PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 51 (13.282)
Trst, četrtek, 2. marca 1989
Protislovensko razpoloženje v srbski množici pa kljub vsemu raste
Centralni komite ZK odločno zavrnil
Spolno nasilje: še vedno brez zakona
Miloševičev poseg tokrat ni prepričal centralnega komiteja, čeprav je pred poslopjem množica vpila »izdaja, izdaja« - Markovič pa si medtem še prizadeva za sestavo nove vlade
Na Kosovu uvedli posebne ukrepe
PRIŠTINA — Na Kosovu so prepovedali in omejili zbiranje ljudi na javnih mestih. Sklep je sprejela pokrajinska skupščina Kosova in je v skladu s stališči pokrajinskega predsedstva o obnovi javnega reda in mira. Pokrajinski izvršni svet je pozval delovne ljudi, državljane, študente, pripadnike vseh narodov in narodnosti, da se trudijo za stabilizacijo politično-varnos-tnega stanja na Kosovu. Dosledno izvajanje te odredbe bi moralo pomeniti prepoved vseh zborovanj albanske narodnosti. Seveda pa bi se morala prenehati tudi srbska in črnogorska zborovanja in potovanja v Beograd.
(B. S.)
BOGO SAMSA
BEOGRAD, LJUBLJANA Beograjski prijatelji pravijo, da je sonce včeraj izredno prijetno sijalo in da je bilo pravo pomladansko vreme. V mestu je bilo mirno in prijazno. Nikogar ni motilo ali razburjalo nekaj tisoč kosovskih demonstrantov, ki so se zbirali pred zvezno skupščino. Milica jih je potisnila na otroško igrišče, ki je nekoliko vstran, jih osamila in ni dovoljevala večjega zbiranja ljudi.
Po izrednih dogodkih, mitingih z milijonsko množico, je bil to dan zatišja, ko se je končala nova runda dvoboja, ko so se seštevali zmage in porazi in se seveda že pripravljali na nov spopad.
Treba pa je poudariti nekatere pomembne stvari in ugotovitve. Miloševiču in srbskemu vodstvu je ponovno uspelo dvigniti Srbijo, na pritisk na gumb je propagandistični stroj odlično deloval. Ljudje so se odzvali, propagandistična in organizacijska maši-nerija je stekla, pritisk se je stopnje-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ni izjemno, je pa posebno stanje
Občani Prištine si ogledujejo tank, ki je v okviru posebnega stanja priropo-tal k njim	(Telefoto AP)
RIM — Zakon o spolnem nasilju bo najbrž ždel še nekaj časa v poslanski zbornici. Kljub obljubam, da ga bodo dokončno sprejeli do danes, je povsem nemogoče, da bi ga sprejeli celo v prihodnjem tednu, saj je na dnevnem redu poslanske zbornice vse preveč drugih obveznosti, zakon o spolnem nasilju pa je med zadnjimi na spisku.
Tudi letošnji 8. marec bo torej minil brez moralnega zadoščenja, ki bi ga nedvomno predstavljalo sprejetje tako pomembnega zakona.
Zakon, ki naj bi skušal rešiti pereče vprašanje spolnega nasilja, tudi ko gre za posilstva znotraj družinskega kroga ali ko gre za skrunitev mladoletnih obeh spolov, bo torej spet deležen pozornosti poslanske zbornice le nekaj dni pred komunističnim kongresom. Kongresi raznih strank pa bodo predstavljali dodatno oviro na poti, ki jo mora zakon še prehoditi, saj bo parlament prekinil svojo dejavnost.
Iz ovire v oviro se zakon o spolnem nasilju opoteka v poslanski zbornici, med strankami pa ni še dogovora glede člena št. 10, v katerem je govor o sodnem postopanju v primerih, ko žrtev ne prijavi sodišču posiljevalca. Poslanka Boniver je glede tega izjavila, da so socialistične ženske ogorčene nad potekom parlamentarne razprave, sama pa si veliko pričakuje od predsednice Jottijeve, ki bi lahko bistveno pripomogla k sprejetju zakona.
Politični impasse zaradi člena št. 10 pa ne bo zlahka premostljiv, vsaj do takrat ne, dokler se ne bodo domenile

Nove odloke o finančnem zakonu bo moral potrditi še parlament
Za založnike višji davek IVA Delno spremenjen davčni odpust
RIM Ministrski svet je včeraj ponovno Predstavil odloke v zvezi s finančnim zako-bom, ki jih parlament še ni spremenil v zakon. Odloki bi zapadli sinoči opolnoči. Naj-več trenja je predstavljal že znani decembrski davčni manever, ki ga je ministrski svet v bistvu potrdil, vanj pa je vključil nekaj popravkov, ki jih je predlagal parlament, in do-9ovor med vlado in sindikati. Potrdil pa je sPorno 4-odstotno povišanje davka IVA za časopise, vendar bo ta ukrep stopil v veljavo 1. khluarja 1990. Spori in prepiri med ministrom , olombom in De Michelisom, ki so se začeli v torek v kabinetu, so se sinoči spet pono-
, Ministrski svet pa včeraj ni razpravljal o F ostenju javnih izdatkov in zajezitvi inflaci-6' O tem bo govor danes. Na tem področju ,°- nasprotja še večja, kar vzbuja vtis, da je ^nja po vladni krizi še zelo izrazita, čeprav 0 možnost nekoliko zmanjšujejo bližnje ev-opske volitve. Kaže pa, da noče biti nobena tladna stranka vpletena v napovedano kles-^bje javnega denarja, saj le-ti bremenijo blžbo, ustvarjajo interese in torej neizbežno t°vzročajo nezadovoljstvo, ki se običajno od-,a<a v volilnih izidih. V to stvarnost je naj-Q*j ujet De Mita, kljub temu da napoveduje
zmanjšanje državnega primanjkljaja v nakraj-šem času. V tem vzdušju pa se novoizvoljeni tajnik KD Forlani trudi, da bi zakrpal luknje, ki so nastale v vladni večini in zaupa v podporo socialistov. Kaže, da jih je zaprosil, naj potrpijo do junija in verjetno na tej valovni dolžini je Craxi včeraj izjavil, da Forlani ukrepa za izboljšanje odnosov med dvema največjima koalicijskima strankama. Craxi je tudi pojasnil, da njegovo stranko skrbijo težave, na katere je naletela vlada in iz katere ji bo skušal pomagati, da si ne bi zapravil zaupanja. Vendar pa se je tajnik PSI zelo ostro izrekel glede splošnega stanja v vladi. »Na obzorju kar mrgoli takih, ki bi radi klestili javne izdatke,« je dejal Craxi, »to je demagogija strogosti, vsi se strinjajo s klestenjem, da bi le drugi plačevali.« S tem je imel v mislih predvsem vlado, vendar tudi republikance in liberalce. Socialisti zato trdijo, da mora politične posledice plačati, kdor je povzročil največjo škodo.
Republikanec La Malfa, ki se je še včeraj srečal s Forlanijem, je zahteval, naj vlada čimprej poseže in preračuna javne izdatke. Vendar oporeka tudi dogovoru med vlado in sindikatom, ki se po njegovem mnenju ne
ujema s potrebo po krepkejšem prilivu denarja v državno blagajno. Polemika med republikanci in socialisti pa se bo verjetno še razširila, tudi zaradi Visentinija (predsednik PRI), ki je kritiziral De Michelisove načrte o davčni politiki. La Malfa je povzel z njim rekoč, »da Visentini že ve, kaj dela, ko govori o davčni politiki, saj ima na tem področju velike izkušnje. De Michelisove izkušnje pa so, če se ne motim, na popolnoma drugačnem področju.«
Mimo običajnih zdrah: ministrski svet je sinoči nekako premostil tudi vprašanje davčnega odpusta za samostojne delavce, ki se bo nanašala na davčne prijave v letih 1983-87. Samostojni delavci bodo morali plačati zaostale davke na podlagi tarif, ki jih bo vlada objavila do 15. aprila; plačali bodo znatno več, vendar bodo to lahko naredili s štiriletnimi obroki. Za odbitke od davkov ni bilo sprememb, pač pa je bil sprejet predlog iz dogovora med vlado in sindikati, po katerem bo odslej mogoče odbiti od davkov posojila za prvo stanovanje, premije za življenjsko zavarovanje in zdravstvene stroške. Za vse ostale odbitke od davkov bo obveljal količnik 22 odstotkov.
G. R.
Da bi znižale povpraševanje po denaiju
Banke zvišale obrestne mere
RIM — Prva skupina pomembnejših italijanskih denarnih zavodov je včeraj za 0,50 odstotka zvišala aktivno obrestno mero, ohranile so staro obrestno mero le za najboljše kliente (top in prime rate). Zvišanje obrestnih mer za posojila, ki jih nudijo banke, pomeni v bistvu podražitev denarja. S tem finančnomonetarnim ukrepom, so se italijanske banke prilagodile trendu, ki se je že začel na Zahodu, obenem so se odzvale pozivu osrednjega denarnega zavoda Banca d ltalia o nujnih ukrepih za zajezitev inflacije.
Nedvomno bo ukrep znižal kreditni pritisk in povpraševanje po denarju. Taki monetarni manevri pa običajno povzročajo težave srednji in mali industriji ter obrtništvu, v bistvu najaktivnejšim panogam italijanskega gospodarstva, ki bodo morale sedaj odšteti več denarja za svoje normalno poslovanje. Po dosedanjih izkušnjah lahko pričakujemo, da bodo zgledu prve skupine v prihodnjih dneh sledile še druge banke in hranilnice. Nič čudnega torej, da marsikdo navaja, kako so ob pomanjkanju dolgoročne gospodarske politike denarni zavodi stopili na najenostavnejšo in preverjeno pot. S tem pa so breme boja za zajezitev inflacije naprtili predvsem malim posojilojemalcem. To bo seveda negativno vplivalo na proizvodnjo malih obratov in bo skoraj gotovo za nekaj časa zavrlo njihovo rast. Ukrep zvišanja aktivnih obrestnih mer bi bil sprejemljiv, če bi banke obenem zvišale tudi pasivne obrestne mere, s tem pa spodbudile varčevalce in znižale kroženje denarja.
V nogometnem pokalu prvakov
Milan v Bremnu igral brez gola
n □ d
^ pokalu pokalnih prvakov
Sampdoria v Romuniji izenačila v 92’
□ □ □
V pokalu UEFA
Juventus v derbiju z 2:0 ugnal Napoli
NA 10. STRANI
Veleposlanik SFRJ Štrbac obiskal Biasuttija in SKGZ
Na srečanju s SKGZ je veleposlanik Štrbac poudaril vlogo slovenske narodne skupnosti pri utrjevanju odprte meje in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
NA 5. STRANI
Sinoči v Gorici začetek 4. Film video monitorja
Z absolutno premiero novega slovenskega filma Kavarna Astoria se je sinoči v Kulturnem domu v Gorici pričel 4. Film video monitor (Foto Marinčič)
NA 8. STRANI
Mojsov in Zemljarič v skupščini poročala o trenutem stanju na Kosovu
Na zvezni konferenci SZDL oster napad na Slovenijo in odločen odgovor Smoleta
Medtem ko so v skupščini razpravljali so pred poslopjem bile protestne manifestacije	(Telefoto AP)
BEOGRAD — Včeraj sta se na izredni seji sestala oba zbora jugoslovanske skupščine. Sklicana sta bila na podlagi določila o posebnih razmerah, ki so zaradi kosovskih dogodkov zdaj gotovo nastopile. Neposredno so takšno sejo zahtevali tudi predsednik skupščine Slovenije ter skupina 30 slovenskih delegatov v skupščini Jugoslavije.
Po krajši razpravi so se odločili, da bo seja sicer potekala javno toda samo preko Tanjuga, s čemer naj bi menda preprečili navijaško interpretiranje izvajanj člana predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova ter podpredsednika vlade Janeza Zemljariča.
Mojsov je govoril o stanju, vzrokih in posledicah, ter o potrebah, zaradi katerih so sprožili posebne ukrepe na Kosovu, vse to pa je potekalo v zunanjem dekorju mitinga, ki se je počasi, vendar vztrajno ogreval pred skupščino.
Drugi govornik, podpredsednik zveznega izvršnega sveta v odstopu Janez Zemljarič je govoril predvsem o zdravstvenem stanju rudarjev iz Starega trga ter o potrebnih zdravstvenih in varnostnih ukrepih. Navedel je podatek, da je v osmih dnevih rudarske stavke medicinsko pomoč iskalo 1248 rudarjev, v bolnišnicah so zadržali 231 rudarjev. Včeraj se je na medicinski fakulteti v Prištini zdravilo še 47 rudarjev iz vseh rudnikov, v katerih so stavkali. V bolnišnici v Titovi Mitroviči jih je 67, v Zdravstvenem domu na Starem trgu, ki naj bi ga včeraj zaprli, pa so bolnike v glavnem odpustili, zjutraj pa jih je bilo še 60.
Podpredsednik ZIS je tudi povedal, kaj delajo v tem trenutku ali kaj so doslej že ukrenili na Kosovu, da bi se stanje vsaj delno normaliziralo. Vse pomembnejše gospodarske organizacije in večji del ostalega gospodarstva normalno deluje. V rudnikih, kjer je prišlo do ustavitve dela, opravljajo tehnične preglede in priprave za začetek proizvodnje. Uvedli so delovno obveznost za 23.500 delavcev, s čimer so zagotovili normalno funkcioniranje vitalnih dejavnosti. Kar zadeva oceno škode, ta za zdaj še ni možna, res pa je, da bo ogromna in dolgoročna.
V obeh uvodnih poročilih je nato potekala delegatska razprava, takoj ko je Mojsov odgovoril na nekatera delegatska vprašanja.
Morda si eno izmed vprašanj, ki ga je v razpravi sprožil delegat s Kosova Nadjo Borkovič, zasluži zaradi njegove aktualnosti posebno pozornost. Vprašanje se je namreč nanašalo na za-
stavo albanske narodnosti na Kosovu. Vemo, da o videzu albanske zastave brez uspeha razpravljajo že več kot 20 let. Danes lahko na žalost ugotovimo, da na oknih vse pogosteje visijo tudi srbske zastave, ki močno odstopajo od tistih, ki jih opisuje ustava Srbije in da vse bolj nadomeščajo uradne zastave. Kasneje se bo položaj morda spremenil, zdaj pa je bilo ob Titovi sliki opaziti na stotine Miloševičevih. Tu so bile tudi slike sv. Save in drugih. Vse to gotovo ne vodi k enotnosti, ki torej ne razbija samo albanski simbol.
Tudi zasedanje zvezne konference socialistične zveze, ki se je zateklo v center Sava, je bilo v znamenju najnovejših dogodkov na Kosovu in nasploh v Jugoslaviji. Najprej pri ocenjevanju kandidatov za predsedstvo SFRJ, ko so imeli srbski in vojvodinski predstavniki pripombe na imenovanje Stipeta Šuvarja, slovenski pa so izrazili veto ob vojvodinskem kandidatu Mihailu Kertesu (le-ta se je namreč na torkovem mitingu v Novem Sadu izredno žaljivo izražal o slovenskem vodstvu).
Tokrat je svojo protestno odsotnost na seji predsedstva, ki je bila v torek, obilno kompenziral tudi Jože Smole. Po splošnem uvodu Josipa Hrvatina, ki je orisal trenutno politično sliko v državi, se je začelo pravo "topovsko obstreljevanje" Smoleta in Slovenije. Najglasnejši je bil ponovno Vančo Nikolovski, Makedonec, ki se je doslej že večkrat izkazal kot mož, kateremu so slovenska stališča kot rdeča krpa pred očmi. Kot bi preslišal sklepe zveznega partijskega predsedstva, ki je zavrnilo ocene, češ da »slovensko in hrvaško vodstvo podpirata iredento«, je obtožil Smoleta in udeležence zbora v Cankarjevem domu, češ da so sprožili največji škandal v povojni zgodovini. Odgovoril mu je Jože Smole, ki je ostro zavrnil takšne nesmiselne ocene ter med drugim omenil srbsko partijsko politiko na Kosovu, ki je obljubljala rešitve čez noč, v bistvu pa je povzročila še hujše razprtije in krizo. Nato se je Nikolovskemu pridružil srbski predsednik Trifunovič in Smoleta skorajda ozmerjal, češ da ima njegovih ocen že čez glavo in naj jih raje prihrani za naslednji sestanek v Cankarjevem domu, on - Bogdan Trifunovič - pa se z njim ne namerava več pogovarjati.
Po Smoletovem protestu, ki se je vprašal, kaj pomenijo parole "Dole, Smole, gore Slobo" in opozorilu, da lahko Smoleta zamenjajo le Slovenci, ki so ga legalno izvolili (kar velja tudi nasploh za slovensko vodstvo), je predsedujoči odredil premor. (Z. Š.)
Occhetto zaključil svoj obisk v Moskvi
RIM — »Rekel bi, da je bilo to soočanje med dvema riformizmoma,« je dejal tajnik KPI Occhetto ob svojem povratku iz Moskve, kjer je bil gost Gorbačova. Occhetto je nato pojasnil, da je bilo to srečanje med strankama, ki želita premostiti stare okvire organiziranega komunističnega gibanja in socialistične internacionale in načeti nove odnose z levičarskimi gibanji, tudi s socialisti in socialdemokrati, skratka, z vsemi naprednimi silami. »Sovjetsko politično vodstvo je ovrednotilo miselnost in mnejnje italijanskih komunistov začenši z Berlinguer-
jem,« je dejal Occhetto. Occhetto in Gorbačov sta se med drugim pogovarjala o oblikah razvoja perestrojke v SZ in drugih vzhodnih državah. Gorbačov pa je opozoril, da si morajo vzhodne demokracije same odpreti vsaka svojo dobo perestrojke in ni zakrival zaskrbljenosti glede oblik tega odpiranja. Zagotovil pa je, da bo upošteval nekatere spodbude, ki jih je izrekla Occhettova delegacija. Tajnik KPI pa je z veseljem ugotavljal, da je bilo posredovanje njegove stranke odločilno pri ponovni vzpostavitvi odnosov med Kremljem in Vatikanom.
Na izraelskih upravnih volitvah uveljavitev Šamirovega Likuda
JERUZALEM — Likud in verske stranke so premagali laburiste. Že prve projekcije rezultatov izraelskih upravnih volitev dajejo dovolj jasno sliko bodoče politične scene na Bližnjem Vzhodu. V nekaterih občinskih okrajih so Likud in verske stranke podvojili svoje sedeže, čeprav so nekatere ključne funkcije še vedno v rokah laburistov. Jeruzalem bo tako ohranil svojega laburističnega župana Teddyja Koleka, v Tel Avivu pa bo župan konservativec Šlomo Lahad.
Pomembna novost tokratnih volitev je uspeh gibanja islamskih fundamentalistov, ki so bili deležni nič koliko glasov s strani arabskih volilcev. Mesti El Fahm in Kafr Kasim bosta imeli fundamentalističnega župana, v Nazaretu pa je islamsko gibanje pridobilo kar šest sedežev. Kljub uspehu liste muslimanskih bratov pa je na mestu župana ostal komunistični pesnik Tawfik Zayad.
Potek volitev je bil sorazmerno reden, vendar kaže, da je pri Haifi prišlo do goljufij in zato ni znano, kdaj se bo zaključilo preštevanje glasov.
Fundamentalisti že v akciji Proti Rushdieju z bombami
Islamski fundamentalisti so prešli z besed k dejanjem. V New Yorku so podtaknili peklenski stroj v redakcijo tednika Riverdale Press. Po eksploziji je izbruhnil silen požar, ki je v dobršni meri uničil poslopje, v katerem je imela revija svojo redakcijo, ter dva parkirana avtomobila. Po srečnem naključju eksplozija ni povzročila žrtev, preiskovalci pa menda razpolagajo z identikitom osebe, ki je namestila bombo.	(Telefoto AP)
Izpred pravoslavne cerkve v Cankarjev dom
LJUBLJANA — Najprej so se zbrali pred pravoslavno cerkvijo, sprva le peščica, ob pol petih se je nabralo že kakšnih 100 ljudi. Očitno je bilo zborovanje slabo pripravljeno, oziroma, kot so kasneje sami povedali, spontano (zbirali so se že dan poprej), da bi izrazili svoj revolt s stališči in sporočili govornikov na ponedeljkovem zborovanju v Cankarjevem domu.
Predsednik ljubljanske socialistične zveze Jože Osterman jim je dobronamerno svetoval in uredil vse potrebno, da bi lahko zborovali v Cankarjevem domu. Nekaterim med njimi očitno ni bilo všeč, da bi zamenjali mesto zborovanja, češ da ni »važno, kje se dobimo«, drugi so ugotavljali, »žalostno, da smo se zbrali pred cerkvijo, to ni izraz naše politike, mi smo patrioti te države...«. Tisto uro pred odhodom v Cankarjev dom je bilo pred vrati pravoslavne cerkve slišati marsikatero bridko in jezno na račun »tistih, ki nas ločujejo«, pa na račun mladinske priponke »Kosovo - moja dežela«, češ da bi bilo tiste, ki so si to izmislili, treba pošteno premikastiti...
Gnev med prišleki je bil očitno do vrha nakopičen! To se je pokazalo potlej tudi na samem protestnem zborovanju, ki se je začelo ob pol šestih v Cankarjevem domu. V srednji dvorani se je zbralo kakšnih 400 ljudi, pripadnikov drugih narodov, mednje pa so sedli tudi »domorodci«, s predsednikom mestne konference SZDL na čelu, zraven so bili predsednik ljubljanske mladine, sindikatov itd.
Zborujoči, ki so govorili »v imenu« kakšnih 80.000 Ljubljančanov iz drugih krajev Jugoslavije, od Like, Makedonije, do Niša in Metohije, niso sprejeli predloga, da bi svoje govore omejili na pet minut. Dejali so, mi nismo politiki, mi bomo povedali, kar nas tišči. Besedo so vzeli Jožetu Ostermanu, ki jim je začel razlagati, da je bil ponedeljkov zbor namenjen podpori vsega Kosova. Izžvižgali so ga in preglasili z medklici, tako da smo lahko ujeli le še njegov pomirjujoči glas: »Ne vlačite spora še v Ljubljano!«
Predrag Živkovič je imel veliko povedati. »Borili se bomo zato, da bomo bratje!« Zbrali so se zato, ker jih je ogorčilo ponedeljkovo zborovanje (prav je dal le Omanovim besedam). Dragan Svetozarevič je razložil, kaj ga je najbolj zabolelo pri slovenskem zborovanju: »Toliko sovraštva, jeze proti Srbom, takšne hajke proti njim ni bilo celo za časa Hitlerja!« Te njegove besede so požele bučen aplavz. Nato je zlil svoj žolč nad organizatorje ponedeljkovega zborovanja (»za njimi stojijo mračne in večje sile!«), s katerimi bomo morali v Sloveniji sami razčistiti. Če bi se kaj takega
govorilo »dole«, bi govorniki kazensko odgovarjali, je bil prepričan. »Pod krovom našega svetlega (Cankarjevega) doma« je namreč po njegovem potekal pred dnevi zbor, ki je bil »kul-minacija protisrbske hajke in mržnje«.
Jezna, domala histerična starejša Ma-kedonka, ki je za njim vzela besedo, je "poslala nekam" tako kosovske rudarje, Vllasija, Slovence, ki si lastijo »svojo« deželo, ki je »naša dežela«, vse do Smoleta, ki bi »moral v penzijo«, s čimer so se očitno zbrani strinjali, nato pa začeli skandirati Jugoslaviji...
