvah, ki so se vršile meseca maja, 1,188 glasov. Njegov tekmec, ki je kandidiral na kapitalistični platformi, jih je dobil 1,900 in zmagal. Komunistični kandidat v istem okraju jih je dobil 199, ali skoro tisoč manj kot socialistični, dasi je ta okraj smatran za kormmistično trdnjavo. Socialisti so imeli kandidate v vseh okrajih, komunisti pa samo v enem.
< CENIK . KNJIG i
priobčen v tej
Številki na
7. strani!
Naročite knjige iz
proletaceve
knjigarne
Razen I oljske in Italije vzbuja v svetovnem časopisju največ pozornosti jugoslovanska diktatura. Deloma podpirajo Jugoslaviji so vrstno propagando dežele, ki imajo interes v tem, največ povoda pa daje Jugoslavija sama s svojimi balkanskimi metodami v preganjanju političnih jetnikov, cenzuriranju tiska in v reguliranju vsakojakega udejstvovanja v državi.
Nedavno se je obrnil na svetovno javno mnenje zoper jugoslovansko diktaturo sloviti nemški učenjak in pacifist Albert Einstein, ki zaeno z mnogimi drugimi dolži jugoslovansko vlado odgovornim za zločin nad hrvatskim profesorjem Milanom Šuflajem, ki je bil 18. maja na zagrebški ulici zavrat-no napaden in umorjen.
Na jugoslovanskega poslanika L. Pitamica v Washington u pa je poslal spomenico International Committee for Political Prisoners, katero so podpisali med drugimi Roger N. Baldvin, Arthur Garfield Hays in E. C. Lindeman, ki so vsi trije tudi vodilne osebnosti v American Civil Liberties Union. Slično spomenico je poslala vladi v Beograd Francoska liga za pravice človeka.
V obeh dokumentih se naglasa zatiranje hrvatskega in macedonskega nacionalističnega gibanja v Jugoslaviji. Po zatrdilu tega proglasa je v jugoslovanskih ječah tisoče hrvatskih in macedonskih nacionalistov ter drugih političnih jetnikov. Stotine, ako ne tisoče, je bilo že ubitih, pravi proglas. Vladna teroristična organizacija Mlada Jugoslavija, ki ima vladno podporo, mori opozici-onalce, jih fizično napada in žali, ker je tendenca režima zadušiti opozicijo z vsemi mogočimi sredstvi ,ta pa «e ne sme braniti.
Dr. Pitamic je na ene obdol-žitve odgovoril; npr., on zanika, da bi bila vlada kaj kriva
umora ^profesorja Suflaja. Pravi, da je Einstein, Mann in drugi, ki so podpisali proglas Lige za pravico človeka, napačno informirani od sovražnikov Jugoslavije. V deželi je baje le malo nezadovoljnežev, in kar je hrvatskih separatistov, so v splošnem v službi držav, ki so Jugoslaviji sovražne.
Taka opravičevanja pa bi bila bolj verjetna, če bi v Jugoslaviji ljudje imeli tudi kaj pravic, ne samo dolžnosti. Dejstvo je, da vlada diktatura brezobzirno z enakimi sredstvi kakor v Italiji. Noben list, in nobena knjiga, ki nima odobrenja vlade, ne sme v Jugoslavijo. Med prepovedanimi listi v Jugoslaviji je od lanskega aprila tudi ''Proletarec", češ, da piše sovražno državi..
Protesti, kakišni so omenjeni, so za Jugoslavijo slabo oglašanje. Svet bo videl v nji skrajno barbarsko deželo, če se ne potrudi odpraviti fašistične-balkanske metode in pokazati svetu, da njeno ljudstvo ni v jetnišnici, nego v državi, v kateri se svobodno giblje.
Največja armada
Največja stalna armada na svetu je armada brezposelnih, ki šteje zdaj nad dvajset milijonov ljudi. V teku leta se je pomnožila za več kot polovico, pravi AMbert Thomas, direktor mednarodnega delavskega urada pri ligi narodov. Število nezaposlenih je najbolj naraslo v Zed. državah in Nemčiji, znižalo pa se je na Danskem, v Estoniji, Latvi, Norvežkem, Irskem in najbolj v Rusiji, kjer hite s petletnim načrtom za in-dustrializiranje Sovjetske Unije.
NAPREDEK SOC. STRANKE.
Članstvo socialistične stranke se je od prošle zime zelo pomnožilo. Nove postojanke so bile ustanovljene v skoro vseh državah.
GLAVNO MESTO AMERIŠKE UNIJE POPLAVIL "KRIMINALNI VAL"
Tudi Washington, glavno mesto Zed. držav, je dobil svoj "crime wave". Dasi je pod direktno vlado kongresa, iit ne kake "politične mašine" kot Chicago in New York, so tudi tam dobili nižinski tipi močna oporišča ter si zgradili velik biznis nelegalnih poklicov. Posamezni konkurenčni karteli so si vsled nesoglasij pri delitvi plena in trga napovedali boj, v katerih odločujejo morilne metode. V dobrem tednu se je dogodilo med njimi sedem u-morov. Predsednik Hoover je še pred letom dni zahteval od u-prave, da mora postati Washington v vsaktfm oziru vzor mesto, zdaj pa tak škandal. Capone v Chicagu se lahko smeje, gospodje kongresniki in v Hooverjevi administraciji pa si praskajo glave. Kot običajno, kadar nastane vojna med nižinskimi elementi, pridejo v časo-: pise vesti o graftu, velikih pod-' kupninah ,o "zvezah" med zlor! činci in "višjimi krogi" ter take nečedne stvari, ki zdaj postavljajo "vzorni Washington" spo-redno z drugimi ameriškimi mesti, katere je poplavil "kriminalni val".
Kapitalizem in ženske
V Illinoisu se unije ter delavske ženske organizacije že dolgo prizadevajo spraviti skozi zbornico predlogo, ki bi določila maksimalni delavnik 8 ur na dan za ženske. Proti predlogi so tiste ženske organizacije, ki uživajo podporo korpo-racij, in zveza tovarnarjev. Pravijo, da »ako se ženskam prepove delati več kot osem ur na dan, se jim s tem krati svoboda, ki jim je garantirana v ustavi, zato že v naprej prerokujejo, da bo tako postavo, če jo legislatura sprejme, sodišče proglasilo neustavnim. Senatni odbor je predlogo že v toliko spremenil, da se bi postava tikala le tovarniških delavk, ne pa v hotelih, trgovinah in restavracijah. Sreča za kapitaliste, da imajo sodišče, ki lahko z eno potezo razveljavi ljudsko voljo. To pa se bo dogajalo le dotlej, ko se ljudstvo spametuje in bo poskrbelo, da pridejo za sodnike ljudje, katerim bodo želje večine ljudstva postava ,ne pa "protiustavnost".
PAPE2 JE PROTI SVOBODI CERKVA NA ŠPANSKEM
Republika proglasila svobodo vseh ver v Španiji. Vatikan protestira. Napetost med cer- 1 kvijo na eni ter vlado in republikanci na drugi raste.
Vladni proglas, da so od dne 22. maja naprej vse vere v Španiji enakopravne, je zadela katoliško cerkev kakor curek mrzle vode. Saj je bila rimska cerkev na Španskem skozi stoletja takorekoč absolutna gospodarica dežele. Bila je važen del državnega aparata in državna cerkev, katero niso smeli učitelji in vladni uradniki v ničemur kritizirati.
Vatikan se je v tem boju odločil, da poskusi z vojno, kakor jo je podvzel s svojo cerkvijo pred nekaj leti proti mehiški vladi. Računa na igno-rantnost kmetskega ljudstva, med katerim ima še veliko rrroč,^ in na druge neprilike, ki jih lahko povzroči republiki cerkev s svojimi intrigami. Treba je namreč upoštevati, da je katoliška cerkev posestnica ene tretjine vsega bogastva v Španiji. Vlada bi ga ji v celoti zaplenila, toda bi prišla pri tem v neprilike ne le med vernim ljudstvom, nego bržkone tudi z ameriško vlado, ki zelo nasprotuje takozvanemu zaplenjeva-nju "privatne lastnine".
Španski primat kardinal Se-gura, velik prijatelj Alfonza in navdušen monarhist, je zdaj v Rimu, kjer bo svetovalec pri papeževi "vatikanski vladi". CasnisKim poročevalcem je dejal, da je prišel v Rim "moliti za nesrečno Španijo".
Pozen bojeviti poziv
Ameriška delavska federacija poziva delavstvo, naj se upre zniževanju plač, če potrebno, tudi s stavko. Federacija je prišla e tem apelom zelo pozno, ker so plače v skoro vseh obratih že znižane.
Vlada za militarizem
Za militarizem bo porabila ameriška vlada letos $689,000,-000, za javna dela, pri katerih naj bi dobili zasluzek brezposelni, pa le $150,000,000.
EKSPLOZIJA UBILA 45 DELAVCEV
v Rio do Janeiro v Brullijl wj«? mornarMnom laboratoriju (ko-mUmm tovarna) dogodil, ak.plo.ija, * kalari jo kilo ubitfc okro« 45 dola*-cor in *a¿ a*, ran>onih. K «k ion u¿inok jo imola rai.trolba tudi na p o« loe-j«, poka.ujo ta «lika.
qlicisooii iz flasega (gibanja

Z AGITACIJE V SHEBOYGANU
Sheboygan, Wia. — Dne 18.
maja smo z delom v Sheboyga-nu končali in odšel sem spet proti Milwaukeeju. Z uspehom agitacije v Sheboyganu sem zelo zadovoljen, četudi nisem dosegel kvote sto naročnikov, kaieio sem si bil določil. Rečem pa, da bi do tega cilja prišel, ako—ako ne bi trla ljudi depre-aija. Ni zaslužka, treba je poseči po prihrankih, kdor jih ima, in tako ljudje obračajo svoje cente, da jim čimveč za-ležejo v boju za preživljanje.
"Proletarec" je v Sheboyganu spet precej razširjen list. tJpam, da bodo sodrugi skrbeli, da se to števila naročnikov
letarcu. Take povesti so za razširjenje lista in njegovo privlačnost priporočljive.
Morda se vam bo čudno zdelo, če rečem, da mi je v agitaciji pomagal tukajšnji župnik J. Cerne. S svojim nastopom na pokopališču ob priliki pogreba pokojnega Antona Pii-slanda, se je ljudem zelo zameril. Prepovedal je .namreč predstavnikom društev imeti nagrobne govore na pokopališču. Ker je to svojo naredbo šiloma izvršil, je naravno, da je nastalo precej razburjenja radi tega, posebno še med članstvom SNPJ. In tako sem po tem incidentu dobil naročnike tudi v
trajno ohrani, in da dobe od ča- tistih hišah, v kateri so me ob
mojem prvem posetu vljudno odpravili z raznimi izgovori, ne da bi se naročili. Omenjeni je bil član SNPJ., JPZ Sloga in
sa do časa še kaj novih.
Klub JSZ. je imeli dva sestanka, poslednjega dne 18. maja ob precejšnjem posetu
sodrugov insodružic. Imeli smo JSKJ. Rekli so, da bo župnik živahne razprave in uverjen Cerne svoje stališče razložil v sem, da bodo člani in članice v pridigi v nedeljo 17. maja. Kot bodoče v svojih aktivnostih ži- vesten reporter sem ga šel po-vahnejši. Žele tudi, da se proti slušat. Dejal je, da na kato-jeseni aranžira govorniška tu- liškem pokopališču odborniki ra, na kateri bi nastopala so- SNPJ. in drugih svobodomisel-družica Anna P. Krasna. Isto nih društev ne bodo delali svo-žele v Milvvaukeeju in v La jo propagando. Ce hočejo i-Sallskcm okrožju, kjer sem bil meti svoje nagovore umrlim pred tedni na agitaciji.	članom, naj jih imajo v hiši ob
Imena sodelavcev v Sheboy- krsti. Na pokopališču pa jih ganu sem večinoma že omenil ne bodo — ne na katoliškem, v prejšnjih dopisih. Rečem po- in basta!
novno to, da naklonjenost so- ' Druš. 344 SNPJ. je imelo sedi ugov zunanjemu agitatorju ni jo 16. maja, na kateri so ob-samo v vzpodbudo, nego se s ravnali o tej aferi. Eni člani takim sodelovanjem omogočeni so mi rekli, da so za tožbo pro-
CERKEV V SPANUI SE BORI Z REPUBLIKO
Vsemogočnost katoliške cerkve v Španiji j« po atrmoglavljenju monarhije splahnela, čemur se ne bo lahko privadila. Bila je desn i rjka dinastije. Duhovščina je reakcionarna in njena tradicionalna politika je držati I jud »tvo v nevednosti. V tem oziru je šla do skrajnosti, kar ji koncem konca zelo škoduje. Mid prvimi je nastopil zoper republiko nal Segura, vsled česar mu je vlada namignila, da naj zapusti deželo z lepa, ako noče biti nasilno izgnan. Razen Sigure ao začeli z otvor jeno opozicijo proti republiki mnogi drugi višji duhovniki, kar je izzazvalo srd ljudstva, ki si je dalo duška z demonstracijami proti kierikalizmu. Mnogo cerkva, samostanov in drugih cerkvenih poslopij je bilo tekom teh izgredov zažganih. Katoliška cerkev v Španiji poseduje ogromne kose zemlje in domi-nira tudi nad bančnim in idustrialnim kapitalom. Tretjina vsega bogastva v Španiji je last katoliške cerkve. Na sliki na levi je cerkev Notre Dame del Pilar v Saragossi in na desni kartuzijanski samostan v Granadi.	•_
in se zaveda, da je moč delavstva le v organizaciji, naj pristopi na prihodnji klubovi seji/ ki bo v nedeljo 7. junija ob 2. popoldne v S. nar. domu. — Frank Avguštin.
mestu, in predlog je bil spre- slovensko katoliško pokopališ-jet. Kiel je lepo mestece z nad
Waukegan,
1,800 prebivalci, ki so sami
Klub št. 45, če, na katerem se je dogodil Vincent Pink. prej omenjeni incident s svoji- Čitalnica Slov. nar doma,
tudi večji uspehi. Med drugimi so me vodili okrog rojakov John Resnik, Fr. Stih, Anton
ti župniku, toda jaz dvomim, da bi mogli kaj posebnega doseči. Ako se člana teh dru-
Simons, sodruga Nagode" in štev pokoplje na pokopališču, Spendal ter Leo Milostnik, de- na katerem je gospodarica cer-loma pa tudi več drugih. Leo kev, jo legalno ne bodo prisili-JirlostnrH mi je bil ob raznih H, da bi jim dovolila imeti na-prilikah v izdatno pomoč. grobne govore. Treba je torej, Svoj stan sem imel pri De- da Sheboyganski rojaki slede bevčevi družini. Mrs. je skrbe- tistim naselbinam, v katerih se ia, da sem bil vedno dobro po- civilni pogrebi množe, pa se bo strežen, in ko sem ob odhodu potem tudi župnik omehčal ter
mi. na
i Nemci. Miklič in njegova dru- mi posledicami, ki bodo še dol-	V*lk.ovr£'
žina so edini Slovenci med nji- go predmet spora med župni-Miklič nas je vozil 50 milj kom in društvi. Napravili smo uro. Bili smo kmalu v precej pota, nato pa šli tk An-drugem prijaznem mestecuJtonu Zormanu, kjer smo kram-New Holstein, ki ima do 1,300 Ijali o raznih problemih pozno stanovnikov. Ustavimo, in Mi- v večer. Naj pri tefa omenim, klič mi izda veselo skrivnost: da je tudi soproga s. Zormana "Tukaj moramo dobiti enega prišla nedavno iz bolnišnice novega naročnika." Vstopimo kjer je bila operirana. Upam, in me predstavi Fred Tomanu, da kmalu okreva.
agitiram *ure v tem mestu. Sodelovale
Druš, št. 1 SNPJ., Peter Ber-nik, Frank Zaitz.
Druš. št. 14 SNPJ., Waukegan, Stefan Štefane.
Druš. št. 102 SNPJ., Mary Udovich, Angeline Zaitz.
St. 192 SNPJ., Milwaukee, Mary Oven, Mary Mihelčič.
Druš. št. 559 SNPJ., Chicago, John Kopach, John Rak.
Kratka poročila bodo imeli
xi	x , ,,, • i	u r- * i ^ a» iTomanu zaupal, da agitiram ture v
vprašal za racum, sta odkloni-; postal bolj toleranten. Ah pa proletarca in ga vprašal če so v razpravah tudi sodružice
la vsako . odškodnino. Hvala} se bolj oojevit. Cerne je svoje ^ nar()čil "T* je m0goče," >n somišljenica Frances Skube.
je odvrnil. "Bil sem nanj že Obljubile so delavskemu giba-naročen," je pojasnil. Zdaj je nju vso svojo pomoč. Sodrugi zopet, torej vse v rdu. Razkazal in sodružice, skrbite, da bodo je nam svoje prostore ter poto- vse klubove seje tako živahne, žil, da ima ženo bolno. Prišla Pa boste napravili iz svojega je ravno iz bolnišnice, kjer so jo operirali. On je zgovoren, prijazen človek, ki se zanima za druge kraje in naše ljudi v njih.
jima. Gostoljubnost sem našel sorte "gavnar". Več 0 tej aferi istotako pri Milostnikovih, Sti- pišem v posebnem dopisu, ki bi hovih in povsod, kjer sem se bil moral biti objavljen v prejš-kaj časa zamudil.	\ nji številki, pa menda ni bilo
Zaslužek v Sheboyganu? V prostora, normalnih časih je različen, Župnik se je jezil v pridigi zdaj pa je nizek povsod. Dela- radl dveh robatih anonimnih jo po dva do 3 dni na teden in Pisem» ki jih je prejel vsled svo-zaslužijo do $10 na teden, eni Postopanja. Bilje hud, ker le po dolar na dan. V hišah ro- Plsca nista lmela poguma, da jakov naletite na razne sloven- ®e bl Podpisala, ske li<ste. Odstotek takih roja-| Jaz priporočam rojakom, da kov, ki jih čitanje veseli, bo naj bodo v vsakem boju od kri
menda tolikšen kakor po dru-. gih večjih naselbinah. Cerkven vpliv je tu večji nego npr. v Milvvaukeeju, toda tudi indu-strialne razmere so tukaj, kot se mi zdi, cerkvi bolj v prilog kakor pa v Milwaukeeju.
Pri romanju od rojaka do rojaka človek čuje vse sorte argumente, zakaj to, in čemu o-no, ampak kakega sovražnega . odpora proti Proletarcu nisem naletal. Večinoma ga smatrajo za dober list, ali denarja ni,
Nazaj grede smo se peljali skozi Kohler pri Sheboyganu,
ti. In še posebno mora*b iti boj proti nazadnjaštvu .n v v» nu, " "
kar škoduje napredku delavskega razreda, odkrita bork; Jaz sem se uveril, da če bi prišel v Sheboygansko faro še en Cerne, in če bi napredni ljudje priložnosti izrabili, bi si kmalu
varne za kopalne banje in podobno opremo. Kohler je mul-timilijonar in bil je do prošlih volitev governer države Wisconsin. Porazil ga je vzlic njegovim milijonom mladi La Fol-lette. Kohler je čedno delavsko
duba eno najjačjih postojank JSZ.
Poslovil sem se od prijaznih ljudi, med katerimi sem bil kakor doma, hvaležen jim za sodelovanje. Upam, da mi bo dana še prilike priti mednje.— • Anton Vičič.
zgradili močno napredno de-,.,. A	. .
'avsko gibanje z neprostovoljno !	"Rieda,
M . '	»	I Alf M^-i rm	fi n «v a ma 1 a j
Chicago, lil.—Na konferenco
soc. klubov in društev Pro-
.... . .	_ svetne matice z delokrogom v
sehsce. res lepo planirano. Tu- čikiu,kem> mi|wauškem, wauke
na
pomočjo takih duhovnikov Sa- okrožefia s Pomladnim zele-
rr»o bati se jih miar!	' njcm» kot kraJ» kJer 8C da dela-
.. '	Iti in živeti. Ali kar se zdi očem V soboto 16.
peljal
maja sem se s sod ru g om a lJebevcem
od daleč, in kakor je v resni ci, je velika razlika. Dela v
Anton Garden o delu konferenčne organizacije illinoiske-ga-wisconsinskega distrikta.
Chas. Pogorelec o aktivnostih v JSZ.
Anton Vičič o agitaciji za Proletarca.
Frank Zaitz o akciji za zgraditev doma JSZ.
Peter Bernik o kulturnih aktivnostih klubov JSZ.
A. Garden o socialni zakonodaji.
Donald J. Lotrich o angleških odsekih v klubih JSZ.
Dopoldanska seja bo končana ob 12:30. Popoldanska se prične ob 1:15. Počitek pa bo udeležencem zabava zvečer.
Kdor zunanjih udeležencev želi v soboto večer prenočišče v Chicagu, naj sporoči tajniku Konference, katerega naslov je spodaj.
Sodrugi v Chicagu in drugod, poselite to zborovanje kot gostje. Povabite na zabavo zvečer krožju so vabljeni ne le zastop-jVSe svoje prijatelje in znance, niki, nego tudi vsi drugii so-¡Uspeh takih prireditev je v va-drugi in somišljeniki. Zvečer ših rokah.
