PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILN F R O N T K SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 168 - Cena 3.- Ure TRST, sreda 28. novembra, 1945 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1-L Tel, št, MaoejSgOLgg^-Rolcopiaiasn^vranjo Ali bo res kaj |IStF3 RlfllllfCStlrfl Z3 JuSOSliVijO in iludsko oblast Dne 2S. stipt&iiibra 19j6. som v sPrimorske-m dnevniku■* objavil pod naslovom «Tri vprašanja* članek, v katerem sem se dotaknil tudi vprašanja slovenskih priimkov. Morda st bo to vprašanje temu ali onemu spričo drugih perečih vprašanj, ki danes skrbijo našo in svetovno javnost, odelo nuilenkostrco, A ni tako: krivica, ki se nam je v tem pogledu zgodila, nas zge danes morda še bolj, kakor nas je bolela pred SO. leti, ko je bila storjena. jRavno te dni, ko dolge vrste meščanov čakajo na nove osebne izkaznice, se stare rane zopet odpirajo. Fašizem je bil v krvavem boju strt in pobit na tla, in ni ga več človeka, ki bi hotel imeti z njim kaj skupnega, d kljub temu isti ljudje, ki so v uradnih knjigah na podlagi v proslulih fašističnih zakonov pačili naša lepa slovenska imena, danes zapisujejo, pokoreč se istim zakonom, ista popačena imena v osebne izkaznica tržaških 3to-venoev. Se strešic ne smejo zapisati na slovenska imena, češ, da imajo stroge ukaze, naj prepišejo v nove izkaznice točno ista imena, kakor izhajajo iz starih fašističnih izkaznic. Ni kaj reči: fašizma v Trstu res ni več,- Potemkin in Mussolini makor je nekdaj šarlatamski gubernator oarske Rusije Potemkin sleparil svoje carsko gospodinjo, prikazujoč ji kot cvetočo svojo zapuščeno gubernijo s tem, da je ob poti, določeni za obisk, dal sezidati lepe vasice, ki naj bi visokega gosta prepričate, da je postala pod njegovo upravo vsa gubernija tako lepa in sala in napredna, tako je hotel tudi fašistični režim z nasilno izpremembo pristnih *» starodavnih slovanskih imen v italijanska ali samo v italijansko zveneča imena potvoriti za oči nepoučene italijanske in lahkoverne tuje javnosti narodnostni značaj te pokrajine. Storil je to z njemu lastno brutalnostjo, ne meneč se za sramoto, v katero je s tem nekulturnim dejanjem pahnil I ta it jo pred vso svetovno kulturno javnostjo. Prefekti posameznih pokrajin Julijske krajine, katerim je bila poverjena izvedba tega nekulturnega •dejanja, so se lotili dela s strastjo, lastno hlapčevskim podrepnikom in so kar tekmovali mod seboj, kdo bo več slovenskih imen poitalijančil. Kako, to je bilo vseeno: prefekt vsake province je v tem pogledu delal po svoje. Eden je iapremenil Žerjala v Scriania, drugi v... Seria; eden Škrlja v Soherollia, drugi v... Ser-lia; eden Sfco/a v Vescovi, drugi v.., na, pač pa le za gesto, ki bi ne stala nič in bi jo vendar mi znali ceniti. Toda ta del italijanske javnosti o tem, kakor tudi o vseh drugih nam prizadetih krivicah, trdovratno molči: očividmo je ponosen vji cptebisoit italijanstva» iz onih časov, ko je šlo fašizmu tukaj še žito v klasje, Odkrito moramo povedati, da od ZVU po dosedanjih izkušnjah trudi v tem pogledu nismo pričakovali veliko. ZVU ima očividno dovolj drugih skrbi, kakor da bi se ukvarjala .9 ^sentimentalnostmi* tukajšnjega slovenskega ljudstva. Saj ni doslej nekakega znamenja, da bi bila na lem da vzame v pretres popravo še težjih krivic, ki so nam bile prizadete s tem, da nam je fašizem uničil vso našo z dolgoletnim trudapol-nim delom zgrajeno gospodarsko organizacijo in nam s tem povzročil škodo, ki gre v stotine milijonov. ikr@me« nasvet Prepričani smo biti, da bo tisti del članka «Tri vprašanja*, v ka-ten-em smo z ozirom na popačenje naših priimkov predlagali, naj se dotični fašistični zakon kratkomalo razve’javi (kakor se je to storilo brez posebnih težkoč v drugih primerihj, ostal glas vpijočega v puščavi. Zato je za rtas tembolj razveseljivo dejstvo vest, da ZVU pripravlja ukaz o spremembi rodbinskih imen in da bo sprememba šla hitrejše od rok kakor po prejšnjih zakonih. Zadnjič sem predlagal, naj 'bi se z razveljavljenjem kr. dekreta 7. a-prila 1921 št. 494 ukazalo kompetentnim uradom za oivilni stom, da vsem prizadetim na navadno prošnjo kratkomalo vpišejo v registre njihove prvotne priimke. Ko pa sem danes prebiral zgoraj omenjeno knjigo dr. PizzagalH-ja in videl, s kakim globoko občutenim navdušenjem piše o «plebiscitu italijanstva*, ki ga je uprizorilo tržaško prebivalstvo s tem, da je trumoma prosilo za izpremembo svojih priimkov, čim je izšel gornji zakon, ki naj bi se sedaj razveljavil, vidim, da bi 'bila gornja rešitev nekoliko krivična. Dovoljujem si torej staviti tale skromni nasvet: naj se gornji fašistični zakon takoj razveljavi in naj se 'kompetentnim uradom za civilni stan ukaže, da urgjdno vzpostavijo namesto uradno izpreme-njenih priimkov prvotne priimke (seveda pravilno slovenski pisane) z izjemo tistih, katerih lastniki v roku, ki naj se določi, zahtevajo, da jim priimek, ki jim je bil na podlagi gornjega fašističnega zakona uradno izpremenjen, tak tudi Sooffi; eden Goloba v Columbia, ostane. Plebiscit je peč: plebiscit! dr. FRANE TONCIC. Trgovinski dogovor med Jugoslavijo In CSR Beograd, 27. Tanjug. — V Beograd je priape! češkoslovaški minister za inozemsko trgovino dr. Hubert Ripka, ki bo podpisal v imenu češkoslovaške vlade trgovinsko pogodbo rned Jugoslavijo in Češkoslovaško, sklenjeno v Pragi kon- Opatija, 27. — Po vsej Istri »o se v nedeljo 25. t. m. vršile prve svobodne in tajne volitve v zgodovini Istre, Istrani so se zavedali, kako velik pomen in važno 'razdobje predstavljajo ljudske volitve za njihovo prihodnost. S svojimi glasovi ao potrdili trdno voljo ohraniti pridobitve večletne krvave bon be proti fašizmu. Hrvati in Italijani Istre so pokazali, da sta njihovo bratstvo -in enotnost, ki sta 3ad skupnega trpljenja, močan branik za dosego njihovih pravic. Kljub rovarjenju maloštevilnih reakcionarnih elementov, ki so skušali z razširjanjem protinarodmh letakov odvračati istrsko ljudstvo od glasovanja, so kljub zelo slabemu vremenu vsi Istrani samozavestno hiteli ca volišče, Ze mogočna predvolivna zborovanja, kakor je bilo zborovanje v soboto v Opatiji, kjer se je zbralo preko 10.000 prebivalcev iz mesta in okolice, ki so z zastavami, zelenjem in pesmijo v povorki skozi mesto manifestirali in klicali maršalu Titu in federativni Jugoslaviji, so določno pričala, da hoče vsa Ietra k Titovi Jugoslaviji. Istrani so