Od vseh^govorcev je bil najbolj dobronameren Čedo Biserkič, »pravoslavec iz Banja Luke«. Zbrane je pozval, naj živimo kot bratje in sestre, brez sovraštva -tako na mestnem avtobusu, kot na cesti. »A obnašamo se, kot da bi nas vrag zagrabil - prav obratno!« Joviča Icič je povedal, da se pripadniki drugih narodov v Sloveniji in njihovi otroci sramujejo, da so, kar so, Srbi, Muslimani..., da njegovo hčerko v vrtcu zmerjajo z Bosanko, da na njih izvajamo pritisk, da bi še dolgo molčali, če ne bi bilo tega zborova-
1 Tega, kar je govorila Liljana Laketič. ne bom ponavljala. Iz nje sta očitno g°' vorili huda jeza in nakopičena strast tako da je prestrašila celo svojo hčerko, ki je sedela z očetom v prvi vrsti. Ko s~ je oče z otrokom umaknil k izhodu, Je zaklicala: »Ne plači, Jeleno, to radim za tebe i svu našu decu!« A otrok je še vedno vekal...	m. U.
CK Zveze komunistov Jugoslavije zavrnil obtožbe proti Sloveniji in Hrvaški
NADALJEVANJE S 1. STRANI val. To pa je že odkrit pritisk na Jugoslavijo, ki je rodil odpor.
Najbolj slikovito in odkrito je prišel do izraza na zborovanju, ko je govoril predsednik predsedstva Raif Dizdarevič. Množica je pričela skandirati »Slovenija laže«, predsednik Dizdarevič pa je odgovoril, da ne bo nihče ločeval Jugoslavije, ki je lahko samo svobodno združenje narodov in narodnosti. Nato je narode naštel tako, da je pričel s Slovenci in med naštevanjem enakopravno omenil Albance.
Skoraj istočasno se je sestalo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, na katero so zborovalci naslovili vrsto izredno ostrih zahtev. „
Za zaprtimi vrati nebotičnika v Novem Beogradu pa se stvari niso razpletale po Miloševičevih željah in pričakovanjih. Tanjug je sicer vnaprej napovedal vest, da so sprejeli vse zahteve in da so predvsem zavrnili odstop Morine in drugih albanskih prosrbskih voditeljev. Kasneje pa se je izkazalo, da so v resnici zavrnili vse obtožbe: na račun Slovenije in Hrvaške, večstrankarskega sistema in kršitve ustave in krivd Šuvarja in Ko-
rošca. Potrdili so že zdavnaj znano načelno stališče do srbske ustave. Glede treh vodilnih Albancev pa so sprejeli nekoliko dvoumno, toda načelno stališče, da morajo o njihovih odstopih odločati njihova legitimna vodstva, ki jih lahko sprejemajo ali pa zavrnejo.
Očitno je prišlo do novega razmerja sil, seja predsedstva CK ZKJ je v ozračju pritiska skoraj milijonske množice in zato je bila zunanja oblika sporočila predsedstva napisana v značilnem slogu srbskega vodstva, toda očitno je tudi, da je prav ustrahovanje z mitingi in pritiski okrepilo nasprotovanje drugih delov Jugoslavije. Zato tudi tako odločno vsebinska zavrnitev. In zato tudi ni nič pomagala Miloševičeva govorniška demagogija in njegovi pred skupščino so mu vpili: »Izdaja, izdaja!«
O vseh teh stvareh se je včeraj razpravljalo v nervoznem ozračju Beograda v dveh forumih: na skupnem izrednem zasedanju obeh zborov zvezne skupščine in na zasedanju predsedstva zvezne SZDL. Ozračje je bilo napeto, polemik veliko, prav tako obtožb na račun Slovenije, toda vse to je že včerajšnji dan in priprava za nov jutrišnji spopad.
V Sloveniji so vsi ti dnevi minili mirno, brez kakršnih koli uličnih demonstracij, izgredov, brez večjega razburjanja. Ljudje strnjeno podpisujejo skupno izjavo, živahno komentirajo, to pa je tudi skoraj vse. Seveda obstaja ogorčenje, nekatere nove zveze so bile celo mnenja, da bi morala Slovenija prirediti protimanifestacijo, na kateri bi slovensko politično vodstvo brez kakršnega koli truda zbralo večstotisočglavo množico. Vendar je v Sloveniji prevladal razum, nobenih mitingov ni, nobenih javnih protestov ali zbiranj, Slovenija resno in trdo dela, kot je vse pretekle dni.
Tega mirnega in resnega ozračja ni prekinil niti poskus srbskega mitinga, ki bi moral biti včeraj v Ljubljani. Toda ni bilo nobenih "jurišni-kov", mestna socialistična zveza pa je takoj ponudila, naj razgovor poteka v Cankarjevem domu, kjer je že bilo zborovanje slovenskih organizacij, katerega so se udeležili nekateri Albanci, ki žive v Ljubljani. Tako so Srbi v Cankarjevem domu lahko tudi povedali svoja stališča, o čemer pišemo na drugem mestu.
Seveda pa se zapletajo stvari na Kosovu-Uradno ni izjemnega stanja, dejansko je posebn0 stanje. Navzoča je policija, okrepljena državna uprava, zvezni in srbski državni funkcionarji. mače legitimno vodstvo pa je v resnici obglaj^ ljeno. Stari funkcionarji so na svojih mestih, tod predložili so odstope, ne uživajo nobenega &
panja. Srbski kosovski politiki ponujajo svoje 1 ^ stope, s katerimi želijo celoten sistem privesti krizo. Albanci molčijo, očitno niso zadovolj
kosovska drama se nadaljuje.
Prav v tem pa je resnična jugoslovanska dr ma. Vsi zadnji kazalci gospodarskih gibanj negativni. Mandatar za sestavo zvezne vlade J kljub vsemu delal. Toda v kakšnem ozračju kakšnimi realnimi perspektivami, da mu bo pelo sestaviti res učinkovito vlado? Svoje delo moral končati do 10. marca, ko naj bi novo v*^a, predstavil zvezni skupščini. Bodo roki sposto ni, predvsem pa, bo mogoče sestaviti učinko vlado na temelju dobrega programa? Ta bistv vprašanja so vedno bolj dramatično odprta; goslovanska gospodarska kriza pa se zaostruj
inflacija vrtoglavo narašča.
S seje deželnega sveta F-JK
Z zakonom o osebju nova delovna mesta
TRST — Deželni svet F-JK je na včerajšnji seji z večino glasov odobril zakonski osnutek, ki ureja juridični status osebja, zaposlenega v deželni administraciji. Skupščina je namreč z večino glasov sprejela predlog deželnega odbora; proti so glasovali Proletarska demokracija, Lista za Trst, Zelena lista in Zeleni, vzdržali pa so se misovci in socialistični svetovalec Zanfagnini. Razprava o zakonskem osnutku (ki med drugim omogoča, da bo deželna uprava lahko sprejela v službo okrog 400 novih uslužbencev) se je sicer zaključila že na torkovi seji, na včerajšnji, pod predsedstvom podpredsednikov De Piero Barbine in Braide pa so bile na vrsti replike poročevalca Carpeneda in pristojnega odbornika Rinaldija. Slednji je med drugim ugotavljal, da je treba zakonski osnutek povezati v širši okvir obveznosti deželne uprave, ki je pred nedavnim sprejela dva važna ukrepa o decentralizaciji in o preureditvi deželnega aparata. Odbornik Rinaldi je s tem v zvezi govoril o vrsti vprašanj, ki so neposredno povezana z novim zakonskim osnutkom. V prvi vrsti o odnosih s sindikalnimi organizacijami in o nemoči deželne uprave, da bi lahko prirejala tako notranje kot zunanje natečaja za sprejetje novih uslužbencev.
Na včerajšnji deželni seji pa je skupščina zavrnila predlog KPI (pred tem ga je zavrnila tudi pristojna komisija za zdravstvo) o ustanovitvi preiskovalne komisije za varnost na delovnih mestih in za zaščito okolja. Predlog so podrli edino komunisti, vzdržali sta se Zelena lista in Zeleni, ostale stranke pa so glasovale proti.
Biasutti o vprašanju izseljenstva
TRST — Predsednik deželnega odbora Biasutti je pred pristojnima komisijama za izseljenstvo (predseduje ji demokristjan Lep-re) in za zunanje odnose (predseduje ji komunist Poli) podal letno poročilo o vprašanjih izseljeniš-tva, ki je sicer predvideno po deželnem zakonu. V poročilu se je predsednik Biasutti v glavnem oprl na dva važna dogodka v lanskem letu: na vsedržavno konferenco dežel o izseljenstvu, ki je bila meseca junija v Bariju in na drugo vsedržavno konferenco o izseljenstvu, ki je bila konec novembra in na začetku decembra v Rimu.
Predsednik Biasutti je političnim skupinam v poročilu predlagal, da bi prišlo do ustanovitve deželne ustanove o izseljenstvu. Glede na važnost predloga sta obe komisiji sklenili, da se bosta ponovno sestali, da bi politične skupine med tem časom poglobile celotno zadevo.
Dogovorili so se tudi o vrsti sestankov s predsedniki sedmih ustanov in združenj, ki se ukvarjajo z izseljeniško problematiko v naši deželi.
KPI za aktivno vlogo Dežele o vprašanjih državnega ladjevja
TRST — Komunistična skupina je včeraj v deželnem svetu predložila resolucijo (podpisali so jo svetovalci Poli, P. Padovan, Viezzi in Trava-nut), ki obvezuje deželno vlado za koordinirano akcijo jadranskih dežel v podporo reviziji zakona o preureditvi sektorja državnega ladjevja. Resolucijo so predlagatelji orisali na tiskovni konferenci.
Komunisti v bistvu predlagajo, da bi deželna uprava izkoristila svoje ustavne pristojnosti (na osnovi člena 26 deželnega statuta in členov 71 in 121 italijanske ustave), ki ji dovoljujejo, da lahko parlamentu predložili zakonske osnutke. Zato naj bi najprej imenovala študijsko skupino, ki naj bi ob sodelovanju zunanjih kon-zulentov sestavila zakonski normativ za rešitev odprtih vprašanj v sektorju pomorskih povezav.
Komunisti nadalje predlagajo, da bi med našo deželo in Venetom prišlo do potrebnega koordiniranja o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo vlogo obeh plovnih družb (Lloyd Triestino iz Trsta in Adriatica di Navigazione iz Benetk) in da bi F-JK zainteresirala tudi ostale jadranske dežele za reševanje omenjenih problemov.
Na osnovi vsega tega naj bi zato deželna uprava, po predlogu KPI, pripravila zakonsko besedilo in ga nato na osnovi določil deželnega statuta predložila v razpravo italijanskemu parlamentu.
Na bližnjih deželnozborskih volitvah
ZSO podpira Drugačno Koroško
Za uravnovešeno informiranje po deželni TV
TRST — Poročanje tretje deželne televizijske mreže (TG3) o delovanju deželnega sveta je pomanjkljivo. V odgovorih na vprašanja in interpelacije ter glede resolucij se priviligirajo odgovori predstavnikov deželne vlade, zastavljeni problemi pa ostajajo v ozadju. Tako pravijo svetovalske skupine KPI, Zelene liste in Proletarske demokracije, ki so se zato obrnile na predsednika deželnega odbora Biasuttija in ga zaprosile, da bi posegel pri vodstvu RAI za bolj uravnovešeno informiranje iz deželne skupščine in da bi se skupno s predsedstvom deželnega sveta in načelniki svetovalskih skupin dogovoril za čimprejšnjo razpravo o javnem in zasebnem informiranju v Furla-niji-Julijski krajini. Vprašanje so podpisali svetovalci G. Padovan, De Piero Barbina, Poli, Bratina, Del Negro, Sonego, Budin, Trava-nut (vsi KPI) ter F. Rossi in Weh-renfennig (Zelena lista) in Cavallo (Proletarska demokracija).
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij (ZSO) ne more zaupati v deželnem parlamentu zastopanim strankam, ki so glasovale za ločevalni šolski model, je rečeno v danes objavljeni izjavi upravnega in nadzornega odbora ZSO. Spričo tega ZSO poziva svoje pristaše, naj na deželnih volitvah 12. marca glasujejo za tiste kandidate in kandidatke, ki so se nedvoumno izrekli proti narodnostnemu ločevanju v šoli, cerkvi in družbi sploh.
"V narodnostnih vprašanjih ima naše zaupanje," je rečeno dalje v izjavi ZSO, 'Tista Drugačna Koroška, ki je izraz protesta zoper nemškona-cionalno vzdušje v deželi in hkrati tudi signal za večinske stranke, da spremenijo svoj odnos do slovenske skupnosti v deželi."
Hkrati koroško socialistično in ljudsko stranko, ki ju - kot je rečeno - pri volitvah podpira tudi precejšnje število narodno zavednih koroških Slovencev, pozivajo, naj se v odnosu do Slovencev 'Točita od nem-škonacionalnih prvin svoje politike, ki krepi asimilacijski pritisk na manjšino." Hkrati ZSO poziva vse koroške Slovence in Slovenke, naj z udeležbo na volitvah "prispevajo proti še večjemu premiku političnih sil v desno."
Vodstvo ZSO poudarja, da je ZSO narodnopolitična organizacija, ki skupaj z Narodnim svetom koroških
Slovencev zastopa koristi Slovencev na Koroškem. ZSO ni stranka, marveč na nadstrankarski ravni združuje ljudi različnih svetovnih nazorov in politične pripadnosti, ki si prizadevajo za enakopravnost Slovencev v deželi.
Razprava o šolstvu je vnovič pokazala, ugotavljajo v izjavi, da v "narodnostnih zadevah na Koroškem vlada koalicija treh deželnozborskih strank". In tako je ločevanje po jeziku, ki so ga zahtevale nemškonacio-nalistične sile, postalo izhodišče za manjšinsko šolsko zakonodajo. Ravnanje treh strank, podpisnic tris-trankarskega pakta iz leta 1976, je rečeno dalje, je streznilo kritične dele slovenskega in nemško govorečega prebivalstva. "Največja pridobitev zadnjih let je široko gibanje za enakopravnost obeh narodov v deželi, ki presega svetovnonazorske in strankarskopolitične meje," je poudarjeno v izjavi ZSO.
Poudarjeno pa je tudi, da drugače kot ob prejšnjih volitvah tokrat ni take napetosti med obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev: "Politična platforma Drugačne Koroške in izbor njenih kandidatov sta letos te napetosti ublažila." Moti pa ravnanje poslanca Karla Smolle-ta, predvsem zato, ker je proti volji večine Slovencev glasoval za ločitveni šolski zakon.
JOŽE ŠIRCELJ
Jutri v Kopru srečanje z istrskima ustvarjalcema
KOPER — Konec tedna se v Kopru obeta zanimiv kulturni dogodek. V mali gledališki dvorani bo jutri ob 17. uri srečanje z dvema istrskima ustvarjalcema: VIR-GILIJEM GIURICINOM, fotografom iz Rovinja, in BERTOM PRIB-CEM, pesnikom iz Sergašev pri Kopru, ki se je po 28 letih vrnil iz Avstralije. Srečanje organizirata Skupina - Gruppo 88 in Debatni družbeno kulturni klub "Istra" v ustanavljanju; sodelujejo pa še Osrednja knjižnica "Srečko Vilhar", Zveza kulturnih organizacij in Skupnost Italijanov v Kopru ter krožek "Istria" iz Trsta.
Pesnika BERTA PRIBCA sem prvič srečala decembra lani v Kopru, ko se je pripravljal na "nastop" v Srednji družboslovni in ekonomski šoli. Posnela sva daljši pogovor in ga v posebni oddaji objavila v radijskem novoletnem programu. Del povzemam v naslednjem zapisu.
Kdo je Bert Pribac?
»Hubert, Umberto, po domače Berto, izhajam iz družine, ki ima korenine v Krkavčah, v Manžanu, malo tudi v Sergaših... Sem slovenski Istran, po duši razdeljen -še vedno se močno čutim Istrana, hkrati pa tudi Avstralca, saj sem na tisti celini preživel 28 let, jo vzljubil, se naučil njenega jezika in kulture. Lahko rečem, da imam dve lepi domovini.«
Kako se spominjate svojega otroštva?
»V osnovno šolo, v italijansko, sem hodil v Gažonu, s slovenskim jezikom pa sem se prvič "srečal" v partizanski šoli med vojno, po njej pa nadaljeval v slovenski gimnaziji. Milko Štolfa me je usmeril v nadaljnji študij v Ljubljani, kjer sem ob različnih delih po arhivih, knjižnicah in podobno absolviral primerjalno književnost. Nisem pa študija končal, kljub vsem opravljenim izpitom. Zaradi določenega neskladja s svojo vestjo in sistemom sem moral domovino zapustiti.«
Verjetno ni lahko kar tako na hitro zapustiti dom in ustvarjeno. Kako je bilo to pri vas?
»Zame je bila to velika travma. Ločitev od domovine mi je bila, tako kot kasneje ločitev od družine, izredno boleča. Kot slep sem hodil po ulicah...«
Kako je s človekom, ki odide od doma - ohrani svoje norme, navade in vrednote, ali je prisiljen sprejeti nov način življenja?
»Če hoče v tujem svetu preživeti, mora sprejeti vrednote nove družbe. Naučiti se mora jezika, sprejeti običaje in kulturo - kar pa ne pomeni, da moraš na svoje pozabiti! Ljudje te veliko bolj cenijo, če si sposoben združiti in ohraniti oboje, tako da si pravzaprav prisiljen živeti dvojno življenje.«
Vam je pri tem kaj pomagala istrska trdoživost, ki jo Istran dobi ob rojstvu?
»Istra mi je pomagala - vsakokrat, ko mi je bilo hudo, sem se spominjal dobrih ljudi v Istri in lepot naših vasi. Istra mi je bila pristan, v katerem najde človek telesno in psihično zatočišče. To se je odražalo v moji poeziji. Vedno sem hrepenel po domu...
Kako ste se znašli v Avstraliji?
»Začel sem kot čistilec v neki bolnišnici, vmes študiral angleščino in se zatem zaposlil na pošti, kjer smo pošiljali avionsko pošto v Evropo, tako da sem lahko prebiral tudi znana imena... Moja pot se je kmalu strmo dvignila navzgor, priznali so mi študij v Ljubljani, v Avstraliji pa sem naredil tudi magisterij. Postavili so me za šefa informacijskega oddelka v zveznem ministrstvu za zdravje, veliko sem potoval v Azijo in Evropo in vmes še vedno kaj pisal.«
Ste v teh dolgih letih ohranjali stike z domovino, ste spremljali dogajanje v njej?
»Redno! Že pred odhodom sem se "navezal" na slovensko književnost, v Avstraliji pa sem jo spremljal preko časopisa Naši razgledi. Z njihovo pomočjo sem tudi naročil kakšno knjigo in jo prebral; stike sem ohranjal tudi z dopisovanjem.«
In pisali ste, ves čas! Kdaj ste bili najbolj ustvarjalni? Ob žalosti? V trenutkih veselja in sreče?
»Najbolj plodno sem ustvarjal v dijaških letih, zatem v kriznih časih, ko sem prišel v Avstralijo in okusil tista begunska taborišča. Takrat je nastal moj Bronasti tol-kač, težko delo. Druga zbirka V klunu golobice je sicer še polna trpkosti, vendar je že posvečena tudi drugim problemom življenja in okolja. Potem sem začel pisati v revije, zadnja leta pa v angleščini, ko že segam v erotiko, v socialne probleme sveta, v razpoloženjsko liriko, da moja moderna poezija ni več tako zagrenjena.«
Nekateri slovenski poznavalci vas uvrščajo v sam vrh slovenske izseljeniške pesmi. Kaj sami pravite k takšni oceni?
»Ne vem, težko je! Raje bi bil v sredini med slovenskimi ustvarjalci kot na vrhu med izseljeniškimi. Tudi ta literatura je sicer dobra in domovina jo je predolgo tajila, ni je priznala. Sele sedaj, s slovenskim kulturnim prostorom, smo prejeli nekaj priznanj. Mene so sprejeli v slovensko pisateljsko društvo. Bolelo bi me, če bi me cenili samo zato, ker sem izseljenec!«
Pišete v slovenskem jeziku, pripravljate pa novo zbirko v angleščini!
»Prve pesmi v angleškem jeziku sem napisal že okrog 1980. leta, nabralo se jih je že za celo zbirko. Nekaj sem jih objavil v Avstraliji in si zanje prislužil spoštovanje.«
Vračate se v prvo domovino. Vas je premagalo domotožje, tista izseljeniška zaobljuba preživeti jesen življenja znova doma?
»Delno vam moram pritrditi. Vedno sem si želel priti v domovino in živeti tukaj. Znova podoživljam Slovenijo, nenehno berem, spoznavam tukajšnje življenje, kulturo, gospodarstvo, politični sistem... Vendar sem tudi še vedno navezan na Avstralijo, na nove načrte, med katerimi tudi prevod Antologije slovenske poezije v angleščino. Tako bom, upam, potoval med obema zemljama!«
MIRJAM MUŽENIČ
Zeleni manifestirajo v Beljaku
TRST — V Beljaku bo danes manifestacija avstrijskih zelenih, ki se na aeželnozborskih volitvah predstavljajo z dvojezično listo Drugačna Koroška-Das (hidere Karnten. Udeležil se je bo tudi deželni svetovalec Zelene liste VVehren-ennig. Manifestacija, ki se bo odvijala pod naslovom "Alternativni Alpe-Jadran" j? katere se bo udeležil tudi znani predstavnik slovenskih naravoslovcev Hubert °zarnik, bo v glavnem posvečena možnosti, da bi prišlo v okviru delovne .kupnosti Alpe-Jadran do sodelovanja med raznimi gibanji zelenih, mirovnikov za demokracijo ter civilne pravice. V središču razprave bo predlog, da bi lanice delovne skupnosti A-J opustile vse predloge in načrte o uporabi in zkoriščanju jedrske energije in da bi se na tem območju razvila kultura miru in °zitja, ki bi valorizirala vlogo manjšin.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
unfwtio

TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
Šolo v Luciji naj bi dogradili s krajevnim samoprispevkom
LUCIJA — V piranski občini je ponovno dozorela pobuda o referendumu za samoprispevek. Namenili naj bi ga za dograjevanje lucijske osnovne šole, tokrat pa naj bi bil to krajevni samoprispevek.
O njem so namreč začeli razmišljati v lucijski krajevni skupnosti, kjer imajo iz leta v leto večje težave zaradi premajhne šole. Če bi število otrok tako naraščalo, kot narašča zadnja leta, bi morali kmalu čez leto ali dve, uvesti dvoizmenski pouk.
Le kakih šest let je odkar so osnovno šolo Edvarda Kardelja v Luciji zadnjič dogradili. Predtem pa so jo morali v zadnjih 25 letih že nekajkrat. Lani so ob tej šoli zgradili prostore za štiri razrede osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Vse pa kaže, da s temi dograditvami šolniki ne morejo biti kos izrednemu razvoju kraja. Vsako leto je v Luciji nekaj sto prebivalcev več, to pa tudi pomeni, da bi morali vsako leto zgraditi kakšen nov šolski prostor...
V lucijski šoli je zdaj 750 učencev, ki imajo na voljo 30 učilnic. Najhuje pa je, da šola nima vseh tistih prostorov, ki bi omogočali celovit vzgojni proces. Stara telovadnica je neprimerna, premajhna za šolske potrebe. Učenci višjih razredov morajo imeti telovadbo celo pred in po pouku, učenci nižjih razredov pa sploh ne pridejo v telovadnico, ampak imajo telovadbo kar v eni od učilnic, na hodniku ali na šolskem dvorišču. Premajhna je tudi jedilnica in razdelilna kuhinja, ki so jo zasilno uredili v eni od učilnic. Predstavljamo si lahko, kako lahko pridejo vsi na vrsto za malico.
Potrebujejo tudi novo knjižnico in večnamenski prostor za prireditve, pa tudi igrišč pred šolo imajo premalo. Vse to bi morali urediti in zgraditi, če bi hoteli, da bi šola normalno zaživela. Potem ko bi imeli dovolj veliko telovadnico, knjižnico in jedilnico z razdelilno kuhinjo, bi lahko sprostili tudi nekaj zdaj zasedenih učilnic in šola bi lahko sprejela 860 otrok, kot je to do leta 2000 tudi predvideno.
Pobudniki te zamisli o dograditvi šole dodajajo, da bi telovadnico v večernih urah potrebovali tudi prebivalci Lucije (po ocenah jih je že kakih sedem tisoč), ki nimajo primernega objekta za rekreacijo.