Konferenca J. S. Z. v Chicagu 30. maja
zunaj ganskem ¡ft sheboyganskem o-
da bi ga naročili, ali pa imajo in Sepičem ter njunima sopro- Kohlerjevih tovarnah niso le "že preveč drugih listov" Hd. V| gama v Kiel, Wis. k .rojaku silno naporna, nego skrajno nj-
enih družinah so moški, v dru- Mikliču, kjer smo bili zelo pri-gih ženske tista "opozicija", ki jazno sprejeti in postrežem, sabotira naročitev. Npr. "No,I On je naš dober somišljenik! žena, ako ga ti hočeš, pa ga na- Takoj je plačal naročnino in roči; jaz ne čitam!" In nato o- prispeval $1 v Proletarčev ti-na: "No, če ti ne bereš, zakaj skovni fond. Ima lepo donia-pa naj bi si ga jaz naročila? čijo, plesni paviljon in pikni-
Le naroči ga ti, če hočeš!" Se kjer sem bil, mi pripove-
ški vrt. Depresija se njegovega prostora ni ognila, kajti ču-
dujejo, da jim ugaja roman ti jo vsakdo. Njegova žena je "Sužnji krvi", ki izhaja v Pro- predlagala, da naj nas pelje po
zdrava. Pravijo, da dočakajo njegovi delavci ne več kot 45 do 50 let. Lastnik Kohler je diktator v svojem kraljestvu. V njegovi tovarniški naselbini ne
pa se bo razvila domača in plesna zabava.
Kraj zborovanja: Lawndale M asonic Temple* S. Millard
Ave., vogal 23. ceste. Je le pol bloka vzhodno od Lawndale Ave., in tri bloke severno po Millard Ave. od Proletarčeve-
Za vsa pojasnila in sporočila se obrnite na tajnika Konference JSZ. na naslov, Anton Garden, 2315 S., Ridgeway Ave., Chicago, 111.
Vstopnina zvečer na domačo zabavo je samo 35c. Igral bo John Kochevarjev orkester. Na
Naše gibanje v Detroitu
Detroit, Mich. — V nedeljo 10. maja je angleško poslujoči odsek kluba št. 114 JSZ aranžiral predavanje, na kdterem je nastopila naša odlična govornica in pisateljica s. Anna P. Krasna iz Parkhilla, Pa. Predmet "Zakaj naj se mladina u-dejstvuje v socialističnem gibanju" je zelo dobro obdelala. Poleg brezposelnosti in gnilobe vladajočih strank, se je dotaknila tudi korumpiranega šolskega sistema, ki s svojo kvarno vzgojo odvrača mladino od resnih delavskih problemov. A-pelirala je na matere, da one po možnosti vzgajajo mladino v modernem duhu razredne zavesti, dokler ne reformiramo naših šol. Mrs. Krasna je zelo simpatična osebnost — 'beseda ji teče gladko in dasi še mlada vendar poseduje silno bogate živijenske izkušnje. Našim organizacijam po ostaliii naselbinah jo toplo priporočamo. •
j Na operni predstavi pev. zbora "Svoboda" so gostovali člani in simpatičarji klubove "Zarje" iz Clevelanda. Bilo jih je cela armada in vsi veselo razpoloženi. Med njimi smo opazili stare "mačke" preizkušene v ognju, kakor tudi številni naraščaj, ki mnogo obota.
Zarjani so danes jačji in aktivnejši kot kdaj preje. Nahajajo se zopet v strelnih jarkih; borba z odpadniki jih je oči-vidno tesneje združila in ker imajo javnost na svoji strani, jim je napredek zagotovljen. Fantje zaslužijo vso moralno in gmotno podporo pri napredno orientiranemu delavstvu v njih boju za svoje pravice. Njihov nastop na odru je izzval pri avdijenci silen aplavz—mogočno je zadonela delavska pesem "Svoboda", njej so pa sledile popularne narodne skladbe, ki so se končale z "Internaciona-lo". Detroitska javnost je "Zarji" zelo hvaležna za naklonjenost.
Prošla sezona je bila pr*č najproduktivnejša v kulturnem in vzgojevalnem smislu. Balanca je zlasti v moralnem oziru zelo zadovoljiva. Socialistična kluba sta s svojimi kulturnimi odseki doživela silen razmah in si ustvarila stalno avdijenco, ki zelo inteligentno presoja dogodke na odru. Dramski odsek nam je podal par dobro naštu-diranih dramskih del boljše kvalitete z dovršeno odrsko tehniko. Ta odsek razpolaga z dobrimi diletanti%,ki so kos tudi globoko zamišljenim dramskimi deli. Pevski zbor "Svoboda" je poleg koncerta absol-viral tudi !a!iko opero, kar zna-či, da ima pogoje za življenje. Fantje pri "Svobodi" se mnogo
žrtvujejo. V Detroitu so mero-dajen činitelj na pevskem polju. Njihova prva predstava v bodoči sezoni bo "Rodoljub iz Amerike". Značilen pojav je tudi angleskj poslujoči odsek kluba št. 114 JSZ. V njem se udejstvujejo zelo energični člani, ki orjejo ledino med t'lroje-no mladino, katera je logična naslednica naše politične in kulturne dedščine. V prošli sezoni so aranžirali par dobro u-spelih varijetnih programov ter več shodov vzgojevainega značaja—na njih sejah se pa vrše debate in diskuzije, ki bi delale čast starejšim članom.
Kluba sta v prošli sezoni a-ranžirala dve zanimivi debati med svojim članstvom in sicer "Socializem in kapitalizem" in pa "Socializem in komunizem". Članstvo se za slične debate zelo zanima, ker razčistijo pojme v perečih vprašanjih in navajajo članstvo inteligentno presojati svetovne dogodke. Proslava prvega majnika od strani klubov se je vršila zelo impozantno ob številni udeležbi. Po zaku-ski so se razvili govori—"Svoboda" je pa nastopila s par revolucionarnimi skladbami, fantje od Six Mile Broadcasting Corp. so pa poskrbeli, da smo se prav pošteno zavrteli.
Slovenski narodni dom priredi 30. maja banket v Victor dvorani. Vstopnina za moške je samo $1.00, za ženske pa 50c. Ker je S. N. D. življenskega pomena za našo naselbino, odno-sno dfustva, je v interesu vseh Slovencev, da se tega banketa udeležijo in s tem pokažejo zavest kot člani kulturnega naroda. Po banketu bo ples in prosta zabava.
Frank
Poziv na konSeroK co v Imperialn
MOON RUN, PA. — Soc. klube ter društva Prosvetne matice JSZ. v zapadni Pennsylva-niji s tem obveščamo, da se te tedne vrše volitve zastopnike* za konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 28. junija na Imperia-lu v Slov. nar. domu Pnčne se ob 10. dopoldne. Potrebno je, da ao zastopani na tem zborovanju vsi soc. klubi ter društva Prosvetne matice. Vabimo tudi tista društva, ki zdaj še niso včlanjena v tej ustanovi, da se pridružijo.
Ako se slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo v zapadni Penni združi pod okriljem te konference, bo samo na aebi velika sila v političnih bojih in uspešna organizacija na prosvetnem polju.
Dnevni red konference bo ne-lo važen, časi so resni in pred nami je mnogo problemov, o katerih bo treba razpravljati. Kdorkoli ima kake sugestij« k temu zborovanju, naj jih sporoči v Proletarcu. Vsi pa de-lujmo na to, da bo udeležba velika in da bo ta zveza klubov in naprednih društev postala še j«čja. Jacob Ambrozich.
.r„V k-	7 : if® unda Iz rež i te si ta doniš zborovanje in zvečer na veaeli-
j" vani ni prostor Ä «• ™ dobn> d„.U - P. O.
.. ; t ■ i •	i r ».	.	.. luvut n di'/\i'on» I «> i r 1 i	noùli
lje v izobilju. Mačke dovoli, b()ste dvorano laglje našli. I ker uničujejo miši in podgane. ' Vhad v zborovalno dvorano je
Zahvala
Pri ogledovanju Sheboygana in okolice se me peljali tudi na
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
CT^
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i
s 23. ceste.	_ , t _ _„	■
..... .	.... . i Imperial, Pa. —Veselica klu-
Udeleženci bodo dobili kosi- bl št 31 JSZ 9 maja je dabro
lo v dvorani, istotako večerjo. izpafila. Zahvaljujemo se za Pnčetek zborovanja ob 10. naklonjenost posebno Moonrun-d o poldne. Prosimo, pridite toč-eanomt ki so biIi številno zastopani na naSi prvi prireditvi, dalje Jakob Ambrožiču in njegovemu orkestru, ki je veliko pri pomogel do tako lepega uspeha. Tudi gmotno je rezultat vzlic slabim razmeram zadovoljiv, ker smo napravili $27.26 prebitka.
Klub JSZ povoljno napreduje. Na vsaki redni seji dobimo enega ali dva nova sodruga ter sodružice. Kdor še ni v klubu
;io :
Do sobote 23. maja *o priglasile zastopnike sledeče organizacije :
Klub št. 1, Frank Alesh, Jo-' ško Oven, John Rak.
Mladinski odsek kluba št. 1, Katherine Beuk.
Klub št. 37, Malwaukee, Joe Radelj.
Kluib št. 232, Sheboygan, Frank Nagode.
r:
CHICAGO
V soboto 30. maja zvečer
po konferenci JSZ.
DOMAČA ZABAVA V PRID KONFERENCE
v Lawndale Masonic Temole,
▼Ofsl S. MNIard in 23rd St. Vhod • 23th St
VSTOPNINA 35c. Igra John Kochevarjev orkester.
Sodrugi in somiAljeniki, pridite vsi!
rA


BREZPOSELNI V COLUMBUSU
KDOR JE ZA SVOJ RAZRED, NE SLUŽI SOVRAŽNIKOM
(Nadaljevanje t 1. strani.) dijo mukoma na naporno delo za zmanjšano plačo. Kongres in legislature pa izgubljajo čas z brezplodnimi debatami in s počitnicami za site poslance. Delavci apelirajo nanje za pomoč — na tiste poslance, katere so sami izvolili. Toda zakonodajalci v ameriških zbornicah niso ljudski zastopniki, nego hlapci kapitala.
Polagoma je med široke ljudske množice vendar prodrlo spoznanje, da repifolikanska in demokratska nista stranki "ljudstva za ljudstvo",, nego političen aparat kapitalizma za varanje delavcev.
Če bi delavci pravočasno razumeli, kaj jih čaka
Socialisti so ljudstvu to resnico predočevali več desetletij, večinoma brez uspeha. Kapitalizem je s svojim razširjenim časopisjem, v kino-glediščih, z radio-postajami in drugimi sredstvi z lahka dušil socialistično agitacijo, ki je apelirala na razum delavcev. Neuki ameriški proletariat je rajše verjel propagandistom velekapitala in namesto, da se bi delavci organizirali politično v svoji stranki, so socialiste celo zasovražili, ker so jih tako naučili agentje vsemogočnega profitarskega sistema.
u	■ ■	■	I » —«f—ii... ua §«»«> tmmr JU mm puoioc. 1 9 Trm |iuiu«anjl X
Ta profitarski sistem je zdaj neozdravljivo bolan in *riil* * v»»ki krimi-_T>	— »«M cimiUn<fcki komuni«ti.
delavci si manejo oči ter vprašujejo, kaj se je dogodilo, in	do5er> ~ kar ^
kako to, da so tako nagloma porušene vse pravljice o svi- sodbe moje malenkosti tiče. Jaz
Na pikuiški kraj lahko pridete z avti, ker je na ravnini.
Kar se delavskih razmer tiče, je še vedno slabo, vzlic prero-»
dobili med zastopnike bržko-	a oi	i ■
ne več komunistov, ki bi v slu- Koncert ¡Slovenskega doma
čaju, da s bi odločili za taktiko 9fl mo;n „ p» ■ "razdiraj, ce ne moreš vlada-	^J* V (lirardu
kovanjam, da se kmalu obrne- ti", napravili mnogo kvara. V Girard o v * v i jo na bolje. Obratuje samo en'on i h društvih prevladuje vpliv Lko	~Za T • /T'
premogovnik dva dni v tednu, biznismanov, in ti ljudje so ^ " P?d P^^vitelj-vsi drugi stoje. V tovarnah de- akoro vsi v politiki vsled «vo-CZiŽl IT	T* ¿Udl
lajo polovico časa, ali pa si de- jih personalnih nagibov.	? \ TfJiJ Ua bpo"
lita dva moža eno delo. Ljud- To so slabe Strani, ki ne gcJE^r '	Ve!lk koncert>
stvo se zelo počasi drami, ker vore v prilog uspeha take fe- ^ thn,	^	PeV"
je prevečvzapeljivcev na svetu, deracije.	ih u A?" 12 Newbur*-~
Saj jih čujete, kako vpijejo, ne. Toda dajmo se pomeniti, da vil ? J?!™* Zb°r ** politike v društva. Dri tem na'sD0znam0. ali ie še kai živli«. °1un»lw™. Od Zvona' bo
politike v društva, pri tem pa spoznamo, ali je še kaj življe-pridno urivajo svojo. Njim je nja med nami, ali pa smo že politika le, če se boriš za delav- kakor čreda ovac, ki ne more ske pravice. Delovanje za ka- brez pastirjev in gospodarjev pitalistične interese pa po nji- nikamor.—M. M. hovem ni "politika".
"Svaka sila do vremena," pravi Hrvat. Ni vrag, da se bi ljudstvo enkrat ne prebudilo!
pel v posameznih točkah mešan, moški in ženski zbor ter moški kvartet. V solospevih nastopijo Agnes 2agar, Mary Maver in Vincenc Zimšek. Pe-vovodja "Zvona" je Primož Kogoj. Klavirske točke bo igral
Johnstown Pa. — Vesel Joseph Ko«°J- Motlb zapoje Saj pravijo, da se bo še celoligra "Vdova Rošlinka", katert I ¡¡¡J	^^ pev*
kralj Matjaž zbudil, ki spi kot'je dne 16. maja vprizorilo žen-C CrL*	Herma-
kanon že bogzna koliko sto sko druš. "N^a Slncra" it «nn L ,	ljubitelji petj
0 "Vdovi Rošlinki"
bodo imeli mnogo užitka. Kon-
kanon že bogzna koliko Sto sko druš. "Naša Sloga" št. 600 let. V Ohiu se je izreklo več.SNPJ. na Moxhamu, je izvrst-	f o
odličnih progi esivcev, med nji-'no izpadla. Dvorana je bila či-!"!®, pncne ob 2; P°P- Vstop-mi profesorji in protestantov ski. »to napolnjena občinstva. Nu-l"7« P°P°ldne in zvečer so duhovniki, za program sociali- dila mu je obilico razvedrila, & . samoLza *večer P* 50c.
n«a________i . ....	• . .„ . .	.. ' X>a Dlesni zanavi hn ii»«! __:
stične slranke.
______________Izvolili so po- kar je pričal smeh v raznih pri-
Nn »liki j« dopuitncijn bmmpoMlnik, ki j« prišu is rnsnik ohij.kih m«* seben odbor, ki ima nalogo v^o- zorih predstave. Kritiki nima-▼ Co ki minus, d. a^niira n. «avamavja >n pomoč. Tn vrtu potovanj« •<> .ajdisi priboriti soc. stranki rubri- dosti za kritizirati, čeprav	I B
ko na glasovnici, ali pa ustano- so bili med igralci tudi tukaj PODPnB. ----
viti novo stranko z« Ohin lri roieni Slovenci, kateri rwv_	*A._RIJATELJEv INKO*-
Na plesni zabavi bo igral znani Hojarjev trio iz Clevelanda.
John Kotin.
lenih srajcah, bančnih vlogah, in o delnicah, s katerimi še nisem imel prilike videti lep-...... "	šo prireditev te vrste med Slovenci. „ Igrokaz "Rožmarin" je
vsakdo lahko obogati.
Delavci, zdaj» ko imate vso resnico na dlani, ko so razmere same potrdile pravilnost socialističnega tolmačenja sedanjega gospodarskega reda, zdaj je čas, da se* ločite od političnih strank svojih gospodarjev ter postanete bojevnik za ljudske koristi v socialistični stranki.
Proletariat ima samo en izhod iz mizerije
Jamranje je brezumno, kritiziranje vas ne privede nikamor. Organizacija šteje! Poučite se o njeni važnosti,
Stavka premogarjev v West Virginiji
Osage, W. V*. — Citateljom segel z milino svojih melodij do je morda še malo znano, da so srca vsem. "Snubači" pa so nas med premogarji v West Virgi-razposajeno razvedrili, da niti niji živahne aktivnosti za zgra
a tvi a l\ .i m t m a ma m II m ma mm m »4 i	* . .	. .	.. ■ .
viti novo stranko za Ohio, ki rojeni Slovenci, kateri .niso pobi laglje prišla na glasovnico, sebno vešči našega jezika. Joseph W. Shrrts, socialist in bralka v vlogi vdove Rošlin-
odvetnik po poklicu, je vodja bi ne mogla boljše izvršiti med .o^-z^o" £
t ni/u AHhnco __I—__L e________avmet no nnn lolrn»	i* -v« ___ .	J	U1U° Pra*°
PORIRANE "ZARJE'
Clevelandska javnost ima bistro oko in razum, kadar je traba ločiti
tega odbora.—Josoph Snoy. svoje naloge kakor jo je„ pa --tudi igralka v vlogi Manice se
Vprašanje lastnega doma
.	.. —...........................Chicago, 111. — V petek 22. slugo za uspeh, kajti le s ce-
smeha nismo mogli premagati. ditev unije. Kadi nezaupanja maja na seji kluba št. 1 se je lotno dobro predstavo je mogo-,-..	„arja so Dn velMfli
smo nvalezm' ker Je v UMW so tukajšnji rudarji j vršila med drugimi daljša in- ¿e napraviti na občinstvo vtis, I*™«» 17. maja nabrali zanjo svoto
«i t T on m not aImI >.a.li!	J 1. .. _ f/i Mm «iT._ _____________. • . • I__1	(jI	L M	.
--. - --.».»V pia.u
Katera ima svoje ime inkorporirano, tako da je res korporacija, ki posluja kot taka. Druge ni, le srakovo vpitja o nekaki eksistenci prihaja iz nasprotnih disorganiziranih vrst. Va-doč, da inkorpoiirana je le originalna, ali klubova "Zarja" so pri veseli
~— ----------j---J. .	J ----- «»i^-v. uiu^iiu unijAčt lil- V*; Iioj/iaviu
nam za xako malo odkupnino zdaj v samostojni uniji, od kar formativna razprava o akciji kakor so ga. dal toliko duševnega užitka. hp i» 'ril H i Hnrinurfiplrltik a l'MVV: 7.ji Hftm K7	.. .. 1 KI«	u
Pennsylvaiiski governer Pin-
se je tudi springfieldška UM W j za dom JSZ., Proletarca, in1 Na željo bo ta igra ponovlje- K 8e	0ncerta "briP»vih
Dodala nod Levriaov krov. kluba At. 1 T«iniU	n« na	fkrJan6kov , bi dejal Kukovac. Kadar
$4^60 ,ker ni bilo prostora zanje, da bi se udeležili koncerta "hripavih
podala pod Lewisov krov. Ne le, da se tu veliko deluje
chot našim Mellonom, Schwa- M ^ neg0 s0 se rudaiJ1 ¡Jz.
-	-	• i.	i ... . , .	u»iju, IICJ;U BU i uvidi ji i
poglobite se v naš program, vrzite od sebe brezbrižnost in	. I^P^"!."!." Irekli tudi odP°r. ^^ Po-
postanite borec! Delavski razred vas kliče! Jugoslovanska socialistična zveza vas kliče v socialistično stranko! Razum sam vam dopoveduje, da ste storili veliko napako,
republikanske-demokratske stranke in pri tem kovali sa mo zakone, ki služijo njegovemu veličanstvu kapitalizmu. Doli s tem veličanstvom! Stopite v vrste razrednih tovarišev, ki se bore za uničenje mrhovine kapitalizma in za nov ekonomski red — socializem!
kluba it 1. Tajnik stav binske- ; na na priredbi druš. "Friendly Znosili ^Tin svSe'in. » ga odseka s. Zaitz je podal po- City" št. 684 SNPJ. v Sloven- jih mogoče spomnijo, ročilo o dosedanjem delu in skem izob .domu na Franklinu Darovalci:
v v „ .•	, i»tuM»	poizvedovanjih ter dobre in sla- v soboto 30. maja ob 8. zvečer JJrs.,Ladiha...............................$1.00
po volji iN a vse načine ga sku- sledica je dll se je v tem okra. be strani predloženih načrtov.! (novi čas). Ker so se ob prvi i?1* JTPiT Mežnarši6 — 60
/a "l^h^tow^^Detr^rat z ^ U' maja stavka. Ko|Več sodrugov je v diskuziji iz- vprizoritvi vršile veselice fudi £3LS£SLZIZ=ZZ M raw. jonnsiown democrat z tQ piiem> so stavkarji ustavili razilo bojazen, da naš fond še v naselbinah Bon Air in Kelso Mrs. Tončka Mack.................... .60
nltfilt V inah nramA<rni>nil/>k fn/1 TIP '/«Hliipa 7 Q (ft'ti H n 1A 4/\lib liit* n Pllrvn nnKntrn n» /\1v/v1« a« • ^ \1 ra I V^iiln Hf ml 1
_	S	1.1	I	to ■	j JI I- ^»ociii, 3U nun naiji usirtMii	iuiiu se v imaciuiiia.ii ouu /\ir in iveiSO Mrs. lončka Mack .	50
Razum sam vam dopoveduje, da ste storili veliko napako, £ne iy. maja pise, da so dobili obrat v Vfieh premogovnikih tod ne zadošča za gradnjo tolik- ter druge zabave v okolici, je Mrs. Uršula Mulley'Z*™Z !bo ker ste toliko let dopustili, da so se igrali z vami političarji ™cil0ta na svojo stran socia- okrog> Vzrok stavke je, ker so i ¿»ega poslopja, kakor ga za- mnogo občinstva, ki ni moglo ^aleria O. Ogrin ---------------- .60
republikanske-demokratske stranke in pri tem kovali sa- uiZo dVmuiTemtoduS^^	.P^Lna _predstav?: ,Temu	¿Z
delavsko
Iz Johnstowna, Pa.