dokazali, da hočejo le Kdor je v nedeljo potoval po Istri, je lahko videl navdušene množice Istranov, Isi so s harmoniko in pesmijo v skupinah prihajale na slavnostno okrašena volišča. Vide! je ženice, ki so s solzami v očeh odločale o bodoči usodi Istre. Videl je stare istrske korenine, ki so u-pogejenih hrbtov korakali z mladino, trdno odločeni, da s svojim glasom pripomorejo veličastni zmag, Istre. Videl je navdušene Hrvate in Italijane v narodnih nošah, ki so kot ec mož klicali: hočemo Tita, federativno Jugoslavijo in resnično demokratično ljudsko oblast. Vaščani iz več vasi so že dopoldne v celoti odšli na volišče in 100% oddali svoje glasove za Osvobodilno fronto. Večina vasi v opatijskem okraju je volila 100%. V mestu O-patiji je prišlo na volišče 99% volivcih upravičencev. V MatuljaJ* 100%, v Kleni 100%. V okraju Opatija je povprečno volilo 99,9%. Ena. ko so se odrezal! okraji Labin, Kras in Vodnjan. Po dosedanjih, nepopolnih poročilih sklepajo, da je po vsej Istri volilo okrog 90% vseh volivcih u- take ljudske organe narodne obla- °r"~' l--r'-ce~- ■ sti, katerim bode zaupali svojo prihodnost in da hočejo za večno prekiniti s starim izkoriščevalskim terorjem. Izid volitev je jasen dokaz, da so v Istri močne demokratične sile, ki hočejo dosledno stopati po poti narodno osvobodilnega gibanja. Polkovnik Dawitson o Britaniji in Jugoslaviji London, 27. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča: Polkovnik Dav/it-son, ki se je nedavno vrnil iz Jugoslavije, se je v svojem govoru dotakni! vprašanja obojestranskega zaupanja med Veliko Britanijo In Jugoslavijo. Davvltson je dejal, da vsi oni, ki v Britaniji verujejo, da je Jugoslavija našla nov demokratičen način življenja, to pa je ogromna večina britanskega ljudstva, upajo, da Jugoslavija ne bo pripisovala nezaupanju, ki ga kaiejo gotovi britanski krogi, posebne važnosti. V Britaniji ni absolutno nobene politike neptijateljstva proti Jugoslaviji. Dawitson pravd nato, da je tudi v Angliji mnogo ljudi, ki se sprašujejo, zakaj Jugoslovani ne zaupajo Angležem in se temu nekoliko čudijo. Ti se smejejo predpostav- kam, da bi Anglija mogla postati instrument oborožene intervencije na račun peščice reakcionarjev. «Na britansko javnost, je nadaljeval Dawltson, je napravi! dober vtis prijateljski sprejem, na katerega so naleteli v Jugoslaviji člani britanskega parlamenta. Dawitaon opozarja, da je marža! Tito dejal, da je nezaupanje Britancev nepotrebno in neupravičeno in pripomnil, da so to nezaupanje ustvarili reakcionarji. »Dobri odnosi med Britanijo te Jugoslavijo*, je reke! Davvlteon, si zelo prizadevali, da te politike ne bi izvedli. Izredno »e zanimajo za nemški /; • ’ :enski »tar -!«-rd. ne briga jih pa življenjski standard in razvoj gospodaritva žrl'' nemškega nasilja*. Ti predtsavniki ZDA so v mnogih primerih povezani z industrijskimi in finančnimi koncerni, ki so imeli pred vojno tesne zveze z nacisti. Ti možje bi brezdvommo zelo radi obnovili gospodarske odnose z Nemčijo, d» bi obnovili močno Nemčijo in »pravili v nevarnost nova ameriška življenja za svoj la. sten ia*lužek'-. Kllgore Je dejal, da je treba na cine ra popolnoma uničiti, da bi ik- Za umilt ameriSktti c«t s Kitajske Waeh!ngton, 27. — Demokratski poslanec Hugh Delacy je predložil včeraj reprezentančni zbornici vlogo, v kateri zahteva, naj predsednik Truman ukrene potrebno, da se takoj odpokličejo ameriške čete s Kitajske. Delacy je izjavil, da bi prisotnost oboroženih «il samo podaljšala državljansko vojno na Kitajskem in bi s tem ogrožala napore milijonov ljudii, ki sj želijo samovlade ln demokratskega napredka ter bi zelo ovirala obnovo trgovinskih odnosov med Združenimi državami in Kitajsko. ' Mladina v SZ pri delu Minsk, 27. Tass. — 20.000 kmečkih mladeničev in mladenk je zgradilo 155.000 hiš in pomožnih pošlo pi j zn kme te v v#.e ni nikoli služila stvari miru. To lahko dokažemo, če se ©pomnimo bistva in nekaterih zgodovinskih poukov tradicionalne britanske politike »ravnotežja sdl* v Evropi. Politika »ravnotežja sil*, ki jo pridiga »Monde*, bi tudi neizbežno privedla do antagonističnih blokov. Sedaj skriva nova zamisel »ravnotežja sil* isti načrt za »zahodni blok*. Tako ao stvar sedaj razume ne primer pariški dopisnik «Sunday Timesa*, ki odkrito piše, da s stališča številnih franciskih voditeljev ni razločka med politiko »ravnotežja sil* ta politiko »zahodnega bloka*. Napredni krogi, ki so obsodili zamisel »zahodnega bloka*, so tudi obsodili novo različico ie zamisli; »politiko ravnotežja sil*. Anglttika KP graja zunanjo politiko vlada London, 27. — Kongres angleško komunistične partije je soglasno o-dobril resolucijo, ki Žigosa zunanjo politiko laburistične vlade te še posebej angleško politiko napnem Španiji, Grčiji in Sovjetski zvezi. Resolucija govori nato o britanski kolonialni politiki ta pravi, da ta politika ograža mir m finančno gospodarsko sodelovanje med narodi. Kongres je odobril tudi resolucijo, ki ne odobrava protisovjetske in protidemokratične tendenc« agencije B.BX!., slasti v njenih poročilih zada jih mesecev. Resolucija terja, naj agencija B.B.C. odgovarja parlamentu. Ravnotežje sil Moskva, 36. — »Pravda* piše: Tem več pozornosti moramo posvetiti nekaterim načrtom, ki prihajajo iz tujine, s predlogi o mednarodni politiki. Ameriški veleposlanik m Kitajskem obtožuje Washington, 27. Unipress. — Kur-ley je odstopil kot ameriški veleposlanik na Kitajskem in obtočil poklicne diplomate v zunanjem ministrstvu, da sabotirajo temeljna, .načela zunanje politike ZDA. Kurley je dejal: V diplomaciji smo dovolili, da smo se zapletli v blok velesi! na strani kolonialnega imperializma. Prenetljiva značilnost naše zunanje politike je veliko nesoglasje med našimi proglašenimi načeli in našim izvajanjem mednarodnih odnosov. Začeli smo na primer vojno z načeli atlantske listine ta demokracije, končali pa smo vojno na daljnem vzhodu z dobavljanjem blaga po posojilu in najemu, z uporabljanjem vsega našega ugleda za podminiranje demokracije in medsebojno hujskanje imperializma in komunizma. Ni tajnost, da ameriška politika na Kitajskem ne uživa podpore vseh članov zunanjega ministrstva. Poklicni diplomati zunanjega ministrstva so ali na sirani komun:-stičnih oboroženih sil ali pa imperialističnega bloka narodov, katerega politika je, ustvarjati neslogo na Kitajskem.