O predlaganem razpisu referenduma za samoprispevek so začele razpravljati tudi občinske družbenopolitične organizacije.
Tako so na občinskem komiteju zveze komunistov v Piranu predlagali, da bi morali pred izvedbo referenduma izpeljati med krajani anketo o javnem mnenju in se šele na podlagi rezultatov te ankete na zboru krajanov odločali za ali proti razpisu referenduma za samoprispevek v krajevni skupnosti Lucija. Prav tako so tudi že predlagali, da samoprispevek ne bi smel biti edini vir potrebnega denarja za uresničitev teh zamisli.
Za zdaj še ni izdelan idejni načrt in zato tudi še nimajo natančnejše ocene o tem, koliko bi znašala naložba.
BORIS ŠULIGOJ
Občine se prilagajajo vladnemu odloku
Dimitrij Rupel in Ivan Oman v Gregorčičevi dvorani
Uvedba davka ICAP odpira vrsto težav
Prizadevanja alternativne politike za uveljavitev demokracije v SRS
Tudi okoliški občinski sveti so v torek zvečer, z izjemo miljske skupščine, ki bo zasedala drevi, uvedli davek na produktivne dejavnosti (ICAP). Gre kot znano za novo davčno pristojbino, ki od blizu zanima posebno trgovce in obrtnike, a tudi vse ostale tako imenovane produktivne dejavnosti (npr. gostinske obrate, banke itd). Vlada je ta davek vključila v znani novoletni davčni dekret, izkupiček ICAP pa bo šel neposredno občinskim upravam, ki naj bi po tej poti postopoma dosegle finančno samostojnost. Finančno ministrstvo je v svojem izvršilnem odloku določilo le maksimalne količnike za izterjevanje novega davka, končno odločitev pa je prepustilo posameznim občinam, ki se bodo po lastni uvidevnosti prilagodile vladnim določilom. Tržaški občinski svet se je v ponedeljek ponoči po zelo polemični razpravi odločil za 90-odstotni količnik, kar so naredili tudi nabrežinski upravitelji. Zgoniški in repentabrski občinski svet pa sta se odločila za 75-odstotni količnik, doslej naj nižji davek ICAP v tržaški pokrajini pa je v torek zvečer odobril dolinski občinski svet.
Različna merila pri izvajanju vladnega odloka bodo gotovo ustvarila težave in verjetno tudi zmedo. Mizarski obrtnik v devinsko-nabrežinski občini bo tako plačal dosti več kot svoj kolega v Dolini, samo zato, ker ima svojo dejavnost na ozemlju druge občine. Davek ICAP se nanaša na površino obrtniške ali trgovske dejavnosti ter ne jemlje v poštev dohodkov tako imenovanih svobodnih poklicev, kar bo seveda ustvarilo nova nesoglasja in nova trenja. Temu je treba še dodati, da parlament še ni uzakonil vladnega dekreta, pri čemer ne gre vnaprej izključiti novih grenkih presenečenj.
Devinsko-nabrežinski občinski svet je sprejel 90-odstotni količnik. Sklep je bil odobren z glasovi KD, Slovenske
skupnosti in neodvisnih odbornikov Tute in Certa, medtem ko so se komunisti in socialisti vzdržali. Svetovalska skupina KPI je predložila resolucijo, v kateri ostro obsoja zadržanje rimske vlade v zvezi z davčno politiko in uvedbo davka ICAP, »ki ustvarja samo težave in še zdaleč ne rešuje kočljivih finančnih problemov krajevnih uprav in ustanov«. Resolucija obvezuje tudi župana Brezigarja, ki jo je osvojil, da poseže pri pristojnih telesih za revizijo zgoraj omenjenega vladnega odloka. Podobno resolucijo je v ponedeljek osvojil tudi tržaški občinski svet.
Dolinski upravitelji pa so se odločili za dosti nižji količnik, saj bodo tamkajšnji obrtniki, če ne bo prišlo do novih zapletov, plačali le 60 odst. zneska, ki ga je določil minister za finance Colombo. Sklep je na občinski seji prodrl z glasovi večinske koalicije komunistov in socialistov, demokristjani in svetovalci Slovenske skupnosti pa so se vzdržali. Glede davka je prišlo do nekaterih trenj in različnih ocen med KPI in PSI, tako da je moral župan Švab za nekaj časa prekiniti občinsko sejo in dati možnost zaveznikom, da so se sporazumeli za enotna gledanja.
Zgoniški in repentabrski občinski svet pa sta glede davka ICAP ubrala neke vrste srednjo pot in se odločila za 75-odstotni količnik. V Zgoniku so ta sklep sprejeli z glasovi večinske Napredne liste ob vzdržanju Slovenske skupnosti, ki je v opoziciji. Župan Budin je v kratkem uvodnem poročilu podčrtal, da vladni odlok uvaja zmedo in istočasno nepravična merila, saj jemlje v poštev izključno površine produktivnih objektov, ne da bi upošteval dohodkov posameznih obrtnikov ali trgovcev. Zgoniški župan je tudi postavil v dvom ustavnost vladnega sklepa, ki uvaja davek ICAP.
S. T.
»Prepričan sem, da bo v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti Slovenija svobodna država, ali pa je ne bo.« Tako je poudaril svoje videnje prihodnosti predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel, ki je bil v torek zvečer v Trstu skupaj s predsednikom Kmečke zveze Šlovenije Ivanom Omanom gost mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Večer je sodil v ciklus srečanj s protagonisti alternativne politične scene, ki jih MO SKGZ prireja, da bi tudi tukajšnjim Slovencem približal del dogajanja in vrenja v matični Sloveniji.
Dimitrij Rupel in Ivan Oman sta prišla v Trst, da bi Slovencem v Italiji predstavila namene in cilje obeh organizacij, glede na burno dogajanje teh dni v Jugoslaviji pa je pogovor samoumevno zajel predvsem najbolj aktualna vprašanja odnosa med SR Slovenijo in ostalimi jugoslovanskimi republikami in pokrajinami, predvsem pa je bil govor o možnosti, da se popki, ki so vzbrsteli na slovenskem političnem deblu v sedanji pomladi, okre-
pijo in zacvetijo ter obrodijo čvrste plodove. Gosta sta pri tem poudarila svoje zaupanje v prihodnost, obenem pa nista skrivala zaskrbljenosti za morebitni represivni zaplet dogodkov. Stavki kot »če se razmere ne bodo spremenile«, ali »doslej je bilo tako, za prihodnost pa ne vemo« so bili v njunem izvajanju zelo pogosti.
Zaskrbljenost pa vsekakor ni zasenčila vere v prihodnost. Ta sicer zelo zmerni in previdni optimizem obeh gostov pa je temeljil predvsem na eni ugotovitvi: kdor bi želel zavreti proces demokratizacije v Sloveniji, bi si moral postaviti tudi vprašanje, kaj potem. Kako bo z jugoslovanskim gospodarstvom, v katerem je slovensko lokomotiva? Kako bo reagiral slovenski narod? Kakšni bodo mednarodni odmevi še zlasti v trenutku, ko so socialistične družbe stopile na pot prenavljanja? Kaj bi ostalo od jugoslovanskega ugleda v svetu? Najbolj verjetni odgovori na ta vprašanja so po Ruplovem mnenju doslej prepričali tistega, ki bi imel možnost, da poseže, da tega ni storil, čeprav mu priložnosti za po-
seg ni manjkalo. Oman je bil v tem pogledu nekoliko bolj previden. Po njegovem je veliko odvisno »od tolerantnosti južnih bratov«. Oba pa sta apelirala na občutljivost zamejskega avditorija, ki naj pozorno spremlja tokove, ki vodijo k legitimizaciji politike v Sloveniji.
Rupel in Oman sta uvodoma orisala vzroke in okoliščine, ki so privedli do ustanovitve obeh organizacij, ki ju -kot druge subjekte, ki nastopajo na alternativni politični sceni - druži predvsem cilj po uveljavitvi predstavniške demokracije. Kaj takega pa seveda ni mogoče doseči brez možnosti svobodnega organiziranja v politične stranke. V Sloveniji je proces demokratizacije zelo napredoval in najbrž bi lahko že uvedli bolj pluralistični sistem, če bi to bilo odviso samo od Ljubljane. Seveda bi od sedanje samoupravne ureditve morali ohraniti nekaj pozitivnih stvari, ki lahko pozitivno vplivajo še zlasti v perspektivi oblikovanja postindustrijske družbe. Vendar v sedanji fazi po njuni oceni je večstrankarski sistem edini sinonim pluralizma in demokracije, medtem ko vodi enostrankarski sistem v totalitarizem.
V tem okviru sta nato nakazala možne perspektive za prihodnost in poudarila svoje videnje neodvisne Slovenije, pa čeprav »čez petdeset let«. Kot trenutno možno pozitivno rešitev pa sta nakazala tudi možnost konfederativne države. To prihodnost nakazuje tudi dogajanje v svetu, saj se po Ruplovi oceni pomlad narodov danes šele začenja, medtem ko je bil proces, ki se je izoblikoval v prejšnjem stoletju in ki je privedel do oblikovanja nacionalnih držav, bolj poskus nekaterih močnejših narodov, da oblikujejo svojo državo in obvladajo druge manjše.
Na sliki (foto Križmančič) srečanje z Ruplom in Omanom v Gregorčičevi dvorani.
V zvezi s položajem v Jugoslaviji
Pismo dolinskega župana Švaba pobratenim občinam
Dolinski župan Edvin Švab je na soglasno zahtevo vseh načelnikov skupin, zastopanih v dolinskem občinskem svetu poslal pobratenim občinam Kočevje, Sežana in Koper zaskrbljeno pismo v zvezi z najnovejšim razpletom dogodkov v Jugoslaviji. Pismo se glasi:
»V duhu dobrega sosedstva in prijateljstva, ki nas veže s sosednjo Jugoslavijo, izrekamo našo veliko zaskrbljenost nad dogajanjem, posebno na Kosovu.
Še posebno nas zaskrblja, da se napetost, merjenje moči in premoči ne odvija po pravilih enakopravnosti in demokracije, ki jih poznamo mi, ampak z ustvarjanjem vzdušja nacionalne nestrpnosti, ki je prav na tem predelu sveta povzročila veliko škode in žrtev.
Mi še vedno trdno verjamemo v svobodo, enakopravnost in bratstvo med narodi in v omikane odnose med ljudmi. Mi temu pravimo sožitje.«
Gornje pismo je župan Švab prebral občinskim svetovalcem med torkovo sejo dolinskega občinskega sveta.
Med tržaško in nabrežinsko Občino
Dolgi ”vojni“ metana še ni videti konca
Nadaljuje se vojna metana med tržaško in devinsko-nabrežinsko občinsko upravo. Novega olja na ogenj je pred kratkim prilil tržaški odbornik D'Amore (PSI), ki je v polemičnem pismu županu Brezigarju (»poslal ga je najprej časnikarju Piccola in šele nato na nabrežinsko županstvo«) v bistvu postavil spet na tehtnico vse aspekte načrtovane metanizacije devinsko-na-brežinskega ozemlja. Gradbena dela za metansko omrežje napredujejo precej dobro, še danes pa ni znano, kdo bo pravzaprav upravljal to omrežje: ali tržaško podjetje ACEGA ali zasebne družbe, ki so na nabrežinsko upravo že zdavnaj naslovile svoje ponudbe.
Problem je, kot smo že večkrat napisali, izključno politične narave. Lista za Trst je svoj čas zavlačevala z rešitvijo tega vprašanja, češ da je treba prej metanizirati celotno ozemlje tržaške občine, politični veto za metan v nabrežinski občini pa so kasneje prižgali tržaški socialisti in to potem ko je v Nabrežini Craxijeva stranka ubrala pot opozicije. Polemike v zvezi z metanom so od takrat na dnevnem redu in se bodo verjetno še stopnjevale, kot je jasno prišlo do izraza na torkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Za presenečenje je tokrat poskrbela načelnica svetovalske skupine
KD Greblova, ki je dala precej jasno razumeti, da so demokristjani »naveličani teh zavlačevanj« in se zato v teh razmerah nagibajo za zasebno rešitev. Predstavnik SSk Brecelj je govoril o »nevzdržnem in neodgovornem stališču« tržaškega občinskega odbora, komunist Depangher pa je bil mnenja, da je treba, kljub težavam, vsekakor vztrajati za sporazum z ACEGA, »čeprav mora biti vsem jasna odgovornost tistih večinskih sil, ki eno govorijo v Nabrežini, drugo pa v Trstu«.
Zelo oster do Brezigarjeve uprave je bil socialist Caldi, ki je očital županu "neprimerno" zadržanje pri tej aferi, "izsiljevalno logiko" do tržaških upraviteljev in tudi »politično in predvolilno izkoriščanje tega vprašanja«. Župan je v svoji repliki spet obnovil vso afero, zavrnil očitke socialistične opozicije in podčrtal znano stališče, da bo uprava kljub vsemu pri končni odločitvi privilegirala ponudbo ACEGA, ki pa nujno potrebuje zeleno luč tržaškega občinskega odbora in sveta. Brezigar upa v politično posredovanje kolege Richettija in na odločilni sestanek med obema upravama, do katerega naj bi prišlo v prihodnjih dneh. Tej čudni vojni metana pa vseeno ni videti konca.	„ -
Srečanje upraviteljev občin Trst in Dolina
Na županstvu v Dolini je bilo danes na pobudo dolinske uprave delovno srečanje med upravitelji občin Trst in Dolina, katerega so se udeležili župana Švab in Richetti s sodelavci, podžupanom Pečenikom in odbornikom Sancinom ter odbornikoma tržaške občine D Amorejem in Cernitzem.
Obravnavali so vprašanja, ki zadevajo obe občini, kot na primer ureditev pešpoti iz Trsta do Drage po nekdanji železniški progi, vprašanje metanizacije občine Dolina, nekatera vprašanja v zvezi z vodovodom, kanalizacijo, odvažanjem smeti in skrbjo za čisto okolje, posebno na državni cesti iz Trsta na Reko.
Pregledali so tudi vsa odprta vprašanja v zvezi z gradnjo hitre ceste in nekaterimi odprtimi vprašanji v območju industrijske cone EZIT.
Srečanje je potekalo v zelo konstruktivnem vzdušju, ki sta ga podčrtala oba župana z ugotovitvijo, da je to prvi uradni in zato v nekem smislu zgodovinski obisk tržaškega župana v Dolini. Župan Richetti je izjavil, da bi morala taka srečanja biti pogostejša in da jih moramo utrditi.
V DSI srečanje s F. Bučarjem avtorjem »Usodnih odločitev«
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek povabilo v svoje prostore prof. Franceta Bučarja, avtorja knjige z naslovom "Usodne odločitve", ki je novembra lani izšla pri založbi revije Časopis za kritiko znanosti in je že doživela ponatis. Delo sta izdali univerzitetni konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije (Maribor in Ljubljana).
Knjiga je poskus razmišljanja o tem, kaj smo v preteklosti storili prav in kaj narobe, je uvodoma razložil Bučar. Gre torej za analizo odločitev, ki so po prvi vojni začele preusmerjati usodo Slovenije in vse Jugoslavije in jo privedle do današnjega stanja. »Vse, kar je danes, ima korenine v preteklosti. In vse, kar bo nastalo v bodočnosti, je v zarodku že danes..,« piše avtor v predgovoru. Iz knjige veje prepričanje, da se je treba odreči samovšečnemu prepričanju, da je prav tisto, kar smo naredili v preteklosti in da so vsi, ki so ravnali drugače, izdajalci. Ta zid med ljudmi je treba končno podreti.
»Če hočemo naprej, moramo napraviti obračun s tem, kar je bilo...«
Knjigo "Usodne odločitve" sestavljata dva dela. Prvi nosi naslov "V boju za oblast", drugi pa "Oblegani zmagovalec". Bučar je podrobno analiziral dogodke od leta 1918 dalje in s svojo ostro kritiko ni prizanesel ne partijskim in ne katoliškim voditeljem. »To je knjiga, ki ne bo všeč ne enim ne drugim,« je hudomušno pristavil. Precej strani v knjigi je posvečenih tudi razmišljanju o sedanji jugoslovanski krizi. Bučar je opozoril na tehnološko zaostajanje (kar sta še posebej občutili Slovenija in Hrvaška), na ekonomske težave, ki jih je mogoče rešiti samo z uvedbo tržnega gospodarstva in na vprašanje nacionalnih trenj. Do narodnostnega sovraštva pa je po njegovem prišlo zato, ker skuša v tem trenutku vsakdo čimveč zajeti iz skupne državne sklede. Vse omenjene težave pa so posledica "usodnih odločitev" iz preteklosti.	„ ,
IBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTmjO
KMETIJSTVO
litRt gonim
OBČINA TRŽIČ odborništvo za trgovino
žič	J
vino % m m
NAUtTcaMP
ŠPORTNIH PLOVIL • RABLJENIH ČOLNOV - OPREME - KAMPIRANJA - PRIKOLIC
4./12. MAREC TRST - TRŽIČ
AVTONOMNA USTANOVA	OBČINA
ZA TRŽAŠKI VELESEJEM	TRST
OBIŠČI RAZSTAVO IN ZADENEŠ ČOLN - V SODELOVANJU Z NOVOGORIŠKO IGRALNICO
Sestal se je z Biasuttijem in s predstavniki SKGZ
Veleposlanik SFRJ Dušan Štrbac včeraj pričel svoj obisk v FJK
Novi jugoslovanski veleposlanik v Italiji Dušan Štrbac, ki je nasledil Anteja Skataretika, je včeraj pričel svoj tridnevni obisk v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini. V zgodnjih popoldanskih urah je veleposlanik Štrbac v spremstvu svetovalca za gospodarska vprašanja Florijana Kovača in generalnega konzula SFRJ v Trstu Livia Jakomina obiskal predsednika deželnega odbo-raAdriana Biasuttija, pozneje pa se je-sestal z vodstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Jugoslovanski veleposlanik in predsednik deželnega odbora FJK sta veliko pozornosti posvetila vsestranskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, predvsem pa sta poudarila gospodarske izmenjave. Zavzela sta se za konkretno izvajanje dvostranskega sporazuma Goria-Mikulič in za krepitev obmejnega prometa. Biasutti je med drugim dejal, da se bo pri italijanskemzu-nanjem ministru Andreottiju zavzel za to, da bi čimprej dogradili avtocestni povezavi med Gorico, Razdrtim in Trstom. Biasutti je poleg tega ponovno predlagal, naj bi za prehode čez itali-jansko-jugoslovansko mejo zadostovala osebna izkaznica.
Na dnevnem redu srečanja pa sta bili tudi vprašanji slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Tudi v tem smislu je bil pogovor pozitiven, saj sta sobesednika dejala, da bi bilo potrebno utrditi vlogo, ki jo imata obe skupnosti kot povezovalni člen med dvema državama. Skratka, manjšini sta lahko aktiven element pri razvoju gospodarskega in drugačnega sodelovanja. Štrbac je med drugim potrdil, da se Jugoslavija zavzema za to, da bi Italija sprejela globalni zaščitni zakon v korist slovenske manjšine.
Srečanje med Biasuttijem in Štrba-cem je bilo torej zelo pozitivno, prihod jugoslovanskega veleposlanika v Trst pa je vzbudil veliko zanimanja med novinarji. Po srečanju z Biasuttijem so zato priredili krajšo tiskovno
konferenco, na kateri so novinarji spraševali veleposlanika o tem, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Štrbac je dejal, da se odvija v Jugoslaviji demokratični proces, ki sloni na treh reformah in sicer na gospodarski in politični reformi ter na reformi same Zveze komunistov. Med drugim je veleposlanik poudaril, da ti procesi nikakor ne ogrožajo gospodarskega sodelovanja in investicij italijanskih partnerjev. Stabilnost Jugoslavije je seveda v interesu same Italije, kot je svoj čas poudaril Andreotti, na včerajšnjem sestanku pa tudi Biasutti.
Po obisku na Deželi se je Štrbac srečal z gospodarskimi predstavniki iz SFRJ, ki delujejo na območju GK SFRJ, pozneje pa se je srečal s predstavniki SKGZ. Na sedežu v Ul. sv. Frančiška je veleposlanika pozdravil predsednik SKGZ Klavdij Palčič, na srečanju pa so bili prisotni tudi predstavniki slovenskega gospodarskega,
političnega, kulturnega in telesnokul-turnega življenja.
Predsednik Palčič je razčlenil prizadevanja Slovencev v Italiji za dosego globalnega zaščitnega zakona in podrobneje orisal srečanje slovenske enotne delegacije z ministrom za deželne zadeve Maccanicom. Palčič je med drugim dejal, da smo Slovenci proti poskusom ločevanja in postopnosti.
Jugoslovanski veleposlanik je s svoje strani zagotovil podporo vse Jugoslavije našim prizadevanjem in ponovno naglasil vlogo, ki jo ima manjšina pri utrjevanju odprte meje ter gospodarskega in drugačnega sodelovanja med prijateljskima državama.
Veleposlanik Štrbac bo danes obiskal prefekta, tržaškega župana in predsednika Trgovinske zbornice, nakar bo sledil obisk na sedežu firme BIC. V popoldanskih urah se bo v Kulturnem domu v Gorici srečal s predstavniki Slovencev.
SKGZ obsoja resolucijo sveta za Kolonjo-Škorkljo
V novi organizirani ofenzivi krajevnih nacionalističnih organizacij in posebej listarjev, ki ima za cilj preprečiti vsakršno uzakonitev narodnih pravic naše skupnosti, je v nas vzbudil globoko razočaranje in ogorčenost dogodek na seji rajonskega sveta za Kolonjo-Škorkljo. Na pobudo LpT in MSI in z glasovi PLI in PSI ter ob vzdržanju KD je namreč rajonski svet sprejel resolucijo, ki nasprotuje odobritvi globalnega zaščitnega zakona.
Ob zaskrbljenosti, ker so v našem mestu še vedno močne sile, ki nočejo narodnostne enakopravnosti Slovencev, nas posebej žali dejstvo, da so se tem silam pridružili predstavniki PSI v imenovanem rajonskem svetu. Predstavniki iste stranke so v drugih rajonskih svetih glasovali proti podobni resoluciji.
Zato apeliramo na predstavnike pokrajinske PSI, da prekličejo to nesprejemljivo stališče, ki žali vse Slovence, in da se s konkretno dejavnostjo zavzamejo za čimprejšnje sprejetje zaščitnega zakona v duhu zakonskih osnutkov, ki jih je v preteklosti izdelala in predstavila sama socialistična stranka.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
KZE: »Gre za neupravičeno dramatiziranje«
Mocavero proglaša kritično stanje v kirurških oddelkih
Primarij Inštituta za anestezijo in reanimacijo v katinarski bolnici Giuseppe Mocavero je ponovno izkopal bojno sekiro in proglasil kritično stanje na vseh univerzitetnih kirurških oddelkih. V dokumentu, ki ga je soglasno sprejel svet medicinske fakultete, Mocavero poudarja, da je delo »univerzitetne poliklinike skoraj povsem ohromljeno zaradi pomanjkanja anestezistov« in da zato »ne more jamčiti ustrezne oskrbe«. Svoje trditve Mocavero utemeljuje z naslednjimi številkami: v katinarski bolnišnici bi bilo potrebnih 36 anestezistov (31 za rutinsko delo, 5 za aktivno dežurstvo), načrt KZE, ki ga je odobrila Dežela, jih predvideva 29, od katerih pa je trenutno aktivno prisotnih le 24. K temu Mocavero dodaja še obremenitve zaradi nakopičenih nadur in didaktične dejavnosti. Njegov predlog o proglasu kritičnega stanja so podprli tudi splošni kirurgi in specialisti medicinske fakultete.