Na priporočilo direktorija
stranke. Zadovoljni pa smo za enkrat lahko s tem, da se ro-_ _	jaki probujajo iz takozvane
Slov. del. doma Lorain Boro se politične brezbrižnosti. Uvide-je na Moxhamu ustanovil poli- vajo, da je nekje nekaj narobe tični klub. Rojak Martin Klu- v tej družbi, in tako jih bo eno čevšek poroča o tem v Prosve- spoznanje vodilo k drugim in ti z dne 18. maja. Sodeč po končno v socialistično organi-tem poročilu, je namen te nove zacijo. organizacije dober, toda njena	*
ustava pa se glasi, kot da <bi V soboto 16. maja smo imeli bile Z. D. v vojni. Da "bomo priliko videti igro "Vdova Ro-spoštovali ustavo Z. D. ter v po- šlinka", katero je vprizorilo trebi branili njeno neodvisnost", žensko druš. "Naša Sloga" «t.
smo obljubili, ko smo dobili državljansko pravico, torej čemu je trdba še posebej taki organizaciji naglašati to zaobljubo! Kolikor je meni znano iz društvenih sej ,na katerih se je o tej organizaciji govorilo
600 SNPJ. Take predstave so potrebne v teh časih ,da imamo vsaj tu in tam vso priložnost za smeh. Igra je vzela dosti truda in stroškov, zato je pozdraviti idejo,da bi se jo ponovilo na prireditvi druš. Friendly City
je bilo pojasnjevano, da se bo rva Franklinu. S tem bi bila da-
borila za delavske pravice. Najbolj priporočljivo je, da pri tem ostane, obrambo Z. D. pa prepusti Hooverju ter njegovi administraciji.
S stališča naprednega delavstva bi bilo vsekakor bolj razveseljivo, ko bi se bil ustanovil soc. klub in se pridružil k JSZ., katera je del ameriške soc.
na prilika, da jo vidijo oni, ki na pl-vo predstavo niso mogli.
i,. »•• i	. »i... nviiii/wiMjt ««nihale uirttu lUUrtl-j-----"j" «.ww*, *ii iia^iaociii, ua v	ua uicuaiavu. irillU 1)U «i___i	. .
Cf nlVoTrah8 sTocSiX !jem 20c "a tWM>' »»« * berated an,j i ¿'P™* «P«" na «treieno a ponovitvijo igre to Z t	»S
. .. ,8l.r<in s socialisti ao- hkH že j te/n znižanju zadostne vire za pokrivanje ob- soboto. Vstopnice »o po 50c. ."Zarjo" in would-be nekaj 1 volj, ga bodo proglasili se za _ u; a.,i„i; ♦ n L/ b aA ---A__: I i ir u c i i Ontimicti nn	Hlrn/ii
orv« fct	¡JU tc.ll ¿lll£(IUjU---------- '"V »» pv/n. 1 . inijl UM* "«»"l". I JlU^llltC »U JjU «J V/C.
h°r* r P Se Za pa bi delali takorekoč zastonj, i»Kacij. Optimisti pa so seve- Otroci brez spremstva staršev Doljsevika. Governer se jei na- kar jim je nemogoče> ker bi jim Ida naglašali, da je akcija že nimajo vstopa. Po predstavi mrec zameril raznim mogočnim {i&iih par cenlov> Ki bi jih do_ zdaj izvedljiva pod pogoji, na plesni zabavi bo igral Ko-kompanijam, ker je deloval za bilif nikakoi. ne jjaSostovalo za,kakršni so predloženi. Ker na rele—Korber orkester, odpravo Coal and Iron Police preživljanje družine in sebe.	—	-----
(kozakov). Cilj se mu sicer ni posrečil, ker je zbornica skleni
Rojakom priporočani, da ne prihajajo za
tej seji razprava vsled pozne ure ni bila končana, je bilo
ElsieDimic.
•	VVUIII^ U Lt IIV	> »	-----|
. . .. v . t . . H.-.-j-j" delom v te kraje, »klenjeno, da naj odborniki iš- TrrfnVo|ia rpviia n Tavrar. a, da tiste čete se ostanejo. ker bo ¿tavka trajaU morda čejo nadaljne informacije, ori- 'reVljd 0 laVCar-
Pinchot deluje tudi proti tru- 1	'norua
u.	; precej ¿asa. IVemogaiji imajo
stu elektraren, pl.naren ter stavkovne 3traie v^0Jvsod Jv
drugih javnih naprav v privatni posesti, ker računajo odjemalcem previsoke cene. Pin-chot hoče, da jih znižajo, in da se naprave, ki služijo splošno-sti, podružabi. Ljudstvu je sporočil, da tega on sam ne more doseči, zato naj napravijo pritisk na mestne odbornike, župane in poslance. Zelo mnogo delata v zbornici v tem smislu oba socialistična poslanca, toda časopisje, katerega kontrolirajo privatni interesi, skuša, da čimmanj piše o tem.—J. L.
Lista v podporo
v. bkns. Dntroit, Mich.: Nabrano na prvo-
V nedeljo 17. maja smo pri- jTz^n.^	114 *n 115
kempah Scott Run, Randall Creek, Morgantown itd.
Joaeph Zeleznik.
roma pogajanja, ob enem pa se jim nalaga, da skličejo izredno sejo, na kateri se bo razpravljalo edino o tem predmetu. Na prošli seji se je nabralo
jevem koledarju
Revija "National Ma^azine of Business" ima v majski številki. opis načrta za reformira-
v neaeijo u. maja smo pri-; Jsz >|n<80 ( w	—y t h T m	!.. aP'avz.
sostvovah zelo lepemu koncert-'Andrew Semrov $2, »kupaj $13.80	deklamacije so bile dobro
nemu sporedu, ki nam ga je o- Lntrobn, Pn.: Del prebitka od izvaJane; Ver^ Hribernik, ki je
skrbelo pev. društvo "Bled" v Slov. izob. domu na Franklinu. Imel je dve operetni enodejan-ki. Program je bil nad vse
vstopnine predavanja s. Wm. Van Kasen a $3.80 (poslala Mary Fradel). Duluth, Minn.: John Kobi $1.50. Skupaj v tem izkazu $19.10. Prej-Snji izkaz $78.96 ,skupaj $98.06.
Uspehi kluba št. 11 v Bridgeportu, 0.
• a
Bridgeport, O. — Prireditev kluba št. 11 JSZ. in njegovega pevskega zbora dne 16. maja na Boydsvillu je izpadla tako dobro, kot še nobena delavska prireditev v teku prošlih let. U-deležba je bila tolikšna, da smo bili res veselo izjienadeni. Nih-če je ni pričakoval v takem i
številu.	| John Kobi iz Dulutha je pri-
Obe igri sta zadovoljili ob- šel pted federacijo SNPJ činstvo, kar je pričal aplavz, konstruktivnim predlogom, in
če ga društva sprejmejo, bomo _„F v teku par let res postali vpli-deklamirala slovensko pesem z,ven faktor v železnem okrožju, angleškim naslovom "Oh, mi-' Kobijev predlog, oziroma na-ster boss", je napravila velik ^ potrebuje izboljšav. Toda
l'f Ifl	.. n »>.</. i n i i • -	■ _ H J ______
v pomoč uniji rudarjev v West nje koledarja, katerega je izdal Virginiji $8.69, klub pa je k,v posebni knjižici Frank S. tej vsoti dodal $3, skupaj Tauchar. Omenja ga zelo Ij,-
,1i-169' ,. . •	|skavo in pravi, da bo avtor do-
Članovo kluba se opozarja,'bil za svoje delo veliko prizna-da naj poagitira za udeležbo^a na veselici v soboto 30. maja, ki se bo vršila v Lawndsle Masonic Temple v prid Konference JSZ. — P. O.
Slovenci v Minnesoti —
i
kam?
♦MMMIMMMtMtMIMM »
John Metelko, 0. D.
J [ Preiščemo oči in določimo očala < ► 6417 St. Clair A ve., CLEVELAND, O.

Milwaukee Leader
Največji ameriški aodalktl-Ini dnevnik.—Nnrocninm $6.00 na leto, $8.00 sa pol leta, $1.11 sa tri meseca.
Naslov: 52S Jvnnna Avn. MILWAUKEE, WIS.
vvvNññMWvyyyyyyywyyvvv^
vtis.
Po sporedu se je razvila velika plesna in prosta zabava,
v principu je dober in njegova važnost je v tem, da hoče zgraditi organizacijo, ki bo res
KONFERENCE SOC KLUBOV IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE J. S. Z.
GLENCOE
t
Zborovanje vzhodnoohijske konference v prostorih A. Kravanje v soboto 30. maja ob 9. dopoldne." Po zborovanju prosta in plesna zabava.
CHICAGO
Zborovanje illinoiske-wisconsinske konference v soboto 30. maja ob 10. dopoldne, Lawndale Masonic Temple na S. Millard ter 23, cesti. Zvečer veselica.
da je bilo veselje. To priča, da'^UDSKA, ¿n nad katero bodo
ima klub št. 11 s svojim pevskim odsekom veliko somišljenikov in prijateljev ne le tu nego blizu in daleč tod naokrog. Uspeh je bil velik v morakiem in gmotnem oziru.
Seja kluba in zbora mi je naložila, da se v imenu obeh zahvalim udeležencem in vsem drugim, ki so nam izkazali v kakršnemkoli oziru naklonjenost ter sodelovanje. Upamo, da nam prijaznst ohranite. Delovali bomo v bodoče kot dose-daj na agitacijskem in kulturnem polju in skrbeli bomo, da vas večkrat razvedrimo z raznovrstnimi sporedi.
Prihodnja klubova prireditev s sodelovanjem pevskega zbora bo piknik v nedeljo 21. junija na Boydsviilu. Vršil se bo na John Klepovih prost ori h. Poskrbeli bomo primeren spored in drugo zabavo,da bomo za nekaj časa pozabili na prosperiteto, s katero je nas oblagodaril veliki inženir Hoover. Omenjeni vrt je nastop 16 za železniško progo ob isti poti kot je dvorana.
imeli KONTROLO zastopniki DRUŠTEV.
Sedanja Ameriška-Jugoslo-vanska zveza v Minnesoti je stvar posameznikov za politične namene posameznikov. Ljudstvo lahko sodeluje, para-dira in posluša. Odločujejo tisti posamezniki, ki gospodarijo tej svoji zvezi. •
Vse nekaj drugega bi bila federacija jugoslovanskih organizacij v Minnesoti. Tedaj bi bil narod res zastopan v nji. Zastopniki društev bi res govorili v imenu društev. Izmenjavali bi svoje misli na konferencah in kot celota bi se federacija udejstvovala politično v smislu Kobijevih sugestij.
So pa zapreke, s katerimi je tr$ba računati. V prilog politi-čarjem je, da bi društva JSKJ. najbrže ne smela pristopiti k tej zvezi, razen če se bi društva uprla kakemu diktatu odbora in izjavila, da •• pridružijo zato, ker je to v interesu članstva in s tem v interesu jed not« ta-Od hrvatskih društev bi
Mnogi, ki se jih boste spomnili na Spo-minaki Dan, bi bili lahko še med nami, ako bi ne bili zanemarili
ŽELODČNIH NEREDNOSTI.
Na primer vsak zdravnik vam bo povedal, da je zapeka vodnica k akutnim vnet jam slepiča, kateri se, kot vse kaže, dandanes pomnožuje tu in tam.
trinerjevo grenko vino
prinese stalno pomoč onim, ki trpe vsled zapeke, slabega apetita, glavobola, zaba-sanosti, slabega spanja in enakih želodčnih nerednosti. Ono odpre čreva, prežene nastale «trupe in vašega telesa in povrne normalno delovanje prebavnih organov. VaA lekarnar ga ima sedaj dveh velikosti, male in velike steklenice. Vrednostni kupon v vsakem zavoju.
Veliko zdravnikov priporoča to, ker forumla ' TRINER-JEVEGA GRENKE. GA VINA odgovarja novejšim znanstvenim iznajdbam.
Neki St. Louiskl zdravnik nam je pisal 21. jan. 1931: "Jaz sem imel dober uspeh s Tri-nerjevim grenkim vinom. Prosim pošljite rrti ga ša eno steklenico sa uporabo na kliniki."
Poskusite ga danes t Vzemite ga čajno žličko trikrat na dan in pazite na uspehi
-vf W W W W W '-vf^f/tvt ¿¡Vi /tVf y gif ftvt WtVf Mf/|Vf ^vt W ^f M» M
Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL'S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave.	Tel. Rooaevelt 3673
l\V>V7 I Vi é\t >i , |vy |yy IV/ >>V IW I
m W 'iñftrtftftftftflrtftftflf^^yyyyvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvL/vvvvvvvvvv^
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL
Mi tisknan v Slovsnskom, Hrvniknm, Slnvalkntn, čnlknm, Pnljskn«, kakor tudi v AnfUiknm In Nnmikn« jnsikn.
Nnin pssshn—t m tiskovin« sn drultva In lrf*r«n
PROLETAREC
Lul aa bi
Ua*lk«|t ljudstva.
4tE VROPIZIR AN J E" NEW YORKA
ladaja
liKtj« vsak oatrtek.
anika Dalavska Tlakoma Druika, Ckicoao, III.
GlaaMa Jugoalovanaka Socialistična Zvaao
NAROČNINA u Zedinjone drl*ve in Kanado »a celo $8.00; m pol lata $1.76; s« četrt leta $1.00. — ro: u celo leto $8.60; sa pol leta $2.00.
▼s» rokopisi in oglasi morajo biti ▼ nalem uradu naj-poanaja do pondeljka popoldne «a priobčitev ▼ številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Pabhahed «vary Thursday by the Jugoslav Workman'« Publishing Co., Inc. Established 1006.
Manager
____________ Frank Zaits
_____ Charlea Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: UnAtad Start«» and Canada, One Year $8.00; Si* Month« 91.76; T%rs* Month« $1.0».—Foreign Countriea, Om Tear $8.60; Six Month« $2.00.
Addrass.
PROLETAREC
W. 2Stk St., Ckicafa, 111. Talaphoaa» Rockwall 28S4.
546
".. a vsakdani! kruh»
V Rimu, potem v Londonu »Bukarešti, pa v tem, drugem in četrtem mestu zborujejo zastopniki žitnih kartelov ter vlad tistih dežel, v katerih se prideljuje največ pšenice, da rešijo "pšenično krizo". Nobena konferenca ni še našla izhoda. Na vseh ugotavljajo, da je žita veliko preveč za sedanji trg, da je prepo-ceni in da vsled tega obubožava milijone farmarjev. Nihče pa še ni našel pot rešitve iz obilice žitnega klasja. Predlagajo sicer vse sorte remedure, ki je ena ali druga morda sprejemljiva za par dežel, a jo ostale odklanjajo.
Zi.a je toliko, da trohni, da ponekod kurijo z njun, in da ga kmetje marsikje prodajajo ceneje kot pa jih je stalo pridelovanje. Ali tudi takih ljudi, ki bi radi kruha, je mnogo.. Preveč gladnih ljudi, preveč delavcev, preveč žita, preveč bombaža, preveč volne, preveč stavbnega materijala, preveč bednih stanovanj, in tako lahko opisujete narobe svet naprej in naprej. Ce bi bili ljudje pametni, bi si uredili življenje tako, da bi nihče ne trpel pomanjkanja, in da ne bi nihče garal kot, da manjka delavcev na vseh koncih in krajih, nego delal le toliko, kolikor bi od povprečnega človeka zahtevale življenske potrebe splo-fcnosii. Kadar bodo ljudstva znala urediti ekonomski sistem v tem smislu, bodo zrela za socializem.
Špijonaža pod firmo komunističnega gibanja
Naši prijatelji komunisti so od reakcije še vedno izrabljani, kakor so bili med in po vojni, za provokativne namene. To služi patriotom in kapitalizmu, ki nasilno nastopa proti delavstvu »n sprejema "obrambne" postave ter vodi propagando za diskreditiranje vsakega radikalnega gibanja med ljudstvom te dežele.
Znano je, kako se je vkmalu po vojni neki bostonski sodnik zgražal, ko je spoznal, da je cedo krdelo vodilnih "komunistov" v službi justičnega departmenta zato, da zavajajo delavce (na "protipostavna" pota in se jih potem tira pred sodišče. Znano konvencijo komunistične stranke pod vodstvom Fosterja in Ruthenberga, ki se je vršila pred leti v nekem michiganskem gozdu, zato, da bo "skrita", so pomagali organizirati "komunisti' 'v službi— "justičnega" departmenta.
Kongresnik Hamilton Fish, ki načeljuje komisiji za preiskovanje "rdečkarske nevarnosti", je dobil največ informacij od "komunistov", katere plačuje komunistična stranka in "justični" department, kakor trdijo opozicio-nalni komunistični listi. Sicer pa ni treba po dokaze v komunistične frakcije, nego v sodne zapiske.
Jacob Renza je bil tajnik okrožne kontrole komunistične stranke v Philadelphiji. Imel je v komunistični stranki tudi več drugih odgovornih pozicij. Komunistični dnevnik "Daily Worker" ga je hvalil za "vztrajnega borca" —a koncem konca se je izkazalo, da je ta "borec", ki je pozival delavstvo na revolucijo, le navaden vladni špijon in agent provokator.j
"Revolutionary Age", ki se smatra za silo večine komunistične stranke, dasi jo tretja internacionala ne priznava za "pravo" komunistično strujo, od kar je bila izključena, trdi, da je vse vodstvo ameriške komunistične stranke prepojeno z vladnimi agenti provo-katorji, ki prejemajo plačo od delavstva, zato ker "propagirajo revolucijo", in od vlade, Iter ji služijo za špijone. Komunisti se pač poznajo med seboj, in če vzamemo v upoštev sodne zapiske, vidimo, da sumničenja, ki jih mečejo drug proti drugemu, niso brez podlage.
Prepričanje
Kdor je prepričan, da ima prepričanje, se mu ni treba nikdar bati, da mu ga kdo ukrade, ali da mu ga odnese vihar.
NKÉÉ
Demonstracije v ameriških mestih ni*> niti od daleč tako običajne kakor npr. v evropskih, namreč, kjer ao dovoljene. V Italiji in Jugoslaviji smejo demonstrirati edino pristaši vlade. V »edanji depresiji po začeli z demonstracijami zelo pogosto komunisti v New Yorku. Nedavno so demonstrirali proti deportaciji kitajskega študenta Tam Li. Policija je hotela, da se razidejo, čemur po se uprli, in posledice pokazuje slika.
Iv. Vuk:
Rdeča zastava
čila cele milje. Bile so tako j težke, da je povsod, kamor so stopile, pomandrano vse, kar je bilo živega in zelenega. Zelena biija so bili njeni hlapci.
Pošast se je močno radovala brodoloma. ^Nekaj časa sem so
VELIKI izseljeni.ški paro- In zaprl je oči.
brod je plul preko mer-' Naenkrat začu.i kako sta ga J'£ prima«. j klvalis7ž"n jUi so k. , Jm rVi P"P°dn«. prijeli dve top, rok. za njego- opravljali delo na otoku. (V
ke različnih ljudstev sveta: ve ledene, krčev,t« se držeče tem kraju 80 se namreč kaj	7od"iteU~¿¿¡¿¿h bu
plave, modrooke, ki so polovi-1 za . ograjo. Potegnili sta ga
co svojega življenja pustili v	počasi in previdno od ograje
severnih krajih, kjer vladata	stran na varno. Nato sta ga
mraz in zima ter zagorele, čr-	tisti dve roki objeli in ga trd-
nooke sinove in hčere srečnih	no držali, dežel, kjer vlada solnce. Ven- Peter je odprl oči. Pogle-
dar eni in drugi so bili od bede	dal je in spoznal Beppa, enega in pomanjkanja pognani iz do- starejših fantov, ki so spadali
k "sovražnikom".