* Britanski diplomatski stiki % Madžarsko London, 27. — Državni minister Noe! Baker je v današnjem odgovoru v zbornici izjavil, da je predstavnik Velike Britanije v Budimpešti obvestil madžarskega zunanjega ministra, da je britanska vlada pripravljena vzpostaviti direktne diplomatske stike z novo madžarsko vlado. NemSkl dezerterji na Švedskem atookholm, 27. — General Helg« Yung, poveljnik švedske vojske, je danes terjal, naj mu njegova vlada da navodila za prevoz 2700 nemških in baltiških dezerterjev, k! so zdaj v švedskih koncentracijskih taboriščih, v Nemčijo, ki so jo zasedli Sovjeti. 200.000 političnih jetnikov New York, 27. Tass. — «New York Times* poroča, da je minister za narodno zdravje španske vlad« v izgnanstvu Leiva, ki je pretekli mesoe imel iz Španije, izjavil na tiskovni konferenci, da so španski fašisti letos usmrtili 15.000 ljudi zaradi političnih razlogov. Sedaj j« v španskih ječah 200.000 političnih jetnikov. Ledva je dejal, da se nadaljuj6 Tako naj bi po mnenju francoskega časopisa »Monde* francoska I nemško nadzorstvo nad španskim zunanja politika obstajala v tem, gospodarskim življenjem, posebno da bi vzdrževala ravnotežje med v kemični, avtomobilski ta letalski vzhodom in zahodom, med anglo- industriji. NemSkl kapital t Švici Bern, 27. — švicarska vlada je danes izjavila, da znaša nemški kapital, ki so ga naložili v .vvioi, približno 1 milijardo švicarskh frankov. švicarsko denarno imetje v Nemčiji pa »o ocenili na 4 mil-ijar-de švicarskih frankov. Švica zahteva povišek nemškega Imetja, ker se je Nemčija v Švici zelo zadolžila ta ker ao švicarski državljani, ki ao bivali v Nemčiji, trpeli med vojno velike izgube, švicarska vlada je izjavila, da bodo denar, k! je last vojnih zločincev ta nacifačističnih ustanov, zaplenili ter izročil! zaveznikom. Ameriška okupacija Nemčije Frankfurt, 27. Unipiaes. — Predsednik Truman išče ameriške predstavnike v zavezniškem kontrolnem svetu za Nemčijo za civilno upravo. Ameriška okupacija Nemčije bo trajala 10 let, če ne dalje, To so glavna točk«, ki jih je podal na svoji prvi tiskovni konferenci V Frankfurtu general Joseiph Mac Narney, Id j« naslednik generala Elsenhcverja. Z razprave proti vojnim zločincem Nueraberg, 27. AFP. - V teku da- I tretono predvideti -zavzetje gotovega načnje obravnave proti vojnim zlo- ] števila opornih točk na Atlantiku, Oincem v Nuernbergu so prebrali spise poeebno v zvezi s konici -uco. ki jo j« imel general Jodl. načelnik nemškega generalnega štaba 7. novembra 1943. z nemškimi «gaulei-tsrji o poteku vojne ter o splošnem položaju v Nemčiji*. Tri najvažnejše točko Jodlovih zapiskov «0: 1) Napad proti Franciji: Zavzetje Poljske je imelo za posledico pomaknitev težišča vojn« proti aapadu, da bi moglo biti zaščiteno Porurje v slučaju invazije Holandske od strani Francije in Anglije. 2e takoj po koncu poljske kampanje je Fuetarer sklenil napad proti zapadaemu utrjenemu paeu in njegov oilj je mogla biti samo popolna predaja nasprotnika. Ta odlok ni bil izvršen po Hitlerjevi zamisli Jeseni 1939. in to zaradi vremenskih prilik, kakor tudi deloma zaradi stanja nase oborožitve. 2) Oklevanj« Nemoev pred Veliko Britanijo, Po koncu francoske kampanj« v letu 1940. j« bilo postavljeno vprašanj«, ah naj Nemčija pr sms« vojno v Veliko Britanijo s pomočjo izkrcavanj«, v velikih razmerah. Radi možnega vstopa p vojne ZDA j« baše nujno po- kakor n. pr. Islanda In Azorov, Vendar je Fuehrer modro storil, da ni sledil tej politiki. Nemške pomorske sile ne bi zadostovale za ta napor. 3) Napad na Sovjetsko zvezo: »V teku francoske kampanje me je Fuehrer osebno obvestil o svojem sklepu, da bo podvzel ukrepe proti boljševiški nevarnosti na vzhodu, in to takoj, čim nam bo vojaški položaj nudil možnost.*. Podmorska mornarica j« bila hitro ojačana. Ustvarjeno je bilo tudi mogočno pomorsko letalstvo. Admiral Roeder, vrhovni komandant mornarice, je užival največjo svobodo dejanja ter je vedno skrbel, da ao mu bili dani na razpolago veliki krediti, da je lahko napravil iz mornarice sijajno in močno orožje. Na obravnavi je odvetnik obtožene«. dr. Siemers zahteval od sodišča, naj mu pusti čas, da prouči zapisnik izpraševanja njegovega varovano«, ki s« je vršilo za časa njegov« odsotnosti. 8«ljt dr. Si«, mersa je sodišče ugodilo ta ker Jt ž« bilo več kot poldne j« sodnik Lavpreac* odcedil obravnavo. PRIMORSKI DNEVNIK 28. novembra 1945. GOSPOD P V O Šibak gospodarski položaj tržaškega okrožja V tržaškem okrožju se nahaja okoli 3300 kmeti j skupaj s Trstom pa čez 4000. V tem okrožju, ki je pretrpelo razmeroma najmanj, ker so »e borbe razvijalo le v oddaljenejših krajih, daleč od neprijatelj-skih centrov, je vendar uničenih več sto stanovanjskih kmečkih hiš. Naše gospodarstvo je »daj precej šibko zaradi predanosti ljudstva svojim idealom, za katero je žrtvovalo vse, kar je bilo potrebno. Kmetje nimajo enakih sredstev kot so jih imeli pred vojno. Tudi tedaj so bili kmetje zatirani in sata ’ evaoi, pa vendar »o danes še v težjem gospodarskem položaju kot takrat. če pogledamo nekaj statistik, o-pazimo koliko je naše ljudstvo tudi materialno žrtvovalo. PSenioe je posejal ndbrehnski okraj U0j629 kg namesto prejšnjih 153AS2 kg, ječmena 5680 namesto 8603 kg, ovsa 41 namesto 170, koruae 1633 name-«*o 2408 krompirja <7,358 namesto 64.10.3 kg. fižola 3201 namesto 3820' k*. Mllje-Dolina: posejali pšenice 58*59 namesto 93*00, rži 117 namesto 161, ječmena 6266 namesto 7187, konuse 5818 namesto 11.128, krompirja 195.789 namesto 340.096, fižola 18*87 namesto 29.107. Približno isto sliko nam sudijo podatki o stanju na Opčinah in v Sežani. K vsem tem moramo še dodati da je letošnja letina tako slaba, kot Se je le redko pripetijo ▼ preteklih letih. Torej manj posejanega ' veža in slaba letina. Ce je v prejšnjih letih mogel nas mali kmet vsaj deloma izhraniti sebe in svojo družino, mu letos ne bo zadostoval živež niti za pol leta. V Boeitm in bližnjih krajih, kakor tudi v nekaterih kraških vaseh, niso laddelali niti toliko krompirja, ko- Sirote slovenske narodnosti, **o'no Mvajore vTrstnlnoko-Hci, katerih tarnU žele, da jih opravijo v zadal>so oskrbo k brin dralnam v Sloveniji dol aaj »e z.glase takoj na odseku za socialno skrbstvo, Via Gala« štev. 2« L Prav tako so vabijo sirote is Tržaškega okrožja, aaj no sgiaoe aa Tržaške« okrožja, Plazma Poaterosso štev. C, H. Ukor eo ga posadili. Poleg tega ta krompir pogostoma sploh ni užiten, ker