Kakšne posledice bo ta Mocaverov korak imel za paciente? Kaže, da nobenih. Upravni koordinator KZE Zigrino nam je včeraj tudi v imenu upravnega sveta, ki je prav tedaj zasedal, izjavil, da so le 2 - 3 mesta zdravnika-anestezista trenutno nekrita, kar pa ne vpliva bistveno na učinkovitost službe. Pred kratkim (17. februarja) je vodstvo KZE namreč podpisalo z enotnim sindikatom anestezistov sindikalni dogovor, kar je imelo za posledico, da se stanje v kirurških oddelkih postopoma izboljšuje. Od 26 operacijskih posegov na teden so namreč prešli na 33. Čemu torej pripisati Mocaverovo izjavo? Kaže, da Zigrino ve, kam pes taco moli: »Upravni svet KZE razpravlja o možnosti, da bi anestezijsko službo v glavni bolnišnici, ki je doslej bila v pristojnosti Mocaverovega inštituta, poverili osebju bolnišnice. Kaže tudi, da je odgovorna zdravnica Pecchiarijeva povoljne-ga mnenja. Ta odločitev bi škodovala profesionalnemu in osebnemu ugledu profesorja Mocavera, zato je šel v to ofenzivo. S tem pa si je naložil izredno hudo odgovornost, saj neupravičeno dramatizira stanje in vznemirja javno mnenje.«
V zvezi z delovanjem kamnoloma Faccanoni
WWF prijavil sodstvu deželnega ravnatelja za industrijo in okolje
Deželna sekcija WWF je prijavila sodišču ravnatelja deželnih odborniš-tev za industrijo in okolje pod obtožbo, da nista izpolnjevala uradne dolžnosti. Prijava se navezuje na delovanje kamnoloma Faccanoni, last Ouiri-na Cardarellija oziroma družbe Finse-pol. Posebna deželna komisija je namreč že v začetku 80. let ugotovila, da je iracionalno izkoriščanje povzročilo v kamnolomu veliko nevarnost, da se sesuje ogromna skalnata plast, kar bi ogrožalo tako zaposlene delavce kot bližnje prebivalstvo. Kaže, da je komisija predpisala vsa potrebna dela za vzpostavitev varnosti v kamnolomu, istočasno pa tudi njegovo bonifikacijo. Po opravljenih delih - predvidoma junija 1983 - naj bi kamnolom
zaprli. Sklepi posebne komisije pa so očitno ostali na papirju, saj kamnolom še vedno deluje.
Zgornje podatke je WWF zbral na osnovi vesti, ki so jih svoj čas objavili časopisi. Da bi preverili ugotovitve in predpise omenjene komisije, je že leta 1987 zahteval od ravnateljstva za industrijo kopijo zapisnika. Ker ni prejel odgovora, je januarja letos ponovno predložil prošnjo ravnateljstvu za okolje, ki je medtem postalo pristojno za kamnolome. V obeh primerih se je WWF skliceval na zakon, po katerem ima vsak državljan pravico do informacij o stanju okolja. Ker tudi tokrat ni prejel odgovora, se je WWF odločil za sodno prijavo.
Slovensko podjetje COGECO od včeraj lastnik Cremcaffeja
Mlajšega so obtožili tudi poskusa posilstva
Brata obtožena spolnega nasilja nad prizadetim 19-letnim dekletom
Včeraj je uvozno-izvozna družba COGECO, ki jo vodi znani slovenski podjetnik Ivan (Vanja) Lokar, formalno prevzela podjetje Cremcaffe. Kot znano, je bilo slednje last Prima Rovi-sa. Uradno se ne ve, za koliko ga je prodal (govori se o 3 milijardah lir). Podjetje Cremcaffe v svoji pražilnici v Ul. Pigafetta in v baru na Goldonijevem trgu zaposluje skupno 53 ljudi in novo lastništvo se je obvezalo, da ne bo skrčilo osebja, ampak ga z razširit-
vijo dejavnosti kvečjemu povečalo. Za družbo COGECO oziroma za njenega voditelja Lokarja je prevzem Cremcaffeja vsekakor pomemben dosežek, saj s tem prevzema tudi vodilna mesta na svojem področju, se pravi na področju kave. Primo Rovis je na neki slovesnosti povedal, da bo tudi v bodoče deloval na področju kave, in sicer kot uvoznik, prosti čas pa bo posvečal predsedstvu združenja »Prijatelji srca« in delu v prid ostarelim Tržačanom.
Po nalogu tržaškega sodišča so agenti letečega oddelka pred nekaj dnevi aretirali brata Scalici, ki ju bremenijo zelo hude obtožbe. Antonino, star 22 let, sedi v ječi zaradi opolzkih dejanj in sodelovanja pri ugrabitvi 19-letne Giuliane C., njegov 20-letni brat Lorenzo pa je poleg tega osumljen tudi poskusa posilstva.
Povod za začetek preiskave je dala menda babica dekleta. Ko so začeli policisti poizvedovati o tem, kaj se pravzaprav dogaja v stanovanju v Korzu Italia 2, kjer stanujeta brata, so odkrili nepopisno bedno življenjsko zgodbo. Ko je bila Giuliana še mladoletna, se je čustveno navezala na Lorenza. Vse njene mladostniške sanje o ljubezni pa so se zrušile, ko je ugotovila, da se fant shaja tudi z njeno 47-letno materjo. Septembra predlanskega leta je v njej dozorela tragična odločitev in je skočila skozi okno stanovanja v Ulici Zovenzoni, kjer sta stanovali z materjo. Čeprav se je Giuliana pri padcu hudo poškodovala, je zdravnikom uspelo, da so ji rešili življenje. Dekle pa ni nikoli popolnoma ozdravelo, saj ima še danes nekaj težav pri hoji. Poleg tega pa so bili prizadeti tudi nekateri živčni centri, zato je tudi nekoliko duševno zaostala.
Mati je čez nekaj časa odločila, da se preseli v Lorenzovo stanovanje v Korzu Italia s hčerko, ki je morala poleg svoje nesreče gledati še svojega bivšega zaročenca s svojo mamo. V tej neznosni družinski situaciji pa je morala Giuliana prenašati še spolno nasilje obeh fantov. Babici je zaupala, da sta jo Antonino in Lorenzo nekajkrat privezala na posteljo in počenjala z njo razne nečednosti, Lorenzo pa naj bi jo skušal tudi posiliti.
Ko je priletna ženska slišala, kaj se dogaja, je odšla na policijski urad. Agenti ju seveda niso mogli takoj aretirati in so zadevo prijavili sodstvu. Ko je sodnik ugotovil, da ima dovolj dokazov o krivdi obeh fantov, je proti njima izdal zaporni nalog. Položaj dekletove matere trenutno ni jasen, ni pa izključeno, da bodo preiskovalci tudi njo prijavili sodnim oblastem. Giuliana se je za sedaj preselila k babici. O očetu nesrečnega dekleta pa je bilo mogoče izvedeti zelo malo. Kaže, da je že več let ločen od žene in da ima s svojo hčerko bolj malo stikov.
Kljub svojim mladim letom je Giuliana že doživela hude čustvene pretrese, poskusila je samomor, zaradi katerega je sedaj delno pohabljena, in je bila več let prisiljena živeti v neznos-
nih razmerah. Skoraj gotovo je, da ne bo mogla nikoli več zaživeti normalnega življenja. Na sodišču se je dekle prijavilo kot civilna stranka in njene interese bo zagovarjala odvetnica Be-nusssijeva, brata Scalici pa bo branil odvetnik Amodeo. Namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa je včeraj zaslišal v ječi oba osumljenca, zaradi stroge preiskovalne tajnosti pa ni bilo mogoče izvedeti, kako sta se zagovarjala.
V Ul. Baiamonti počila vodna cev
V Ulici Baiamonti je včeraj proti večeru počila vodovodna cev. Na asfaltu je zazevala ozka, a nekaj desetin metrov dolga odprtina in voda je v nekaj minutah skoraj popolnoma preplavila ulico. Zaradi okvare je prišlo do prometnih zastojev, ki pa so trajali le nekaj ur. Največ nevšečnosti so občutili prebivalci, ker so zaradi okvare na cevi ostali brez vode.
Nezgoda na srečo ni povzročila velike gmotne škode. Asfalta namreč ni razneslo, kot se v takšnih primerih rado dogaja, pač pa ga je le "razparalo". Avtomobili, ki so bili parkirani v bližini, niso utrpeli nobene škode. Ko so mimoidoči zagledali reko v Ulici Baiamonti, so takoj poklicali gasilce, ti pa so obvestili podjetje ACEGA. Do njihovega prihoda so gasilci pazili, da voda ne bi povzročila škode in da ne bi vdrla v bližnje trgovine.
Kmalu so prišli tudi mestni redarji, ki so preusmerili promet v druge ulice. Delavci Acega so v večernih urah že nadomestili počeno vodovodno cev.
Svojci pokojnega
Benedikta Žerjala
sporočajo, da bo pogreb danes, 2. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Ob bridki izgubi Benedikta Žerjala izrekata globoko sožalje sinu Ervinu in svojcem
tamburaška skupina in KD F. Prešeren iz Boljunca
Ob izgubi dragega očeta Benedikta Žerjala izrekamo iskreno sožalje članu Ervinu in družini
Veseli godci
Predstavili načrt za navtični pristan in kopališče v Barkovljah
Na sedežu zveze Unione Commercianti v Trstu so včeraj prestavili projekt »Riviera di Barcola« (»Barkovljansko obrežje«), ki predvideva ureditev starega barkovljanskega pristanišča, gradnjo novega navtičnega pristanišča v njegovi bližini, ureditev novega kopališča za 1.000 ljudi in preureditev barkovljanskega borovega gozdiča, kjer bi med drugim nastalo 800 parkirišč, deloma tudi pod zemljo.
Projekt sta po nalogu Unione Commercianti, konzorcija Trieste Mare in Podjetja Marchi Gomma izdelala arhitekta Umberto Wetzl in Enzo Angiolini. Predsednik Unione Commercianti Adalberto Donnaggio je povedal, da bi realizacija projekta zagotovila 565 novih privezov, kar ni brezpomembno, če pomislijo, da na tržaškem pristaniškem poveljstvu leži brez odgovora 1.700 prošenj za Priveze. Donaggio je tudi poudaril, da bi projekt lahko uresničili s pomočjo jzdatnih prispevkov, ki jih za tovrstne pobude dajala deželna uprava in Sklad za Trst.
Wetzl in Angiolini sta nato podrobneje predstavila načrte, ki med drugim Predvidevajo izdelavo 25 metrov dolgega bazena, zgrajenega po mednarodnih sPortnih predpisih, in tribun nad morjem.
V pijanosti napadel policijske agente
Predvčerajšnjim zvečer je 46-letni Giancarlo Kopa-cin iz Ul. Commerciale 188 zaradi pijanosti izgubil razsodnost in je v dobri uri zagrešil karštiri kazniva deja-
povzročil telesne poškodbe, poleg tega pa da je poškodoval tudi policijski avto.
Dogodek se je pripetil v torek zvečer v Ul. Torricelli 3, kjer stanuje 37-letna Kopacinova žena Bruna Haipel. Moški ga je imel očitno precej pod kapo, ko je potrkal na vrata ženinega stanovanja. Hotel je vstopiti, Haipelova pa je v strahu skrbno zaklenila vrata. Ker možak ni odnehal, je bila prisiljena poklicati policijo.
Kopacin se je besen pognal v agente, jih začel obdelovati z brcami in pestmi ter pri tem lažje ranil enega od policistov. Le s težavo so ga ukrotili in ga odpeljali do svojega službenega vozila, ki ga je Kopacin pošteno zbrcal preden so ga agenti prisilili, da je sedel vanj. Ker možakarja ni bilo mogoče pomiriti, so ga najprej odpeljali v glavno bolnišnico in šele nato v zapor. Na oddelku za prvo pomoč so zdravniki pregledali tudi agenta, ki je bil v "boju" z okajenim možakom lažje ranjen in so mu napovedali deset dni zdravljenja.
nja, za katera je predvidena zaporna kazen. Obtožen je, da se je upiral javnemu funkcionarju, ga žalil in mu
Danes manifestacija univerzitetnih študentov
. Več sto univerzitetnih študentov filozofske fa-?*>Uete in Višje šole za prevajalce in tolmače Tr-®ške univerze je včeraj s sit-inom pred rektora-protestiralo proti zadržanju ministra za šol-tyo. ki ni pristal na zahteve univerzitetnih profe-»®fjev in raziskovalcev za novo delovno pogodbo, ‘hdentje so že nekaj dni zbrani na trajnem zbo-°vanju in bojkotirajo predavanja, danes pa bodo j/0! protest še zaostrili s tem, da bodo v povorki niabifestirali po mestnem središču. s S to protestno akcijo pa študentje ne izražajo ,a,ho solidarnosti s profesorji in njihovim sindi-a*bim bojem. Pomanjkanje delovne pogodbe ^mogoča namreč redne didaktične dejavnosti. s *vilni profesorji že dalj časa stavkajo, drugi pa hpb n*so začeU s predavanji. Tako je doslej ^ kritih okrog 38 predmetov, med katerimi je f ®?g° temeljnih. Če se položaj ne bo v kratkem 0risU, bodo marsikateri predmeti v letošnjem letu ž Radli, Višji šoli za prevajalce in Inštitutu za ao(ioVjno pa grozj Ceio zaprtje. Posledice bi v g* vrsti trpeli tudi dijaki, saj ne bi mogli pola-k 1 načrtovanih izpitov. Ko bi se to zgodilo, bi g4 3-000 študentov ne moglo dokončati letošnje-akademskega leta.
Policija zasačila 110 pribežnikov
Agenti obmejne policije so v minulem mesecu zasačili kar 110 tujcev takoj potem, ko so ilegalno prestopili mejo; od teh so 25 prijavili sodnim oblastem zaradi manjših kaznivih dejanj. Pribežnike so izročili uradu za tujce, od tam pa so jih policijski agenti prepeljali na vlak in jih prisilili, da odidejo iz države. Enega so tudi aretirali, ker kljub izgonu ni hotel zapustiti Italije.
Ti številčni podatki zadevajo delo, ki so ga agenti opravili v enem mesecu. Po nalogu novega tržaškega kvestorja Servidia je namreč obmejna policija poostrila nadzor nad vsemi nekontroliranimi območji, kjer je mogoče ilegalno prestopiti mejo. Kvestor hoče tako omejiti naraščanje števila pribežnikov, ki se vedno pogosteje odločajo za ilegalen odhod v tujo državo, pa čeprav s tem praviloma postavljajo na kocko lastno življenje. Večina pribežnikov sicer ne namerava ostati v Italiji, pač pa je običajno namenjena v Francijo, Nemčijo itd... Kljub temu pa je mnogo tujcev "na črno" zaposlenih tudi v Italiji. Med pribežniki je največ Romunov in državljanov drugih vzhodnoevropskih držav.
Tudi v Miljah praznovanje ob dnevu slovenske kulture
Društvo Slovencev miljske občine se je s svojo proslavo pridružilo številnim praznovanjem dneva slovenske kulture. Proslava je bila v obnovljeni dvorani gledališča Verdi. Program je bil bogat in zelo lepo podan. Govoru, ki ga je imel Igor Ostrouška v imenu društvenega odbora, so sledili nastopi domačih šolarjev. Srednješolci so nastopili z lepo podanim recitalom Prešernove balade Povodni mož, ki so jo pripravili pod vodstvom učiteljice Anamarije Zlobec. Pjav tako pod vodstvom svojih učiteljic in vzgojiteljic so nastopili s prizorčkom Župančičevih Žab otroci domačega otroškega vrtca in osnovne šole, ki so poželi zasluženi aplavz.
Sledil je nastop mešanega pevskega zbora Jadran, ki ga vodi Marijana Bonin in ki je zapel najprej Zdravico, nato nekaj ljudskih pesmi in zaključil svoj nastop s pesmijo Pozdravljena domovina. Sledil je nastop štirih mladih harmonikarjev, ki obiskujejo miljsko podružnico šole GM in jih vadi Marina Šturman.
Kot gost je na večeru nastopil dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj. S svojim izvajanjem slovenskih umetnih, dveh rezijanskih in drugih pesmi, je povsem osvojil in navdušil številno občinstvo.
Organizatorji, ki so bili z uspehom proslave zadovoljni, se sedaj že pripravljajo na praznovanje 8. marca, na občni zbor društva, ki bo konec marca, pa še na nastop zbora Jadran na letošnji reviji Primorska poje z nastopom v Piranu.
Na sliki (foto Križmančič) nastop najmlajših na proslavi v Miljah.
Sekcijski kongres dolinske SSk
V soboto je dolinska sekcija Slovenske skupnosti imela v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu svoj kongres. Na njem je najprej tajnik Sergij Mahnič podal pregledno poročilo o zadnjem skoro triletnem obdobju, v katerem je obravnaval tako splošne kot specifične krajevne probleme. Pregled gmotnega stanja sekcije je podal odbornik Mario Zahar. Od povabljenih gostov so bili prisotni predstavniki krajevne KPI (Kocjančič), PSI (Kofol) in KD (Raffaele), ki so kongres tudi pozdravili. V imenu pokrajinskega vodstva stranke je spregovoril tajnik dr. Harej, ki je podčrtal važnost takšnih srečanj v življenju stranke in izrazil priznanje za prav dobro udeležbo.
Razvila se je nato razprava, v katero so posegli številni udeleženci, zlasti v zvezi z nekaterimi občinskimi javnimi službami in uradi. Govor je bil tudi o pripravi deželnega kongresa SSk, ki bo v začetku aprila v Boljuncu. Ob koncu so udeleženci izvolili nov odbor in šest delegatov na bližnji pokrajinski strankin kongres, ki bo 11. marca v Zgoniku.
________gledališča_____________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi v BOLJUNCU jutri, 3. t. m., ob 20.30 v izvedbi Bogdane Bratuž: Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE. Abonenti imajo popust!
Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR je poskrbelo za gostovanje skupine TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA -MOSKVA v soboto, 4. marca, ob 20.30 s predstavo Carla Goldonija KRČMARICA MIRANDOLINA in v nedeljo, 5. marca, ob 20.30 s predstavo Nikolaja V. Gogolja ŽENITEV.
Danes od 10. do 14. ure predprodaja vstopnic.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red H) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi.
Prihodnja predstava bo v nedeljo, 5. t. m. ob 16. uri (red D).
Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
ROSSETTI
V	soboto, 4. in v nedeljo, 5. t. m. bo
na sporedu MOMIX SHOVV s skupino Momix Dance Theatre. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes in v petek ob 10.00 se bo As-semblea Teatro iz Turina predstavil z delom GLI SPAVENTAPASSERI SPOSI. Predstava je namenjena osnovnim in srednjim šolam.
V	soboto, 4. marca, ob 20.30 bo na sporedu delo SINCERAMENTE BUGIARD1.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET HAGEN.
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine -OPENSKI GLASBENI VEČERI. Jutri, 3. t. m., ob 20.30 KLAVIRSKI RECITAL pianistke BREDE UKMAR. Na sporedu: Scarlatti, Mozart, Poulenc, Potočnik, Sa-tie, Chopin.
kino
ARISTON - 15.30, 22.00 Gli ultimi fuoc-
hi, dram., ZDA 1976, r. Elia Kazan, i. Robert De Niro, Robert Mitchum, Tony Curtis, Jeanne Moreau, Jack Nicholson.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Gorilla nel-la nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Ap-ted, i. S. Weaver, B. Brown. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Gi-ochi nell'acqua, krim., r. Peter Gree-naway, i. B. Hill, J. Stevendoy. □ NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Libidinosi approcci dl minorenni sporcacclone, porn., D D
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Chi ha incastrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 'O re, r. L.
Magni, i. G. Giannini, O. Muti. D GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B. Brown. MIGNON - 16.30, 22.00 Addio al re, dram., ZDA 1988, r. John Milius, i. Nick Notle, Nigel Havers.
EDEN - 15.30, 22.10 Gatte in calore, porn., D D
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 La prima esperienza, r. C. Pierson, i. Lo-retta Loew, Alex Sautet, D D CAPITOL - 16.30, 22.10 L'orso, pust., r. Jean-Jacgues Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack Walla-ce, Andre Lacombe.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Le mura di Sana, dok., It. 1971, in Decameron, kom., It./Fr. 1971, r. P. P. Pasolini, i. Franco Čitti, Ninetto Davoli, Silvana Mangano.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, r. Adrian Lyne, i. Mickey Rourke, Kim Basinger,
D
RADIO - 15.30, 21.30 Super moglie nin-fomane, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: 9. t. m. slovenščina, italijanščina in latinščina, 15. t, m. angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
razstave
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 4. marca, ob 18. uri odprli razstavo slikarke Luise M. SGUAZZI. Razstava bo trajala do 16. marca.
V	Kulturnem domu v Trstu je na
ogled razstava slik petih slikarjev, bivših učencev oziroma učiteljev Ciril-Metodo-ve šole. Razstavo organizira Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Ciril-Me-todove šole. Vabljeni!
ZŽI - UDI Križ vabi ob DNEVU ŽENE na otvoritev razstave ženskih ročnih del, ki bo v torek, 7. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. Sodeloval bo Dekliški pevski zbor Vesna. Razstava bo odprta še v sredo, 8. t. m., v soboto, 11. t. m. od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 12. t. m ., od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Zveza žena iz Milj vabi v sredo, 8. t. m. ob 11. uri v Beneško hišo na otvoritev razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled bodo tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
'%
'ISO SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR gostuje
TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA - MOSKVA
V	soboto, 4. marca, ob 20.30
Carlo Goldoni
KRČMARICA MIRANDOLINA
□ □ □
V	nedeljo, 5. marca, ob 20.30
Nikolaj V. Gogolj
ŽENITEV
v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4.
Predprodaja vstopnic od danes, 2. marca, od 10. do 14. ure; v nedeljo, 5. marca, eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
TEČAJ
za izvajanje jezikovnih določb zakona o globalni zaščiti
2.	predavanje jutri, 3. marca
METODE IN TEHNIKE SABOTAŽE PRAVICE DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA
3.	predavanje v torek, 14. marca
METODE IN TEHNIKE UVELJAVLJANJA PRAVICE DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA
Vsa predavanja bodo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, ob 20.30.
Predaval bo prof. SAMO PAHOR
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest na
TEČAJU
BANČNE TEHNIKE
Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda Ul. Ginnastica 72, tel. 577941.
razna obvestila
V okviru Ljudskega misijona bo v soboto, 4. marca, ob 20.30 na sedežu Sklada M. Čuk - Proseška 131 - Opčine SREČANJE s prof. Egidijem Košuto o PROBLEMIH DORAŠCAJOČE MLADINE.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 obvešča, da bo ob LJUDSKEM MISIJONU srečanje z misijonarjem patrom Filipom Rupnikom v nedeljo, 5. marca, ob 16.30. Vabljeni vsi!
Sekcija Slovenske skupnosti za Sv.
Ivan, Lonjer in Katinaro vabi na OBČNI ZBOR (kongres), ki bo v ponedeljek, 6. marca ob 20. uri v Marijinem domu, Ul. Brandesia 27/11. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 5. t. m., ob 15. uri 3. DEŽELNI KONGRES, ki bo na Pomorski postaji.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v sredo, 15. t. m., ob 9.30 v prvem in ob 10.00 v drugem sklicanju 11. redni občni zbor v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani.in prijatelji društva.
razne prireditve
Amaterski oder J. Štoka priredi KUL-TURNO-ZABAVNI VEČER v soboto, 4. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo člani KD F. Prešeren iz Boljunca.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 6. marca, predaval fotograf Vlastja Simončič na temo "150 LET FOTOGRAFIJE - PRIKAZ ZGODOVINE IN RAZVOJA". Začetek o 20.30.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja v torek, 7. marca okroglo mizo na temo "SOŽITJE MED VERNIMI IN NEVERNIMI". Sodelovali bodo misijonar pater Filip Rupnik, sen. Stojan Spetič, prof. Jože Pirjevec, časnikar Sergij Pahor, moderator Tomaž Simčič. Začetek ob 20. uri.