Peter se mu je skušal zahvaliti. Ali Beppo se je samo smehljal, da so blesteli beli zobje v črnem obrazu ter dopovedoval z mimiko, da ne razume. Med tem so se tfldi,od-rastli prilili k Beppu. Zmerjali so ga, zakaj je radi "sovražnika" tvegal življenje.
movine z upanjem, da najdejo v drugih delih sveta lažje življenje.
Izseljenci so bili na gosto natlačeni v trebuhu ladje. Človek bi mislil, da so se ljudje, trpeči isto bedo in bol, živeči v isti nadi, medsebojno zbližali in sprijaznili ter solidarno stali vsi za enega in eden za vse. Vendar ne, ne! Vsi, ki .. . so govorili enak jezik, so se meni ter krepko držal Petra in zbrali v skupino in gledali na nesel po zibajočem se kro-druge nezaupljivo, da, celo vu k njegovim. Stisnil mu je sovražno. Saj so jih vendar roko in odšel. Ali ko so se pri v šolah učili, da so vsi ljudje, slovesu srečale modre in črne ki žive na oni strani meje nji- se je v obeh pojavilo ču-hove očetnjave in govore drug stvo: To je tvoj brat; midva jezik, sovražniki. Niso jih te- sva eno.
ga učili samo kot otroke v šo- In pogleda, ki sta se srečala, li, nego tudi pozneje, ko so sta bila molčeči govorici, da vzrastli. Časopisi in politiki sta se razumela. — so jim to neprestano trobili na Po noči je parobrod naletel ušesa. Sicer so pametnejši za-1 na pečine nekega otoka. Mno-dvomili o tem, posebno če so «o popotnikov je utonilo. Osta-
In pošast se je smejala, da se je ogromna dvorana, v kateri je sedela, tresla in da so stekla na oknih žvenketala.
Pogledala je po voditeljih zelenih bitij. Zapazila je, da, niso bili nič kaj veseli.
—	Zakaj so vaši obrazi tako prestrašeni in otožni — je za-grmela. — Veselje vašega gospoda mora biti tudi vaše veselje. Morda se drznete čutiti do novih sužnjev sočutje, kaj, vi ničvredna sodrga?
Voditelji zelenih bitij so se glasno nasmejali. Bilo je, kakor da so zakrokali vrani.
—	Sočutje, so vzkliknili. — Kaj je to, sočutje? Mi poznamo samo dva stavka, gospod : Pokorščino tebi in bič sužnjem. Ali . . .
Obmolknili so.
—	Poznate tudi tretji stavek, hlapci, se je rogala pošast. — Izgovorite ga, če ne, tudi vas posadim med sužnje.
Najvišji iz voditeljev zelenih sužnjev je stopil bližje in za-šepetal:
—	Prebogat plen, gospod, je vrglo morje na suho. Pomisli, da štejemo mi, tvoji hlapci, samo sto mož. Brodolomcev pa je štiristo. K temu še prištej sto starih sužnjev. Kaj, če se vzdignejo zoper nas? Z lahkoto nas premagajo.
Zopet se je smejala pošast in sedaj tako glasno, da so popokale šipe na okitih dvorane.
—	Osel, je vzkliknil. — Neizkušeni bedak! Vi niste sto proti petsto, nego petsto proti sto.
Kako razumeti to, gospod,
pogosto dogajali brodolomi ini^j rešeaci so postali vedno sužnji pošasti.) Od zadnjega brodoloma je še ostalo komaj kak-
— Kaj ne vidite, da je vedno po sto sužnjev, ki spadajo k drugemu narodu in govore
snih sto sužnjev. Nesreča jeidn|gačen jezik? Vsak teh
pa hotela, da so ti govorili zopet drug jezik in se zato niso mogli sporazumeti z novimi brodolomci.
Pošast sama pa je obvlada la vse jezike sveta. Zelena bitja pa so govorila s sužnji itak samo z bičem, ki ga je moral vsak razumeti.
Pošast je ukazala brodolom-cem, naj se razvrate po jeziku. Nato se jih je preštelo. In glej, mrko morje je vrglo na
3eppo je smeje zmajal z ra-	™ morjuet j VT? ?
mpni tPr lrr«nkn	Pot.o i« *»><> P° StO OSebJ Moških in
videli, kako jih lastni sodržavljani pritiskajo in izkorišča-vajo. Ali bili so vsled trdega dela in vsled večnih skrbi za vsakdanji kruh tako utrujeni, da glava ni mogla ničesar misliti.
Ko je priplul parobrod v južno vodovje, se je nebo naenkrat stemnilo. Morje je postalo črno. Beli galebi so letali kričeče po zraku. Nastal je stra-sen vihar. Valovi so se penili in udarjali v parobrod in metali vodo na krov. Vihar je lomil močne jambore kakor da so vžigalice. Stroj je odpovedal. Krmilo se je zlomilo. Parobrod je bil brezmočno prepuščen divjajočemu morju, ki
li, ki so jih valovi vrgli na kopno, so obležali na obali. Udje so jih skeleli, v srcu pa je bičal strah in obup.
Ko se je jelo daniti, so prišla na obalo nenavadna zeleno oblečena in oborožena bitja. Tuleč so planila ta bitja na izmučene brodolomce. Zvezali so jih, moške in ženske, da celo otroke. Ta zelena bitja so skrbno pazila, da so bili ljudje, ki so govorili enak jezik, zvezani skupaj.
Peter je bil s svojimi, kot prva skupina, odgnan naprej. Zelena bitja niso štedila z u-darci. Bridko je jokal, zakaj neusmiljeno morje je pogoltnilo njegovo sestro. Ko je šel
ženskih. Otroci niso bili všteti.
Pošast se je smejala.
— Izboren lov! Že mnogo let mi morje ni naklonilo tako bogatega plena, kakor sedaj. Zopet bodo ropotali stroji na otoku, v jamah se bo zopet sekalo in kopalo, na polju oralo in sejalo. Moje bogastvo, ki je takorekoč že jelo kopneti, bo zopet rastlo. Poleg tega,
od sto smatra ostalih štiristo za svoje sovražnike in bo nastopil z vami proti njim. Mi moramo skrbeti samo za to, da bodo ostali vedno v tem mišljenju. Zato t morajo biti nastanjeni na štirih različnih delih mesta. Vsakemu teh štirihj narodov hočem dati posebno zastavo. To jih vzpodbuja in raduje ter krepi njihovo nacionalno zavest. Ko boste sužnje gonili na delo, gledite vedno skrbno na to, da gre pred vsako skupino deček z zastavo tiste skupine. In skrbite predvsem za to, da se ljudje ne bodo naučili govorice svojega "sovražnika".
, Voditelji zelenih bitij so se globoko poklonili in odšli, da izvršijo ukaze svojega gospoda. ---
ga je sedaj dvigalo kvišku'k mimo druge, črnolase skupine,
Za sužnje so napočili strašni časi. 2er z zarjo se jih je gonilo iz skromnih ležišč na kakor se vidi, so ljudje vaje- trdo delo. In le pozn0 v so-ni lakote. Zato bo njih pre- mraku so se smeli vračati z hrana po ceni.	1 <jeia> Vsi so morali delati za po-
Pošast je pobožno sklenila šast, tudi žene in otroci. Za roke in se ozrU k nebu:	| plačilo so sprejemali tako pič-
— Ceščen dobri bog, ki je lo hrano, da so komaj živeli, pustil, da se je ladja potopila! | (Konec prihodnjič.)
CERKEV RABI PROTEKCIJO
t

nebu, sedaj zopet pogrezalo v črne globine. In vse to celih štiriindvajset ur. Ženske in otroci so od strahu jokali, mož-
je dvignil Beppo, ki je bil tudi zvezan, glavo kvišku in mu nekaj zaklical. Kaj, tega Peter ni razumel. Vendar je čutil,
je gledali srdito peneče morje, da je tisti dečko rekel nekaj Do ma počasna smrt vsled gla- ljubeznjivega, bodrečega, in se dovanja, a tukaj, k0 so hoteli je nasmehnil. Zeleno bitje, ki bežati, smrt v morskih valo- je stalo poleg Beppa, se je raz-vih. To je življenje izseljen- jezilo. Peter je videl, kako je cev.	bič zažvižgal preko Beppovih
Majhnega, plavookega deč- Pleč-ka, po imenu Peter, je vrgel Brodolomci so bili prepelja-
vihar k ograji na krovu. Trdno se je zgrabil za ograjo z
ni v notranjost otoka. Pre kmalu so morali spoznati, da
drobnimi otroškimi rokami, ves 80 zamenjali bedo in trpljenje v strahu trepetajoč, da ga ne v očetnjavi, še z mnogo več-odnesejo valovi. Kričal je na Jim trpljenjem in bedo. vse grlo: *	j Na otoku je gospodovala na-
— Pomagajte! Pomagajte! !mre* strašna pošast. Imela je Ali vihar ga je od domačih	in tisoč rok» ki iih J*
odnesel v stran, v bližino tujih ,ahko P0,jubno stegovala in ljudi, "sovražnikov", kakor so P°dalJsevala. Namesto srca
I
govorili starši.
— Ti mi ne bodo pomagali, je pomislil Peter v obupu. — Izgubljen sem.
je sedel na tistem mestu velik kos zlate kepe. Pošast je imela noge tako dolge, da je lahko z enim korakom prekora-
Na sliki j« katoliika katodrala v Sovillo-v, ona najtopiih na Škpanakam. V nodarnik isgradih proti kJsrrttaliamu, * katariK oo damonstrantja saifa-li voi samostanov in corkva, jo to katodralo strašila vojaitvo. Nap nad ni olasnonti sahtavajo, da •• vagino carkvanaga iimrtja saploni v prid ljudstva. Dolujojo tudi ■a odpravo »amoatanakiah redov tar sa isgon jafuitov. Ločita* corkva od driavo jo * princip« io isvriona. Papaftova diplomacija sa poffaja s Ipansko vlada, da roii kolikor aajvai mogoča.
KARL.MARX
i Njegovo življenje in njegov nauk.
Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ J — - ■ - — ■ ■■ - i. -,«,
(Nadaljevanje).
"V kapitalistični družbi se razdeli večvrednost ali večprodukt — brez ozira na slučajna kolebanja v delitvi in če upoštevamo njen u-rejujoči zakon, njene normirajoče meje — med kapitaliste kot dividenda v razmerju h kvoti, ki pripada vsakemu od družabnega kapitala. V tej podobi se javlja večvrednost kot povprečni dobiček, ki se zopet cepi sam v podjetniški prebitek in obresti in more pod obema tema kategorijama pripasti različnim vrstam kapitalistov. Kakor izsesava poslujoči kapitalist iz delavca večdelo in s tem v obliki dobička večrednost, tako izsesa zopet zemljiški posestnik nekaj večvrednosti iz kapitalista v obliki rente . . . Ako torej tu govorimo o dobičku kot o večvrednostnem delu, ki pripade kapitalistu, mislimo s tem povprečni dobiček . . . Dobiček kapitala (podjetniški pribitek in obresti) in zemljiška renta Sta torej samo posebna sestavna dela večred-nosti . . .. Skupaj sešteta tvorita (t. j. podjetniški pribitek, obresti in zemljišjca renta) vsoto družabne večvrednosti." Veliki deli dobička se potemtakem izpremene nazaj v kapital. Na ta način narašča kapital ali se akumulira (kopiči), kakor pravi Marx.
9. Večvrednost kot družabna gonilna sila.
Kapital smo definirali kot oni del bogastva, ki se uporablja za povečanje prebitka, za ustvarjanje dobička ali večvrednosti. Ta namen prevladuje kapitalistični razred; stremljenje po večvrednosti je vodilni motivr najglavnejši razlog za njihovo delovanje. Vzpodbujen po tem stremljenju in zaposlen popolnoma s svojimi posebnimi interesi razvija ta razred nezavestno in nenamenoma ves kapitalistični sistem in ga vodi do vedno višje in obsežnejše stopnje. Večvrednost je torej gonilna sila zgodovine moderne kapitalistične družbe. To načelo izvaja Marx z železno doslednostjo v svojem teoretičnem sistemu, ki nam pojmovno razlaga kapitalistično družbo.
Kapitalist ni nikak znanstven raziskovalec; on si ni na jasnem v tem, kateri deli kapitala in katero delovanje osebnih produktivnih sil ustvarja dobiček, toda eno ve: brez žive delovne sile, brez mezdnih delavcev ostane ves njegov kapital mrtev in se ne veča; ves fiksni kapital in vse surovine mu nič ne hasnejor dokler jih ne spravi v gibanje živa delovna sila in jih preobliči v blago. Njegovo stremljenje je zato usmerjeno predvsem na to, da primerno izkoristi živo delovno silo. Z zgodovinskega stališča se na predstopnji veleindustri-je porabi malo konstantnega in .relativno mnogo varijabilnega kapitala; tedaj je še malo strojev, živa delovna sila je glavni faktor. Delavci še niso tovarniški proletarci v današnjem smislu, temveč rokodelci, ki so izgubili svojo samostojno eksistenco. Kapitalist jih vpreže, izkoristi njihovo delovno silo in njihovo poklicno sposobnost. Zato hoče podaljšati delavnik, da napravi čim največ blaga in dobička. Ce je mezdni delavec delal prej deset ur, od katerih odpade pet na reprodukcijo njegove mezdne vrednosti in pet na večvrednost, mora delati sedaj dvanajst ur, s čimer se zviša večdelo na sedem ur. S podaljšanjem delovnega časa ustvarjeno večvrednost imenuje Marx absolutno večrednost.
Kapitalist se medtem iz izkušnje nauči, da postane delo izdatnejše, ako kombinira delavce tako, da delajo med seboj roko v roki: produktivnost dela narašča. Iz tega nastane delovna metoda, ki jo imenuje Marx kooperacijo, ali nova organizacija delavnice, ki dvigne vse blagovno proizvajanje na višjo stopnjo. Kombinacija delavcev v produkcijskem procesu vodi kmalu do odkritja, da izgubi delavec manj časa in da postane v svojem delu spretnejši, hitrejši in da producirá več kot prej, če ne izgotovi sam vsega produkta, temveč le del njega. To odkritje vodi k delitvi dela, ki sicer degradira delavca na avtomat, v živ stroj, pa znatno poveča blagovno bogat-stvo. Delno delo pa zahteva zopet finejša orodja; nastanejo mehanični problemi, ki jih rešujejo mehaniki in ključavničarji. S tem se razvija mehanika. Naraščajoče blagovno bogastvo in stremljenje po njegovi dobička-nosni realizaciji zahteva zopet obširnejša tržišča; potreba po razširjenju naleti na prometne težkoče; tako nastanejo prometni problemi, ki jih rešujejo gradbeni inženirji. Naraščajoča raznovrstnost delovnih procesov in blagovnih kategorij, katere je treba ustvariti, postavlja nove metalurgične, fizikalične in kemične probleme. Procvita prirodna veda. (Kapital I., 12. poglavje.)
(Dalje prihodnjič.)
Poštenost čikaških listov
Kapitalistični dnevniki v Chicagu so dogovorjeni v zaroti, da ne dajo socialistični stranki nobene ugodne publicitete, in če le mogoče, sploh nobene. Boje se, da bi se ljudstvo ne oklenilo te stranke. Drugače je, kar se tiče komunistov. Naj dajo komunisti trem ali petim dečkom v roke napise in jih pošljejo na ulico, takoj so vesti v dnevnikih o "rastoči komunistični nevarnosti". S tem strašijo backe in bizniamane.
Pueblske drobnosti
Pueblo, Colo.
pisniki se radi oglašajo v listih, posebno še v Am. Slovencu in v Prosveti. Dopisovalke v "A. S." pripovedujejo, kaj vse se godi okrog farovža, kajpada zelo pohvalno.Jaz tam oftrog nt motovilim, zato ne bom pisal o fari.
"Proletareo" od tukaj ne dobiva dosti dopisov. Je še premalo razširjen. Ali kadar je v njemu dopis, ga bere mnogo ljudi, ker roma list iz hiše v hišo. Tako sem se s Proletarcem seznanil tudi jaz. Upam, da si ga kmalu naročim, kajti k sreči sem začel delati, čeravno le dva do tri dni v mesecu.
Čakal sem, da se Opazovalec kaj oglasi, pa ga spet ni ma iz-pregled. Govoril sem zadnjič z nekim naročnikom, ki pravi, da je imel Proletarec tukaj že dosti dopisnikov, pa vsak kmalu neha. Ne vem, ali uskočijo h klerikalcem ali kaj. Če ni opazovalca na dan, bom pa jaz napisal par ducatov vrstic o rečeh, ki se vrte pri nas, ako ibo urednik tako prijazen, da mi priobči. Če pa ne, se ne bom hudoval.
Kakor drugod, imamo tudi tukaj grupo takih ljudi, ki nasprotuje vsaki stvari pa <naj bo že kakršna hoče. Pa o tem morda drugič kaj več.
Kulturno ne spimo, pač pa se tu in tam kaj priredi, kar obrača nase pozornost naselbine.
Druš. "Orel" št. 21 SNPJ. je imelo majsko slavnost z obširnim sporedom. Zelo dober vtis je napravila na človeka velika udeležba, kajti dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vse priznanje igralcem, ki so fino izvedli spored. Govor predsednika je bil jako na mestu in ljudje so njegova izvajanja vzeli s pažnjo na znanje. Govornik je med drugim naglašal, da je za delavce potrebno, da so organizirani ne le v podpornih organizacijah, nego tudi politično.
Občinstvo daje "Orlovim" prireditvam vselej priznanje, zato tudi imajo tak poset. "Kdaj bo spet kaj,", so vpraševali ljudje po programu. Ne-utrudljivi "Orli", le delujte naprej, ker narod je z vami.
Klub "Zora" je vprizoril komedijo "Pri belem konjičku". Prišli so z njo dvakrat na oder. Zabavna šaloigra, res! Bueka je v tej predstavi igral naš znani igralec g. P. Nisem kritik, a napravil bom vendarle nekaj opomb, P. je pačil dialekt, kar igri ni koristilo. Dobropoljc ne more govoriti gorenjskega dia-
zastopim toliko, da bi mogel pokazali na podrobne in teh-
Pueblski do-M™ Ne »amerite, da rabim take besede. Igralec, ki je imel vlogo berača, je hodil preveč sključeno in ni izgledal naravno. Take vloge, čeprav so kratke, so važne vseeno, zato ker je treba iz njih napraviti tip ali karakter. Imel je to vlogo znanec M. Še najbolje so v splošnem rešili svoje vloge tu rojeni rojaki, bodisi, da se lag-lje uče, ali pa, da lažje zapopa-dejo smisel vloge.
Ta igra je bila ponovljena za druš. "Pomoč" 17. maja. Udeležba je bila pičla. Pri tem društvu pravimo, da se zbira cvet naše naselbine. Je samostojno. Ima pa svoje križe in težave, kakor druga.
Če bo to priobčeno, bom morda še kaj poslal, če bom videl, da se ne bodo tu preveč jezili na take dopise.
Ivanov.
APEL REPUBLIKE NA NAROD
Vprašanje civilnih in cer-. kvenih pogrebov
Sheboygan, Wis. — Med Slo. venci je še zelo v navadi, da pogreb mora biti cerkven, pa četudi se umrli ni brigal za cerkev. Posebno velja to za nekatere naselbine. V enih je civilni pogreb nekaj nezaslišne-ga, v drugih pa je običaj. V slednjih pokopavajo umrle na nekatoliška pokopališča, kate-
članstvu, glavnemu odboru J. P. Z. S., gl. predsedniku Vic-torju Petku za njegov prijateljski govor, soc. pev. zboru "Naprej" za krasno petje, wesialli-
paČ mojstrske v šaloigrah: o
tem sem se že večkrat prepričala.
Mlado društvo Friendly City bo imelo svojo veselico na Decoration Day v dvorani na
škemu županu Mr. Delbert ^ankliriu> Oddali bodo kot Miilerju za čestitko, ki mi jo je dabile,k »gack 0f gUgar", ki so poslal iz Madisona, najmlajše- ^ dobili v dar od KriW,k Pri-I* mu drus. "Bled" JPZS. za ude- fliilVi,H ist; dan hndn ¿lani ?
PRISPEVKI ZA POKRITJH STROŠKOV PRVOMAJSKE ŠTEV. PROLETARCA
II. isk**. K For«* City, P».î Po 5Oc: Anton Zaitz in Frank (Jerà.el, Anton Draaler 25c; John Kavčič 20c; po 10« : Kranit
ležbo, šerifu Bensonu za poset mladinskega odseka kluba št. 5
mi prijaznost, tamburašem zbo- JSZ izirebali petdolarski zlat^ton Zaitz). Frank Povhe 26c, «kura "Vila", in za cvetlice druš. nik ki bi bil mora| biti jzire-p*j $2.25. št. 3, zboru "Napiej", klubu št. ban na prvomajski proslavi klu-! ^^ l}lt Frftnk llersich
37 JSZ., nadalje družinam Fr. a ni bil radi nezadostnega o k v»nčm" 60ci	branit
m i iT i o i i ir__„„„ Da' ? 1 D11, 1 nezaaostnega Keven Frtink Kuhar Siraon Kavčič,
Mikek, L. Suban, Joe Lrmenc,	¿teviia prodanih srečk. Upam, John slug* in Frank St,mpihar, *ku-
Fr. Zrimšek, Fr. Tamše, Anny	da nam vsi prizadeti oproste ra- paj $3.76 (poslal Frank Uerskh).