je uvel in droban. Fižola ni, koruze prav tako ne, ker ju je uničila velika suša. Kdo bo prehranil naše ljudstvo, ki je tako krivično od bolj i odovitnih krajev Pižfce, Vipavske ta Slovenije oddvojeno 7 Modra črta predstavlja za naše ljudstvo tudi v prehrambenem in go6.pt)danskem oziru veliko oviro.. Razen tega se morajo velike množine hrane pošiljati v Trak, ki Je zelo gosto naseljen a hrana se dovaža danes v Trst iz Furlanije in Italije, kar blago silno po-draiuje. Kar se tiče goved, je stanje isto. Od 7425 je sedaj ostalo le 6160 glav živine. Kaj to pomeni na oca 3000 kmetij? To pomeni, da ima povprečno vsaka kmetija le po dve kravi. Za Trst in okoliško prebival -*tvo je ta izguba ogromna. Dodati pa moramo, da sta letošnja suša to nesrečna Morganova linija še večji udarec za našo že itak prizadeto živinorejo. Kmet, ki ima na pr. 2 kravi, ima hrane 1* za eno, ker si ni mogel priskrbeti krme iz rodo-vitnejših krajev. ljudje bodo morali živino prodajati. Trst bo v nekaj mesecih potrošil to meso, za deset let pa bo manjkalo mleka. Prašič-v je bilo v normalnih časih precej. Letošnja suša bo vplivala tudi nanj. Razen tega »o mladi prašiči tako dragi, da »e jih bo moralo odreči veliko število manjših kmetov, ki so jih prej hranili za svojo potrebo. Tudi ti kmetje bodo sedaj padli na breme javne uprave. Vprašanje konj pa je še prav posebej porazno ravno glede na opustošenje lipiake konjereje. O tem bomo poročali posebej, ker to vprašanje posega ne le v krajevne probleme. temveč v splošne slovenske probleme, posebno p« Je to vpraša- nje tragično za naše gospodarstvo. Naj omenimo le to, da so Nemci odpeljali leta 1943., kmalu po italijanskem razsulu 178 lipicarjev, ka* teli se še do danes niso vrnili, čeravno je že več kot pol leta, odkar je vojna končala. Zdaj se v praksi vidi, kaj pomeni odrezati Trst od njegovega priročnega zaledja. Prehrambena kriza hi bita. takoj odpravljena, čim bi »e odpravila modra črta. Saj M krompir, mleko, sadje, pšenica, meso ln ostala brana prihajala is rodovitnih krajev, ki imajo dovolj viška v zamenjavo »a industrijske proizvode- ki M jih Trst mogel dajati, Na ta način bi tudi tržaška industrija oživela, ker bi imela v*e pogoj« »a svoj razvoj. Praga Sv. Lacija-Trst Med vazne prometne žile, ki vežejo našo pokrajino z zunanjim svetom in pa mnoge naše kraje med seboj, spada brez dvoma tudi bohinjska železnica, id teče iz Tista — v Gorico, po soški dolini, skozi podbrški predor, čez Jesenice in dalje proti Koroški. Tudi to progo je vojna zelo prizadela. Oni del proge. Ut teče po jugoslovanskem oresnlju ln po ozemlju v vojnem pasu B, Id ge. upravlja v imenu zaveznikov jugoslovanska vojska, je ž« popravljen, tako da nemoteno vozijo vlaki z Jesenic če« Podbrdo in Sv. Lucijo do Avč. Teeko poškodovan in neporaben pa je še oni del proge, ki teče od Avč gkoei Kanal, Gorico, Domberg, Ritoem-berg, Štanjel, Dutovlje in Opčine v Trst. Vzpostavljen je le det te proge od Šempetra pri Gorici do Dorn-berga, po katerem vozi obenem tudi vipavska železnica Gorica-Ajdov-ščina. ki je že obnovljena. Vzpostavitev dela proge od Avč čez Gorico v Trst pa je prav tako nujno potrebna. To obnovitev zahtevajo v prvi vrsti gospodarski posebno pa še ohnovitveai razlogi. Saj leži ravno ob tem delu proge cela vrsta industrijskih in obrtnih podjetij, katerih izdelki prihajajo v prvi vrsti v poštev pri obnavljanju porušenih naselij (opekarne, apnenice, žage,- mizarske delavnice itd-). Tudi so skoraj vsi kraji ob tej progi več ali manj poškodovani, nekateri pa popolnoma požgani in porušeni. Z vzpostavitvijo poometa na tej pirogi bi bil olajšan dovoz gradbenega materiala, ki je pri obnovi potreben. Prihranek na česnu pri dovozu obnovitvenih potrebščin bi Ml ogromen. To ta vplivalo tudi aa ceno in na tempo obnovitve. Zato bi bilo prav, da M se tehnični oddelek zavezniške vojaške uprave v Trstu zavrel, da bi se čimprej pričete, popravljati poškodovana proga Avče-Gorica-Tret. Mirensko ljudstvo ta Na redni seji okrajnega NOO za Miren, dne 23. t. m. so ugotovili da eo Mli izvršeni vsi sklepi izpred zadnje sej«, kljub temu da ZVU ovira delo ljudske bolesti. Čeprav jo je ZVU ukinila, jo pa ljudstvo dejansko priznava. Zavezniški guverner »a mirenski okraj je prepovedal našim NOO odborom v celoti, da bi vršili dobrodelne posle, češ da s tem motijo ljudi, ki se zaradi tega nočejo pokoravati zavezr.itkt oblasti. Osebno je hodil po vaseh in nagovarjal ljudi proti odborom. Od vsega začetka, ko je ZVU ukinila našo ljudsko oblast, so se naši krajevni NOO težko prilagodili novim razmeram, toda danes so že zopet skoro vsi na svojih mestih. Kljub vsem oviram je naša uprav-no-poMt.čnn komisija pripomogla k uspešnemu organiziranju sadruz. nistva. Nabavno-prodajna zadruga v našem okraju štej« 600 članov in je to pričela poslovati. V vaeta vaseh ima pododbore in svoje podružnic« ali poslovalnice. Tudi zadruga vojnih oškodovancev je organizirala že skoro vse prizadete. Odsek za socialno skrbstvo ja v zadnjem mesecu izdal 160.400 Ur za podpore revnim družinam in invalidom. Tudi kuttucno-prosvetno delo dobro napreduje, dasiravno primanjkuje učnih moči. Šolstvo jo moralo premostiti ve- like ovire preden m je pričel pouk. Skoraj asi fcolrtct prostori so bili poškodovarfi, vendar nam je uspelo « požrtvovalnim dekan vseh ln z nabiralnimi akcijami pričeti povsod šolski pouk. ZVU nam ob vsaki- priliki ve stransko mnogo obljublja, toda-do danes ni k temu še prav nič pripomogla ne v denarja ne v blagu, izvzemsi 30 klopi za Miren, 10 aa Rupo, 6 za Bilje. 