___________prispevki_________________
V	spomin na Angela Doljaka darujejo Stanko in Slava Mislej 10.000 lir, Stanko Legiša (Prečnik 18) 10.000 lir, družina Marcela Škabar 20.000 lir in družina Genka Fabjan 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na dragega strica Angela Doljaka darujejo nečaki Peter, Nadja in Paolo z družinama 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	isti namen daruje Ivanka Lupine 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Angele Doljak darujeta Milka in Stanko Kralj 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Angele Doljak darujeta Palmino in Ivanka 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
N.N. daruje 50.000 lir za kritje stroškov proslave ' To pevčevo srce je" v počastitev 120-letnice ustanovitve openske čitalnice in slovenskega kulturnega praznika.
Dionisio Gherbassi daruje 22.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Bernara Novaka daruje Elvira Prašelj 15.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujejo družina Švab 25.000 lir za Pihalni orkester Breg in 25.000 lir za KD V. Vodnik, Dori Nardo 20.000 lir za Pihalni orkester Breg, Radivoj Lovriha 15.000 lir za Pihalni orkester Breg in 15.000 lir za ŠD Breg, Elvira Prašelj 30.000 lir za Pihalni orkester Breg, Stano Žerjal 50.000 lir za Pihalni orkester Breg in Dorka Sancin 30.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Izkupiček Prešernove proslave v Trstu dne 19. 2. 1989 je znašal 677.000 lir in je namenjen obnovi bolnice Franje.
V	spomin na Svetka Žagarja (Borona) daruje Edvard Grgič 15.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	počastitev spomina Borisa Čuka daruje družina Kraus 100.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	počastitev spomina Marije Pahor darujeta Irma in Egon 100.000 lir za obnovo bolnice Franje.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE
ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
Jutri, 3. marca, ob 20.30, v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 2. marca 1989
LENKA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.53 - Dolžina dneva 11.11 - Luna vzide ob 3.24 in zatone ob 11.13.
Jutri, PETEK, 3. marca 1989
MOJMIR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje, zračni tlak 1004,4 mb narašča, veter 8 km na uro jug, vlaga 63-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Bono, Emilia-no Mazzarotto, Federico Tortul, Roberto Azzolin.
UMRLI SO: 88-letni Germano Millo, 74-letni Benedetto Zeriali, 69-letna Maria Zaccai por. Devescovi, 84-letna Emma Pisech, 86-leta Emilia Sabo vd. Giraldi, 90-letna Candelora Correnti vd. Maršala, 89-letni Francesco Furlan, 83-Ietni Giuseppe Milazzi, 80-letna Giovanna Cerni-vani por. Marcosini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. februarja, do sobote, 4. marca 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Boljunec (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
DOBERMANE odličnih staršev prodam. Tel. 003861/442221 po 17. uri.
PROFESORICA matematike nudi lekcije. Tel. 0481/882339.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine in nemščine. Tel. 229234 od 13. do 15. ure.
OSMICA je odprta v Repniču - Zajčja farma.
OSMICO ima v Borštu Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju 123 (pod Logom).
OŠMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči belo in črno vino.
RESTAVRACIJA PESEK sprejema rezervacije za praznovanje 8. marca. Tel-226294.
RESTAVRACIJA KRIŽMAN v RepnU vabi v soboto, 4. 3., in v sredo, 8. 3., na celovečerni ženski direndaj z ansamblom Happy day. Za rezervacije tel-327115 ali 327263.
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
v TRŽAŠKI KNJIGARNI
OD 1. DO 31. MARCA.
		
menjalnica		1. 3. 1989	
TI„_,,..,ITC	FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	M,T.AN	TRST	TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST
KD V. Vodnik iz Doline vabi na revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO v nedeljo, 5. t. m„ ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
ZŽI-UDI Križ vabi v sredo, 8. t. m. vse ženske na praznovanje DNEVA ŽENA, ki bo v Ljudskem domu v Križu ob 20. uri. Poskrbljeno za prigrizek in kozarček. Vabljene!
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT vabita dne 3. marca, ob 16. uri na petkov popoldan v Ul. Petronio 4. Popoldan bomo preživeli z gospo Vero Klemenčič, ki bo spregovorila O BIOV-RTNARJENJU - ZDRAVI PREHRANI IZ DOMAČEGA VRTA.
Ameriški dolar...... 1355,750	1340.—
Nemška marka........ 736,700	734.—
Francoski frank..... 216,670	214.—
Holandski florint ... 653,100	650.—
Belgijski frank.....	35,184	34,50
Funt šterling....... 2346.— 2330.—
Irski šterling...... 1963.— 1940. —
Danska krona........ 189,410	186.—
Grška drahma........	8,765	8,25
Kanadski dolar...... 1133,800	1100.—
Japonski jen ...... 10,590	10,30
Švicarski frank.... 862,640	858.-'
Avstrijski šiling... 104,740	104-
Norveška krona..... 201,300	198.-"
Švedska krona...... 214,500	211- _
Portugalski eskudo .	8,910	8,4
Španska peseta .... 11,776	H-2
Avstralski dolar.... 1086,200 1020.-'
Jugoslov. dinar .... —	0,1
ECU................. 1530,—	—
				
FE™!				
1
■



današnji televizijski in radijski sporedi
,„z,z/;



|~ ^ RAM________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddop-pia?
22.50	Dnevnik
23.00	Košarka: Scavolini-Mac-cabi (iz Pesara)
23.40	Aktualno: Per lare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Ritmična gimnastika:
I talij a-Španij a-Bolgar-ska (povzetki)
RAI 2_____________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Acgue prolonde (vojni, ZDA 1958, r. Rudolf Mate)
10.35	Risanka, Trentatre
11.05	Inf. oddaja: I popoli detla foresta verde (2. del)
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
17.30	Medicinska rubrika
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Un re per guattro regine (pust., ZDA 1956, r. R. VValsh, i. Clark Gable, Eleonor Parker)
21.55	Dnevnik in politična tribuna
22.35	International DOC Club
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Filmske novosti
23.55	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r. VVarren Beatty, i. VVarren Beatty, Diane Keaton, 1. del)
RAI 3______________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativni oddaji: Nastanek Rima (1. in 2. del), 13.00 Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti, Viola in violina
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: turnir WCT (iz Dallasa)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Videobox (pripravlja Beatrice Serani)
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Samarcanda, nato dnevnik
22.00	Film: Bači rubati (kom., Fr. 1968, r. Francois Truffaut, i. Jean-Pierre Leaud, Delphine Seyrig, Michel Lonsdale, Claude Jade)
23.30	Filmske novosti
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Logika - Matematični izlet v neznano
11.00	Inf. oddaja: Računalništvo in robotika
11.10	Po sledeh napredka
11.35	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik^
16.45	Mozaik. Šolska TV
17.45	Po sledeh napredka
18.15	Spored za otroke in
mlade: Slovenski ljudski plesi - Zahodna Štajerska
18.50	Otroška oddaja: Biskvit-ki
19.10	Risanka, Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Umor Mary Phagan (McMur-try, 3. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Kiklop (dram., Jug. 1982, r. An-tun Vrdoljak, i. Franjo Lasič, Ljuba Tadič, Rade Serbedžija)
0.15 Video strani
~PP| TV Koper______________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke Box
14.10	Tenis, turnir WCT
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka
17.00	Vohunski film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Jugoslovanski ambasador v F-JK GORICA — Začetek 4. film video monitorja TRST — Predstavitev knjige Ženska in ustava TRST — Kempove Sanje
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: Jugoplastika-Barcelona
21.30	Nogomet - tekma za evr. pokal, vmes Novice
23.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.45	Tenis, turnir WCT
RTV Ljubljana 2
19.00	V borbi in obnovi
19.30	Dnevnik
20.00	Košarka: Jugoplastika-Barcelona
21.30	Mostovi, Oči kritike
20.30	Pogledi: Arhitekt Maks Fabiani
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria - Una časa tutta per noi, 16.30 VVebster -Sorpresa
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.25	Aktualno: Radio Londra
20.30	Kviz: TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta - L'a-zione, 1.45 Mannix - Un film incompiuto, 2.45 Masguerade - Intrigo ai Caraibi
8.00	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Switch
9.40	Film: II conte di SanVEl-mo (pust., It. 1950, r. Gui-do Brignone, i. Nelli Corradi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cost gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - L‘im-broglio
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Un tranguillo week-end di paura (dram., ZDA 1972, r. John Boorman, i. Jon Voight, Burt Reynolds)
23.35	Film: Attentato al pudo-re (dram., Fr. 1967, r. An-dre Cayatte, i. Jacgues Brel, Emmanuelle Riva)
1.25	Nanizanka: Vegas - Un'-amicizia che costa čara
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Harcastle and McCormick, 11.00 L uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Porky's - Ouesti
pazzi pazzi porcelloni (kom., Kan. 1982, r. Bob Clark, i. Kaki Hunter, Wyatt Knight)
22.25	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Megasalvishow
23.10	Dokumentarna oddaja:
Jonathan
0.10 Rubrika: Premiere
0.20 Nanizanke: Troppo for-te, 0.50 Giudice di notte,
1.20	Kung-fu
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Rubrika: Fiori d'arancio
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nan. The Bill Cosby Show
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Scanners (fant., Kanada, Kan. 1982, r. David Cronenberg, i. Jennifer 0'Neil)
22.45	Film: Era una notte buia e tempestosa (kom., It. 1985, r. Alessandro Ben-venuti, i. Athina Cenci)
TMC___________________
11.00	Nanizanka: Ai confini delVArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Tenis: turnir WCT
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Mednarodni
prenosi
22.00	Glasbena oddaja: Euro-pe in Italy
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Šport: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIUU____________
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Quick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Cristofo-ro Colombo
22.00	Dok.: Il grande oceano di Capitan Cook
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Vesti: News dal mondo
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (10. del); 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Slovenski skladatelji; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Bojanom Drobežem; 20.00 Domači napevi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes (ob 14.30) pesem tedna;
15.30	Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz..; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Počitnice po YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
PRVIČ PO TV OMREŽJU CINOUESTELLE
VELIKI MORANDIJEVI TV USPEHI
VOGLIA Dl C ANT ARE
Danes zvečer ob 20.30 prvi del nadaljevanke
VOGLIA Dl CANTARE
Vittoria Sidonija
| -- 		
	IH
Vsak četrtek in petek so na omrežju Cinquestelle, ki združuje 28 TV postaj, med katerimi je tudi Telefriuli, na sporedu velike italijanske nadaljevanke.
Cmpestelle
EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER PROGRAMOV RAI
S filmom Kavarna Astoria in uglednimi gosti
Slovesen začetek Film video monitorja
V preddverju Kulturnega doma je zavladalo festivalsko vzdušje (foto Marinčič)
S pozdravnima govoroma predsednika Društva slovenskih filmskih delavcev Mirka Lipužiča in predsednika goriške Pokrajine Gian Franca Crisci-ja se je sinoči v Kulturnem* domu pričel 4. Film video monitor. Že na otvoritvenem večeru je manifestacija, ki bo do nedelje nudila celovit vpogled na lansko slovensko filmsko produkcijo ter na izbor pomembnejših televizijskih in video stvaritev, predstavila pomembno novost: absolutno premiero najnovejšega slovenskega filma Kavarna Astoria v režiji Jožeta Pogačnika.
Uvodoma je na sinočnji svečanosti spregovoril predsednik Kinoateljeja prof. Darko Bratina in poudaril pomen manifestacije, ki omogoča ne samo neposredno dojemanje pomembnega dela slovenske kulture, pač pa skozi film tudi današnje slovenske stvarnosti. Ta vloga je še posebno pomembna v odnosu do italijanskega prostora.
Mirko Lipužič je izhajajoč iz današnje slovenske stvarnosti ugotovil, da doživlja tudi slovenska filmska produkcija prenovo. Slovenski film želi prodreti v Evropo in v svet. Tudi Film video monitor je ena od poti, ki vodijo v Evropo, saj so prav tu v Gorici začele nastajati retrospektive slovenskega filma, ki so se potem odvijale v Rimu in Turinu. Požrtvovalni ekipi Kinoateljeja je zato izrekel priznanje in zahvalo, še posebej pozitivno pa je ocenil izbiro za razpravo o slovenski
scenaristiki na osrednji okrogli mizi, ki bo v soboto, saj lahko nudi ta priložnost dragocene napotke slovenskim filmskim ustvarjalcem.
Gian Franco Crisci je dejal, da je pričujoča pobuda dragocen doprinos k poglabljanju medsebojnega poznavanja, k utrjevanju spoštovanja in
splošne rasti tu živečih narodov. Pokrajina je vedno in bo še nadalje podpirala prizadevanja v tej smeri in se tudi sama zavzema za čimveč oblik sodelovanja. Kultura je skupaj s športom dejavnost, ki najbolj zbližuje narode in odpira pot tudi drugim oblikam sodelovanja. Kultura zato utira
pot združeni Evropi. To zbliževanje pa je še posebno pomembno v naših krajih, saj imamo na obeh straneh meje pravzaprav skupno kulturo.
Režiser Jože Pogačnik, je dejal, da je počeščen, da so njegov film izbrali za otvoritev tako eminentne prireditve, nato pa prepustil besedo kar filmski govorici Kavarne Astoria.
Po sinočnjem slovesnem uvodu prehaja Film video monitor danes v intenzivnejši del dogajanja, ki bo vse dni do nedelje obsegalo bogato ponudbo filmov, televizijskih in drugih video stvaritev ter razna srečanja. Današnji popoldanski spored se bo pričel ob 15. uri s prvimi predvajanji iz televizijskega izbora. Ob 16. bo srečanje s študenti in docenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane, na katerem bodo predvajali izbor študijskih filmov.
V	televizijskem sporedu naj še opozorimo na oddajo Spomini na Soško Fronto, Dorice Makuc in Mije Janžekovič, ki jo bodo predvajali ob 18. uri. Vstop na vsa popoldanska predvajanja je brezplačen.
V	večernem sporedu velja opozoriti na prvi igrani koroški film Tevžej, v režiji Marjana Stickerja, ki ga bodo predvajali ob 20.30, nato pa bo na vrsti celovečerni film Janeta Kavčiča Maja in vesoljček. Obisk razreda vesoljčkov na Zemlji je tema živahne in zabavne filmske zgodbe, ki jo lahko z užitkom gledajo tako otroci kot odrasli.
Pobuda uprav za tekstilno industrijo
Goriška občinska in pokrajinska uprava se bosta pri predsedniku Dežele Biasuttiju odločno zavzeli za rešitev vprašanja ponovne zaposlitve preostalih 200 delavcev bivše podgorske predilnice in za nove industrijske, predvsem tekstilne obrate v Gorici. Do tega zaključka so prišli včeraj na sestanku, ki so se ga udeležili župan Scarano, predsednik Pokrajine Crisci, predstavniki zvez CGIL, CISL in UIL in predsednik go-riških industrijcev German.
Vsi so izrekli pomisleke in politično nesoglasje z nameni Dežele. Deželna odbornika za industrijo Saro in delo Benvenuti sta namreč pred nedavnim na srečanju v Vidmu povedala goriški delegaciji, da namerava Dežela dejansko opustiti načrt za tekstilni center v Gorici v korist Trsta.
Na srečanju so se dogovorili, da bodo predsedniku Biasuttiju predstavili poročilo o sedanjem stanju in možnostih razvoja industrije na Goriškem. Od Dežele pričakujejo zagotovila, da se bo izvajal "načrt za Goriško", tj. sklop posegov, ki naj bi odpravili neravnovesja med gospodarsko bolj in manj razvitimi področji v deželi. Pričakujejo tudi konkretne odgovore glede možnosti finansiranja novih tekstilnih dejavnosti v Gorici in glede raziskave Deželne agencije za delo o možnostih drugačne zaposlitve 200 brezposelnih delavcev.
Na Občini še ni videti rešitve krize
Predlog za prireditve ob nogometnem svetovnem prvenstvu
Tudi lokacija nove bolnišnice predmet spora med KD in PSI
Vprašanje lokacije nove bolnišnice, ki naj bi jo sezidali v Gorici, postaja dodaten predmet polemik med KD in PSI v Gorici. Predsinoči se je sestal mestni odbor stranke relativne večine, ki je, še odločneje kot pred nekaj dnevi demokrščansko pokrajinsko vodstvo, predlagal, naj se nova bolnišnica sezida izven mesta. Predlagali so območje pri Villanovi, med Lečnikom in Faro, ki naj bi bilo prikladnejše tudi za uporabnike iz občin na desnem bregu Soče, poleg tega pa ne bi smelo postavljati geoloških problemov kot območje pri sedanji bolnišnici v Ul. Tuscolano, kjer naj bi bila tla preveč močvirnata.
Drugačnega mnenja so socialisti, ki očitajo demokristjanom neodločenost in torej odgovornost za zamude pri reševanju tega in drugih pomembnih vprašanj. Kot izhaja iz poročila o seji pokrajinskega vodstva, se socialisti zavzemajo za zidanje bolnišnice blizu sedanje, tako kot je predlagala Goriška občina.
Prav stanje v goriški občinski upravi pa je povod za kritično zaskrbljenost socialistov. V bolj ali manj prikriti obliki traja kriza v večinski koaliciji že poldrugi mesec in bližnje rešitve še ni videti. Socialisti opozarjajo na odprte probleme, od cestnih povezav proti Vidmu in Tržiču, do načrta za storitve kot so zdravstvo, socialna oskrba, prevozi, ki jih bo morala goriš-ka občinska nujno reševati sporazum-
no z drugimi krajevnimi upravami. Namig na to potrebo po sporazumevanju je najbrž posreden odgovor na hipotezo, da bi v Gorici oblikovali koalicijo brez socialistov.
O sklicu občinskega sveta še ni vesti. Govor je bil, da bi se sestal že pred koncem februarja, nato so omenjali jutrišnji dan, vendar vse kaže, da bo treba počakati vsaj do prihodnjega tedna, morda pa še dlje.
Poziv za zaprtje upepeljevalnika
Sedem goriških združenj in organizacij je včeraj posredovalo županu Scarano pisno zahtevo, da se upepe-ljevalnik pri Sovodnjah zapre. V njej izrekajo zaskrbljenost zaradi onesnaženosti z dioksini, furani in težkimi kovinami na območju Sovodenj in Štandreža. Sklicujejo se na županove dolžnosti v svojstvu javnega funkcionarja in odgovornega za civilno zaščito in zahtevajo, naj iz varnostnih razlogov nemudoma odredi zaprtje upepeljevalnika, vsaj dokler ne bodo na razpolagajo novi znanstveni podatki.
Zahtevo so podpisali krožek "Ri-nascita", goriške sekcije Italia Nos-tra, WWF in Zveze za zaščito ptic (LIPU), Zelena lista ("Sole che ride"), Lega ambiente, krožek Natura.
Na Pokrajini sestanek za usklajevanje javnih pobud na kulturnem področju
Na Pokrajini je bil prejšnje dni sestanek z občinskimi odborniki za kulturne dejavnosti. Pobudo za sestanek je dal pokrajinski odbornik Giovanni Batista Panzera, z namenom, da se doseže večja stopnja usklajevanja in tudi sodelovanja med posameznimi pobudami. Srečanja sta se udeležila tudi pokrajinski odbornik za načrtovanje in predsednica stalne komisije pokrajinskega sveta za kulturne dejavnosti, Aleksandra Devetak.
Predstavniki manjših občin so naglasili koristnost periodičnih tovrstnih srečanj in opozorili na vrsto težav, od zelo omejenih finančnih sredstev, do pomanjkanja usposobljenega osebja.
Pokrajinski odbornik Panzera je nakazal pomembnejše pobude, ki jih namerava izvesti Pokrajina v letu 1989 ter predlagal, naj bi, v sodelovanju z občinami, izdelali skupen program kulturnih prireditev ob priložnosti svetovnega prvenstva v nogometu, prihodnje leto. Za take pobude bi bilo mogoče izkoristiti finančna sredstva za organizacijo omenjenega prvenstva. Omenjena pobuda bi se zelo ugodno odražala tudi na področju turističnih dejavnosti.
Na sestanku je bila nakazana možnost nekaterih skupnih pobud med dvema ali več občinami. Tako so na primer omenili možnost, da bi Romans in Fara pripravila skupno razstavo o
kjer bi morala Pokrajina odmevneje nastopiti. Gre predvsem za pobude s ciljem globljega medsebojnega spoznavanja tu živečih narodnosti. Možnosti delovanja so tu zelo različne, od prirejanja razstav (n.pr. tiste o Trubarju), do predstavitve in širjenja raznih publikacij s specifično tematiko.
Devetakova je na srečanju predlagala tudi ustanovitev muzeja, oziroma muzejske zbirke o Soči.
Osnutek predloga o ustanovitvi muzejske zbirke o reki Soči
Predsednica pokrajinske komisije za kulturo Devetakova je na srečanju s predstavniki občin predstavila osnutek načrta za ureditev nove muzejske zbirke o reki Soči.
S tem predlogom je, kakor je slišati, povzročila dokaj polemično reakcijo odbornika Panzere. Mimo polemik, ki so odjeknile potem še na seji pokrajinskega sveta, kjer je Devetakova vprašala, ali ima predsednik stalne svetovalske komisije sploh kakšno vlogo in kakšna je ta vloga, in kjer so nesporazum tudi pojasnili, velja na kratko omeniti vsebino osnutka predloga za ureditev muzejske zbirke o Soči.
Muzejska Zbirka naj bi Sočo jemala kot celoto, kar tudi je. To se pravi, da bi morala obravnavati celotno porečje. Gradivo bi bilo tematsko razvrščeno na štiri poglavja: opis reke, geomorfološke značilnosti, favna, flora, spremembe; izkoriščanje reke v gospodarske namene; ljudje ob Soči; reka v literaturi, ljudski kulturi, umetnosti.
Muzejsko zbirko ali zbirke, če jih bo več, naj bi uredili v prostorih v krajih ob reki, predvsem pa v tesnem sodelovanju s krajevnimi upravami, ki bi morale ohraniti pomembno vlogo tudi kasneje, pri upravljanju zbirke.
Longobardih in skupno organizirala nova izkopavanja. Na sestanku z odborniki za kulturne dejavnosti je v razpravo poleg predstavnikov nekaterih občin posegla tudi predsednica komisije pokrajinskega sveta za kulturne dejavnosti Aleksandra Devetak, ki je priporočila večjo operativnost pokrajinskih ustanov na področju sodelovanja s posameznimi občinami in tudi nakazala nekatera specifična področja,
Še nejasni vzroki tragedije pri Baobabu
Nov poziv pričam požara
Leteči oddelek goriške kvesture ponovno poziva morebitne priče požara v baru Baobab, naj se javijo. Še posebej vabijo mlajšega moškega, ki je prejšnji četrtek, nekaj minut pred 2. uro stopil v bar Šport v Podgori (lokal je znan tudi kot bar "da Sergio'j in vprašal za telefon, ker da v baru Baobab gori. V baru Šport ni telefona, zato mu je lastnik dal žeton, s katerim je moški odhitel proti javni telefonski govorilnici. Policija poudarja, da človek, ki ga iščejo, ni osumljen in mu zagotavljajo, da ne bo imel nikakršnih težav. Njegovo pričevanje pa utegne biti dragoceno, da bi določili točno časovno zaporedje dogodkov ob vnetju požara.
Zaradi tega pozivajo tudi vse druge osebe, ki so morebiti bile 23. februarja ponoči, med 1.50 in 2. uro v bližini bara Baobab, naj se oglasijo pri letečem oddelku na kvesturi, tudi če niso opazili ničesar pomembnega. Podoben poziv so pred dnevi naslovili moškemu, ki naj bi se s svetlim avtomobilom odpeljal izpred bara tik pred vnetjem požara. Tudi njega nameravajo poslušati zgolj kot pričo.
Kot so nam povedali včeraj na policiji, je preiskava še v teku, v poštev pa jemljejo sleherno možnost, od vnetja zaradi kratkega stika do namernega požiga. Od gasilcev še niso prejeli izidov tehnične preiskave, ki bi točneje opredelili vzroke požara. Po nekaterih neuradnih vesteh, naj bi hipoteza namernega požiga bila malo verjetna,
najbrž pa niti gasilci ne bodo mogli dati dokončnega odgovora o tem.