Ermenc in cvetličarju Geo.	di te netočnosti. Pridite na ve- Waukegan, m.: Fiank Mihevc $1;
Chamberlainu.	selico društva Friendly City, da Jtoh? JJahnich bbc. Frank Jereb 50c;
f	.	I	IU	I	ul/ lino t ff*J OA / *. 'W. I..
Udeležencem-nečlanom naše se poveselite z mladimi ljudmi JPZS izrekam istotako prisrčno ¿n — morda dobite zlatnik ali zahvalo z željo, da postanejo p» sladkor od društvenih čla-člani našega društva, ziroma nov !—A. P. Krasna. JPZS —John Turek.
Johnstownske vesti
Priredba druš. 'Pioneer"
Dm 13. Maja fr iadal predsodnik ipanelse republike AlcoU Zamora (na «a toj eliki) v mmm* vlado apel na Ipaneko Ijudstvo, v blMi mm tolmaci, da oo bi smeinjav v spanskih moatib, ki bi jih povsrocUi «gredniki, Tooolili TifrrrH eovraaniki novo ¿panija. Prwi aa aodolovenje ia raaume-vonjo Ijudsftva, kor jo to pdini pogoj sa uspesno isknpovaaje nove r^ubliLe is toma« proiloob, ohitomeAoeti m brespravnosti. Rasen Zamore »o sliki clani nsg>ublikansk» viada.
no
aktivni da je veselje. Igramo, v kateri se uče slovenščine, pojemo in plešemo, kot da ima- Učiteljica je Katka Zupančič, mo zlate čase, dasi je med na- kj je fcjia ^¿ena za ta poklic mi prav dovolj mizerije. Vse -y „ormalki v starem kraju. Pri-izgleda, da so se ljudje nave- hodnjo nedeljo (31. maja) bo ličali hraniti (saj zdaj tudi ni jmej0 ¿ruš. Pioneer št. 659 kaj hraniti), ker je marsikdo SNPJ. ob zaključku leta svoje uvidel, da delavec lahko štedi ¿0ie veliko prireditev v dvora-vse življenje, si ne privošči no- nj SNPJ., na katero so vabljeni benega užitka, ne kakega po- ¿i^i kot nečlani. Vstopnina je sebnega luksusa; a ostane na 5qc za osebo. Program, v ka-koncu vseeno siromak. Če ne terem sodeluje mladina in od-zalečti. Sicer pa mora enkrat propade banka, pride depresi- raščeni, se prične ob 3. pop. Na tudi vefne katoličane doseči ja ali stavka in druge podobne plesni zabavi po programu bo spoznanje, da je prava vera v nadloge, ter pomagajo izčrpati jgral j0hn Kochevarjev orke-
c^nM obre" I dovolil! Zdaj misli, da bi ljudje |duši in srcu ne pa na zunaj s krvavo pnštedone „oviiie ali 8ter. _
1,0 Da se izognejo cerkvene. rajSe zatajili vse drugo. kot P^-^^ ^v, JStag sk^no « ^ ^	,
njega se očituje v tvojih delih,	dilo pevsko društvo Bled kon- t^lSilllCa UrCUIlIMVd
ne pa v pobožnih molitvicah,	cert z operetami Rožmarin in Članki, poslani za prvomaj-
Socialisti se bore za dobrobit	Snubači. Priredba je bila prvo- s>ko številko in pozneje, kakor
vseh ljudi. Cerkev pa blago-	vrstno podana in občinstva je tudi drugi spisi, bodo priobče-slavlja tudi krivične in največje Mo toliko, da so mnogi odšli Vani, kakor bo dopuščal pro-
ričnega Černeta k pameti, naj ne naročajo cerkvenih pogre-rih uprave se ne brigajo, če se bov. Kako hitro bo potem vse
di.
mu vplivu, je Forest Cityju,
druš. SNPJ. v1 opustili cerkven pogreb, in Pa., napravilo zato se Čeme lahko tako ob-
svoje pokopališče.
V Sheboyganu je umrl rojak Anton Prisland, doma iz Rečice na Štajerskem. Zapušča soprogo in 5 otrok. Pokopan je bil 12. maja. Njegov pogreb je zelo razburil naselbino radi pora na pokopališču med predstavniki društva SNPJ. in župnikom Čemetom. Fajmošter iz Prešernovega sorodstva je namreč že prej v cerkvi naznanil, da ne bo več toleriral nagrobnih govorov, ki jih imajo zastopniki društev ob krstah svojih pokojnih članov. Černe je diktator v fari. In čemu ne bi bil, če pa ljudstvo vzlic temu sili k njemu7
lastno usaja. Ponekod imajo naši rojaki pri civilnih pogrebih jako lepe obrede. V hiši, kjer leži mrtvec, ima poslovilni govor kak rojak, ki zna lepo povdarjati svoje besede, pevski zbor ali kvartet pa zapoje kako žalostinko. V največ slučajih ni petja, nego le primeren govor v hiši žalosti in ob grobu. Civilen pogreb je lahko ravno ta/ko svečan kakor cerkevn ,težko pa je ljudi prepričati, da pokojnemu prav nič ne pomaga na drugem svetu, pa če tudi bi šel za njegovim pogrebom sam kardinal. Le tisti ljudje naj bi imeli cerkvene pogrebe, ki v življenju na-
izkoriščevalce, zato ker ji plačajo in jo nalagajo z denarjem.
Vi imate moč, da pokažete Černetu, kar mu gre, ne pa, da vas šikanira kakor da smo še vedno v srednjem veku. —
Anton Vicič.
Umrlega Prislanda so spre-iroče, da jih hočejo.
mili v cerkev. Župnik je tekom obreda že v cericvi roban-til, da njegov ukaz ni šala. Če
Ako ne bodo društva poka. zala nekoliko energičnotfti, in sorodniki umrlih malo samopo-
jim bo to zabranil s policijsko silo. Černetu se je zdelo, da se odbor druš. SNPJ. ne bo pokoril, zato je po obredu v cerkvi res pozval policijo. Pogrebci so morali čakati pred cerkvijo pol ure, in šele, ko so opazili lekta fvsaj P. ga n7mogel,"za- na ulici može postave, so vede-to bi storil veliko bolj pamet- čemu 80 čakali. Policaji so •no, če se bi držal svojega, na- »tikali, ne da bi razumeli, za-
ravnega. Če mi bo oprostil ma- :kaJ ** «re• Bili 80 men<dfi P°.d lo šale, bi rekel, da se bi ga tu- vtisom, da so v sprevodu kak-di on naučil, toda moral bi iti nepridapravi, ki motijo po-
bodo skušali govoriti na grobu, ^^ bo edini> ki ,bo ^gj 0prav-
na Gorenjsko, na Bled in tam okoli, kjer se tudi kralj Ale-
greb. Pravijo, da je bil na pokopališče poslan na željo žup-
ksander uči gorenjščine, pa bijnika tudi en detektiv, ki je stal šlo. Toda kralj je kralj, njemu daleč Proč» pripravljen na vsak
ni treba v tovarno, in zato je najbolje, da P. ostane pri svojem dialektu, pa bo tudi v takih vlogah boljše opravil. Sicer pa je Bucek menda Ljubljančan, ne Gorenjec. Kdor "pa jo hoče mahniti po ljubljansko, bi imel še več težav kot z gorenj-ščino.
Gostilničarko Meto je igrala ga. R. Dobra moč na odru. Povedali so mi, da je natakar, čigar vloga zahteva, da mora biti lepo zaljubljen in trezen, na to svojstvo partije pozabil in se menda nekam zašibil ali kaj. Nekje «o mi tudi pravili, ali pa mi je nekdo tolmačil, da bi se
slučaj.
Ko je župnik Černe opravil na pokopališču svoje ceremonije, je stopil k rakvi predsednik društva SNPJ. Fr. Nagode z obredno knjižico, da prebere pogrebni govor SNPJ. v spomin pokojnemu članu. Župnik pa je tedaj ves razpaljen skočil k njemu, ga zgrabil ter mu poteg, nil knjižico iz roke. Ljudje so proti njemu glasno protestirali in ni manjkalo dosti do pretepa. Zena pokojnika pa je stopila zraven in prosila, naj vsi skupaj prestanejo. Zares čuden prizorplakajoča vdova, raztogoten fajmošter, pa člani
ne smelo imeti nič močnega na! dveh društev, ki so smatrali, da
odru, in da bi igralci morali vedeti, da pijača ne daje niti korajže, vlogo pa pokvari. Kako je odgovorjala ga. R. v svoji vlogi drugače, ne bom sodil,
jim ne sme kratiti pravice o-praviti dolžnost za pokojnim članom.
Bilo je mnogo zgražanja radi tega škandala. Vendar pa,
ker nisem kritik in se na igre ne če hočejd ljudje prisiliti noto-
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in
Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTRE2BA	DELO JAMČENO.
Tel« f on i: Canal 7172-7173
1727-1731 W. 21 »t St	Chicago, III.
Ijati obrede na pokopališču, fajmošter Černe. Zmagal je v tem slučaju, in zmagal bo rav. no tako v prihodnje. O enem takem sporu sem enkrat že bral v Proletarcu. Dogodil se je na pokopališču v Elyju. Tudi tam je župnik zahteval, da predstavniki društev SNPJ. ne smejo govoriti.
Čudno, kako morejo ljudje častiti in videti duhovnika v notoričrvem pijancu in surove, žu. Ako ne bi imel Čeme na sebi duhovsikega oblačila, bi ga vsled njegovega načina živ. ljenja ljudje prav nič ne upoštevali nego bi se zgražali nad njim. Duhovniku pa vse odpuste, oziroma se sicer zgražajo, ali mnogi vseeno tišče k njemu.
Farani, ali mislite da je pametno, ker redite takega človeka? Ali veste, kako se pravi takemu stvoru? Vi pa pustite, da vam diktira. Če hočete v nebesa, pomnite, da Černe-tov vpliv pri sv. Petru ni bogzna kaj. Njegov blagoslov pred nebeškimi vrati ne more dosti
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU.
S«jo klub« it. 27 JSZ. so vrlo ▼sok prvi potok ob 7:30 svačor in vsako trot jo nodoljo r mnccu ob 2:30 pop., sojo ionakoga odteka po vsok prvi torok » mosocu ob 7:30 svooor » klubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodru(in>o, «citirajte in pridobivajte novih članov In članic klubu tor novih naročnikov našemu glasilu Prolotarcu. V organizaciji in isobrasbi jo naia moč.
Obletnica uspehov
Zrno do zrma pogača, kamen do kamna palača.
West Allis, Wis. — Resnica je v tem našem pregovoru. V dobrih dveh desetletjih je postala JPZ Sloga gospodarsko ena najstabilnejših slovenskih podpornih organizacij.
Druš. št. 3 JPZ Sloga obhaja letos svojo 21. obletnico. Pripadam mu od začetka in deloval sem v njemu za prospeh organizacije po svojih najboljših močeh. Društvo je praznovalo 21. obletnico, jaz pa svoj 42. rojstni dan. Dne 7. maja se je vršila redna društvena seja v Kraljevi dvorani. Udeležilo se je je do malega vse članstvo. Preskrbel sem ob tej svoji in društveni obletnici malo zabavo ali party.
Velik poset mi je bil v prijetno presenečenje. Zahvalo izrekam
/t
Pristopajte k
slovenski narodni podporni jednoti.
Naročite dnevnik
"PROSVETA"
Stane sa calo loto $6.00, pol lota $3 00.
Ustanavljajt« n»va druitva.
*
Detet članov (ic) je treba ta novo druitvo. Naslov ta liflt in ta tajniitvo le:
2657 S. LAWNDAt.E AVE..
CHICAGO. ILL.
Jack Mesec 15c, ukupaj $2.20 (poslala Anna Mahnich).
Girord, O.: t'o 50c: John Križaj; Leon Leopold m Jona Tancek; po 2oc: Mara Matekovich in Frank J. Preveč; James Kacich lue, skupaj 12.10 (poslal John Tancek).
Tiro Hiltf, Pa.: Albert Vierba 35c; po 2t>c: Jacob äitreii, Louis Cerv, Ja-Chicago, III.— Druš. Pioneer cob Kokelj in Anton Haje; Maitin Parkhill, Pa., 22. maja, 1931. je bržkone prvo društvo S. N. Krasovetz 15c; Valentin Negro iDc,
V Johnstownu smo postali p J t kj vzdržuje šolo za otro-	♦t.bo (po^al i>laitin Kraso-
vetz).
dueboygan, Wis.: Jack Mernhard
$2; John äuban öue; Frances Skrube ¿oc„ a*upaj	(poslal Anton Vi-
čič).
rower Point, O.t Klub it. 9 JSZ,
$1.60.
Chicago, 111. t P euer Bernik $1; Frank ¿avertnik 10c, skupaj $1.10.
No. Tanawanda, N. Y.l Joseph Volk $1.00.
Vi/Newton, Pa.s Joseph Zorko 75c; Bartel Vertačnik 25c, skupaj $1.00 (poslal Joseph Zorko). Kiel, Wis.: John Miklich $1.00. Clairton, Pa.: Mike Cebaiek $1; Joseph bmerkolj 5i>c, skupaj $1.50. Far roll. Pa.: Frank Kramar 80c. Moon Kun, Pa.: Valentin Jager 50c; M. Jerala 25c; skupaj 76c. Clinton, Ind.: Mary Kom 50c. Kock Springs, Wyo.: John Jereb 25c; Anton Jug o v ich 10c, skupaj '¿5c.
Pueblo, Colo.: Frances Pogorelec
25c.
Latroba, Pa.: Vincenc Resni k 25c. Yukon, Pa.: Josepih Kotoich 20c. Cicero, 111.: Joseph Wcrshay 10c. Willatvi, Wis.: Steve Vidmayer 10c.
Superior, Wyo.: Jacob Bergant 10c. Rockingham, Pa.: Marian Zalar
10c.
Skupaj v tem itkatu $25.25. Prejšnji izkaz $116.59, skupaj $141.84.
domov, ker-ni bilo več prosto- stor. Prispevatelje prosimo, da ra v dvorani. Mladi ljudje, ki upoštevajo naše težkoče in naj v operetah skoro vse ne smatrajo, da poslano gradi.
so imeli
vloge, so pokazali, da znajo za- Vo namenoma zadržujemo, peti in igrati prav kot pristni Slovenci. Sophia Bricelj in Anna Potokar sta dovršeno rešili svoji vlogi, ena v Snubačih,; druga v Rožmarinu. John Brezo vec, Louis Rovanšek,, Joe
Culkar; Ignatz Brezovec, Au- vah *a poslance v parlament gust Samec in Adolf Krasna so 80 zmagali po večini socialistič-
vsi dobro odgovarjali svojim nijtagdidatje.	_
vlogam, tako z glasovi, kot z odrugom in simpatičarjem
Napredovanje socialistov v Franciji
Pri raznih dopolnilnih volit-
V BARBERTONU IN OKOLICI.
Sojo khifca it. 232 JSZ. so vrlo vsako drugo nodoljo v mesecu ob 10. dopo4dno v dvoroni društva "Dooso-vina" na 14. oosti. Sodrugi, prihajajte rodno na sayo in pridobivajte
osebami. Ljudje so bili zadovoljni s programom, ki je bil prilično dolg, ker sta nastopila tudi pev. zbor Rodoljub in Srbsko pevsko društvo.
Večer poprej SO vprizorile ¡J^bu 'nov* člano^ da «a ta način "Vdovo Rošlinko" Članice dru- ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Štva Naša sloga, SNPJ. Radi O- Somišljenike vabimo, da M nam pri-mejenega/Časa se te priredbe družijo. Socialistična stranka jo v nisem udeležila, toda slišala	•«*»*» delavska stronko
sem da je izpadla izborno. Naše vesele ženske v Moxhamu so
•
konstruktivnim programom, S kotnim si delavstvo lahko pribori boljša bodočnost in končno oovoboditev is asosdno sušnosti.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA pekarna.
anton f. Žagar,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, 111.
Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte ▼ trgovinah kruh k naše pekarne.
11
Wartin Baretincic & Son
POGREBNI 7AVOD
324 Broad Street Toi. 1475. JOHNSTOWN, fA

VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, 111. j Telefon Canal 4340.	I
SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlico ma piase, svadbe. pogrebe ltd.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini uroda SNPJ m Proletarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.


Wm. B. PUTZ
Cicero's ' " ' Florist
oldest
C*etKce in rene i sa
8134 W. 25TH ST.,
Tel.: Cicero «9. Na demu Cicero 2148.
•lučaje.
CICERO, ILL.
Prva Jugoslovanska restanradja .
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry MiSkovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
So prtporočo Slovonc
v poseg
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN mmd SURGEON «ifice hours at 3724 W. 2tfth Street
Ted. Crawford 2212. 1:30 — 8:30 — 6:30 — fr:80 Daily at Hlavaty'g Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointment*. Residence Tel.: Crawford 8440.
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weat 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, četrtek In petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tei., LAWNDALE 4*72. V FRANCES WILLaRD BOLNIŠNICI od 9. de 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in aobotah._
Anton Zornik
HERMIN1E, PA. Trgovina a močenim blag
Peči in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO«
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III.
Tot. Lawndafe 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni so tiska "Proletarec*
Pravi prijatelj
FENCL'S
RESTAVRACIJA KAVARNA
IN
2609 S. Lawndale Are., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382.
V SLABIH ČASIH JE HRA.
NILNA VLOGA V SIGURNI
BANKI.
Pristna in okusna domača jodiía. Cono smerno. P os treibe tela^	___
11900 BLUE ISLAND AVENUE
KASPAR AMERICAN STATE BANK
CHICAGO, ILLINOIS.

¿' f(" ¡ - ?Mm\F{ >Ai	y- ^
Adam Milkoviči
t WfM|
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
V m pravic« ponatisa is Proistarca pridrftuj« sv tar.
W i\¥lö*i AV t l\Vé<V#Ví é\V AWAi Y é w áW
(Nadaljevanje.)
Madalena je bila na ta napis jako ponosna. Cesto je rekla: "Ali ne vidiš Ramon, kako se blešči moje ime nad mestom? Kakor solnce! Kljub temu, da je uživ ala Španka toliko slave, ni ¡mogla najti srčnega miru. Želela si je nazaj dni, ki jih je preživela v aleji pod molčečimi stražarji, dni, ko je stal pred njo Človek modrih oči, mehkim srcem in jo prosil, naj ga vzljubi. Kaj naj stori? Ali naj hodi po tej poti na katero je nedavno stopila? Da, to bi bilo lepo, toda—pot se bo končala, kmalu se bo končala pred prepadom. Siti jo bodo, ostala bo na cesti, kakor že mnogokrat.
Dnevi so bežali.
Gospod Mover Majolly, ki je bil tekom svojega bivanja v tem mestu posetil že vse mogoče zabave od gledališča tja do Evinega raja, je sklenil, da preden se poda na pot, o-bišče še China varijete. Iskal je pač razvedrila, da bi lažje prenašal udarec usode, ki ga je še vedno občutno skelel na dnu srca.
V varijeteju je šuštelo in se smejalo na stotine ljudi. Gospod Mover se je na ulici se-znamil z neko mlado damo. Da bi bil čas krajši, jo je povabil s seboj. Znala je sladko govoriti in nič manj sladko gledati izpod malega pokrivala. Nestrpinost občinstva je ra-pidno naraščala.
Tedaj se je zavesa razgrnila. Na oder je priplesala trojica baletk, kakor priskakljajo metuljčki na šop cvetja. Gospodu Mooverju se je zresnilo lice. Zdelo se mu je, da je ono srednjo že nekje v življenju srečal. Ines Niktalope se je takrat priklonila in pričela plesati. Mover je izbulil oči: "Kaj sanjam? To je . . . "Zopet se je udobno usedel. "Ne," je trdil sam sebi, "ni ona, toda »lična ji je, popolnoma je slična oni lisici." Tedaj je za-stor padel. Luči so zažarele. Gospod Mover se je oddahnil in plo6kal z ostalimi. Plesalka je stopila pred zastor in se zahvalila za izkazano ji čast. Z obema rokama je metala slaviteljem poljube in se smehljala. V tem trenotku je planil gospod Mover s stola. "Madalena." je strgal že dolgo zadrževano besedo iz grla. Madalena je zresnila obraz. Kdo jo kliče? Ramon? Tedaj je okamenela, skočila za zastor m zbežala. Gospod Mover je hitel proti izhodu. Njegova spremljevalka je začudeno gledala za njim, a uganke rešiti ni znala* Le s težavo se je preril Mover skozi gruče ljudi in stopil na hodnik. V svitu mračne luči je zagledal pred seboj v plašču ovito bitje, ki mu je hitelo nasproti. Trenotek kesneje je Madalena razprostrla roke in zaječala "Mover! Odpusti mi!"
"Madalena!" je jeknil on in padel v njen objem.
Ko se je naslednjega dne potapljalo solnce v morju in se plazil mrak v dolino, sta sedela Madalena in Mover Majolly v aleji. Ob vsaki strani še dokaj široke ceste so stali molčeči kostanji, kakor nemi stražarji. Časih, kadar je vzdihnila dremajoča narava, so se prebudili, pošepetali med seboj in zopet utihnili.