9e te je našel g. učtelj Fwrlat Is Mirna ki je od zavezniškega guvernerja zahteval, da jih odkupi in odd« našim vasem. Namesto da bi bil zavezniški guverner hvaležen ljudskim organizacijam, kot »o na primer roditeljski sveti, za požrtvovalno dek> v pogledu šolstva, jih pri tein delu celo ovira, n« priznava učnih, moči, ki jih, roditeljski sveti v »vojih vaseh postavljajo, in nastavlja na mesto njih belogardiste. Sejam sv. Jtadrsfa Letos bomo »pet krneli v Gorici običajni semenj sv. Andreja, k!'je bil v letih 1943., m; 1944. med nemško zasedbo prekinjen. Trajal bo 3 dni, od 8. do 10. decembra. Sejna nam bo nudil mnogo zanimivosti, prizorov, -iger, rirkus in zabav. U- Ml a 111. A 74 J toMŠl «m ičs aii u —1 vfcieZ-13 W g«. wuu Tura! \rwJRICi Ir. krošnjarji. Obnovitev konsesij javnih upraviteljev javnih lokalov sporoča vsem prizadetim; naj od 28. novembra dalje taroč.jo „v-njenih uradih, v ulici CartFu dl RJ-sparmio 6, II., policijske koncesijske listine in dovoljenja za prodajanje težkih alkoholnih pijač v svrho podaljšanja veljavnosti za. leto 1946. Trgovci, ki so pooblaščeni za razprodajo alkoholnih ln težkih alkoholnih pijač na drobno, morajo istočasno predložiti tudi potrdilo o plačilu pristojbine. Zahvala Finančna komisija Zveze primorskih partizanov »e javno zahvaljuje skupini tovarišev iz Sv. Križa, ki je dala v dobrodelne znesek 2.800 lir. Tako najbe v aeSem gledafilšttt Kot ljubitelj umetnosti bd rad zapisal, kakšen red naj vlada v našem'gledališču v Trstu. Prosim ob-čiMavo noj zasede dvorano pred 3. odnosno 8. uro teko, da bomo lahko nemoteno brez ropotanj« stolov 1r,-drugih •neljubih fcmmov poslušati in se vživeli v delo samo. Prosim upravo Narodnega gledališča, da prične predstavo točno ob Ih odnosno 8h in naj ob določeni kri zapre dohode v gledališče samo. S tem bomo dosegli, da bo vsak ljubitelj dramske umetnosti imel u-iltek hi da bo po predstavi zadovoljen. Tako bocao postali tudi točni in disciplinirani in predstava se bo zaključila v rodu. Obiskovalci bodo utegnili doseči še zadnje tramvaje in oddaljenejši bodo mogli še večkrat obiskovati naše gledališče. Zamudnike naj vratarji spuste v dvorano šele v odmora po prvem dejanju. To naj bo za kazen, da se bodo drugič potrudili ln prišli pravočasno. Gledališč, naj nam bo svetišče. Dolžnost nas vseh je pokazati, d« smo kulturni ta d« se znamo vesti. LjuMtelj umetnosti Nacifasisfkni župan Tista oproščen VSeraj se je vršito razprav« proti bivšem« tržaškem® županu, odvetirifcn Pagniniju, M je z nrličnhni dejanji koristil po. liti čilim in vojaškim koričtim sovražnika kot župan Trsta po 8. septembru 1915. in kot organizator Guardia Civica, id je služila interesom nacifaSjstov, SS in Gestapa ter tako povzročila o-gromno število deportacij, odvzema osebne svobode in usmrtitev antifašistov. Na ta način je Pagniat Mi župan kljub ponovnim prestopkom haaškfh mednarodnih konvecij s strani Nemcev, kakor šo javno obešanje talcev v via Gkega, via d’A-nsgiio in dragod. Od vseh prič, ki so nastopile, je bila večina rariireraenilnili, razen tovariša Štoke, dr. Pogas. sija, ing. Brauna in Doninija. . Med razbremenilnimi pričam* pa, sta med drugimi tržaški škof Santin in prosluii fašistični prefekt Coceani. Iz vsega pričanja razbremenilnih prič M lahko nepoučen človek sklepal, da je Paguini sijajen. človek, velik nasprotnik fašizma in da kna neštete zaslug v oboroženi, borbi proti fašizmu. Sam javni tožilec je zahteval oprostitev! iI Njegova izvajanja s sklicevanjem na mednarodno pravo, so cel« med reakcionarnim občinstvom izzvala smeli. Jasen rezultat te komedije, kjer so vsi njeni igralci pokazati od obtoženca preko prič do sodnikov- svojo povezanost, je bila oprostitev človeka, ki ga prezira Vse antifašistično ljudstvo iz časa oborožene borbe in je že ne. šfcetobrat zahtevalo zanj in vse elemente iz Gtsardia- Ovira naj strožjo kazen. Vendar je bila ta komedija preodkrita, da je ne bi spoznali. Razprava in oprostitev takega elementa, kot je P&gnini, je brez dvoma višek, ki je možen samo v prilikah, v katerih živi prebivalstvo te cone. Prepričani smo, da izrazi ljudskega ogorčenja ne bodo zaman ker ne smejo biti za nobeno ceno, kajti tukaj je postavljen« zmaga demokracije na kocko! O poteku razprave same borne obširneje poročali jutri! Pokopi padlih borcev širom primorske zemlje V RAVNICI so 1. t. m. odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Na pobudo odbora Osvobodilne fronte so se lotile dela vse krajevne organizacije in Izdelale spomenik iz grobega kamenje. v obliki Triglava z rdečo zvezdo na vrhu. Na srednji strani je vzidana spominska marmornata plošča, kot izraz velike hvaležnosti vaščanov do vseh onih, ki so padli v borbi proti okupatorju. Na dveh stranskih ploščah pa so imena padlih junakov iz Ravnice. 18. t, m. so pokopali v SEMPO-LAJU nemške ostanke tovariša Janka Koeraine, ki je bil začasno pokopan v Osi&viju pri Gorici. Pogreba «e je udeleži i« velik« množic« ljudi iz šem pola ja ta okolitlzih vasi, društvo «Earja v svobodi*, bivši partizanski borci, oddelek OJ A in druge organizacije. Po končanih cerkvenih obredih v domači hiši se je od padlega poslovil pevski zbor z ialostinko. Ob odpitem grobu aa pokopali :’ču sta se v imenu vojske in ljudstva poslovila od pokojnik« tovoriš Skok Rudi, komisar Od A, in tovori« Milan Stu-belj. Te cini je bil v CSZSOCI pogreb tovariša Komac Antona Timia, ki je bil 20. 6. 1944. smrtno ranjen v akciji n« Zagi. Umrl je nekaj dni nato v partizanski bolnici v Trenti. Na svoji zadnji poti v domačo grudo ga je spremljalo ljudstvo iz' vseh vosi okraja. Ob odprtem grobu Je spregovoril član OkO SIAU tovari/ Ivan. Pred dnevi so v KROMBERKU svečano pokopali tovariša Antona Erjavca, ki je padel na Predmeji nad Ajdovščino. Mladina, kene, 0-t.roci in vsi ostali so ga sprejeti z venci fn z kalnimi zastavami. Zapeli so rim kalostinko, medtem ko se je mali Srečko poslovil od njega v imenu ljudstva. In vse naše lcraške vasi so jih zadnjič pozdravile, in farni zvo. novi so zadnjič zvonili tem junaškim sinovom Podrl č, ki so se čast- no borih z« narodove Ideale in sredi poti omahnili.. Najstarejši ljudje iz Fadrič in bližnjih vasi ne pomnijo tako veličastnega pogreba. Prišli so vsi, od blizu in daleč, staro to mlado, moški in ženske, ge v nedeljo, ko sta bili krsti padlih partizanov: Grgič Alberta, starega 35 let in Grgič Jožeta, starega 25 let, postavljeni v cerkvi sv. Ciril« in Metoda v Podričah. Ob krstah so držali noč in dan častno stražo domači partizani. Sami krsti st« bili pokilti z nošo trobojnico in venci, V ponedeljek je krenil žalni sprevod na pokopališče v Bazovici, njih zadnji dom. Nepregledna množica ljudstva, na čelu e'. Bidovec, Piščanec in Malalan. Pred cerkvijo v PadrUah jima je zapelo žalostlnko domače društvo <,Slovan* pod dire-gentom Grgič Rafaelom. V sprevodu je korakala tudi četa domačih partizanov. TeCernl tečaj za ?Iavei!