Glede preiskave torej ni konkretnejših novosti. Na srečo pa so pozitivne novosti o zdravstvenem stanju ranjencev, članov družine Calabrese. 23-letna Caterina, katere stanje je bilo prve dni najtežje in ki se zdravi na Katinari, je po oceni zdravnikov že izven nevarnosti, da bi ohromela. Potrebno bo seveda dolgo zdravljenje, kot kaže pa ne bo nosila trajnih posledic požara, ki je že terjal dve smrtni žrtvi.
Odnosi Sever-Jug
V okviru srečanj, ki jih prireja združenje prostovoljcev za mednarodno kooperacijo CVCS na temo odnosov Sever-Jug in problema dolga držav v razvoju, bo danes ob 18. uri v sejni dvorani hotela Palače na Korzu razgovor na temo Dolgovi in ekološko izredno stanje: SOS iz Amazonije. Govoril bo časnikar in deželni svetovalec Zelene liste v Venetu Massimo Valpi-ana.
■ V večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti 22 bo danes ob 14. uri drugo srečanje za otroke od 6. do 13. leta, ki ga prireja "Laboratorij fantazije". Otroci bodo spoznavali ptice, ki živijo v naših krajih in izdelali nekaj ptičjih zavetišč. Zbirali se bodo ob torkih in četrtkih od 14.00 do 16.30 v prostorih centra do konca meseca marca.
Preiskovalci iščejo resnico o zagonetnem umoru
Kako je bil ubit policist?
Preiskava, ki jo vodi državni prav-dnik v Vidmu dr. Ennio Diaz, bo morala odgovoriti na marsikatero vprašanje glede ozadja in okoliščin zagonetnega umora goriškega nadzornika pri mejni policiji Borisa Martellanija. Včeraj je videmski primarij oddelka za patologijo prof. Antoci izvedel obdukcijo na truplu pokojnika. Uradnih vesti o izsledkih ni, obstajajo pa hipoteze, ki postavljajo v dvom verzijo morilca, 29-letnega Marcella Tonuttija. Zaradi ran, ki jih je dobil, naj bi namreč Martellani umrl v hipu. V tem primeru pa seveda ni mogel streljati na Tonuttija in ga raniti po nogah. Se je torej Tonutti ranil sam s streli iz samokresa, ki ga je vzel že mrtvi žrtvi? Odgovor na to vprašanje bo verjetno dal šele preiskus s "parafinovo rokavico", s katero naj bi ugotovili, ali je Martellani sploh streljal.
Dodatna vprašanja postavlja vest, da je Martellani morda slutil nevarnost, preden je v ponedeljek obiskal Tonuttija. Zaskrbljenost naj bi izrazil v pogovoru s kolegi, pomenljivo pa je tudi dejstvo, da je imel pri sebi službeno pištolo, kar ni sodilo v njegove navade. Zdi se, da naj bi povod za umor lahko bilo Tonuttijevo prepričanje, da je Martellani odgovoren za postopek proti njemu, saj je nadzornik zaradi službene dolžnosti svoj čas napisal prijavo o kraji brzostrelke, ki jo je Tonutti izmaknil.
Zaradi obdukcije in drugih izvidov bodo Martellanija po vsej verjetnosti pokopali šele jutri ali celo v soboto.
Slabost med mašo
Predsinoči je med mašo v rupenski cerkvi obšla slabost domačega 69 let starega župnika Dragotina Butkoviča. Prekiniti je moral obred, verniki pa so nemudoma poklicali pomoč. Na srečo ni šlo za nič hujšega: včeraj nam je sam Butkovič po telefonu povedal, da se počuti razmeroma dobro, pričakuje pa še izvide zdravnikov, ki so ga obdržali na opazovanju v kirurškem oddelku splošne bolnišnice.
■	Gasilci so morali predsinoči s silo odpreti vrata stanovanja v Ul. Torriani 27, da so po več kot dveurnem brezuspešnem prepričevanju lahko prepeljali v bolnišnico Flavia Rivo, ki trpi zaradi psihičnih motenj in se je zabarikadiral na domu.
■	V Ločniku je ogenj, ki se je najbrž vnel zaradi kratkega stika, včeraj ponoči povzročil precej škode na alfetti Claudia Colettija iz Ul. Balilla 19.
■	V lažjem trčenju s policijskim vozilom se je včeraj popoldne na križišču med Ul. D Aosta in Ul. Rossini ponesrečil 14-letni motorni kolesar Manilo Skok, Ul. della Barca 2. V splošni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili. Okreval bo v nekaj dneh.
razna obvestila
Duhovni j a sv. Ivana Gorica priredi danes ob 20.30 v Katoliškem domu predavanje dr. Tarasa Kermaunerja - Pogum kristjana v civilni družbi.
________kino
Gorica
KULTURNI DOM 4. Film video monitor: 15.00 »Domača naloga za učitelja A.K.« in »Mala Odiseja«, 16.00 Šola AGRFT se predstavlja, 18.00 »Spomini na Soško fronto«, 20.30 »Tevžej« in »Maja in vesoljček«.	,
CORSO 17.30-22.00 »Compagni di scuo-la«.
VERDI 18.00-22.00 »Un pešce di nome VVanda«. ,
VITTORIA 17.30-22.00 »Bagno di lingua per cavalli in calore«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »American titil-lation«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Robocop«, 20.00 »Strupenja-ča«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Smeh v vesolju«-
__________pogrebi____________J
Danes v Gorici ob 9.30 Francesco PeU' ko iz splošne bolnišnice v cerkev v P°°' turnu in na glavno pokopališče.
Ob smrti velikega avstrijskega etologa in Nobelovega nagrajenca
Etični testament Konrada Lorenza
December 1973: Konrad Lorenz (levo) prejema Nobelovo nagrado
»Filozof med živalmi«, »Človek, ki je govoril živalim«, »Govoreč z živalmi je razumel človeka« — s takimi in podobnimi naslovi so se svetovni časopisi včeraj poslovili od Konrada Lorenza, očeta in utemeljitelja etologije, ki je v starosti 85 let preminil v ponedeljek ponoči na svojem domu v Altenbergu pri Dunaju. V teh naslovih je zaobjeto bistvo vsega obširnega dela avstrijskega znanstvenika: Lorenz je proučeval živalski svet (etologija je veda, ki proučuje vedenje živali), da bi na podlagi svojih opazovanj in študij pojasnil nekatere značilnosti človeka. Dihotomija človek-žival ga je mamila vse življenje in je podlaga, na kateri slonijo vse njegove večkrat zelo izzivalne teorije. Tako je s teorijo o agresivnosti, tako s trditvijo, da je vse razmišljanje in stremljenje modernega Homo sapiensa odvisno od nagonov in vedenja človeka v kameni dobi.
Konrad Lorenz je bil sin afirmiranega zdravnika. Blagostanje v družini mu je omogočilo, da se je lahko brez večjih težav že v mladih letih lotil tistega, kar mu je bilo najbolj pri srcu. Po diplomi na dunajski medicinski fakulteti je potoval na izpopolnjevanje v Nev/ York, nato je po vrnitvi v Avstrijo zdravil živali v zoološkem vrtu v Schdnbrunnu. Bila so leta norega študija: medicine, filozofije, psihologije. Pri tem je zanimivo, da je Lorenz živel »le tri minute hoda daleč« od stanovanja Sigmunda Freuda, a se ni z njim nikoli seznanil. »Še vedno imam svojo prvo izdajo Freuda, ki sem jo popisal z zmerjaškimi obrobnimi opazkami:
če bi jih danes videli, bi me imeli za idiota,« je nekoč razkril.
Nadvse pa ga je fasciniralo opazovanje narave. Da bi lahko primerno nadaljeval svoje študije o živalih, je še pred drugo svetovno vojno opremil svoj znameniti laboratorij v Altenbergu. Tu je opravil svoje poskuse z divjimi gosmi. Postal je njihov »oče in mati« in s tem dokazal, da pridobijo živali svoje vedenjske vzorce v prvih tednih življenja in se jih nato držijo. Fotografije sivolasega in bradatega starca, ki se kopa v družbi gosi, so obkrožile svet, potem ko je bila etologija leta 1973 z Nobe-
lovo nagrado Lorenzu, njegovemu velikemu prijatelju Tinbergnu in Von Frischu (odkril je ples-govorico čebel) tudi "uradno" priznana kot veda.
Konrad Lorenz je bil po svoje tudi silno »sporna« osebnost. Ne le zato, ker se je prvi lotil stvari, ki dotlej skoraj niso bile upoštevanja vredne v znanstvenih krogih, pač pa tudi zaradi nekaterih svojih stališč. Tako je bil na primer obtožen, da je »koketiral« z nacizmom. Kritizirali so ga tudi, ker se je ogrel za rasno ideologijo. Sam je pred nekaj meseci v intervjuju hamburškemu Spieglu izjavil, da se je izognil vsakršni politi-
ki, ker je bil zaposlen s svojimi problemi. »Tudi spopadu z nacisti sem se izognil, kar je vsega zaničevanja vredno. Za to preprosto nisem imel časa,« je takrat dejal in dodal: »Sam si to očitam. Po drugi strani pa je tako: če bi se pravočasno zavedel svojih političnih dolžnosti, ne bi ustvaril tistega, za kar sem dobil Nobelovo nagrado.«
Po drugi svetovni vojni je bil Lorenz dve leti v ruskem ujetništvu v Armeniji. Prav tu se je lotil svojega glavnega dela - Hrbtne strani ogledala. »Zaprt sem bil in sem bil zato prisiljen filozofirati,« je to mnogo pozneje obrazložil pisec.
Po vrnitvi iz ujetništva so Lorenza kmalu spet sprejeli v avstrijske znanstvene kroge. Tu je nadaljeval svoje delo, začel pa se je vse bolj posvečati človeku in njegovim eksistencialnim vprašanjem, v prvi vrsti ekologiji. Še vedno je bil izzivalen, vsaj sodeč po prvih ogorčenih odzivih na razvojno spoznavno teorijo, na nauk o dedno omejenem človeku, na psihohidravlični model, s katerim razlaga človekovo agresivnost. »Mislim, da je poznavanje lastne omejenosti pogoj za človekovo nadaljnje življenje,« je nekoč dejal. »Človek mora to spoznati in sprejeti, sicer se bo uničil,« je opozoril v spisih, ki so postali nekakšen njegov etični testament. S svojimi spoznanji je skušal Lorenz »dirjajoči množici preprečiti samomor«. O razvoju pa je menil, »da lahko gre tudi navzdol. Odkar je človek izumil pestnjak, lovi ravnotežje na rezilu noža, med ponosno prihodnostjo in strmoglavljenjem v pekel. Razvil se je iz amebe, a že prihodnje leto lahko konča v jedrskih odpadkih.«	,, K
Človek z zamudo Marka Sterleta
Marko Sterle
ČLOVEK Z ZAMUDO
Pri Mladinski knjigi je te dni izšel roman Človek z zamudo Marka Sterleta, popotnika, pustolovca in zdravnika, ki se je slovenskemu občinstvu predstavil že z dvema knjigama: potopisom Veter z juga (1983) in s knjigo o akupunkturi Živeti modro (1987). »Človek z zamudo je avtobiografska fikcija, cepljena s prvinami zdravniškega romana, esejistike, zgodovinopisnih poganjkov in zgodb iz življenja rastlin, kakor jih zapisuje prvoosebno pero neutrudnega iskalca avtentične ljubezni v času, ko so vse ženske že oddane,« je v popotnici knjigi zapisal urednik Aleksander Zorn. Človek z zamudo je skratka človek-iskalec, ki mu vsakršna konkretna uresničitev želja ne zadošča, zato mora vedno znova slediti svojemu hrepenenju, ki se ne more in ne sme ozemljiti.
Knjiga je izšla v zbirki Nova slovenska knjiga.
Sredi marca sklop prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani
Kulturni dnevi Slovencev v Italiji
Modrina in prod je naslov sklopu prireditev, s katerimi bodo sredi marca v Ljubljani predstavili sodoben utrip slovenske kulture v Gorici in v Trstu. Kulturne dneve manjšin že nekaj let organizirata Socialistična zveza delovnega ljudstva in Cankarjev dom, da bi v matičnem prostoru prikazala najsodobnejše dosežke zamejskih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Slovenci v Italiji so se predstavili zadnjič pred tremi leti, ko je bila prireditev posvečena kulturnemu vrenju in ustvarjanju v Beneški Sloveniji. Letos sta na vrsti Gorica in Trst.
Kulturni dnevi Slovencev v Italiji bodo kar se da verodostojen prikaz ljudske in ljubiteljske kulture na Goriškem in na Tržaškem. Na številnih prireditvah, ki se bodo zvrstile ne le v prostorih Cankarjevega doma, pač pa širom po Ljubljani, bodo udeleženci prikazali, kaj se tu dogaja na kulturnem in tudi na drugih področjih (na primer na področju znanosti). V zamejstvu so se organizacijskega dela lotili SKGZ in SSO v sodelovanju s kulturnimi inštitucijami in ustanovami slovenske manjšine in tudi s šolo.
Prireditve se bodo začele 16. marca, že nekaj dni prej pa bodo - vedno v sklopu Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji - odprli v Ljubljani nekaj zanimivih razstav. Tako bo v ponedeljek, 13. marca, odprtje razstave slik iz Soške fronte, ki jo je posebej za to priložnost pripravil in obogatil Goriški muzej. Razstava bo v Muzeju ljudske revolucije, ob odprtju pa bo z recitalom poezije iz prve svetovne vojne nastopila gledališka skupine Gorica. V okviru prireditve bo tudi razstava slovenskega otroškega in mladinskega tiska v Italiji, ki jo bodo odprli v Pionirskem domu.
V četrtek, 16., in v petek, 17. marca, bo prišlo v dopoldanskih urah do srečanja dijakov slovenskih nižjih in višjih srednjih šol iz Gorice in iz Trsta z vrstniki iz Ljubljane. V četrtek popoldne bo v Cankarjevem domu goriški Kinoate-lje na prireditvi o videu in filmu predstavil možnosti za
filmsko dejavnost v zamejstvu in za razširjanje slovenskih filmov v Italiji. Zvečer bo uradno odprtje Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji (preludij v prireditev bo nastop kvarteta Glasbene matice), zatem pa bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo Cankarjevo Lepo Vido v režiji Mete Hočevar.
V petek, 17. marca, bo v Cankarjevem domu na sporedu okrogla miza o skupnem slovenskem znanstvenem prostoru, ki se je bodo udeležili izvedenci SAZU, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Narodne in študijske knjižnice in Univerze v Trstu in v Vidmu. Istega dne bo tudi zanimiv koncert za klavir in kompjuter. Delo tržaškega skladatelja Giampaola Corala bo izvajala Beatrice Zonta, videoprogram je izdelal Edi Zajec, pri koncertu pa sodeluje tudi združenje Chro-mas. Zvečer bo nadalje v ljubljanski stolni cerkvi orgelski koncert, ki ga bosta izvajala Andrej Pegan in Štefan Bembi.
Modrina in prod, po katerem je poimenovan cel sklop letošnje predstavitve Slovencev v Italiji v matični domovini, je tudi naslov osrednje zaključne predstave, ki bo v soboto, 18. marca, v veliki dvorani Cankarjevega doma. Na prireditvi bodo trije združeni zbori ob spremljavi orkestra izvedli Satnerjevo kantato Jeftejeva prisega, pevski zbor Primorec-Tabor bo predstavil ljudske pesmi v priredbah Pavleta Merkuja in Alda Kumarja, nastopil pa bo tudi harmonikarski ansambel 5ynthesis 4. Med raznimi točkami bodo recitatorji prebrali besedila, ki ilustrirajo politično klimo v Italiji nekdaj in danes, ki odreja tudi kulturi neko določeno vlogo, okvire in pogoje.
Kulturnim dnevom Slovencev v Italiji bodo tudi slovenska občila posvetila precejšnjo pozornost: dnevnika Delo in Dnevnik in revija Družina s posebnimi prilogami oziroma članki, radio Ljubljana s posebnimi oddajami na Valu 202, ljubljanska televizija pa bo neposredno prenašala sobotno slovesno prireditev v Čankarjevem domu.
Pesniška zbirka o štirih letih jetništva v Sovjetski zvezi
Pogum pesnice Irine Ratušinskaje
Irina Ratušinskaja
Štiri leta jetništva, od teh tri leta v taborišču za prisilna težka dela: to je aavek, ki ga je od leta 1982 do leta '986 plačala Irina Ratušinskaja, mlada
ruska pesnica in aktivistka v Odboru za človekove pravice. Bila je to grozna izkušnja, ki so jo pesnica in druge zapornice prestale z velikim pogumom, postavljajoč se v bran svojega dostojanstva, vedno zveste pravici in ljubezni do resnice v velikih in malih stvareh, pri čemer so se opirale na svojo senzibilnost, a tudi na veselje do življenja in neverjeten čut humorja.
To trpljenje, ki je obenem edinstveno, a tudi še preveč splošno ter živeto in izpovedano z očmi mladosti in polnim zaupanjem v prihodnost, je tudi zgodba o zmagi. Zmagi nad lažjo, trpinčenjem in ponižanjem, nad lakoto in mrazom, nad nečloveškim nasiljem in neumnostjo birokratskega kolesja. Boj za dosego pravic se izraža v dolgih gladovnih stavkah in delovni nepokorščini, kar privede do nadaljnje zaostritve kazni in dolgega bivanja v samici. A vse to ne zlomi teh žensk. Življenje v lagerju kakih 430 kilometrov od Moskve je vseskozi razsvetljeno z neverjetnim upanjem in možnostjo smeha nad usodo, z neizčrpno in-ventivo, ki prelisiči paznike in daje možnost komuniciranja z zunanjostjo.
Pri vsem tem pa se zapornice ukvarjajo s svojimi zanimanji, v prvi vrsti Irina Ratušinskaja, ki goji in ustvarja poezijo.
Delček te poezije je sedaj pred nami v italijanskem prevodu v knjigi »Siva je barva upanja«, ki je izšla pri založbi Rizzoli. V prevodu Luciane Montagna-ni so na 352 straneh natisnjene poezije, ki govorijo o tej neverjetni in grozljivi življenjski izkušnji pesnice Irine Ratušinskaje, ki se je rodila leta 1954 v Odesi. Čeprav je diplomirala iz fizike, se je proti koncu sedemdesetih let popolnoma posvetila poeziji in po poroki z aktivistom gibanja za človekove pravice Igorjem Geraščenkom se je preselila v Kiev. Večkrat sta prosila za odhod v tujino, vendar jima oblasti niso dale vizumov. Med manifestacijo disidentov leta 1981 ju policija aretira in zapre za 10 dni. Irino Ratušinskajo ponovno aretirajo 17. septembra 1982, na prostost pa jo spustijo 9. oktobra 1986, predvsem zaradi pritiskov mednarodne javnosti. Kmalu zatem je z možem dobila dovoljenje za emigracijo. Zatekla sta se v Veliko Britanijo, kjer danes živita.
Razstava v galeriji SMELT
Ure Zore Koren Skerk tiktakajo v Ljubljani
V galeriji SMELT na Titovi cesti v Ljubljani je od začetka tedna odprta razstava Zore Koren Skerk. Tržaška likovna umetnica je imela doslej devetnajst osebnih razstav, sodelovala pa je tudi na številnih mednarodnih razstavah ter prejela za svoje delo mnoga priznanja in nagrade.
»Grafični listi Zore Koren Skerkove odlično dopolnjujejo široko paleto ustvarjanja tržaških likovnih umetnikov, ki pomeni nujen sestavni del likovne podobe široke regije, zaznamovane z mejnikoma Alpe-Jadran; in hkrati zaokrožuje današnji profil slovenske grafike,« je v spremni besedi k razstavi napisal likovni kritik Zoran Kržišnik. Poglavitna preokupacija umetnice je minevanje, ugotavlja Kržišnik. »Čas, potek časa, ki prinaša v življenje tako boleče spremembe. Kot bi njeni listi z Goethejem vzklikali: "Trenutek, tako si lep - pošto j L ko zajezuje umetnica spreminjanje z ustvarjalnim dejanjem.« Skerkova je zaobjela to minevanje v urah. »Njene ure so vseprisotne, vseh oblik in obdobij. Ure cilindrice, budilke, stenske, ročne ure, dragocene porcelanaste salonske ure in razdrta ohišja, kolesja orjaških stolpnih ur, ure v kombinaciji s-svetjem, s fosili, ure v viseči mreži in v povsem razstavljenem prostoru, grozljivem prividu prihodnosti ali inventarju svetlega trenutka, ki je ušel priklenjenosti na prostor in čas.«
»O umetnosti Zore Koren Skerkove je mogoče govoriti z raznih vidikov, analizirati njeno ustvarjanje z najrazličnejših strani. Toda tisto, kar je v njem najbolj očitno, kar se tako rekoč otipno ponuja opazovalcu, je trpkost in prefinjena občutljivost njenega spoznanja, podana z redko intenzivnostjo,« je zapisal Zoran Kržišnik.
Prva četrtfinalna srečanja v evropskih nogometnih pokalih
Nenadejan preporod Ju ven tuša proti Napoliju
Na dobri poti pa sta tudi Milan in še zlasti Sampdoria
POKAL PRVAKOV VVerder Bremen - Milan 0:0
WERDER: Reck, Schaaf, Otten, Brat-seth, Kutzop, Hermann, Ordenewitz, Votava, Riedle, Neubarth, Meier.
MILAN: Galli, Tassotti, Costacurta, Colombo, Rijkaard, Baresi, Donadoni, Ancelotti, Van basten, Gullit, Evani.
SODNIK: Rosa Dos Santos (Fort.); KOTI: 10:5 za Werder; GLEDALCEV: 42 tisoč.
BREMEN — Milan je na gostovanju v Zvezni republiki Nemčiji igral solidno in bi lahko celo dosegel zmago. Na težkem igrišču (deževalo je od prve do zadnje minute tekme) sta se ekipi borili za vsako žogo. VVerder je na začetku silovito pritisnil in nemalo zaposlil Milanovo obrambo, v kateri sta blestela Baresi in Rijkaard. Galli je v 23. minuti z bliskovitim posegom odbil strel Neubartha z neposredne bližine.
Vse do 25. minute je bilo srečanje pravi monolog gostiteljev. Toda po strelu Ancellottija, ki je šel za las mimo vratnice, si je Milan opomogel. Tako kot že v Beogradu proti Crveni zvezdi je sodnik v 27. minuti spregledal avtogol v korist Milančanov (žogo je vratar Reck odbil precej za gol-črto), a ga je očitno zapekla vest, saj je v 43. minuti povsem neupravičeno razveljavil zadetek gostiteljev, češ da je bil po strelu s kota narejen prekršek nad vratarjem, kar pa sploh ni bilo res, saj je Galli preprosto zgrešil poseg in omogočil napadalcu VVerdera, da je z glavo poslal žogo v mrežo.
V drugem polčasu gostitelji niso bili več tako nevarni. Milan je s presin-gom prestregel veliko število žog, čeprav v napadu ni bil dovolj učinkovit in je le malokrat prišel do strela. Vseeno je imel Van Basten v 78. minuti enkratno priložnost za zadetek: po
podaji Donadonija je v kazenskem prostoru preigral vratarja, a njegov strel z razdalje kakih petih metrov je skoraj na gol-črti »čudežno« odbil branilec.
Neodločen izid seveda ustreza Milančanom, ki pa si uvrstitve v polfinale vendarle še niso zagotovili, saj je Werder sinoči dokazal, da je nevaren tekmec, mogoče celo bolj v gosteh kot doma.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Dinamo Bukarešta - Sampdoria
1:1 (1:0)
STRELCA: Vaiscovici (11-metrovka) v 15' in Vialli v 92'
DINAMO: Stelea, Varga (od 59' Mi-haescu), Klein, Rednic, Lupescu, Nico-lae, Vaiscovici (od 69' Raducioiu), Sa-bau, Camataru, Mateut, Lupu.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini (od 18' Lanna), Carboni, Pari, Viercho-wod, L. Pellegrini, Victor, Cerezo, Vialli, Pradella (od 53' Salsano), Dossena.