"Želim si nazaj onega življenja, ki ga preživljam sedaj samo še v spominu."
"Tudi jaz," je zašepetal on, "si želim nazaj bitja, ki sem ga ljubil in ga še ljubim — tebe si želim Madalena ..."
"Tu sem, dragi Mover," je razkrilila Španska roke.
"Zlato moje," je zašepetal Mover in jo objel.
Madalena je umolknila. Mover je človek, ki nekaj ima! Ramon je cerkvena miš. Poizkusila bo vse, da ne izpusti svoje sreče, ki jo je po tako dolgem času zopet našla. Isti Čas je gospod Mover v duhu prešteval zlatnike, ki mu jih izplača sam ravnatelj v prazen žep.
"Življenje," je zašepetala črnolaska, "me je vrglo kakor val morja izgubljeno desko, na stransko pot, a misli moje so bile vedno kraj tebe, dragi Mover."
• "Iskal sem te Madalena po širnih gozdovih in planjavah, nikjer ni našlo srce pokoja, sedaj sem te našel . .. ."
"Mover," je zaječala Španka z bolestijo, "pojdiva nazaj ina ono solnčno pot, po kateri sva že nekdaj stopala." Zarila se je s prsti v njegovo obleko in vprašujoče pogledala v njegove oči.
"Nazaj?" je polglasno ponovil Mover in stisnil k sebi drhteče telo. • "Da, nazaj v tisti solnčni kraj, v katerem sva uživala nekdaj to, kar moreva preživljati se. daj le v motnih spominih."
Zaspane stražarje okrog brblajočih zaljub. Ijencev je pogladil rahel vetrič. Kostanji so zašepetali in list se je nagnil k listu, polju>bil rodnega brata in se poslovil. Mover se je spomnil svoje soproge. Zdelo se mu je, da jo skeli vest, ker je uničila toliko ljubezen v njegovem srcu. Videl je pred seboj njen •obraz, bil je bled in izmučen. "Odpusti mi," je prosila, "grešila sem, trpim, reši me!"
"Ne morem Hedy," je odkimal Mover, "pregloboka je moja rana."
"Mover," je vztrepetala Madalena, "kje blodiš?"
"Videl sem svojo ženo," je mrmral on, "prosila me je a jaz ji ne morem odpustiti."'
"Zakaj ne?"
Mover se je znašel v položaju.
"Zato ne, ker ljubim tebe," ji je odvrnil.
"Zlato moje, brez primere," se je vzrado. stila črnolaska, "ti moraš z menoj! Nazaj! Vse boš našel pri meni, kar si more človek želeti na tem svetu."
"In Ramon?"
"Hm, ne boj se. Prebavil bo, kar mu je zapisano v knjigi življenja. Ne ljubim ga več," je nadaljevala, "samo tebe čutim v srcu, ti si moje hrepenenje."
Rahel smehljaj, v temi neviden je splaval Moverju «a lice. Ozrl se je v nebo, v njem so bile prižgane vse luči. "Ne boš me več," si je mislil Mover, "ne boš me pičila kača. Dovolj imam tvojega strupa."
Madalena je sanjala o lepi prihodnjosti. Gospod Mover pa je premišljeval dalje. "Deset tisoč frankov bom spravil v žep, potem bom šel tja v podzemlje, pokazal jim bom denar in se nasmejal. One bodo vrgle svoja telesa *k meni na tla, se valjale po tleh in stegovale roke. Tam v oni živi grobnici bo moje srce pozabilo na vse vn tam prenehalo utripati."	I
"Mover," je vztrepetala Španka v lepih mislih, "povej mi, ali me ljubiš?"
"Brezmejno," je razprostrl roke in vjel njeno telo v svoje roke.
Nad njima je zasepetalo, .noč se je zganila in molčala. Z neba so gledale svetle luči v mrtvo samoto.
Isti čas je Ramon slonel na postelji in blo-dil v težkih mislih. Spomnil se je, kakor že mnogokrat svoje ljubljene matere. Zdelo se mu je, da se vrača domov, a že med potjo sreča mater.
"Povrni se k meni sin, tvoja mati sem, vse ti odpuščam. "Ramon skloni glavo. Spomni se Madalene in prosi mater: "Ne morem mati, zapustiti žene. Ljubim jo preveč . . ." Mati je povesila oči. "Ako ne moreš," je dejala žalostno, "pa pridi vsaj na moj grob. Ko bom ležala v zemlji pridi k meni, odpustila ti bom v grobu."
"Hočem, mati," je bolestno zaječal sin. Mati je položila k njemu roko in dejala: "Ramon, življenje, to je bolečina, gorje mu, komur je usojeno živeti. V vsakem cvetu, ki se ti smeje v življenju, je skrit trn, za oči neviden, za srce ranljiv."
Po stopnicah so se zaČuli trdi koraki. Ramon je dvignil glavo, mati je bila že daleč, klonila je glavo in je ihtela. Za njo se je vlekla dolga, temna proga, steza je bila iz solz narejena.
"Z Bogom mati," je jeknil glasno Ramon, ko so se odprla vrata.
"S kom brbljaš?" ga je pozdravila na pragu Madalena.
"Videl sem mater, Madalena," je pol otožno izustil Ramon in stopil Madaleni nasproti.
"Prokleta naj bo," je surovo vrgla Španka ročno torbico po mizi. "Ha-ha", se je nasmejala z ironijo v očeh. "Ali si že čul brbljati mene o svoji materi? Nikdar. Ako bi prišla sedaj le k meni, odženem jo, — beži vrag stari, bi ji rekla in jaz vem, da bi učinkovalo."
"Madalena," sklene Ramon proseče svoje roke, "ne zaničuj moje matere, ako sovražiš svojo, pusti vsaj mojo živeti."
"Dosti o tem," vrže ona ošabno klobuček po postelji. "Kje imaš denar?"
"Danes »nisem prejel Madalena,' odvrne Ramon in obvisi z očmi v razkačeni plesalki.
"Tako? Ali ni tvoja dolžnost, skrbeti zame? Kaj si ti človek?"
"Madalena," je skušal zadnjikrat podreti vanjo, "Madalena, kje imaš srce?"
"Srce? Hm, nekdo ga je odkupil."
"O Bog!" Samo to je rekel, stisnil pesti proti stropu in stopil čez prag.
"Bacek !" je skočila Madalena za njim. "Saj ga nisem prodala, glej, tu ga imam. "Pritegnila je užaljenega moža k sebi in napela prsi. "Prisluhni, kako tolče."
"Da ti povem," se je pol v jezi, pol v šali zavrtel on na peti, "jaz te ne razumem. Tvoja duša je zame gvordijski vozel."
"Ne filozofiraj," ga je privila ona. "Postal bi smešen."
"Cuješ?" je vztrepetal on.
"Podoknica?"
Madalena je odprla okno in prisluhnila. Pod oknom je nekdo udarjal akorde na gita-ro, drugi pa so komaj slišno peli.
"Povabim jih ... "
"Nikari Madalena!" • "Zapomni si, ti si manager!" je požugala brez oklevanja in stopila proti oknu. "Samo manager!" je še dostavila. "Sedel boš v kotu in mi na primer urejal kovčeg!"
Madalena je privila luč tudi v sosednji sou bi, posadila svojega managerja v kot in pol v šali postavila predenj svoj potni kovčeg. "Tako," je rekla, "uredite mi ... "
(Nadaljevanje.)

IIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZABAVO
Nepolitični, osesorte politični
in drugi usakoiaki Slovenci
Razlega Dragomir Luč.
(Nadaljevanje.)
Ameriški Slovenci se torej delimo v dobre in hudobne. Med ¡zveličanimi so pristaši liberalno narodne stranke, katerih je 51 odstotkov, na strani pokvar-
vagonov in sodov bi bilo treba, ko prirejali poslovilne koncerte da bi odpeljali gnojnico, ki je
bila zlita v tistih vročih dneh samo na Etbina Kristana? Naj mi Rado Samov nikar ne zameri, ako ga vprašam, kdo so bili tisti, ki so vihteli golido? Na-
in napisali krasne članke Banovcu!
poslovilne
centa. Drugače pa je naroden, patriotičen in vse tako, karkor se spodobi zanj In za list, kakršnega se bi lahko prištelo med liberalno-narodna glasila.
Urednika obeh teh listov bi torej morala imeti po Radovem tolmačenju srce za vse Slovence, potemtakem Lojze tudi za
jenosti in pogubljenja pa socia- padali so ga tako vztrajno, da listi in klerikalci. Božji mlini je čudno, ker ga niso ugonobili so to stvar čudno zmleli, če je in duševno ubili. Izdaja, pro-Rado Samov v pravem, ker so daja in spet izdaja in prodaja, zmetali skupaj pristaše dveh, se je čulo iz golid. Ne gre se
struj, ki po svojih nazorih tišče daleč narazen.
Rado misli pravzaprav takole: socialisti in klerikalci zmerjate, vihtite golido gnojnice in naokrog, jo izlivate po glavah liberalno Tudi socialisti eo ljudje, narodnih Slovencev. Ti poslednji pa so kakor kaka verska
tu radi vprašanja pravilnosti ali nepravilnosti njegove taktike v tistih časih, nego vprašanje je golida in pa kdo je mahal z njo
ki
imajo srce za vse Slovence; vr-hutega pa je tako veliko, da ga sekta: silno pohlevni in ne vra- še mnogo ostane za ostale Jugo-čajo z batinami ,ker imajo srce slovane, Nemce, Ruse, Francoza vse Slovence. So neskon-j ze itd. Toda n.ti Kristus ni čno usmiljeni in blagi. Skoda, mogel vse ljudi prepričati z le-Ker niso živeli že v Mojzesovih pimi \ zgledi, pridigami ter ču-časiih v 'njegovih šotorih. Bi deži, zato je Bog pošiljal na imel veliko manj trubla z zla-nepoboljšljive in pri tem tudi na „im teletom in plošč z desetimi božjimi zapovedmi bi mu ne bilo treba treščiti ob skalo. (Če jih ni treščil, pomeni to le, da zgodb sv. pisma ne razumem zadosti, a strankarskega razmerja med ameriškimi Slovenci io v ničemur ne spremeni.)
Zdaj prisedi.
pravične vse ;3orte šibe božje: strelo, točo, viharje, povodnji, kugo, potrese, lakoto itd. Četudi ajzenponarski socializem ni tako mil in blag kakor božja -previdnost in neskončna u-smiljenost, bi takih kazni na ljudi nikdar ne poslal in ne ver-pa, dragi moj Rado,'jame vanje. Torej ima vzlic Tudi dr. Kern je bla- ajzenponarstvu za človeštvo ču-
V Chicagu je skupina roja- Vatrota in Vatro za Lojzeta, kov ustanovila list, kateremu i Ali, bogpomagaj, če se skrega-pravi "Svoboda". Mnogim, ki ta in bereš editoriale v njunih so kaj storili in dali zanj, je listih, vidiš, da vihtita golido. danes žal. Ampak kar je pri- Niti ni bilo prav, da je Rado stašev filozofije liber-pese, Samov izpustil iz "Enakoprav-vztrajajo, misleč, da se čudeži nostne" tovaršije milwauški še vedno gode, in da bo začela "Obzor". Rado Staut je liberal-reka Mississippi tečfv Lake Mi- no naroden človek prav kaikor chigan. Tisti list je definiran Rado Samov. In "Obzor" je u-za liberalno in narodno glasilo, rejevan bržkone še bolj na-Enakega mnenja mora biti vse- rodno kakor "Enakopravnost'', kakor tudi dr. Kern, drugače ne Kakor vsi drugi liberalno-na-bi bil kupil delnic ¿adruge inc. rodni Slovenci,ima tudi urednik Ali—nekaj je pri tem narobe, "Obzora" srce za vse Slovence kajti Rado Samov ga je iz se- razen za Spartaka, ki pa itak ni «nama liberalno-narodnih glasil Slovenec, neg'. Štajerec ali ne-zelo zelo previdno izpustil. Go- kaj sličnega. tovo mu «ni skrito, da od kar je Ko smo se takole pomenili, u-ob list liberalno narodni in na pam, da sem onim, ki se jih ti-vse druge načine narodni Zvon- če, osvežil spomin in da sedaj ko Novak, ga med Slovenci še vedo, da liberalno-narodni Sloni bilo časopisa, v čigar kolo- venci niso bili vedno tako lju-nah se bi pretakalo toliko gnoj- beznjivi, dobrohotn* in blagi,
niče in pArilo toliko gnoja, kakor baš v tem listu ,na katerega je posebno dr. Kern vsled
kot zatrjuje Rado.
Kar se tiče "Enakopravnosti", jo Samov ne hvali po krivem.
svojega prijateljstva do njego- 2*1 le, da ni nikdar postala to-vega urednika polagal toliko narodna, da bi se spustila v nade. Ne mislim s Jtem žaliti borbo za vse Slovence, ki si nikogar, niti komu česa očita- služijo kruh z delom v tovarni,
gohotno povabljen k mizi. Se teče srce. bomo pomenili le o golidi, ne z Zadnjič sem bral v "Enako-golido. Da, saj res, tudi Louis pravnosti" lep poslovilni članek Iruger naj prisede! On spada 0 Svetozarju Banovcu: kako nedvomno k liberalno-narodni je bil dobrodošel, kako ga zdaj stranki, kot vsi, ki ne morejo pri odhodu pozdravljamo, kako biti fanatiki, ki ne napadajo, ki %mo ga bili veseli itd. Pa se mi ne blatijo m ki imajo srce za je v tistem kotičku glave, kjer vse Slovence.	jimam koščke spomina, zabli-
Imam zelo slab spomin, ali snilo, da sem prav v tem listu
nekaj mi ga je, hvala bogu, vendar ostalo v glavi. In tako se spominjam, in Louis Truger se spominja, in uredniki Glasa Naroda se spominjajo, in Ivan Možina se spominja, pa Rudi Trošt, Frank Sakser, Lojze Pire in še mnogi drugi liberalno narodni Slovenci, ki ne morejo prav nikogar napadati,ker imajo srce za vse Slovence, kako je nekdo vihtel polne čebre gnojnice v slovenski ameriški javnosti v dobi med vojno, ko smo premikali meje, metali vlade in počeli še marsikaj drugega velikega ob tistih čebrih. Ali 3te že kdaj izračunali, koliko
m v vseh drugih liberalno narodnih in klerikalno narodnih listih videl jerimijado "Člankov proti temu Banovcu, ker je prinesel ploščo pohujšanja v dolino šentflorjansko... En sam li-beralno-narodni list, ali na kakršenkoli način je pač naroden, je bil izjema: namreč Stautov 'Obzor'. Pa bi ga najbrž tudi ta preklel vsled silnega pohujšanja, ki se je pritrkljalo na plošči, če bi ne bilo med njima prijateljskih vezi. In glej — čudo — (prosim, ne zamerite, če plagiram), le socialisti se niso pohujšali in zo rešili situacijo, da so potem v metropoli lah-
ti. Imam le dober namen prepričati Rado Samova, da se je zelo *notil v svojem tolmačenju golid*», funptizma in takih reči.
Rado smatra "Enakopravnost" za glavno-liberalno narodno glasilo; za tovariše ji daje le še Glas Naroda ter Novo Dobo. Ponovno povdarjam, da je čudno, kako je mogel tako prezreti list čikaške inc., ki je bil ustanovljen z namenom, da nadomesti "E." kit glavno li-beralno-narodno glasilo in tudi kot glasilo SSPZ. '> AV ga morda smatra za socialističen list? To je nemogoče, ker Rado vzlic svojim pomotam in zmotam trezno piše. Torej, sram ga je, pa je zatajil Svobodo inc.
Kaj je Ameriška Domovina? Janez Jerič jo ne priznava za klerikalen list, in Rado Samov jo ne prišteva k liberalno-na-rodnim. Kam naj se Lojze vendar zateče, kadar mu bo dolgčas? K socialistom ne pride, ker je v politiki že orientiran pri demokratih in se bori za pivo, ki ima več kot pol pro-
oris attornments
Appeal on Slovene Youth in Milwaukee
Again we call to the Slovene Youth of Milwaukee to join our English Division of branch No. 37 JSF. Here is an opportunity to atuuy Socialism from its very beginning. The first inportant subject of our educational program is economics. We deem it necessary t,hat economics should be studied and understood before entering the practical field of Socialism, through *uch subjects at our educational meetings we hope to develope speakers, leaders, good followers and agitators for the Socialist Party. Youth which will in time fill uhe ranks of our older comrades must prepare themselves along these lines. „
We have a better opportunity to study, to have discussions and educational meetings on Socialism than our elder comrades (had when they first joined khe Socialist ranks. Therefore, do not pass up this chance but come to our next meeting and join in the struggle of Che workingmen for real Justice and brotherhood.
Our meetings are held at the S. S. Turner Hall, down stairs, at 8 P. M. every second and last Friday of (the month. We have also organized a soft ball baseball team which la represented in the YPSL. We have won three games and lost none and are in first place in this league. All players and baseball fans, including members, should attend regularly all of our meetings so as not to miss any of the discussions and activities that take place.
The Milwaukee county officials recently opened a $64,(i00 public owned road house in Brown Deer Park, it will be available for bridge games, luncheons and dancing. Picnic grounds and a golf course have also been developed. Steps toward Socialism have been made without the knowledge of many people. We have public schools, roads, libraries, parks and now a county owned road house.
We're getting there slow, ,but sure. •
Daily I read in the newspapers of someone iitiat has died of his own hand—suicide. The majority of these suicides are caused by people being discouraged and give up in what they believe is the hopeless struggle of life. Millions of people are unemploy. ,ed, thus increasing poverty, vice, robberies, dishonesty, suicides and divorces. Statistics show that one out of every six marriages ends in the divorce courts. Statisticians claim Oiat the cause for the majority of th*«se divorces are the financial diff-culties which rise in the home. All this is happening while wealth continues to flow into vaults of a feto. Land of plenty, land of democracy, equality, Justice? Bah! When the unemployed will be taken care and when the worker can have a decent living which he rightfully earns instead of just existing, then I might change my mind.
I	♦
Those persons who are always harping with remarks "What does a Socialist do when he gets into office'' need only look up the congressional record of our Socialist representatives In Madison and Harrisburg, state
legislatures of Wisconsin and Pennsylvania. The Socialists have introduced and fought for many bills favorable to labor in both of these chambers. It is about time that these knockers put on their Hlhinking caps and arrive to the conclusion that the hope of the laboring class lies only in electing a Socialist majority to 'government posts. This would enable | the passage of labor bills without I being hampered or thrown into the waste basket. A majority representation in our legislative bodies is needed for the laboring class and can only be truly and honestly represented through the Socialist Party.
Tony Kamnikar Jr., Milwaukee,
Wis.
Socialist Open Forum
Profeeoor Harry F. Gideonse, of the department of Political Economy of the University of Chicago will q>eak for the Socialist Open Forum of the 6th C. D. Branch. His subject is "America's Economic Foreign Policy". Dr. Gideonse has the rare gift of making suah apparently intricate subjects as economics as delightful and fascinating as a detective rtory. His talks on Current Event« on the radio has brought him thousands of applause cards. His analysis were always scientific, liberal, and courageous.
The meeting will be held on Thuraday June 4th 8:30 P. M. at 2653 Washington Blvd. Admission free to all.
The forum is now planning to hold open forum meetings during the summer months in one of the city parks.
pisarni ali kjerkoli. Storila bi za narod v tem slučaju lahko več kakor more storiti sedaj, in njen sedanji urednik bi si lahko prav tako ustvaril karijero kot prepričan socialist, kakor si jo bo s politiziranjem v repabli-kanski stranki. Jaz ne spadam k tisti stranki, o kateri pravi Rado, da ima 51 odstotkov a-meriških Slovencev. Niti ne smatram, da je tako narodna, dalekovidna in dobrosrčna, kakor domneva Rado. Jaz sem namreč do dna prepričan, da je naj bul j nar.idna tista stranka, ki čuti z narodom, ki se bori za njegove življenske interese, ne samo za njegov jezik. "Libe-ralno-naroden" človek je <npr. lahko monarhist, plačan kon-zulski tiholazec, republikanec, demokrat, politični inešetar itd. Socialistično naroden človek pa mora imeti prepričanje, biti mora borec za delavčeve človeške pravice, ne samo za njegov materin jezik. Obsojati mora krivice otvorjeno, postaviti se mora sovražnikom, ki črpajo narod, da si kupičijo bogastva, v braai, ne pa se cmeriti s frazami o prelepi naši govorici, krasni naši pesmi in čudoviti lepoti naših gora, jezer in rek. Liberalno-naroden" človek lah- , ko brez sramu telegrafira kralju v Beograd svojo globoko podaniško udanost. Socialist pa hlapčevstvo pobija, ker se mu gnusi, in ker degradira človeka. Socialisti so ljudski borci, zato so v resnici le socialisti edini narodni ljudje med ameriškimi Slovenci.
(Dalje prihodnjič.)