ž€!!W Večerni tečaj slovenščine za Slovence prične v ponedeljek 3.12.1945. ob 19.30 v prostorih prosvetnega društva Vicolo Ospedalc Itllitare št. 2. Interesente vabimo, da se tega dne prijavijo vodji tečaja. .Trvh-rvT-v-^^-—nru— Eaočni simšikaU Sindikat iottne stroke. Dane« v sredo ob 18.30 se sestane odbor v ulici Zont« 2. Sindikat vratarjev. Vsi člani odbora naj se udeležijo sestanka, ki bo danes 28. t. m. ob 20. uri v ulici Imbriani 5. Sindikat gradbene strok«. Zaupniki vseh različnih kategorij se sestanejo danes 28. t. m. ob 18. uri v ulici Imbriani 5, soh« Št S. Sindikat boteUrjev, tovarnarjev in podobno. Obveščamo vse prizadete, da bo nova tabela o plačah za hotele, restavracije, gostilne in podobno objavljena v listu Unita operaia prihodnjo nedeljo. Za informacije se obrnite- v ulico Imbriani 5, sohe št. 1. Vse loatecforije. DeleA-ci vseh kategorij, ki »o bili prod kratkim od-puSčeni in ki so preko 65 let stari, naj se do četrtka 29. t. m. javijo pri Enotnih sindikatih v ulici Im-briemi 5, I. »oh« št. 4. Slovensko narodno gledališče za Trat in Primorf« Olvariu svojo prvo sezono v nedeljo, dne 2. decembra ob 15. uri v gledališču Fenioe, z zborno dramo’ ..Jernejeva pravica" V nedeljo, dne 2. decembra ob 20. uri ..Deseti brat" V ponedeljek, dne 3. decembra ob 20. uri ..Scampolo" RADIO aa sredo 28. 7. naportd časa — glasba za dobro jutto; 7.15 poročite, v slovenščini; 7.55 pestra jutranja glasba, 10. prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 18.16 mali or krste r. 10. prenos jz Vidma; 12*5 preda-stila svojcem.; 19 odred Jugoslovanske armade; 19.30 operna glasba; 20. napoved časa — poročila v slo-vcn.Uni; 2630 mladi umetniki; 21. slušna igr« v slovenščini: Finžgar: Zupanova Micka; 21.30 man-dolinist Pressan; 22.15 lahka glasba; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 oddaja ra Italijane v Angliji; 24. zaključek. Dobra src« V j>očostlt*v spomin« podle Vojke Smuc-ove 'je podaril Benjamin Žerjal 500 Mr «Za našega, dijaka,*. Namesto cvetja na grob pok. Andrej« Ooka daruje prosvetno društvo * Števec* ht Rte man j 900 Ur za tiskovni sklad «Pri morskega dnevnika* in 500 Ih- za sirote padlih partizanov. Tov. 51 ul jan Mailj iz Loga daruje 300 Mr za ttokervnl sklad «Pri-morskega dnevnika*. Namesto cvetje na grob padlega, (borca Gsksujs ftkerjaaca iz Bazovice daruje družina Kralj Jože 200 lir aa siroto padlih partizanov. U.N.R.R.A. zn Jugoslavijo Včeraj je prispela v tržaško luko ladja UNRRA-e «Tsmi«tokle«» s tovorom 8.000 ton kita v razautem stanju za Jugoslavijo. -Danes p« Je pripeljala ladja c Bosanka* 5J00 ton itta, ki ga UNR.-RA pošilja z« Jugoslavijo. S KRASA V načih kraških vaseh se zelo zanimajo z« pogozdovanje ©pustoše-neg« Krasa. Vas Lokvic.a hoče doseč! prvenstvo in je na zadnjem kboru volivcev sklenila, da bo do »pomladi nasadila 50.000 borovcev, emrejc ta drugega mehkega lesa. Vsak posestnik bo nasadil na lastni zemlji vsaj 50 tekih sadik. Na občinskem zemljišču bodo kolektivno sadili. Predvsem bo to delo o-prarila mladina, ki bo prav gotovo dosegla najboljše uspehe. STRUNJAN Dne 10.11.1945. se Je ©tvorite v Strunjanu MpravnorpolMSčna šote za odbornike KNOO. Pri,-/- ■■■-*» sa je ze, ta prvi tečaj 14 slušateljev, med njimi tadi 68 letni stoi-ček iz Santema. Slednji je pokazal toliko dobre volje pri učenju, da je bil vseskozi med prvimi. Res je tudi, da. je omenjeni starček edini, ki je v tem ©kraju še zahajal v slovanske šole, ker je vnem znano, da je Italija takoj ko j« po prvi vojni prispela v te kraje, ukinite tatovem-ske šole. Zs.radi teig« je : š poznejši in mlajši rod v materinščini po-pohoma neuk in predavatelji imajo nemalo težave, da jih tečajniki razumejo. Med tečajen: so predvsem predavali o sgoaovind nsui; narodne osvobodilne borbe, nato o razvoju nase narodne oblasti in kcnČno še o poslovanju in delokrogu naših NOO in o napakah, ki se pri delovanju odborov najčešce pojavljajo. Zvečer so imeli tečajniki sami praktične vaje, tolmačili so zakone, ki jih je med borbo in zlasti na III. zasedanju izdal AVNOJ, kakor na pr. zakon o agrarni reformi, zakon o vojnih dobičkarjih, o ustavodajni skupščini itd. Nato so imeli sejne vaje KNOO in Zborov volivcev. Po vsaki taki vaji so tečajniki diskutirali, na kraju so pa delo tovariša ali tovarišev ocenili- Pri vajah je bU vedno prisoten predavatelj, ki je celo skupno vajo a« kancu ocenil, pojasnil in popravil, kar ni bilo pravilne. Poverjeništvo se je dobro zavedalo svoje naloge, ko je najprej v kopenskem okraju ©tvorilo ta tečaj. Odborniki so pokazali mnogo dobre volje in prepričani smo, ds bo tečaj rodil dobre sadove. K l_J U K Prosvetni matineja v Jazionaie" TRBIŽ V vasi Zafonioe dete v gozdu 40 bivših domobrancev in belogardistov, ki so se pribepli iz vseh delov Slovenije iz strhu pred ljudstvom. Zvečer popivajo v gostilni in vzklikajo Kralju Petru. So tam tudi Štirje četniki; nek večer je eden izmed njih vzkliknil ♦iflvel Tito*, nakar se je med njimi začel pretep. — četniki, ki so čakali kralja Petr« e dolgo brado so zdaj, po volitvah v Jugoslaviji, ostali z «dolgim nosom*. odbor Slovenske prosvetne »vaze za Trat je priredil v nvdeljo 25.11.1945 dopoldan v kinu «Nazionale» prosvetno matinejo. Zamisel talce prireditve je vse hvale vredna, kar je dokazalo občinstvo, ki se je udeležilo kljub slabemu vreanenu v velikem številu. Mislim, da ni bilo obiskovale« ki bi ne bil občutil tistega prisrčnega razpoloženja kakor doma, kadar se zbere skupaj družin«. Spored so izvajali mešani Zbor prosvetnega društva iz Barkovelj ta komorni zbor radia. Trst, pod vodstvom tov. Ubald« Vrabca, tov. J. Kesat«. .T. Tiren, V. Simčičeva in E. Barbičev«, člani slovenskega gledališča, tenorist S. Turel in sopranistka Lavrenčičeva. Soliste je pri klavirju, spremljala prerf. N. Abramova. Najprej sta mešani »bor iz Bor-kovelj in radijski komorni »bor za-; pela Pahorjevo: Naša nova zasta-. v«. Pesem, Že tolikokrat izvajana, da je postal« že takorekoč narod-] na, je lepo uspela, dasi bi želeli pri | moških glasovih nekoliko več urav-! noteženoad. Sledila je recitacija Grudnove: Nabrežinskim kamno-lomjoem, ki jo je smiselno občuteno podal tov. Košuta . —• Naslednjo točko je izpolnila sopranistka Lavrenčičev*, ki je zapela arijo Marinke iz III. dejar ja Smetanove o-pere "Prodana neveste*. Pevka ima obsežen in tehnično lepo oblikovan glas, potrebno pa bi bilo v podajanju vač topline. Arija je v pevskem, oziru mestoma precej zahtevna, zato nas ni zač udilo, da ni bila še dokončno izdelana tako v izgovorjavi kakor tudi v intonaciji in frazi-ranju. — Ugodno sta presenetila člana slovenskega gledališča V. Simčičeva in J. Tiran s Prešernovo «Zclczno cesto*, ki ste jo podala odlično. — Radijski komorni