SODNIK: Brummeier (Av.); KOTI: 7:2 za Dinamo; GLEDALCEV: 20 tisoč; IZKLJUČITVE: v 9' Carboni.
BUKAREŠTA Gianluca Vialli je v 92. minuti povsem nenadejano omogočil Sampdorii, da je pred povratno tekmo v Genovi dosegla proti Dinamu nadvse ugodno izhodišče za uvrstitev v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev. Povsem nenadejano pa zato, ker se je v prvih 30 minutah igre Sampdorii bolj slabo pisalo. Že v 9. minuti je sodnik izključil Carboneja zaradi grobega in tudi nepotrebnega prekrška nad Vaiscovicijem, v 15. minuti pa je Vierchovvod v kazenskem prostoru zrušil Camataruja in Vaiscovici enajstmetrovke ni zgrešil. Za nameček se je v 18. minuti poškodoval branilec Mannini, ki ga je zamenjal neizkušeni Lanna. Tako nesrečen začetek bi marsikatero ekipo pogubil. In res, Sampdoria je delovala zbegano, tako da so bili gostitelji še nekajkrat nevarni s streli od daleč. Postopoma si je italijansko moštvo opomoglo, v drugem polčasu pa ni bil Dinamo sploh nevaren, čeprav je še naprej imel pobudo v
POKAL PRVAKOV
Četrtina finala	1.tekma	2.tekma	Kval.
Goteborg (Šve.) - Steaua (Rom.)	1:0	15.3.	
VVerder Bremen (ZRN) - Milan (It.)	0:0	15.3.	-
Eindhoven (Niz.) - Real Madrid (Šp.)	.1:1	15.3.	-
Monaco (Fr.) - Galatasaray (Tur.)	0:1	15.3.	
			
POKAL POKALNIH PRVAKOV			
Četrtina finala	1.tekma	2.tekma	Kvalific.
Eintracht (ZRN) - Malines (Bel.)	0:0	15.3.	
Sredets (Bol.) - Roda (Niz.)	2:1	15.3.	-
Dinamo Bukarešta (Rom.) - Sampdoria (It.)	1:1	15.3.	-
Aarhaus (Dan.) - Barcelona (Šp.)	1:0	15.3.	
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
1111!!!
POKAL UEFA
Četrtina finala	1.tekma	2.tekma	Kvalific.
Victoria (Rom.) - Dinamo Dresden (NDR)	1:1	15.3.	
Stuttgart (ZRN) - Real Sociedad (Šp.)	1:0	15.3.	-
Hearts (Sko.) - Bayern (ZRN)	1:0	15.3.	-
Juventus (It.) - Napoli (It.)	2:0	15.3.	
Marocchi in Bruno (z leve) se veselita po prvem golu Juventusa (Telefoto AP)
svojih rokah. Boškov je na igrišče poslal Salsana, ki je nekoliko razživel igro svojega moštva, a v konici napada je bilo občutiti odsotnost Mancinija. Izgledalo je, da bo ostal izid nespremenjen, kvečjemu je bilo pričakovati, da bodo gostitelji podvojili, saj je v 89. minuti Dossena odbil žogo na gol-črti. Takoj po izteku regularnih 90 minut igre pa se je navidezno nenevarna podaja Cereza po grobi napaki obrambe Dinama spremenila v vabljivo asistenco za Viallija, ki je s spretnim lobom ukanil vratarja Steleo.
Za Sampdorio se je torej zaenkrat res izteklo ugodno. Vialli čez petnajst dni, na povratni tekmi, zaradi drugega rumenega kartona sicer ne bo smel na igrišče, a Genovežani sploh ne potrebujejo zmage...
POKAL UEFA
Juventus - Napol!	2:0 (2:0)
STRELCA: Bruno v 13' in Corradini (avtogol) v 45'
JUVENTUS: Tacconi, Favero, De Agostini, Galia, Bruno, Tricella, Marocchi, Barros, Altobelli (od 72' Laud-rup), Zavarov, Mauro (od 86' Magrin).
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Fusi, Corradini, Renica, Crippa, Ale-mao (od 57' Romano), Careca, Marado-na, Carnevale.
SODNIK: Courtney (VB); KOTI: 4:2 za Napoli; GLEDALCEV: 45 tisoč.
TURIN Prvo dejanje »bratskega« spopada v pokalu UEFA se je končalo dokaj nepričakovano. Napoli je spoznal, da pokalnih nastopov res ni mogoče primerjati s prvenstvenimi. Juventus je igral sinoči kot prerojen in je dokaj suvereno uveljavil svojo večjo mednarodno izkušenost. Moštvo trenerja Zoffa je po mnenju mnogih odigralo svoje najboljše srečanje v letošnji sezoni. Napoli je bolj pritiskal, a ni imel velikih priložnosti in v bistvu ni ogrozil Tacconijevih vrat ter je drago plačal slab dan obeh napadalcev, Carece in Carnevaleja, še zlasti pa Brazilca. Tudi na sredini igrišča so gostitelji gospodarili. Barros je bil stalno aktiven, Zavarov pa je zmagal dvoboj z Maradono, tudi zato, ker ga je Fusi površno pokrival, medtem ko je bil Argentinec deležen učinkovite (ne pa grobe) »pozornosti« Galie. Če bi tudi Altobelli igral tako kot zna, bi Napoliju še bolj trda predla.
Drevi v košarkarskem pokalu prvakov
Morda odločilno kolo
Današnje 11. kolo polfinalnega dela tekmovanja za košarkarski pokal prvakov bi lahko bilo odločilno bodisi glede prvega bodisi četrtega mesta. Vodilni Barcelona bo namreč gostoval v Splitu, drugouvrščeni Makabi pa v Pesaru in nobena od štirih ekip si ne more privoščiti poraza, čeprav to seveda še najbolj velja za oba gostitelja, ki si še nista zagotovila vozovnice za miin-chenški finale, medtem ko se Makabi in Barcelona potegujeta le še za prvo mesto in torej za ugodnejše izhodišče v finalu.
Za Spličane je nastop proti španskim prvakom zadnji v domači dvorani na Gripah, saj bodo zadnje tri tekme odigrali v gosteh. Zato varovanci trenerja Maljkoviča trdno računajo na uspeh, s katerim bi si skorajda dokončno (ne pa še stoodstotno, razen v primeru Scavolinijevega poraza, če nočemo upoštevati zgolj teoretičnih možnosti moskovskega CSKA) zagotovili nastop na finalnem četveroboju.
Treba je reči, da je Barcelona doslej izgubila samo v Solunu. Sodila bosta Grk Rigaš in Izraelec Warnick.
Scavolini, ki je v zadnjih petih kolih vselej premagan zapustil igrišče, tudi danes tare vprašanje razpoložljivosti Američana Drewa. Ta je si-
cer začel s treningi, vendar se mu je včeraj poškodba spet obnovila, tako da bo lahko spet igral šele čez dva ali tri tedne. Nared ni niti Gracis, ki ga zdaj pesti še poškodba na prstu desne roke.
Makabi je v odlični formi in je v prejšnjem kolu v gosteh premagal Aris, kar v Solunu ni še uspelo nikomur. O zmagovalcu bo bržkone odločal boj pod košema, Makabi pa je v prednosti, saj razpolaga kar s tremi visokimi Američani. Sodila bosta Jugoslovan Kurilič in Britanec Ric-hardson.
Preostali spored: CSKA Moskva - Aris Solun; Nashua Den Bosch - Limoges.
Richardson za humanitarne namene
BOLOGNA — Ameriški košarkar Ray »Su-gar« Richardosn, bivša zvezda NBA (trenutno igra pri ekipi Knorr iz Bologne), je obljubil svojo pomoč pri humanitarni akciji v korist osamljenih otrok. Njegovo podobo bodo natisnili na majice, ki jih bodo prodajali po 25 tisoč lir, izkupiček pa bodo namenili nekemu centru za socialne probleme. Richardson je zaradi jemanja kokaina imel težave, ko je igral v NBA, kjer so ga tudi izključili, zato je večkrat pokazal posluh za take pobude.
Avtomobilski rally po Portugalski
Spet smrtna žrtev
Prva etapa avtomobilskega rallyja po Portugalski je že terjala smrtno žrtev. Življenje je namreč izgubil portugalski pilot Augusto Mendes, ki je s svojim oplom zletel v 70 m globok prepad. Sopilot Vitor Bento je imel srečo, saj se je le ranil po nogah.
Kar se same dirke tiče, pa se po predvidevanju za prvo mesto borijo vozila lancia in toyota. Po sedmih posebnih vožnjah se bolje godi italijanski hiši, ki z Auriolom in Biasi-onom zaseda prvi dve mesti. Šele osmi je Fiorio (prav tako lancia), ki si je zaradi okvare nabral več kot 4' zaostanka.
VRSTNI RED: 1. Auriol (lancia) v 1.01'32"; 2. Biasion (lancia) po 18 "; 3. Kankkunen (Toyota) 41"; 4. Alen (lancia) 56"; 5. Sainz (toyota) 1’04"; 6. Waldegaard (Toyota) 2'20".
Baffiju kolesarska dirka po R. Calabrii
REGGIO CALABRIA — Na kolesarski dirki po pokrajini Reggio Calabria se je v izredno napetem sprintu uveljavil Adriano Baffi. Zmagovalca so dokončno proglasili šele po natančnem pregledu fotofiniša. Najprej so namreč sporočili, da je prvi na cilj prišel Martinello, ki je že veselo sprejemal čestitke. Z izjemo finala pa je bila dirka dokaj poprečna, tudi zaradi odstopa Fondriesta in Sorensena.
VRSTNI RED: 1. Baffi, ki je 221 Jem prevozil v 5.37T9" s poprečno hitrostjo 39,258 km/h; 2. Martinello; 3. Cimini; 4. Cavazzi; 5. Cassani; 6. Vitali; 7. Passera; 8. Galleschi; 9. Zanini; 10. Bontempi, vsi v istem času.
■Il*
šport na primorskem
Točki le Salonitu
Konec prejšnjega tedna se je pričelo tudi tekmovanje v drugi zvezni odbojkarski ligi za ženske, kjer Primorsko zastopa ekipa Nove Gorice. Novogoričanko so v Lukovcu proti Progresu, ki je bil favorit, po pričakovanju ostale praznih rok, vendar so uspele osvojiti niz. Kanalski Salonit je imel na srečanju z zadnjeu-vrščenim Pakrac Papukom zelo lahko nalogo in je zmagal z najvišjim rezultatom. Odbojkarice Cimos Kopra pa so bile v tekmi slovenske lige brez možnosti v Ljubljani, kjer so se pomerile z vodilnim Partizanom Narodni dom: izgubile so z 0:3.
Košarkarji v slovenski ligi so pretekli teden odigrali po dve tekmi. Iskra Nova Gorica je najprej na domačem parketu premagala Rudar, nato pa izgubila v Kranju, tako da je njena usoda v ligi še negotova. Postojna je bila obakrat uspešna (doma v tekmi z Rogaško in v gosteh pri trboveljskem Rudarju). V ženski ligi je novo zmago iztržil Cimos, ki je bil boljši na gostovanju pri ljubljanskem Slovanu.
V tekmovanju prve zvezne kegljaške lige za moške so tokrat odpovedali kegljači ajdovske Tekstine. Dva poraza na ajdovskem kegljišču (s Konstruktorjem in Gradisom) sta jih spravila v nevarne vode. Pomemben par točk pa je ostal v Novi Gorici, kjer je Gorica premagala Radnički, klonila pa proti Kristalu. V slovenski ženski ligi sta tokrat odpravila svoja tekmeca tako Adria kot Izola.
Jesenski del tekmovanja v medrepubliški nogometni ligi se je očitno končal šele prejšnji teden, saj je nogometna zveza Jugoslavije na pritožbo Slovana registrirala tekmo 2. kola Koper - Slovan s 3:0 za Ljubljančane. Za Koper, ki je tekmo dobil z 2:1, ponovljeno pa s 4:0, naj bi namreč nastopil igralec z nepravilno registracijo.
Lep uspeh je na državnem prvenstvu v krosu dosegel Idrijčan Boštjan More, ki je bil 5. med pionirji, kolesar Valter Bonča pa se je s 6. mestom na zadnji dirki povzpel na drugo v skupni uvrstitvi za lovoriko poreške riviere. (DK)
Vaccaronijeva zanika
RIM Italijanska sabljačica Dorina Vaccaroni je odločno zanikala, da je pred preizkušnjo za svetovni pokal v kraju Goppingen, na kateri je zasedla končno tretje mesto, zaužila poživila. Izid protidoping kontrole je bil baje pozitiven. Vaccaronijeva je izjavila, da je bila pred tekmo obveščena o tem, da bodo prve tri uvrščene podvržene kontroli, zato, je poudarila, če bi imela umazano vest, bi prav gotovo ne osvojila tretjega mesta.
Tyson - Bruno, velik primanjkljaj
LAS VEGAS Sobotno boksarsko srečanje za svetovni naslov v težki kategoriji med Tysonom in Brunom organizatorjem ni prineslo nobenega dobička, nasprotno, dejali so, da so pri prodaji imeli 2,7 milijona dolarjev (več kot tri milijarde in pol lir) izgube. Hotel Hilton je namreč v srečanje vložil 7 milijonov dolarjev, inkaso pa je znašal 4,3 milijona, čeprav so zadnje dni ceno vstopnic, ki so jih prodajali po 700 dolarjev, znižali. Po mnenju predsednika Hilton Nevada gledalci namreč niso več pripravljeni odšteti take vsote za Tysonove dvoboje, katerih izid je predvidljiv. Prav zato je vse
več možnosti, da bi Tysonova srečanja prirejali izven ZDA. V tem primeru lahko pride v poštev tudi Milan (stadion S. Siro), kjer bi se svetovni prvak lahko pomeril z Damianijem.
Johnson jemal steroide že leta 1981
NEW YORK — Trener Bena Johnsona Charlie Francis je izjavil, da je kanadski šprinter začel jemati nedovoljene steroide že od leta 1981, ker bi »se le tako lahko kosal z najboljšimi šprinterji na svetu«. Francis je potrdil, da je jemanje steroidov med šprinterji splošna praksa.
Amaterji proti Sovjetski zvezi
RIM V prijateljski nogometni tekmi se bo italijanska državna reprezentanca amaterjev danes pomerila s Sovjetsko zvezo, ki je na pripravah v Italiji.
Didier Calmels ubil ženo
PARIZ - Didier Calmels, ki od leta 1987 skupaj z Gerardom Laroussejem vodi avtomobilsko hišo, ki se udeležuje dirk v formuli ena, je z lovsko puško ubil ženo. Po prvih izsledkih preiskave naj bi se z ženo sprla. Calmels je star 38 let in ima štiri otroke.
V italijanskem pokalu
V četrtfinalu Triestina - Spal
RIM — V četrtfinalu italijanskega pokala za tretjo ligo se bo Triestina pomerila s Spalom. Prva tekma bo v četrtek, 9. marca, v Ferrari, povratna pa 30. marca v Trstu (obe tekmi se bosta pričeli ob 15. uri). Spal zaseda na vrstnem redu prvenstva C-l lige zadnje mesto in ne bi smel biti prevelika ovira za Tržačane. Ostali pari: Foggia - Brindisi; Arezzo - Cagliari in Carrarese - Virescit.
Prijateljska tekma
Pro Gorizia - Garsten
Pro Gorizia, ki je v nedeljo slavila svojo tretjo zaporedno zmago v meddežel-nem prvenstvu, bo danes ob 15. uri na Rojcah odigrala prijateljsko srečanje proti postavi Sportverei Garsten, ki nastopa v tretji avstrijski ligi.
Srečanje bo goriškim nogometašem služilo kot odlična priprava na nedeljsko prvenstveno tekmo, ko bodo pred domačim občinstvom igrali proti poprečnemu Gemeazu.
Mile kazni v A ligi
RIM — V zvezi z nedeljskimi tekmami A lige športni sodnik ni bil pretirano strog. Za eno kolo je diskvalificiral samo Stronberga (Atalanta), Bertija (Inter) in Cucchija (Fiorentina). V B ligi so bili za eno kolo diskvalificirani Lerda (Taranto), Osti (Piacenza), Bonometti (Brescia), Bru-netti (Taranto), De Vincenzo (Catanzaro), Fontana (Ancona), Gaudenzi (Monza), Lombardo (Cremonese), Napolitano (Co-senza), Nappi (Genoa), Schillaci (Messi-na). V zvezi s pokalnimi tekmami C lige je športni sodnik za eno kolo med drugi' mi diskvalificiral tudi člana Triestina Daneluttija. Kazen si je prislužil po nastopu v Vicenzi.
Mazzola predsednik Torina?
TURIN — Najresnejši kandidat med možnimi kupci večine delnic Torina (k1 so v posesti upraviteljev Gerbija in De Finisa) je družba »Intermercato«, ki \e med drugim lastnica televizijske postaje »Retemia«. Družba »Intermercato« ie predsedniško mesto ponudila Sandro Mazzoli.
Nepričakovan finale
RIJAD Na mladinskem nogometnem SP v Saudski Arabiji (do 19. leta) s.^ bosta v jutrišnjem velikem finalu nepr* čakovano pomerili reprezentanci P°r ._ galske in Nigerije. V polfinalu je Ni9e.r‘ ja izločila ZDA, Portugalska pa favori Brazilijo.
Na deželnem prvenstvu v športno ritmični gimnastiki v Trstu
Borovka Poljanka Pavletič deželna prvakinja
Gimnastični odsek ŠZ Bor je v nedeljo na deželnem prvenstvu v športno ritmični gimnastiki v Trstu, katerega se je udeležilo skupno 15 telovadk iz vse dežele, zabeležil še en velik uspeh. Med članicami je namreč več kot prepričljivo osvojila naslov deželne prvakinje Poljanka Pavletič, ki je v vseh petih nastopih pokazala obvladanje tehnike, izraznost pa tudi svežino v posameznih elementih, tako da je požela navdušeno priznanje številnega občinstva. Pavletičeva se je z osvojitvijo prvega mesta uvrstila v meddeželni finale, ki bo v tem mesecu v Turinu.
V nižjih kategorijah so nastopile še borovke Valentina Korošec,
Maja Mezgec, Rada Pilat in Paola Tannecker, ki so pokazale v primerjavi s prejšnjimi prvenstvi velik napredek, vendar pa so jih sodnice preveč oškodovale z nizkimi ocenami, da bi se uvrstile v med-deželno fazo.	-boj-
Na dijaškem odbojkarskem prvenstvu
»Stefan« osvojil drugo mesto
GALILEJ - JOŽEF STEFAN	2:1
(14:16, 15:6, 15:11)
JOŽEF STEFAN: Gombač, Jercog, Marega, Mesar, Limoncin, Ravalico, R. in M. Renčelj, Taučer in Vodopivec.
Dijaki našega strokovnega zavoda Jožef Stefan so osvojili drugo mesto letošnjega pokrajinskega dijaškega odbojkarskega prvenstva. V finalu sta se srečali dve najboljši šoli, saj na predhodnih nastopih nista izgubili niza. Sklepni obračun je obetal izenačen boj, in tako je tudi v resnici bilo. Prav gotovo bi lahko bil končni izid tudi povsem drugačen, če bi slovenski dijaki ohranili nekoliko bolj mirne živce v tretjem in odločilnem nizu.
Naši dijaki so dokaj spodbudno pričeli in z zanesljivo in premišljeno igro takoj povedli in v prvem nizu vodili vse do 13:11. Potem so sicer osvojili že štirinajsto točko, a stranski sodnik je piskal dotik, ki ga v resnici ni bilo, in ta odločitev je v vrste Stefana vnesla preveč nepotrebne nervoze, ki bi jih lako drago stala. V izredno izenačeni končnici so nasprotniki napravili nekaj več napak in set izgubili. Po vod-
stvu s 4:2 v drugem setu so dijaki zavoda Galilei razmeroma lahko nizali točko za točko, saj so dijaki Stefana grešili kot za stavo. Šele po desetih menjavah so izbojevali skromno šesto točko, ko so bili nasprotniki že pri dvanajstici. Stem se je niz tudi končal.
V tretjem nizu smo spet bili priča spodbudni igri vse do menjave igrišča. Zal je prišlo spet do ponovnega preobrata tudi z nekaterimi spornimi sodniškimi odločitvami, katerim pa ne smemo naprtiti osvojitvi nič manj kot 9 zaporednih točk šoli Galilei, ki je povedla s 14:9 in s tem imela končno zmago v rokah.
Naša šola je tako sklenila triletni ciklus s prvim, tretjim in za konec še z drugim mestom v pokrajinskem dijaškem prvenstvu. Ne glede na končni izid dijaki zavoda Jožef Stefan zaslužijo pohvalo za vloženi trud in resen pristop k prvenstvu. Osvojena kolajna je bržkone lep spomin na letošnje prvenstvo, ki ne more povsem izbrisati nekoliko grenkega priokusa. (G. Fur-lanič)
Na deželnem teniškem turnirju v Gorici
Gajevci zadovoljili
Veliko pričakovanje v Štandrežu
Deželni teniški turnir Zaccarelli v Gorici, o katerem smo že poročali, se bliža končnemu delu. Na vrsti so namreč samo še finalne tekme v moških in ženskih kategorijah under 12 in un-der 14. Srečanja se bodo odvijala v soboto in nedeljo. Gajini predstavniki, ki so se udeležili turnirja, so dosegli zadovoljive rezultate.
Martina Kufersin in Erika Race sta nastopili v kategoriji under 12. Prva se je spoprijela s Tržačanko Smrekanje-vo. Začela je spodbudno in se je v prvem delu dobro borila, saj gre pripisati le napakam pri odločilnih servisih, da je set predala z minimalno razliko. Žal je v drugem setu popustila, tako da ji ni bilo več mogoče osvojiti igre. Za Kufersinovo je na igrišče stopila Erika Race proti nosilki druge skupine Dovierovi iz Gradeža. Po začetni tremi se je Erika opomogla in občasno lepo igrala, morala pa je na koncu priznati premoč nasprotnice. Omeniti je treba, da sta bili obe nasprotnici za leto starejši od Gajinih predstavnic.
Med fanti izpod 12 let se je Aleš Plesničar, po začetnih dveh zmagah, pomeril v četrtfinalu proti Goričanu Aleksandru Pausiju. Aleš je zaigral lepo in sproščeno, ne pa dovolj prepričljivo, da bi odvzel nasprotniku kaj več. Svoj nastop je tako končal z uvrstitvijo med osmerico najboljših. Najdlje se je po pričakovanjih povzpel
Borut Plesničar, ki pa je moral v polfinalni tekmi, kot že prej brat Aleš, priznati premoč Aleksandra Pausija. Po prvem dobljenem setu ga je pretirana živčnost spravila ob zbranost in tako ga je razigrani Pausi, ki je tudi Borutov tovariš v deželnem centru, z učinkovito igro povsem onemogočil. Borutova igra, žal, večkrat izgubi na svoji udarnosti, predvsem zaradi napetosti, ki jo fant čuti v važnejših srečanjih, moral bo zato prebresti ta krizni moment in s sproščeno igro se bo gotovo v nadalje še bolje izkazal.
V	soboto so predvidena finalna srečanja v kategorijah under 12. V okviru teh tekem, in sicer v finalu za 3. mesto, bo spet nastopil Borut Plesničar proti Massimu Pellicettiju iz Trsta.
V	velikem finalu pa se bosta pomerila Tržačan Davide Ruzzier in Goričan Aleksander Pausi. IZIDI: Kufersin - Smrekan 4:6, 0:6; Race - Dovier 3:6, 1:6; Aleš Plesničar - Sestan 6:3, 7:5; Aleš Plesničar - Pausi 4:6, 3:6; Borut Plesničar - Pausi 6:3, 2:6, 1:6.