Zanimiv del "Prolatarca" so dopisi. Pristopita ▼ krog naših dopisnikov lar »otrudnikoT tudi ?L
WWWWWWWWWWWWWWWWW WW WWWWWWW
(I
\ "New Leader*' jj
h
ancUiki »ocialiaticni todnik. X
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.
Najboljše urejevan angleiki socialistični list t Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino tanj sprejema "ProlKarec" i »i»» »♦♦»♦•»»»•»♦♦•>«•♦•»♦■»«
..................
Dr. Andrew Furlan j
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden A v«.
(Ofden Bank Bldf.)
Uradne ure: Od 9. do 12 dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. svečer. Ob sredah od t. do 12. dop., in od 6. do 9. ivečer. Tel. Crawford 2S93.


Poučne in znanstvene ♦ knjige.
Romani, povesti, črtice in opisi-
KNJIGARNA "PROLETARCA
3639 West 26th Street, Chicago, III.
Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige
socialne in znanstvene vsebine.
2.00
5.00
.45
1.50
1.25
.40
.40
2.50
.50
.45
.65
.75
1.10
.50
.20
.65
50
.45
.65
.45
.25
.25 .50 .65
.90
.50
Album slovenskih književnikov,
(uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in slike slov. knjiievnikov od Trubsrja dalje. Fina vezba ...................$6.00
Aas Karenina, (L. N. Tolstoj), román y dveh delih, fina
verba -------------------------------
Bacili in bacilks, (Damir Fei-
gel), humoreske, broi.......
Bedskova ispoved, (Strind-
berg), broi. $1, vei.......
B«! is lama, (Ruski pisatelji),
broá. 75c vezana...............
Boy, (L. Goloma) roman, ve-
zan ___________________....------.--------
Božična p«i«m v prosi, (Charlee Dickens), broi.................
Bom, (F. B. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani vez....................................
Bala a oči—Mali junak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broi..... Bilka, (Marija Kmet), poveeti
in črtice, broi. —.............
Brom sarja, (Milan Pugelj),
broi. ...................................
Cerkvene miži (L. Calco), povest iz sedajnosti, broi.........
Cankarjev sbomik spomin Ivana Cankarja, vez--------------
četrtek, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, vez. ..—.. Cvetke, (Majar H.), iopek pravljic za stare in mlade, broi. Črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice broi. -------
Daj nam danes nai vsakdanji kruk (A. Cerkvenik), povest,
broi. __________________________________
Decameron, (Giovanni Boccaccio), I. del broi.- $1.50, vez. 2.00
II.	del. broi. $1.50, vez------ 2.00
III.	de4 broi. $1.50, vez...... 2.00
Deteljica, ali iivljenje treh
kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler),
broi. .................................
Dekle Elisa, (Ed. de Concourt),
roman, vez. —.................
Domače živali, (Damir Feigel
vez.................................
Deveti januar, (M. Gorki), Črtica iz ruske revolucije, broi. Don Corea, (G. Keller), roman,
broi. -------------------------------
Dva slike, (Ks. Meiko) broi. Drobiž, (Fr. Milčinski), vez..... Dvonožec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami, vez.________________
Elisabeta, hči sibirskega jetnika, broi. -----------------
Filozofska sgodba, (Alojz Jira-
sek), vez.__________________
Francka in drugo, (E. Kristan),
broi -----------------------------
Glad, (Knut Hamsun) roman,
broi. ____________________________
Gad j« gnezdo, (VL Levstik),
broi. 75c, vez. ________l___________
Golem, (G. Meyring), roman
broi. 50c, vez. ____________
Gospod Fridolin Žolna In njegova družina, (Fr. Milčinski, vez.__________________
Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi... Hadži Murat (L. N. Tolstoj),
roman, broi.........................
Heptameron, (Marg. Valoiska),
povesti, broi. ------------------
Hči papeža, (H. Sheff), zgodovinski roman, broi. -----------
Humoreske, groteske in satire, (VL Azov in Teffi), broi...» Idi jot, (F. M. Dostojevski), I., II., III. in IV. zv. broi. © 80c, vez. (g)
Vsi fttirje broürani $3.00, vez. $4.00. Igralec, (F. M. Dostojevski), Iz spominov mladeniča, roman,
broi. ___________________________
Izgubljeni svet, (Conan Doyle),
roman, broi.---------------
Is modernega sveta, (F. S. Fin-
igar), roman, vez. -------------
Is naiih krajev, (Zofka Kve-
der), povesti ,vez................
Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez............................—
Jeromkin krog, (A. Koievni-kov), povest za mladino s slika, broi. _______________________
Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski roman, broi. 75c,
vez. .......................................
Jubilejni sbornik Onta Zupančiča, vez................................. 1.50
Junak našega časa, (M. J. Ler-
montov), povest broi.........
Jari junaki, (Rado M urnik),
humoreske, vez...................
Jurica Agičeva, (Ks. Šandor-
Gjalski), broi. 50c, vez------|
Kmečki punt, (A. Šenoa), zgodovinska povest iz upora
slov. kmetov ve«................. 1.00
Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanee) zgodovinski roman,
broi..................................... .75
Kuhinja pri kraljici gosji noži-ci„ (Anatole France), broi.
75c ,vez............................— 1.00
Konfesije literata, (J. S. Machar), zbirka spisov, vez......65
Kaaski, (L. N. Tolstoj), kavka-
ika povest broi......................75
Kraljevi vites, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v
dveh delih, broi................. 1.50
Knes Serebernjani, (A. K. Tolstoj), roman iz časov Ivana
Groznega, broi............— 1.60,
stoj, roman broi. —-------- .60
Ljudske povesti, (Franc Jak-
iič), L ni...........................75
Ljudske pripovedke, (L. N. Tolstoj), broa. Jt¿...................... .76
La Boheme, (Henry Murger).
roman, broi......................... 1.00
Leteče sence, (S. H. V ajan-
ski), roman, broi. ..__-J».......60
Lovski spomin, (Vladimir Ka-
pus, broi.-----------— .76
.35
.85
1.00
.75
.85
.75
.50
.40 .75
.60
_________ 1.10
.76
.85
1.60
.85 .75
.46
1.00
.75
.80
.76
.85
.80
«40
.75
.76
.50
.75
.76
----1.50
1.25
.40
1.00
Milan in Milena. (Ivan Cankar), ljubezenska pravljica, brué_________________________ .80
Marjetica, (Anton Koder), idila,
broi...............-................... .66
Moderna knjižnica. 1. zv. vse* buje Črtice in novele (Milan
Pugelj), broi. ------------------- .H
Moje življenje, (Ivan Cankar),
vez________________________________
Momenti, iz spisov A. P. Ce-hova, (Ivan Prijatelj),
broi. 85c, vez...................1.25
Morski vrag. (Jack London),
vez........................................
Mož s brazgotino in druge novele, (Jack London), broi. _
Mukoborci, (Fr. Milčinski), čr-
tiče, vez................................
Mlada ljubesen, (Alojz Kraigher), roman, vez. Miljouar bres denarja, (C. P.
Oppenheim) vez................
Medvladje, (Joie Pahor), socialen roman, broi..................
Na Bledu, (ltado M urnik), povest vez.................................
Na krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivietra slovenskega planinskega polka, vez. Naša vas, (Anton Novačan),
broi. 75c, vez. ...............
Na krivik potik, (Žaljski),
broi. .................................
Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik
desetnije, vez. ____________________
Obiski pri slovenskik pisateljih in umetnikik, (Izidor Cankar, vez.............................
Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi. ______________________
Občinsko dete, (Branhlay Nu-iič), roman dojenčka, broi. Ob 50-letnici dr. Janesa Ev.
Kreka, broi. .........................
Oglenica, (Fr. Zakrajiek), povest, broi. ..........................
Patri«, (H. Federer), povest iz
irske junaške dobe, broi____
Pertinčarjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest.
broi. 7Gc, vez.....................
Plat svona, (Leonid Andrejev),
novele, vez__________________________
Povest • sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L.
N. Tolstoju, vez...............
Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (Damir Fei-
gel), humoreske, broi. _______
Pol litra vipavca, (Damir Fei-
gel), vez---------------------------
P ing vinski otok, (Anatole
France), vez_______________
Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljico, (Cvetko Golar),
broi. .......-__________________________
Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pasti in sanke, (L. S. Orel), kriminalen roman, broi— Pikova dama, (A. S. Puikin),
povest, broi....................—
Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del $3.25, U. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani 6.00 Poveetice, ( Rabindranath Tago-
re), broi. ---------------------------
Polom, (Emile Zola), roman iz francosko nemike vojne 1870-71, 549 strani, broi. $1.50,
vez. -.................................
Podobe is sanj, (Ivan Cankar),
vez. __________________________________
Požig al ec, (K. S.), broi. -------
Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. ----------
Roman trak src, (Jack London),
vez. .............—---------------------
Razne povesti, broi. --------------
Rim, (J. S. Machar), broi.
$1.00, vez................
Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi. ---------
Samoeilnik, (Anton Novačan),
deset povesti, broi.............
Sanin, (H. Arcibaiev), vez.....
Selo Stopančikovo in njegovi probivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roman broi.............................
Spomini Krištof ovega Pepčka, (Joseph Suchy), lično vez. Srce, (Ivan Albrecht) novele,
vez.............................«..........
Slika Doriana Graya (Oscar
Wilde), roman, broi..........90
Svetobor, (P. Bohinjec), povest iz konca 11. stoletja,
broi........"......................-.......
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi.................
Sosedje in druge novele (A. P.
Čehov), broi........................
Sisto e Šesto, ( Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broi. Srce, ( Amicis-Miklavčičeva),
k vzgoji mladine, vez....... 1.50
Spomini na Prešerna, (Emesti na Jeloviek ), broi............75
Srečolovec (H. Majar), povest,
Samosilnik, (Anton Novačan),
10 povesti, broi...................
Staroindijske pripovedke, (JOS.
Suchy), s slikami, broi.........
Spoved, (L. N. Tolstoj), broi. Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev),
broi.....................................
Tarsan sin opice (Edgar R.
Burrough), broi. 76c, vez. Tarsan in svet, (Edgar R. Burrough), vez. -----------------—
Tarsanove živali, (Edgar R.
Burrough), broi. 76c, vez. Tarzanov sin, (Edgar R. Burrough), vez......................... 1.00
Tarzanova mladost v džungli,
(Edgar R. Burrough), vez. 1.00 (Vseh 5 knjig $4.50.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 76c, vez. .................................. 100
.75
.76
.40
2.60
1.00
.50
1.25
1.25
1.00
.25
.40
.40
1.25
.45
.50 .50
.75
.50
1.00
.40 .75
.40
.40
.40
2.00
.75 .25 .50
.75
1.30 .50
... 1.50
.76
.85 1.50
1.25
.80
.50
.50
.76
.60
.35
Tri povesti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi___________________________40
Tri povesti, (G. Flaubert),
broi...................................... .66
Tik se fronte, <l>*mtr Feigel),
vez. .................................... .76
Udovica, (L E. Tpmic), povest,
broi. 50c, vez.....................
Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez. ........
V	Ameriko in po Ameriki, (A.
Kristan), broi....................
Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman y dveh
delih, broi. $2.00, vez. _______
Vites is rdeče hiše, (A. Dumas), roman iz časov francoske revolucije, broi. 75c, vez. Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der), vez.............................
V	noči in ledu, (F. Nansen),
potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broi. 1.00
V	oklopnjaku okoli sveta, (R.
Kraft), y dveh delih, broi. 1.50
V	robstvu, (Ivan Matičič),
roman tuge in boli, vez. ...
V	sablodah, (France Bevk),
roman, broi. __________________
Zadnja pot kapitana Scotta. (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije ns severni tečaj, broi. __________
Zadnja kmečka vojska (A. Šenoa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez_________________________ 1.25
Zadnji val, (Ivo Sorti), roman,
broi. .........................
Zločin in kasen, (F. M. Dostojevski), roman y dveh delih, vez. __________________..__________
Zapiski iS mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez........................
Za miljoni, (A. K. Green) roman, broi.............................
Želesna peta, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broi______________________________
Zmote in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi. Za srečo, (Fr. Malograjski),
povest, broi.........................
Zvonar jeva hči, (Miller-Ster-
žaj) povest, broi................
Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, vez......:............
Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman,
broi. ______________________________:
Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let,
681 strani, vez, .____________________
Zlatarjevo slato, (Avgust Šenoa), zgodovinska povest
iz 16. stoletja, broi._________
Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. Wells), broi. __________
Zgodbe is doline šentflorjanske,
(Ivan Cankar, broi............
Zabavna knjižnica, vaebina: Zločin in madei, Mojster Roba, in Mladih zanikarneiev
lastni iivotopis, vez.............
Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, broi. ...........................
Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi......................
Zbrani spisi. Val. Vodnika, broi. ..................................
... 1.00
2.25
.... 2.25
.66
1.00
.40
.40
.50
.85
.36
3.25
.75
.35
1.00
.85
.45
.50
.35
.85
.75
.35 .40
.60
1.00
1.00
1.00
SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi:
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ............... 2.00
II.	zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana ________________ 2.00
III.	zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................ 2.00
IV.	zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. 2.00
V.	zvezek: Kralj na Betajno-
vi, Na klancu in Črtice, ' vezana ................................ 2.00
VI.	zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novl.iana in Hiia Marije pomočnice, vezana .................................. 2.00
VII.	zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................2.00
VIII.	zvezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana 2.00
IX.	zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Obcrhollabrunn, vezana ................................ 2.00
Levstik Fran: Zbrani spisi za
mladino, vez. _____________________ 1.25
Maselj Fran-Podlimbarskit Zbrani spisi, fina vezba.
I.	zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damian broi. $1.60 vez..... 2.00
II.	zvezek: Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero in Perica ter črtice,
broi. $1.60, vez.................... 2.00
Oba skupaj, broi. $2.75, vez 3.76 Pregelj Ivan, zbrani spisi:
I.	zvezek. Štefan Golja in njegovi. Tolminske novele, broi. $1.35, fina vezba .... 1.75
II.	zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi, broi. $1.85, fina vezba .......................... 1.75
IV. zvezek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere
sveta noč vez. ______________...... 1.75
Tavčar Ivam Zbrani spisi.
III.	zvezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kuzov- -ci„ Vita vitae medse, Janez Solnce, broi. $2.10, vezsns ........................... 2.50
1. zv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske bajke stare in
nove .................................... 2.00
U. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ............................ 2.00
III.	zv.. Bajke in povesti________ 2.00
IV.	zv.: Bajke in povesti______2.00
V.	zv. lzprehod v Belo Krajino ...................................... 2.00
Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba):
1. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, opomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen ...................................... 1.50
H.	zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ienitev in Grad Rojinje .................... 1.60
III.	zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat................. 1.60
IV.	zvezek: Golida, Hči mest- ► nega sodnika, Nemiki val-
... pet, Dva Brata, Božidar
--..Tirtelj, Kozlovska sodba y Viinji gori črta iz iivlje-» nja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin___________2.00
V.	zvezek: Lipe, Pipa tobaka. Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-buch, Bela ruta, Bel denar Na Kolp^kem ustju in Doktor Zol .-r, .......................— 2.50
Kersnik Janko. Zbrani spisi,
broširani
I.	zvezek: Agitator ................75
II.	zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...............-........85
III.	zvezek: Uoilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ................................. 1.25
IV.	zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreke, Povesti za ljudstvo ----------- 1.25
V.	zvezek: Pesmi, Berite no-ivce Kritkke, Komentar .... 1.50
VI.	zvezek: Njegovo delo in doba, 1. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik 2.50
Othello ( Wm. vezana
vezana
Shakespeare),
IV.	zvezek Grajski pisar,
4000, V Zali, Izgubljeni
Bog in Pomlad, vez......... 2.60 Očiščenje (Angelo Cerkvenik),
V.	zvezek. Izza kongresa........ 2.60 j tragedija v iestih scenah ....
VI.	zvezek: Cvetje y jeseni in -Romantične duše (Ivan 2an-Visoiaa kronika .............. 2.60 kar), drama v treh dejanjih,
Trdina Janesi Zbrani spisi, fina ~ vezba, vsebina i
Sen Kreeae noč» (Wm. Shakespeare), vezana ..................
Umetnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 75c., vezana _______________________________
.75
.60
.85
.75
1.00
PESMI IN POEZIJE.
Akropolis in piramide, (Ant A-ikerc), poetični sprehodi po
Orientu, fina vezba------------- 1.25
Atila v Emoni in Romanca,
(Ant Aikerc), broi. -----------50
Balade in romance in Stara
pravda, broi. —------------------- .60
Jadranski biseri, (Ant. Aikerc),
fina vezba ---------
Job in Psalm 118, (S. Grego»
čii),' vez.------------------------
Junaki, epske pesnitve, (Ant
Aikerc), fina vezba Moderna francoska lirika, (Ante
Debeljak), vez. ................—
Mučeniki. slika iz naie protire-formacije, (Ant. Aikerc), fina vezba --------------------------
Mlada pota, (Oton Zupančič),
Poezije, (S. Gregorčič), I. zvezek,, vez. ......
Poezije (S. Gregorčič), II. zvezek, vez............
Poezije, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format
vez. _____________
Poezije, (Dragotin Kette), vez. 1.10
Poezije, (Fr. Levstik), vez........80
Pesmi življenja, (Fr. Albrecht),
Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Glaser),
broi....... .........
Primož Trubar, (Ant Aikerc), zgodovinska epska pesnitev,
vez.......................................
Solnce in sence, (Ante Debeljak, broi.............................. .50
Slutnje, (Ivan Albrecht), broi. .45 Šleske pesmi, (P. Bezruč), vez. .50 P lam teči okovi, (Mile Klopčič),
broi. 35c, vez..........................50
Pesmice is prtrode, (VI. Kapus),
broi...................................... .45
Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, (Cvetko
Golar), broi. 90c. vez......... 1.25
V sarje Vidove, (Oton Zupan-
vez...........................................75
Svojamu narodu (Val. Vodnik),
brci........................................
Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 60c,
vez.....................................
čič), pesnitve, btroi. —.............
____________ 1.25
.75
______ 1.26
.75
1.26
.40
.......60
_________ 1.25
_______ 1.50
.60 .75
_____ .85
.65
.25
1.10 .40
IGRE.
Anfisa, (Leonid Andrejev),
broiirana .............................60
Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ...........-........76
Čarlijeva ienitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ialo-
igri enodejanke, broi..........26
Golgota (M. Krlež), drama y
treh dejanjih .................... .60
Gospa s morja (Henrik Ibaen),
igra v petih dejanjih, broi.....60
Strup is Judeje, (J. S. Machar), Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in
epilogom .................................25
Julij Cesar (Wm. Shakespeare ), vezana............................75
Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana _____________________________ .76
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE.
v
Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .................25
Ali spolna vzgoja res ni potrebna?
(Franjo Žgeč) broi...«............76
Angleško-siovensko berilo (Dr.
F. J. Kern), vez................... 2.00
Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), sploino živ-
ljenjeslovje ........................85
Čitanka e kigijeni, (dr. Ivo
Pire), z 236 sliakmi vez......... 2.00
Domači sdravnik, (pr. Kneipp),
broi.................................. 1.00
Elementi moderne isobrasbe (I.
Molek), broi. 60c, vez.__.75
Idejni predhodniki današnjega 1 socializma in komunizma
(Abditus), broi..................60
Ilustrirana lepa maska, navodila za iminkanje vez. _________ 1.50
Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami .40 Jugoslavija (Ant Melik) I. in
,11. del. broi. $2.50, vez..... 3.50
Kako je naStalo današnje delavstvo in njegovo gibanje (dr.
D. Lončar), broi..................45
Karl Marz, njegovo življenje in
njegov nauk, (M. Beer)___ .50
Kletarstvo, (Bohuslav Skali-
cky), broi. $1.75, vezana___2.25
Kol*dar Cankarjeve družbe
1930, broi.......................... ,60
Kratka srbska gramatika (Dr.
Josip Mencej) —..................26
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija
Pire) _________________________________40
Mesdno delo in kapital, (Kari
Marx), broi. ..........................25
Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije,
vezana________________________________ 1.25
Naš jesik, (dr. Joža Glonar),*
vez_______________________________ .25
Naš sadašnji ustavni položaj
(Dr. Štefan Sagadin) ______ .7o
Narodnogospodarski eseji ________ .85
O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske social nodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan),
broi. $1.00 vezana _________ 1.26
O konsumnik društvik ........... .10
Osmutek slov. nar. gospodarstva ..................................50
Politika in sgodovina (Dr. Drag
Lončar), broi. ............... .60
Praktični socializem, broi......10
Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi.
60c, vezana .................. ,76
Proletarska etika in morala
(Ivan Molek), broi..............10
Prva pomoč, (dr. M. Rus), S
40 slikami, broi. _________________ .80
Psihične motnje na alkoholski
podlagi, broi. $1, vez. ______ 1.50
Rastlinstvo naših Alp (F.
Seidl) ................................75
Razvoj Socialisma od utopije do snanosti (Friderik Engels,
prevel M. Žagar) _________________36
Roparska trojica (Claessens-
"fl Molek) ............................. .85
Slovenski pravopis, (dr. A. Breznik), broi..............................40
Socialni ideali in Kako si ie človek vstvaril boga. (Molek-
Keracher) broi......................35
Slovenska kuhari-a (S. Felicita Kaliniek), vez., 666 strani,
ilustrirana ........................5.00
Smernice novega življenja (Dr.