zbor, ki je zapel 3 pesmi: Vrabee-vo "Slovensko pesem*, Prelovčevo cZensika mi v goste gre* in Adamičevo «Ka.j ošUr-ji delajo* v radijskih odajah dostikrat čujemo, zato mislimo, da bi bilo podrobno opisovanje njegovih kvalitet odveč. O-menh bi le to, da moški glasovi niso še dovolj uravnoteženi; razen tega posamezni glasovi preveč izstopajo ter s tem kvarijo homogenost. Vidi se pa, da je zbor sposoben izvajati tudi muzikalno zahtevnejše skladbe, kakor je bite n. pr. «Shrvenska pesem*, ki so jo lepo zapeli. — ISbcru je sledila Cankarjeva. <-Večerna molitev*, ki jo je z občutkom recitiral tov. Košuta.. — Recitaciji je sledila Pav&ireva pesem cPred durmi*, ki jo je zapel tenorist S. Turel. Pevec im« lepo barvam 5n mehak, dasi se šibak glos koše pa, da bi se mogel ob n-tnm Tscevttt v ©dl (■Sne- ga tenorista, ZReakrat ps, smo o-pszili preroaJo sproščenosti, zlasti v vdsinah in delom« nesigurnost v intonaciji ta fraziranju, kar pa so v«e pomanjkljivosti, ki jih bo pela*: gotovo premagal, saj mu njegov glasovni nsateriai ondi za to polno jamstvo. — Ugodno nos je presenetila pojava E Barbičev«, članice slov. gledališča, ld je topel« dve ruski narodni: «Katju»o» in «Veseli veter*, od katerih je po- ŠPORT Razpis tekem v teka Jez drn m strn (gozdni tek) Tek je ena l*med najlzdatnejših telesnih vaj, ki poleg tega nt zahtev« ne posebnega prostora, ne posebnih stroškov. D« bi vzbudilo zanimanje e« tok in da bi doli vsakemu našemu članu priliko preizkusiti svoje zmožnosti, bomo priredili v nedeljo 8. decembra etekme v teku čez drn in strn zn prvenstvo Julijske krajine*. Tekme so obvezne a« vsa društva In odseke prosvetnih društev, vpisane v Zvezo društev z« telesno vzgojo za Primorje in Trot. 8. 12. 1045. mora torej vsako društvo »a telesno vzgojo in vsak telesno vzgojni odsek prosvetnih društev tekmovati v teku «čez dru in strm». Tekmujejo: L moška mladina od 14.-18. leta na 1 km. 2. ieneka mladina od 14.-18. leta n« 1 km. 3. mladinci od 16. leta dalje na 3 km. 4. mladinke od 18. leto dalje na 1 km. Dva najboljša te vsake tamed teh Nikolaj Ostrovski 77 Kako se je kalilo jeklo (Koman) Kratek telegram iz Bo jarke je obvestil gube ml jeki komitet o Kor-čaginovi smrti. Aljoša Kovi nski pa, ki je odpeljal bolnega Korčaglna k materi in bratu je tudi sam zbolel za strašnim tifusom. s * * 0. januar: Zakaj mi je tako težko? Preden sem se vsedla za mizo, »tam jokala. Kdo bi mogel misliti, da lahko tudi Rita joče in še kako joče? Ali so solze vedno znak Šibke volje? Sedaj jim je vzrok velika žalost. Zakaj je prišlo do tega? Za-Vuj je to prišlo danes, na dan največje zmage, ko je strahota zime premagana, ko so železniške postaje prenatrpane z dragocenim gorivom, ko sem prišla a proslave zmage na velikem zasedanju meet-ttega svet«, na katerem so si a rili Junake — graditelje? To je zmaga, toda zanjo st* dela Življenje: Kla-vičelt ln KorSagin. Pavlova smrt ml je odkrila resnico: Mnogo dražji ml je kot p« sem si mislila. 8 tesn končujem svoje beležke; ne vem, ali se bom še kdaj vrnita, k pisanju. Jutri bom pisal« v Haskov ln pristala na to, da bom odrte j delala v centralnem komltetu komsomola Ukrajine. TRETJE POGLAVJE Mlado«* j« zmagata. Tifus Korča-gina ni uničit. Pavle je že četrtič ušel. smrti ta se vrnil v življenje. Sel« po enem meseou je rtih ln bled vstal na šibke noge In držeč se zidu poskušat sprehajati se po sobi. Z materino pomočjo je prižet db okna in dolgo gledal n« pot. Snežinke, U so se topile, šo «e svetil* v soncu. Bunaj je bile prva pomta-danska toplote. f**v pred oknom n« vejici vtšbjs s* Je šopiril vrabec s Sivim trebuhom m n t mirno gledal Pavl« s svojimi oAnV*-' ■' 4 ' * — Kaj je, si tudi ti preživel zimo? — j* tiho spregovoril Pavlo ta potrkal s prelom po oknu. Mati ga Je preplašeno pogledata. — S kom govoriš? — S tem vrabcem... Odletel j« gCdnbefc, — in se je slabotno nasmehnil. Pomlad ad Je pojavljala z vso moč. Jo. itorčagin je začel misliti na povratek v mesto. Dovolj si jo opomogel, da bi lahko jel, toda v organizmu mu ni bilo vse v redu. Nekoč ko se je sprehajal po vrtu, je nepričakovano padel n« zemljo zaradi ostre bolečine v telesu. B težavo se je privlekel do sobe. Drugi dan ga je pazljivo pregledal zdravnik. Ko je potipal na hrtenlet globoko vdrtloo, g« ja sažudeno vprašal: ' — Od kot Imate to? — To je, zdravnik, sled od kamna. Pred mratom Rovnotn me je poljski top dobit n« cesti... - Kako Ste se premika«? A« va« to ni oviralo? — Ne. tekralt selu TeŽal dve uri — ta »op«* sem jrtjhhal konja. Glejte, danes seb to opazil prvikrat. Zdravnik se je nu«U'»il in. pregledoval vdatmo. — Da, dragi moj, zelo neprijetna stvar. Hrbtenica nima rada takih pretresov. Upajo10* d« *» vam v prihodnosti ne bodo pojavljal« bolečine. Oblecite se tovariš Korčagtn. Obžalujoče, jo aa da b; .skrival te svoj občutek, «i je ogledov«! svojega pocijeid«. Artern je živel v družini svoj« žene, neugledne mladenke Steše. To je bita kmečka družina, U je portal* siromašna. Pavlg je nekoč odšel k Artemu. Po majhnem uma-sanetn dvorišču je tekal saraasan malček. «o Je vldrt Pavla, j« nevljudno uprl svoje OČI V njega ta medtem ko rt je pazljivo praskal nos, vprašal: —• Kaj hočeš? 81 mogoče prišel krast? Boljše Je, da greš. nada stana mam« je 1« tako huda. Na stari, nizki hišici se Je odprlo Okence'ta Artern ga je poklic«!: — Vstopi, Pavluša, Pri peči se je vrtela z burklami v roki starka rumenega obraz« kot pergament. Za D^uutek ga .j« °«*r ail« noljubeznjivo « poglv.ponj in pričel« nato lopotati z lonci. ,Dve starejši deklici v krajcih tail-eih, sta ao hitro spravili na pec ut g« s radovednostjo divjakov pričeti opazovati. Sto mteo je sedel Artero, ki mu je bHo malo nerodno. Jegovo poroko n Irta odobravala niti mati niti brat. Artem je bil po poreklu proletarec in .nikomur ni bilo razumljive^ zakaj je prekinil svoj« triletno prijateljstvo e lepotico Valjo, kamnosekova hčer ko, šiviljo in odšel z« vse življenje k neugledni Steši, v družino s petimi lačnimi želodci ln brez ene delovne moči. Tukaj je, po opravljenem deta v skladišču potrošil vso »vojo silo aa delo s plugom, pri obnavljanju sanemar-jenega gospodarstva. ★ ★ * Ai-tam je vedel, da Pavle ni odobraval njegovega odhoda, kakor se je on izražal «v malomeščanski element* ta sedaj j« ogledoval, kake brat gleda na vse to, kar ga obdaja. ... Vsedla sta se. izmenjal« brezpomembne fraze, ki so v navadi prt