Gajevci sedaj nadaljujejo s treningi v pričakovanju naslednjega turnirja za posameznike in začetka ekipnega tekmovanja baby daviš. V deželni fazi tega tekmovanja, ki je državnega obsega, bo Gaja nastopala z dvema ekipama, od katerih bo v vsaki po dva fanta in eno dekle. (Alma)
Kadetski košarkarski turnir Alpe-Jadran
Jadranovci spet boljši
ZSŠDI - JADRAN FARGO 69:110 (39:55)
JADRAN FARGO: Bajc 6, Daneu, Crisma 14 (2:4), Doles 8 (2:2), Legiša 2 (2:4), Prešel 4, Sterni 33 (1:1), Sosič 14, Ažman 21 (5:6), Oberdan 8.
ZSŠDI: Bizjak, Schiulaz 4, Gombač 2. Kralj 17 (0:2), Barini 8 (2:2), Gregori Pavlica 16, Simonič 10 (1:5), Corva, °udež 4, Briščik, Škabar 0.
TRI TOČKE: Kralj 1, Simonič 1.
V povratni tekmi turnirja Alpe-Jad-ran so ponovno slavili jadranovci.
, Podobno kot v prvem srečanju je °ilo stanje izenačeno vse do 10. min. Prvega polčasa (29:32), nakar so starej-Sl jadranovci vzeli vajeti igre v svoje r°ke ter končali polčas s 16 točkami
Uskoka.
. Y drugem delu tekme so gostje čevlje večali prednost, predstavniki ^S§DI pa so se srčno borili vse do
končnega žvižga. Na igrišče so stopili prav vsi igralci obeh ekip in pokazali, kaj znajo.
Naj dodamo še, da se bodo jadranovci v prihodnjem kolu pomerili z zmagovalcem med Servolano in Mar-tignaccom. (Andrej Pavlica)
MINIBASKET
TURNIR OBERSNEL
universitA POPOLARE
- POLET	63:4
POLET: Rebecchi, Milič, Kalc, I. Lakovič 2, Sosič, Fonda, Grilanc, Corbat-ti 2, E. Lakovič.
Proti premočnemu domačemu moštvu so bili poletovci v dokajšnjih težavah celo pri prenosu žoge čez polovico igrišča. Svoje štiri točke pa so naši dosegli prav v zadnji četrtini. (A. Gra-nier)
Posnetek z nedeljske tekme Čampi Elisi - Juventina
V Štandrežu je vse nared za nedeljsko odločilno srečanje na Baiamontiju, kjer bo Juventina sprejela v goste vodilni San Nazario v boju za napredovanje v 1. amatersko ligo.
Zaradi navedenega je razumljivo, da v štandreških športnih krogih z nestrpnostjo pričakujejo nedeljo, ko upajo, da bo domača enajsterica kronala dolgotrajno zasledovanje in na vrhu razpredelnice dohitela tržaško postavo. Trenutno imajo Tržačani 2 točki več od Juventine, ki se je z nedeljsko zmago proti postavi Čampi Elisi otresla družbe Fogliana, ki je doma nepričakovano remiziral proti Edi-leju Adriaticu. Še bolj nepričakovan pa je bil poraz, ki ga je vodilni San Nazario prejšnjo nedeljo doma doživel proti Na-tisoneju.
Zaradi ugodnega razpleta teh srečanj so se Štandrežci znašli sami na 2. mestu razpredelnice in v polnem teku za prestop v višjo ligo. Čeprav nedeljsko srečanje bo izredno pomembno, ni rečeno, da bo odločilnega pomena. Do konca prvenstva manjka še 9. kol in razpored na vrhu lestvice je tak, da se lahko marsikaj zgodi. V boju za napredovanje je namreč vpletenih kar 6 postav in težko je napovedati, kdo je glavni favorit. Po našem mnenju bodo prav zadnja srečanja odločala o končnem zmagovalcu, saj bomo do konca prvenstva priča številnim medsebojnim spopadom.
Vodilni San Nazario (28 točk) bo moral igrati še proti Juventini, Piedimonte-ju, Pro Romansu in Foglianu; Juventina (26) bo igrala proti San Nazariu, Piedi-
monteju, Pro Romansu in Natisoneju; Fogliano (25) bo srečal Piedimonte, Na-tisone, Pro Romans in San Nazario; Nati-sone (24) bo igral proti Piedimonteju, Pro Romansu, Foglianu in Juventini; Piedimonte (24) bo srečal Natisone, San Nazario, Pro Romans, Fogliano in Juven-tino; nazadnje Pro Romans (23) se bo pomeril z Natisonejem, s Piedimontejem, San Nazariom, Foglianom in z Juventi-no.
Resnici na ljubo moramo povedati, da od vseh interesentov ima Juventina največ možnosti. To ne zaradi drugega mesta na razpredelnici in le 4 medsebojnih srečanj, marveč predvsem zaradi igre, ki jo predvaja. Doslej so Štandrežci bili boljši od ostalih ekip (dober vtis je v Gorici pustil Natisone) in prav zaradi tega imajo določeno prednost. Sicer se v nogometu lahko marsikaj zgodi in ni rečeno, da je ekipa, ki predvaja najboljšo igro, tudi najboljše nagrajena.
Da bi nekoliko izmerili temperaturo v štandreškem taboru, smo se telefonsko povezali s predsednikom ŠD Juventina Ladom Marchijem, ki nam je takole povedal:
»Čeprav bo nedeljska tekma veljala za sam vrh razpredelnice, moram priznati, da naš primarni in glavni cilj ostaja še vedno tisti, ki smo si ga zastavili v začetku prvenstva: mesto na sredini lestvice. Očitno smo uvodoma delno podcenjevali naš igralski potencial oziroma smo precenjevali nasprotnike in nismo pričakovali, da bo ekipa vpletena v sam boj za napredovanje.
Trenutno stanje pa je tako, da se moramo soočati tudi z vprašanjem morebitnega napredovanja. Kot društvo, če nam bo to uspelo, se bomo udeležili 1. amaterske lige le pod pogojem, da bomo dobili primerne sponsorje, ki nam bodo zagotavljali finančno kritje. Že nastop v 2. amaterski ligi je pomenil za naše društvo veliko finančno breme , ki ga s težavo premagujemo. S tehničnega vidika pa bi rekel, da smo se doslej bolje izkazali na gostovanjih, doma pa smo igrali nekoliko zadržano in prevečkrat dovoljevali nasprotniku, da nam je vsilil tempo igre. Sicer v zadnjih srečanjih na Baiamontiju je šlo nekoliko bolje in zato s precejšnjim optimizmom pričakujemo nedeljski dvoboj. O rezultatu pa bom gotovo bolj točen takoj po končanem srečanju...«
Ne glede na ironičen zaključek predsednika Marchija, ki podčrtuje, da je vzdušje pri Štandrežcih dokaj sproščeno, bi Juventini le prisodili rahlo prednost pred San Nazariom, in to predvsem s psihološkega vidika.
»Belo-rdeči« na tem srečanju nimajo kaj izgubiti, San Nazario pa je že računal na lahek prestop v višjo ligo in ni pričakoval, da bo v nekaj tednih izgubil vso prednost. Tak spodrsljaj bistveno vpliva na vzdušje v ekipi, ki se začenja bati že lastne sence.
Zaradi navedenega smo prepričani, da se bo tržaška ekipa predstavila v Gorici dokaj zadržana in obrambno nastrojena v želji, da odnese neodločen izid, ki bi ji pomenil obdržati 2 točki prednosti. Juventini pa ne preostaja drugega, kot da zaigra na vse ali nič in da se že v prvih minutah poda v napad in doseže polni izkupiček. Taktiziranje v tem primeru bi ji ne bilo v veliko korist. (Rudi Pavšič)
SK BRDINA
obvešča, da bo v nedeljo, 12. t. m., ob priliki tržaškega prvenstva izlet v Sap-pado. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 131. Ljubitelji smučanja vabljeni.
SK DEVIN
obvešča, da je spremenjen odhod in kraj smučarskega izleta, in sicer v Pod-kiošter (Arnoldstein) z odhodom v nedeljo, 5. t. m., ob 6. uri z Opčin, ob 6.10 s Proseka, ob 6.15 iz Križa, ob 6.25 iz Nabrežine in ob 6.35 iz Sesljana. Interesenti se lahko prijavijo tudi za tekmovanje. Informacije danes, 2. t. m„ od 20. ure dalje na sedežu (osnova šola Cerovlje) ali tel. 200236.
Aprila v Glinščici
Alpinistični tečaj SPDT
Alpinistični odsek SPDT prireja ap-a meseca alpinistični tečaj, ki bo ^deljen na dva dela: na začetniški ^ Nadaljevalni. Prvi spoznavni sesta-ak, rta katerem se bodo lahko intere-s nti vpisali, bo v sredo, 29. t.m., na ^dežu A O v Ul. Carducci 8 ob 20.30, ost na sporedu prvo predavanje, pp,, .e teoretične lekcije pa bodo ob s; "di, spet na sedežu AO ob 20.30, in v ž, 14. in 21. aprila. Praktične jAe bodo v Glinščici v nedeljah 2., 9., p0 ,ln 23. aprila, tečajniki pa se bodo 23 aJj s svojimi inštruktorji v hribe 2 1 25. aprila.
iy Qčetniški tečaj je namenjen tistim, rti0Se njso nikoli bavili z alpiniz-tjnj*1, nadaljevalni pa predvsem tis-ČQ,' ki so se udeležili nedavnega te-se3 ki se je zaključil pred nekaj meso 11 inštruktorji SPDT na tem tečaju ^deči: Ivo Kafol (vodja alpinistič-s°le), Lenart Vidali, Davor Zupan-
čič, Igor Gombač, Massimo Sacchi, Walter Ukmar, Aleš Roncelli in Štefan Brecelli. Tečaj stane 60 tisoč lir, vse informacije glede predavanj in ostalega bomo še javili.
Smučarska dejavnost SPDT
Sedaj končno le sneg...
Kot smo že poročali, je smučarski tečaj SPDT dokončno odpadel zaradi pomanjkanja snega, saj ga praktično do... včeraj ni bilo (tečajniki v lahko dvignejo denar v uradih ZSŠDI ob uradnih urah), zaradi premajhnega števila vpisanih pa je odpadel tudi nedeljski smučarski izlet v avstrijski Flachau. Zimske športne igre, ki so bile pred kratkim preložene, bodo po vsej verjetnosti v nedeljo, 19. t.m. Vse podrobnosti bomo seveda še javili.
Tržaško smučarsko prvenstvo pa bo v nedeljo, 12. t.m. Vsi smučarji SPDT, ki bi se ga radi udeležili, naj se javijo pri Pavlu Fachinu (tel. 742488) ali De-vanu Cesarju (tel. 911433) ob večernih urah.
Izletniška dejavnost SPDT
Izlet na Vremščico
SPDT priredi to nedeljo, 5. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Vremščico. Zbirališče udeležencev bo ob 13. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpi-ano) ali pa ob 13.15 pred cerkvijo v Bazovici. Izlet vodi Silvio Birsa (za informacije tel. 571657), skupno pa bo za kake tri ure hoje. Izletniki seveda morajo vzeti s seboj potni list ali prepustnico.
To nedeljo, 5. t.m., bo tudi tradicionalni zimski pohod na Nanos »Po Vojkovih poteh«, ki ga priredi PD Podnanos. Zbirališče udeležencev bo v zgodnjih dopoldanskih urah v Podnanosu.
Nadaljuje se tudi markacijska akcija zamejske Vertikale SPDT na svojem tržaškem delu, ki jo vodi Peter Suhadolc. Markacije so okrogle ali pravokotne plave in bele barve. Vse ostale barve niso naše.
Občni zbor SPDT
Petintrideseti redni povojni občni zbor SPDT bo v petek, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) v prvem sklicanju ob 19.00 ter v drugem ob 20. uri. Na sporedu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, nato še poročila načelnikov odsekov, razprava na poročila, razrešnica staremu odboru in volitve novega ter razno.
Delovanje AO SPDT
V petek so se na svoji redni seji sestali alpinisti SPDT, osrednja točka pa je bilo predvajanje diapozitiv s Karakoruma. Naslednja seja bo v sredo, 8. marca, ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 8, alpinistka Erika Košuta-Salvi, ki je v zamejstvu dobro znana, saj je že večkrat prikazala svoje diapozitive z vzponi v Južni Ameriki in Himalaji, pa nam bo tokrat pričarala vzpon na goro Ruwen-zori v Keniji.
Srečanje SPDT z osrednjo PZS
Pred dnevi sta se v Ljubljani predsednik in tajnik SPDT Lojze Abram in Ervin Gombač srečala s predsednikom Planinske zveze Slovenije Marjanom Oblakom ter se pogovorila o mnogih tekočih zadevah. Predstavnika SPDT sta Oblaku obrazložila bistvene smernice delovanja društva, v plodnem pogovoru pa so se še dotaknili problema planinskega doma v Žabnicah, ki ga upravlja Zadruga Mangart.
Predavanje o Karakorumu v šoli »J. Ribičič«
Alpinist Dušan Jelinčič je včeraj predaval v osnovni šoli »Josip Ribičič« pri Sv. Jakobu o svoji odpravi na Karakorum, na kateri je leta 1986 kot prvi državljan naše dežele osvojil himalajski osemtisočak Broad Peak. Predavanju, ki je bilo opremljeno z barvnimi diapozitivi, so z zanimanjem sledili učenci vseh razredov.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
mi
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2. marca 1989
Že trideset let ni latinskoameriška država doživela tako hudih ljudskih neredov
Več kot sto mrtvih v spopadih v Venezueli Zaskrbljena vlada je uvedla policijsko uro
CARACAS — V Venezueli je ljudski bes povzročil pravi pokol. Neredi, ki so izbruhnili v večini venezuelskih mest, potem ko je vlada sprejela še nove poviške cen, so terjali najbrž sto žrtev in na stotine ranjenih. Uradne vesti beležijo 60 mrtvih, visok oficir, ki iz previdnosti ni hotel, da se objavi njegovo ime, pa je izjavil, da je v vsesplošnem razsajanju množice izgubilo življenje najmanj sto ljudi. Vsekakor pa gre za naj hujše nerede v državi v zadnjih tridesetih letih.
Venezuelska policija je posebno ostro reagirala na nerede, na pustošenje trgovin in naskakovanja na transporte s hrano. Prebivalce, ki so drli na cesto in grabili tudi najnujnejše porabne artikle, so preganjali s pendreki, ponekod pa so celo streljali na ljudi, ki so bežali. Guverner zvezne republike Mirande Angel Zambrano je uvedel posebne varnostne ukrepe, ki so stopili v veljavo predvčerajšnjim opoldne in bodo veljavni 72 ur. V državi Miranda, ki zaobjema tudi del Caracasa, je tudi mesto Guarenas, kjer so bili spopadi med množico in policijo še posebno hudi.
V Caracasu se je v noči na sredo stanje bistveno izboljšalo, policijska ura pa je kljub temu ostala v veljavi. Obrambno ministrstvo je vsekakor odločilo, da bo policijsko uro anticipira-lo za dve uri, kar pomeni, da bo stopila v veljavo ob 18.00 in bo ostala v veljavi do 6. ure zjutraj. Vlada, ki jo vodi socialdemokrat Carlos Andres
Perez, pa je sprejela še nekaj dodatnih varnostnih ukrepov. Gre za prepoved združevanja, demonstriranja in svobodnega izražanja, poleg tega pa so izvedljive hišne preiskave brez predhodnega dovoljenja sodnikov. O dosledni aplikaciji varnostnih ukrepov bo odgovarjal obrambni minister, general Italo Del Valle Alliegro.
Toliko varnostnih ukrepov, v vzdušju pravega izjemnega stanja, pa je povsem zmedlo venezuelske trgovce, ki se upirajo vladi in nočejo odpreti trgovin. Že nekaj dni primanjkuje olja, sladkorja in kruha, delno paraliziran pa je tudi promet, saj je cena bencina nedosegljiva. Vlada je sicer pristala tudi na povišanje plač v vrednosti 2.000 bolivarov (približno 25 odst. po-vprečene mesečne plače), vendar s tem ne bo mogoče rešiti krize. Poviški cen so namreč znatno višji od poviškov plač.
Na slikah (telefoto AP): Prebivalci Petare nosijo trupli demonstrantov. V mestu je umrlo menda 17 ljudi (zgoraj); vojaka patruljirata caracaško mestno četrt, kjer so bili neredi še posebno hudi (levo); v Caracasu so ljudje odnašali hrano iz veletrgovin kar pri belem dnevu, ponekod v mestu pa so si nasilno odprli pot do živeža (desno), ki že nekaj dni primanjkuje.
Prva vladna finančna pomoč zaradi onesnaženosti Adiže
RIM, BENETKE.— Minister za okolje Ruffolo je včeraj napovedal, da se bo jutri v Benetkah sestal s krajevnimi upravitelji iz Chioggie in Roviga, da bi z njimi proučil položaj preskrbe s pitno vodo zaradi onesnaženosti reke Adiže. Za prve sanacijske pobude bo vlada nakazala 35 milijard lir, in sicer 23,5 milijarde za Chioggio in 11,5 milijarde lir za Rovigo. Minister za civilno zaščito Lattanzio pa je navedel, da so že leta 1987 nakazali Venetu 6 milijard lir za porečje Adiže. Lattanzio je tudi povedal, da je Dežela včeraj zahtevala 23 milijard lir, da bi dokončala že začeta dela za zagotovitev neoporečnosti pitne vode.
Deželni odbor Veneta je včeraj sklenil, da bodo zgradili dva ogromna rezervoarja, enega v Chioggi in drugega v Rovigu, tako da bodo lahko kos morebitnim novim zapletom. Prav tako naj bi zgradili dva alternativna vodovoda. Ti pobudi naj bi stali 23 milijard lir, znesek pa naj bi dalo ministrstvo za civilno zaščito. Dežela Venelo pa dolgoročno načrtuje sklic konference o Adiži, predvsem pa zahteva, da
bi pitno vodo za spodnji Venelo zagotovili iz zajetij pri Gardskem jezeru. Položitev tako dolgega vodovoda bi po prvih obračunih stala 120 milijard lir.
Medtem pa se upravitelji Chioggie, Cavarzereja in drugih 25 občin iz Polesina upravičeno sprašujejo, še koliko časa bodo morali prenašati tako nevzdržno stanje. Pitno vodo še vedno dostavljajo s cisternami za kakih 200 tisoč ljudi. V Rovigu so namestili 29 rezervoarjev za skupnih 150 tisoč litrov vode. Položaj pa je najtežji v Chioggi, kjer rabijo neoporečno vodo tudi za pranje zelenjave in rib. Upravitelji ogorčeno navajajo, da jih ni nihče obvestil, koliko časa bo trajalo to stanje. Župan Roviga skuša položaj rešiti na lastno pest, saj se je včeraj sestal z županom iz Rovereta, kjer so industrijski obrati, ki so krivi za onesnaženje Adiže. In prav tu tiči ves problem. Namesto dragih zajetij in faraonskih vodovodov bi raje poskrbel za spoštovanje obstoječe zakonodaje o industrijskih odplakah.
Za veliko noč več vlakov a manj potovanj na tuje
RIM — Za letošnje velikonočne praznike bo državna železnica okrepila notranji in mednarodni železniški promet z dodatnimi 182 vagoni in izrednimi vlaki. S tem ukrepom bo skušala olajšati težave, ki jih imajo vsakič ob tem času italijanski zdomci. Največ vagonov bo namreč državna železnica namestila na progah z državami Evropske skupnosti, kjer delajo italijanski državljani. Tudi med Turinom, Milanom in Reg-gio Calabrio bo za veliko noč vozilo večje število vagonov.
Velika noč, ki bo 25. marca, pa je tudi čas prvega daljšega dopusta v letu. Turistične agencije si v tem času obetajo velik promet, letos pa je stvar kar nekoliko tragična. Letalske nesreče, malarija, politične razmere v nekaterih državah, ki so sicer priljubljeni turistični cilji, bodo letos znatno vplivale na prodajo turističnih paketov. Nekatere agencije so že priznale, da se je za potovanja v toplejše kraje letos prijavilo precej manj ljudi kot druga leta, povečalo pa se je povpraševanje po domačih turističnih središčih. Prvi podatki pričajo tudi, da se za Italijo letos zanima več turistov iz severne Evrope. Verjetno zaradi boljše informacije in ustreznejše profilakse pa se Nemci, Angleži in Francozi sploh ne bojijo potovati v tropske države, kjer letos razsaja malarija.
V vseh državah Evropske skupnosti pa bo prav za veliko noč, 25. marca, stopila v veljavo sončna ura, kar pomeni, da bomo urine kazalce pomaknili za 60 minut naprej. Trajala bo 182 dni, in sicer do 24. septembra. Po nedavni anketi, ki jo je izpeljal inštitut Censis izhaja, da je samo 12% Italijanov proti temu ukrepu.
Iz SZ pošiljke hrane za Afganistan
Na meji med SZ in Afganistanom prebivalstvo pričakuje kolone sovjetskih tovornjakov, ki prevažajo hrano	(Telefoto AP)
Etiopske sile baje izgubile pokrajino Tigre in Makale
NAIROBI — Vodstvo Tigrejske ljudske osvobodilne fronte (TPLF) je sporočilo, da nadzoruje severno pokrajino Tigre in da so se etiopske vladne sile umaknile tudi iz glavnega mesta Makaleja, kjer je TPLF vzpostavila svojo upravo. V Adis Abebi teh vesti niso zanikali, le etiopski diplomati v Londonu so trditve tigrejskih gverilcev označili kot golo laž. Vesti o domnevnih velikih uspehih tigrejskega odporniškega gibanja ni mogoče preveriti, saj etiopska vlada o vseh akcijah proti gverilcem navajala le uspehe vladnih sil proti »tolpam oboroženih banditov«. Ker pa te vesti sovpadajo s trditvami eritrejskih gverilcev, da so tudi oni okrepili napade na vladne čete, se vsiljuje domneva, da so propadli vsi pogajalski napori s protivladnimi organizacijami. Etiopski voditelj Mengistu se je tako znašel v hudi zagati. Moskva mu je jasno dala vedeti, da mora rešiti krizo v Eritreji in Tigreju. Dosedanja pogajanja pa po vsem sodeč niso rodila bistvenih rezultatov. Da pa bi bila mera polna, se je gospodarski položaj v Etiopiji še poslabšal, tako da vlada v Adis Abebi ne more več nakazati ogromnih sredstev za boj proti obema osvobodilnima frontama. Tudi poskus, da bi vnesli razdor med Eritrejce, se je po vsem sodeč izjalovil. Adis Abeba je namreč poskušala razdeliti Eritrejo na dve upravni enoti, in sicer na muslimansko in krščansko. To pa naj bi zagovarjali pripadniki Eritrejske osvobodilne fronte (ELF), ki pa je v bistvu nehala obstajati konec sedemdesetih let', ko so ji vladne sile zadale smrtni udarec. Preživeli gverilci fronte so se po porazu priključili nekdaj rivalski Ljudski fronti za osvoboditev Eritreje. Mengistu bo moral torej ponuditi Eritrejcem kaj bolj otipljivega, če hoče rešiti eritrejsko krizo.
Cigarete so mu rešile življenje
NEAPELJ — Cigarete, vemo, so škodljive zdravju. Lahko pa se zgodi, da ti prav cigarete rešijo življenje. 19-letni Massimo Rossi se je včeraj zjutraj odpeljal na delo z bratovim fiatom. Ko je prevozil komaj kakih sto metrov, je ustavil vozilo in stopil po cigarete. Komaj je vstopil v trafiko, pa je močna eksplozija raznesla avtomobil.
Karabinjerji in pirotehniki, ki so takoj prispeli na kraj nezgode, so ugotovil, da je nekdo podtaknil v vozilo najmanj pol kilograma trbti-la. Massimov brat Bruno je osumljen sodelovanja z mafijo, in prav verjetno je, da je bil atentat pripravljen zanj. Tudi avto je namreč Bruno Rossi uporabljal pogosteje kot Massimo. Kdo ve, ali tudi mafijski Bruno kadi?