K. Ozvald), broi................ .60
Spol, ljubesen — materinstvo
(Prof. dr. Zahor), trda vezba .40
Spretna kuharica, vezana _______ 1.40
Strokovne organisacije v Sloveniji, broi........................«... .25
Svetovna vojna in odgovornost
socialisma (E. K.) broi......50
Uvod v Buddhisern (Jos.
Suchy) ................................ .25
Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ 1.40
Vladar, (Niccolo Machievelli),
broi. ..................................... .50
V novo deželo (E. K.), broi......25
Zadružna prodajalna ali kon-
•um ........................................10
Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani .....................................ßo
Zadružni koledar 1930, izdala
Zadružna založba v Ljubljani .60 Za staro pravdo (Fran Erjavec ...............................;.........50
Zbirka domačih sdravil, s poljudnim opisom človeškega
telesa, broi.............................65
Zbirka rudsrskih in fužinskih
israsov (J. Beslaj)^.............30
Zdravje in bolesen v domači hiši Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje In nega Smernice zdravega življenja
Ilustrirana, vezana ____________ 1.25
človeikega telesa; II. ,del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana __________ 4.00
Zgodovina socialisma y Srbiji
(Fran Erjavec) ....................
Zgodovina Srbov. Hrvatov in
Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 86c; II. zv. 76c; oba zvezka aku-P»j
Vja človeka (Dr. Alfred Šerko), ilustrirana, vez.....
ALBUMI S SLIKAMI. RAZNO.
Ameriški Družinski Koledar,
letnik 1916, vezan ..............
letnik 1919, vezan ................
letnik 1920 vezan .............
letnik 1922, vezan ...............
letnik 1922, brož................
letnik 1926, vezan ...............
letnik 1926, vezan ................
~ letnik 1927} vezan ...........
letnik 192$, vezan ...............
letnik 19$ vezan ...............
letnik 1930 vezan ...........«...
letnik 1931 vezan __________________
Cankarjeva slika na dopisnicah,
2 za ..................................^
(Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z njegovo
sliko........................................
Kres, vezan, letnik 1921-22 .... Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav ________
O sdravstvenik nalogak soc. zavarovanja (Dr. Demet Blei-
weis-Trsteniiki) ...________________
Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ..............................
.25
1.60
3.50
.40 .50 .65 .75 .60 .76 .76 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00
.05
.10 1.60
.40
.10
3.50
ANGLEŠKE KNJIGE.
All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, naj-boljii opis svetovne vojne 2.50 American Communism (James
Oneal) vezana .................... 1.50
America'e Way Out (Norman
Thomas) ........................ .2.50
Anarchism and Socialism (Geo.
Ple-chanoff), vez..................60
Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ............................ 6.00
Ancient Society (Lewis H. Morgan, vezana ....................... 1.50
Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol.
Dve knjigi ............................ 3.50
Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpirano8ti kapitalističnega žumalizma, vez. 1.20 "Debs, His Authorized Life and Letters" (David Kalsner),
vezana v platno ................... 1.00
Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto
na sodiiču .............................25
Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez
zdravil, broiirana ................ 1.00
Dynamite (Louis Adamič) .... 3.50 End of the World (Dr. M. Wil-
helm Bolsche), vez. ............60
God and My Neighbor (Robert
Blatchford), vez. _______________ 1.25
Goose-Step (Upton Sinclair).
.Študija ameriikega visokoiol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez.
2.00
Goslings (Upton Sinclair), vez. Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patri jota .... Jungla (Upton Sinclair), povest
iz čikaikih klavnic .......«.......
Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega
agitatorja med vojno............
Karl Marz, biographical memoirs ( Wilhelm Uebknecht)
vezana..................................
King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih premogarjev 1. 1913-14. Ve*. 1.5« Law of Biogenesis (J. Howard
Moore), vezana .................
Life and Death (Dr. E. Teich-
rnann), vezana ....................
Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana .... Mountain City, (Upton Sinclair),, novela, v«*zana ........
Oil (Upton Sinclair), novela,
vezana..........«......................
Outline of History (H. G.
Wells), vez., 1171 strani .... Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ............................
Republic of Plato vez.............
Right to bo Lasy 'Paul Lafar-
gue), vezana ........................
Roberts Rules of Order, vez.....
Roman Holiday (Upton Sinclair) ...................................
Savage Survivals (J. Howard
Moore), vezana ...................
Science and Revolution (Ernest
Unterman), vez........«.......
Sez Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o
spolnih problemih, vez. _______
Social Revolution (Karl Kaut-sky), vezana .......................
Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana ................................
They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An-gelesa, broiirana ................
The Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana .......................
The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ........................
The Social Revolution (Karl Kautaky), vezkna _______________
Universal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis
dokazov evolucije, vez.........
Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez.....
Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič vezana v platno Walls and Bars (Eueene V.
Debs. — Njegova poslednja
knjiga, vezana ....................
World Calendar (Frank S. Tauchar _____________________________________50
Naročilom priložite poitni aH eke-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naroČila lahko poilje-te poitne znamke.
Vse knjige poiiljamo proitnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust •
PROLETAREC,
3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
1.20
2.00
2.06
.60
.60
.60
1.50
2.50 2.60
5.00
2.00 2.00
.60 1.50
2.50
1.25
.60
1.00
.60
.60
1.00
2.00
.50
.66
1.26
.60
----------------.76
1.50
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo «to izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence a priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravo, časno!
i

A REAL BARGAIN
IN WORTHWHILE BOOKS "DYNAMITE"	$3.50
The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAMIC
"AMERICA'S WAY OUT" 2.50
A Program for Democracy By NORMAN THOMAS
"ROMAN HOLIDAY" 2.50
Novel
By UPTON SINCLAIR
Total........$8.50
You May Have All Three for
7.00
ORDER FROM it
PROLETAREC"
3639 West 26th St. Chicago, 111.
ttt
OUR A!M: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH

\i>
=
NO. 1237.
AGO, ILL. MAY 2S, 1931.
Rockwall UM
VOL. XXVI.
Party Differences
There are two great historic parties in this country. The essential differences between them are:
I.	One is in; the other is out.
II.	The one that's out wants to gei in, and the one that's in can't see it that way.
III.	One is party of big bizz; other would like to be.
IV.	The emblem of one is the elephant, who, according to science has the smallest brain of any animal according to size * (for details, set^ Hoover); and the other the donkey, who according to popular notion is still dumber, (see Raskob).
V.	Both critters are fed out of the same feed-box. But it is only when the elephant is too sick to stand up that the donkey gets his share.
VI.	Geographically, one party is dry at its south end and wet at its north end. The other is wet on the east side and dry on the west side. On other matters, both wet all over.
VII.	The patron saint of one party is Abe Lincoln. That of the other is Tom Jefferson. If they ever came back, their respective followers would lynch them.
VIII.	Otherwise, there is no difference except that as far as ¿tfe common people are concerned, one is a carbuncle ,and the other is a boil.—The American Guardian.
RUSSIAN COMPETITION
If Russia is able to undersell other countries in the markets of the world, what shall be done about it ?
The Russian ability to compete is partly due to the fact that Russia has only one sales agency, the government, and sells that which the collective community produces. It is also partly due to the fact that the standard of living in Russia is very low. It has always been low, and the country is at present denying itself in order to put the five-year plan across.
As the Russian standard of living rises, that part of the competition will cea$e.
The other part—the lowered cost due to collective production and selling—will remain unless there should be a change of system in Russia. If that country should go back to capitalism, the competition would be gone. If it should go forward 'to Socialism, nowever, its ability to compete with capitalist countries would be greater than ever.
The cue of the other countries is to socialize their industries. They can then produce collectively, as Russia does. But if they go at it democratically, instead of dictatorially, they will have far greater efficiency than Russia. And they can exchange products instead of competing. The Russian "menace" would cease.
Maxim Litvinov, soviet commissar of foreign affairs. in a speech at Geneva put his finger SH the right spot when he said, "It is the capitalist system itself" that is to blame for the depression.—Milwaukee Leader.
POLITICAL ACTIVITY
Hard times theoretically make economic organization of the workers more difficult and political organizations easier. Certainly I can testify by personal experience of the last week to the vigor with which Socialists are again tackling the job in Wilkes-Barre, Pa.; Richmond and Hopewell, Va., and last but not least, Utica, N. Y. There our candidate, Ray Newkirk, has a chance to make an impressive showing in the special election for state senator, which election was made necessary because the Democrats stole the Socialist nomination at the primaries and their winning candidate was unseated by the state senate late in its session.
In some of these and other cities which I visited I saw gratifying signs of new interest in Socialism on the part of what may be called the official labor movement.
—Norman Thomas.
WHAT ARE YOU GOING TO DO ABOUT IT?
Isn't it a cheerful aspect for "free-born" American citizens, who have been taught to sing "My country 'tis of thee, land of the noble free", and who from infancy have thrilled when the band played The Star Spangled Banner—isnt it a beautiful spectacle now to behold a dozen fat capitalists swallowing up the entire wealth of the nation, blocking every avenue of ambition, hope or achievement for our youth, converting a free citizenship into a nation of economic peons and a free government into the meanest of despotism—the despotism of arrogant wealth !
What are you going to do about it, workers and farmers of Americá?—Humanity.
r^M1 H n»"'
■ 'Searchlight
•ÏÏJÏ
Donald Lotrich
Jllllllli.,ill
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
We must remind our comrades and Protestant» and all other» that have friends of the necessity of taking an the necessary education know of the
active part in the events of this weekend. The first of these will be held Saturday evening at the lower hall of the Lawn dale Masonic Temple. It is to be a social evening with many out of town viskors as guests and the proceed* are intended to cover the expense of the Educational Bureau Conference which will be held that
benefits of birth control and they all use the methods. The Pope knows I
ist Picnic to be held Sunday June 14, at Riverview Park.The socialist mayor of Racine, Wisconsin, comrade William Swo-boda will also make an address. All Slovene comrades and friends are asked to reserve the above mentioned date and attend this picnic. Secure your
We expect a good representation at the district conference	M
uac _ _______ _ _______of JSF Educational Bureau f0r^tlck)ets ln advance at the office
likewise that there will be little room Illinois and Wisconsin onSatur-l0* Proletarec. You can feel as-and less hop« for him in a truly day May 30, at the Lawndale lsured that your time will be
Masonic Temple. Reports to wel1 sPent-date tell us that Milwaukee, Sheboygan and Waukegan branches will be well represent.
Socialist Society and so he naturally must take a stand against Socialism.. Otherwise he and hi» kind will have to look for new job». He therefore did not say, what he did, becau»e of any day ut the same hall. Those of our | value to the Cstholics but »elfishly to | lj0(Jjres affiliated with the friend» and comrade» that have the preserve him and his colleague» and r , . ,
time should visit the conference also.! his profession. The substances of his * mutational Buieau of JSF have • • •	j add re»» wa» »uch a» to throw the also selected their delegates.
On the following day, Sunday the i already confused Catholics into great-1 Discussions will center for 81, the Pioneer» will busy themselves er confusion by speaking of wealth greater activity and interest in at the SNPJ Hall in an effort to and the consequence» of it« aecum-	mnvom^nf
entertain their friends, with a variety. mulation i* a few hand* giving it the ™r-movement. t omrade Frank of performances. The occasion is | aspect of sympathy for the worker», ¿aitz Will report on the pro-prompted by the completion of the But whereever you have found a bat- spec^ of Securing headquarters Pioneer Juvenile Slovene School of tie of principle» between uhe work- for JSF and its official organ
era and the money hoarders the Pope and hi» clergy always stood on the ever. The elderly folk» will make up side of the money hoardere. So a good portion of the program.' those of you who »till have faith in Pioneer lodge, we must tell you, was the Catholic religion can continue in the original English speaking lodge the same blindfolded manner that ha»
of the SNPJ. and ha* Krow„ cont.m,- k,:,t you down for all <h«e centuries co°nferenc"e"'¡"danC"e'"and"'social ously. It has been, for quite some *	... , . ' .	, "
time, the laigest lodge of the SNPJ. j Encouraging and inspiring news of Wl11 be held. Invite your friends in Chicago and Cook County and ha» the uptrend of Socialism is reported and join the merrymaking taken an active part in all fraternal by Norman Thomas during hi» visit crowd. Admission tickets are 35 work. In addition the Pioneer lodge to the central West. Other good news ha» been an active supporter of the come from California and New Jersey. Educational Bureau oi JSF. as well With added efforts this spirit will a» uil progressive labor move». In continue and our party will become the past year the Pioneer athletes a fighting party to be reckoned with have been very successful and so this by the old party politicians, day has been named as "Achievement,	-
their first successful year. It will not be altogether a Juvenile event how-
Proletarec. Comrades Garden, Pogorelec and others will give short talks on what's happening in our movement. Following the adjournment of this
Day" and i.he name is well merited. The program will »tart promptly at 3: P. M. Dancing will follow and la»t until midnight to Johnny ko-chevar » music. The admission is only
50 cents. We urge a big attendance. • • •
"Rochester Socialist" New Party Organ
cents.
A five-column, four page paper, "The Rochester Socialist", has made Our club held its regular monthly »t» entry to the group of papers re-meeting last Friday. Besides the reg- presenting the Socialist Party in this ular business transacted a collection codnfcry. Every page carries an was taken up for the relief of the illustration, and the make-up and suffering coal miners of West Virginia editorial style is quite definitely de-now on strike. A good sum wa» re- signed to attract and educate non-alised. A good deal of the time was Socialists.,
consumed in the discussion for the "The Rochester Socialist", says its purchase of our quarters. All of our fi*»t editorial, "appears sit this au-members are in sympathy with the spiciou* time with a great task to need of our own premises. However, accomplish. Briefly, we propose to the question of indebtedness is che specialise in news which the ordinary great barrier in the minds of some of newspaper dare not print In this them. It is reasonable to be cau- time of depression and corruption it is tious, but we have been dickering and more than ever important that the collecting money for our building workers and voters should have some fund that some are inclined to become easy way to learn the truth about impatient. Since this is a master of economic aad political conditions upon
vital importance the decision to hold a special meeting where the matter
can be throughly discussed is timely.
• • •
Each year the Cook County Socialist organization holds its annual picnic at Riverview Park and each year a larger number of our Jugoslav comrades and friends attend. This year the picnic is scheduled for Sunday, June 14. We hope that the weatherman will buhave so that even a larger number of our folks may come out. • The admission tickets are only 30 cents and we ask that you buy them from our clut) members or
at the offices of Proletarec.
• • •
Outside of the winding up of the Chicago Jubilee and the air show of the U. S. Air Force* over this great city front nothing startling ha* happened in Chicago during the past week. We have had a lot of speakers denounce wage reduction» and the captains of industry on the other hand deny any attempts to reduce the wages of the workers. But the mere fact that the city, state and country is talking wage reductions is reason enough to believe that such is the case. The newspapers s* always, are standing true to »¿heir form by telling the worker, whose wages have been cut, that ithe captains have not cut the wages. Such absurdity. First they told us that unemployment was not as bad as we thought it was, then they told us that good times have returned, and now they want u* to believe that wages have not been cut.
• • •
How any of our comrade» can do without Oscar Ameringers "American Guardian" is beyond any reasonable excuse. The last issue was exceedingly good. But they are all good and this one was another of his excellent ones.
• • •
There was nothing new or unexpected in the recent message of the Pope. Were it not for (the fact that he mentioned Socialism in his address the entire message could be ignored. At least we completely ignored his previous pronouncement on birth control, because it is reasonable to believe that Catholics as well as
which their very live« depend.1
The paper is to be distributed free of charge among workers who are not members of the party.
Pioneer Lodge No. 559 SNPJ Chicago, will sponsor a Spring Festival Sunday May 31, at the SNPJ Auditorium. Their entertainment committee has prepared an excellent program for the afternoon. Several musical numbers, singing by the chorus Sava, speakers, a few act by pupils of their Slovene school and a short one act comedy "Hans Von Smash" will end the first part of the program. In the lower hall a supper will be given in honor of the boys and girls athletes. A dance will follow with Johnny Kochevar and his merrymakers playing. For an enjoyable Sunday afternoon, don't fail to attend this affair. Fifty cents is the price of admission.
m
Oscar Ameringer, editor of The American Guardian has been added to the list of speakers for the Cook County Social-
A good number of contributions for our English page from he young comrades reaches our office regularly. The young folks in Detroit, Johnstown, Cleveland and other Slovene centers send in reports of their activities. It makes one feel glad to read of the interest that these comrades have taken in our movement. However, our young comrades in Milwaukee have bee»n absent from our English columns for sometime. Let's hope we soon hear from them and about the activities of their branch.
•
The attendance at the last regular meeting of the English Division of branch No. 1 Chicago, was not what could be expected. For our next meeting the committee will plan a social or outing. All members should watch for further announcements of any action that will be made for this outing. It is important that all be present for this occasion.
Way of the Law
Sam was charged with theft and his lawyer decided to nut him on the witness stand.
"Sam, if you tell a be you know what will happen, I suppose?" queried the judge.
"Yas, suh," replied Sam. "I'll gp to hades and burn for a long time."
"Quite right," chuckled the judge And you know what will happen if you tell the truth?"
"Yes, suh." sart Sam. "We lose de case!"—Railroad Magazine.
In New York
Is this magistrate honest?" "Absolutely! He's never taken an appointment yet without paying for it!"
UNAPPEALING "SCENES" ALONG OUR HIGHWAYS I
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 6.
Socialism and Foreigners
The final argument of most conservatives is to denounce all Socialists as foreigners— with the implication that the disapperance of Socialists would put and end no: only to all agitation but to depressions a'id un. employment as well.
Now it is true that the men and women who laid the foundation of what is now the Socialist Party of America were immigrants, mostly from Germany. It is also true, though not generally known, that they came here motivated by one of the must powerful human appeals, the opportunity for material advancement. In the 19th and early 20th centuries European newspapers and billboards were filled with advertisements of steamship companies out for business; Amer. ican manufacturers were looking for cheap labor. "Come to America," was the call, "money grows there in the streets."
Led on by such appeals, people came; but in a short time learned that conditions in the New World were riot the milk and honey that had been painted. Instead they found low wages, long hours, and all other capitalist evils. To maintain their very existence there were soon forced to organize themselves into trades-unions; and, inasmuch as they had already learned in the countries of their birth the value of political action, they proceeded to organize themselves on the political field as well.
The important thing to note is that the Socialist Party, which soon appeared, filled an important need in the life of the American people, native as well as foreign born. This is evidenced by the remarkably rapid increase in the size of the Socialist vote and influence in the years 1900—1916. In the Presidental election of 1912 received from 3 to over 16% of the total vote in all but fourteen states. In 1915 the Socialists had one Congressman, 24 elected mayors and over 600 other elected officials. Had not the European War and later the Communists come upon the scene ,there is no telling what position the Socialist Party would be holding today.
Quite apart from the past history, howe\er, let us consider a few facts. In the year 1930 because some seven rhillion workers were unemployed and wage cuts and speed up systems were rampant, the working class lost over nine billions of dollars. At the same time, in the midst of all the suffering caused by this enormous loss, the owning class actually received in dividend and interest payments over 400 millions more than they had ever received before. Thousands of farmers and small home owners in every state of the union have had their all taken away by banks. Millions of people are now starving while food rots away; people go in rags, while clothing makers are without work; men sleep in doorways, while carpenters are forced to be idle. At the same time the idle rich squander millions in parties and wasteful luxuries, mocking and tantalizing those who try to live by honest toil.
Under such circumstances, as long as there arise men and women who have1 the intelligence to see dearly these facts and the courage to speak them, there can be no movement more in harmony with the principles upon which this country was founded nor more in keeping with the essentials of a real democracy, than the Socialist Party._A. H. K.
BANKRUPT FARMERS
cJHT^n19W and i980' farm *>*n^uptcie. in-
I PeuCent' ^^ that farmere are learning that it is cheaper to go into bankruptcy than remain in business. Also less painful.
• • •
Unkind—maybe even incendiary, but we can t IHp wondering what would happen if all the millions of bankrupt farmers of the land of the free and the home of the brave, actually would go into bankruptcy.
Would their bankrupt neighbors bid in the* property, or would the mortgage companies dig the farm» up oy the roots and set them edgewise to save storage space and taxes.
• • s
Speaking of taxes reminds us that direct taxes on farms increased from $344,000,000 in 1914 10 $901 -000,000 in 1930. Whether the trebling of farm taxes was caused by the necessity of paying the interest on the Liberty and Victory bonds the farmers bought some year» ago, or is due to the attempt of the Farm Board to raise the price of wheat by taxation of farmers and similar farm relief measures, is more than we can say.
All we do know for certain is that thanks to tihe noble efforts of the grand old robunkocratic party, the American farmer saved themselves a heap of profit, income, and inheritance taxes.—The American Guardian.
Modern Dictionary
Intelligent, adj.—A descriptive term' applied to a citiien who smiles indulgently upon little children for belierving in Santa Claus and looks upon big business men who contribute heavily to campaign funds as philanthropists.
That strange silence you notice comes from the people who said all of the country'« mean nes was caused by prosperity.
—Opinionettes, m. L.