srečanju in že «e je Pavlo prtprav-IJal sa odhod. Artem ga Je zadržal; — Počakal, bomo skupaj kosili, sedaj bo Stena priptpja.mjck«, To- nfti iillrl Stli.b rt L Pavld, V »oho je ratopll« Steša, pOBdra-vila gosta Jn poklicala Artema n« skedenj, d« bi ji pomaga! nekaj prenesti, Pavle j« oetal sam s starko, ki ni bila gostobesedna. Skozi okno se je zaslišal cerkveni zvon. Starka je pustila ogenj la nezadovoljno zamrmral«; Gospod Bog, od tega vražjega dela človek nima niti toliko čaaa, da bi pomolil. — Snela je z vrat ruto; gledala preko novodožleg* in stopila v kot sobe, ka je bil poln božjih slik, počrnelih od časa. Sklenila je roko ln se pričela križati. — Oče naš, ife jeat na nebesi, da sv jat is ja kri ja Tvoj«., — J« »»čela te peta ti s suhimi ustnicami. Na dvoriSču pa »e je malček zaletel ta »jahal črno arinjo. Pritisk«! jo je a svojimi bosimi nogami, se prijel « rokama » ščetine in vpil na žival, ki se je vrtela in krulil«. — Hoo-o-oo, pojdi, kaj stojiš, nikar ne besni! Svinje je tekata * malčkom po dvorišču, ga poskušala vreči raz sobe, toda malček ae je močno držal. Starka je prekinila a moittvijo in poškilila Bkozi okno. (So intMljujoj štirih skupin boste prijavili Zvezi, nakar se bo določile, tekma med najboljšimi ra prvenstvo Julijske krajine. Tekme aevede vsako društvo zase. Progo »a tek izberite tako, da n« bo pretežka, ker je to prvi tek (ne preveč strmine). To pa tudi ni tek po cesti, ampak preko različnih ovir: škod gozd, čez pašnike, čez zidove, skozi grmovje. Pred 9. 12. naj se vsak naš član vadi, da ne bo tekel ta dan prvič. Začnite a kratko progo in stopnjujte dolžino do predpisane: 1 km oziroma 3 km, da jo bo vsak z lahkoto pretekel. Vadit.! pa se seveda ne smejo na progi za tekme. Tekmovalno progo objavi društvo šele na dan tekme. Nedeljske nogometne tekme Preteklo nedeljo ao bile v okviru mladinske nogometne turneje za Primorje ta Trat atedeca srečanja: Rojan «A»-l)relier: 4-1 Dež je nekoliko oviral Igro, toda Rojar.čaal 90 takoj pokarali svojo nadmoč in večjo odločnost. Pertot, Aieaaio, Zvorenl ln Pnvs so zabili v korist Rojana, medtem ko je Luc-cbesi zabil za Dreher. Pose ono »0 se Izkazali: Pinzami, Pertot in Tavčar (Rojan) ter Lucchesi ln Oarpi-netti (Dreher). Tovarna strojev-Rojan «B*: 3-1 Težki teran je vplival na iazvoj tekme. Enajsterica tovarne strojev se je že v začetku pokarala močnejšo. Tudi mladi Rojančanl kitajo dobre lastnosti, toda pred vratni! ao neodločni. V prvem polčasu »ta zabili po en gol obe enajsterici. V drugem pa je tovarna strojev zabila če dva gola- Od zmagovalcev so se zlasti dobro Izkazati Spesot, Požar, Rossielto ln Sancia. Sv. Marko-Cclmlec: 2-2 Obe enajsterici ata bili jako borbeni. Kot pivi je za čebulic zabil Dobrin ja. Do veljave jo prišla zlasti odlična obramb« Sv. Marku, ld ni dopustila nasprotniku do vrat V drugem polčasu Jo Sv. Mark razvfl boljšo igro. V njegovo korist sta rabila vsak po «n gol Banelia ta Uva. Proti okneu drugega polčasa je Do brinju zabil drugi gol » ()e-bulec in diloo rešil »vojo enojeto- o druga močno ugajala. Pri prvi pa se nam zdi, da pevsko fra-ziraaje ia kretnje niso bile popolnem«. v skladu z vsebino. — Ker sta dve točki odpadli, je spored spopolnil radijski komorni zbor s 3 pesmimi od katerih so brezhibno in glede na številčno zasedbo zbora dinamično najbolje izvajali narodno -Barčica po morju plava*, ki je tako ugajala, da so jo morali pevci ponoviti. Tu bi pripomnil, da bi se morali pri malih zborovskih zasedbah držati vedno komornega načina pevskega .podajanja, ne pa spuščati se v efekte, ki se morejo uporabiti le pri številčno močno zasedenem zboru. — Spored je zakljv-čfl mešani zbcrr prosvetnega društva iz Baritovelj, ki je zapel Fo-sr-sterjevo ». Dvorana, v kateri se je priiaditev vršila, je izredno akustična, tako da so se tudi pianissimi prav dobr." slišali. Razumljivo je sicer, da je bila organizacija prireditve zaradi hitrosti nekoliko motena, vendai- pfi bi v prihodnje priporočali, da bi bili prireditelji e pričetkom bolj točni. Preden končamo, naj poudarimo načelo, ki se naj se ga drže vse naše kulturo« ustanove, to je, da se smejo k javnem nastopu v našem mestu pripustiti le v vsakem pogledu temeljito pripravljen; izvajalci, ker v nasprotnem slučaju nastane slej ali prej zaradi tega večja škoda, kakor korist tako za priredil el je kakor za nastopajoče. G. D. Odgovorili urednik STEK CIRIL .V.V.VAV.V.-AVASt^ Kaj bo sv. Mikiavz našim malim pionirjem? Najbolj bodo veseli, 6e jw prinese družabno igrico 1 ki bo zabavala v dolgih zimsi večerih, male in odrasle. + Kruta, usoda je včeraj isčrt la iz naše srede nepozabne::.- LEOPOLDA EIPAL. borec Dragega pokojnika bodo dan* --28. t m. ob 3. popoldne prepeljal! iz kapele bolnišnice v Milje, kjer bo pokopan na domačem pokoj1«' lišču. Trat, 38. novembra 1945. Globoko žalujoči ostali: žen* JG&EFA, sinovi, bratje, sestre, svaki ta svakinje ter vse oetaio sorodstvo. tV cvetu mladosti je naš ljcb" ljeni sin in brat ALOJZ SONC borec padel na Vrhpolju dne 1L 2. 1045 odkoder bodo njegovi zemeljski o-etanki prenešeni na domače pokopališče, kjer »e bo v četrtek 39-t, m. ob 15 uri vršil pogreb. Tomaj, 28. 11. 1945. Žalujoč« družina SONG. ZAHVALA Globoko ginjeni nad iskrenimi izrazi sočutja ip veliko udeležbo, domačinov pri prenosu zadnjih stankov, v Krombergu padlih tovarišev JOSIPA VALENTINČIČ i® GABRIJELA LOVISCEH na domače pokopališče v Kanalu-se vsem prisrčno zahvaljujemo. P©" sebna zahvala g„ dekanu Semiču, tov. Soškemu ter Janku HvaHci ** ganljive govore. Zahvale tudi P*'" skemu »boru, vsej mladini ta dR<'°' vale c m cvetja, sorodnikom ta vsem ostalini. Enak« zahvala kromber-5ki m ladini u spremstvo in cvet j*- Kanat, 25. 11. 1945. žalujoče družine VALENTIN' CIC, LOVISCEK, PUSNAi- ZAHVALA Zahvaljujemo ae vaem udelcikm' com pogreba, posebno tistim ki požrtvovalno pomagali pri pievoA naših padlih borcev, in vsem da1'0" valcem cvetja in vervoev. Pronek, 38. 1L 1945. KOS Prosek' Polzvedbe Poipčnik OTTINO ANGEL }*' nlka 1906, odSel iz Avellina (ItakJ11’ avgusta 1043 s 127. četo (lavorator allogeni) v Verono. Kdorkoli bi vedel o njani, ali kom jo odšla P« sept. njegova četa, je nap*'©*6" J, . viti n« naslov dott. Vitall, pri garo, via Gallleo dalilei, 17 Trrt. Kdor bi kaj vedel o tovarišu*^; HARNAR VENCESI^AVU V po” , kev, kurirju 18 brigade, nem od junij« 1044., naj «P°'/; eeatri Pušnar Julki v KanaJ, *