60100200 0SR6dNJ^ K.NJUnIC‘ *0P£* iLLlnina Ptečana v gotovto* • Postale I grupcH- r^SKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 117 (9725) TRST, torek, 24. maja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ vcu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. . ZAKLJUČEK DRUGEGA KROGA POGOVOROV ZA NOV VLADNI PROGRAM STRANKE BODO DO KONCA TEDNA NAPRAVILE OBRAČUN POGAJANJ ^Ws srečanje KR z republikanci in s socialdemokrati - Sklicanje SeJe vodstev KD in KPI ter centralnega komiteja socialistov naj, 23. — Demokristjani bo- itv' ^boto na seji osrednjega vod t^pravljali in sklepali o poli-»rij Poledicah dosedanjih poga-il, nied strankami, ki posredno (jeVoeP°svcdno podpirajo Andreotti^ vlado za sestavo novega programa, ki naj bi obe 0n'1°g°čil tudi vladni politični “ rat- Moro in Zaccagnini bo- lobUa ■ ((^Vodstva dokočne izide dvo- tje-■'wua na mizi na ' -seji osred- 1,1 srečanj, ki se bodo za Mri s pogovorom najprej Ml in republikanci nato pa med kost,'? socialdemokrati. Obenem imela na mizi tudi sklepe ga komiteja PSI in osredji, I vodstva komunistične parti-^i,j. katerim bodo komunisti in ili d''st* potegnili zaključke svo-ilio jreden,jih pogovorov s krščan-v temo,trači jo, C- je prišlo sedaj do Itrn™ in še mora odločiti, po ka-Štik nadaljevalo. če se bodo ltpor Ke sporazumele, da se podpiše 0 vladnem programu, de-fcfiani ne bodo mogli zanikati l)v n‘h posledic, ki jih bo to ime-jScm političnem življenju in se Sc"30 mogli izogniti »jamstvom*, Zahtevata KPI in PSI. Razum-torej, da bo imel vsak pro-rj0 sporazum o osnovnih toč-Razpravi «politični pomen*, danes član vodstva KD j*1- in dodal, da bo ta spora-|*Who premostil sedanji polo-, Parlamentu, kjer se večina . vzdržuje glasovanja, da o-J ^i^ijenje Andreottijevi vladi. 1^‘i je obenem poudaril, da je vseh, da se odpravijo vsi W \° tako imenovanih «privilegi-/ % ,lt) Prikritih odnosih* na skup-' •ivuj tečanju na najvišji politični To ■ Je Važno stališče voditelja krijte demokracije, ki se brez pri-kijj Ja nanaša na tri osnovna vpra V Jteedanjih pogajanj: 1. prizna-'tične vrednosti doseženega ^$kuUnia’ 2. dogovor o glasovanju ftjjkpno dogovorjena vprašanja v k|^entu, kar pomeni, da bodo ustavnega loka dejansko , Jjtenile svoj dosedanji odnos in sestanek vseh prizadetih ki, j1Pn sil. Granelli je tudi pouda-,n> nobene nevarnost-, da bi jU .0 sporazuma med KPI in KD. i bi šli dve največji stran- i ..koristi socialistov in osta-q atljših demokrat čnih sil. vprašanju so tudi komunisti N)* P°Vedali jasno besedo. Član JPj a Napolitano je izjavil, da Sti anie.l'ava tudi v bodočnosti ob-Jjtfc Najtesnejše odnose s socia-Ntijj? stranko. Dodal je, da ko-\ ® zanima, da sč doseže naj-Soglasje tudi z republikansko in s socialdemokratsko stranko. Zato je Napolitano izjavil, da je vsaka zaskrbljenost, da bosta KD in KPI pregazili ostale demokratične in politične sile, neosnovana. Republikanec La Malfa obravnava več ali manj podobna vprašanja v članku, ki ga je napisal za svoje glasilo. V njem pravi, da republikanci ne bodo ljubosumni* do «mo-rebitnega sporazuma med KD in KPI* in dodaja: «Imam vtis, čeprav še nismo gotovi, da nov sporazum ne bo vseboval reševanja najbolj perečih vprašanj v državi z vso resnostjo in strogostjo. Zato si pridržujemo pravico, da bomo sporazum ocenili, ko bo dosežen.* La Malfa nadalje pravi, da so že ugotovili, da njihova zaskrbljenost ni v skledu z zaskrbljenostjo socialistov in socialdemokratov. Iz tega izhaja, da so manjše politične stranke za sedaj nezadovoljne, čeprav iz različnih razlogov. Pričakujejo, da bo krščanska demokracija na jutrišnjem srečanju z republikanci in s socialdemokrati dala obema strankama jamstva za ugoden zaključek političnih pogajanj. Nezadovoljstvo manjših demokratičnih političnih sil podpirajo nekateri demokristjani, ki bi hoteli preprečiti, da bi prišlo do jasnega dogovora o novem vladnem programu. Zato je glasilo KPI I’U-nita danes napisalo, da je sedanji položaj v državi izredno resen in da je zelo nevarno vsako zavlačevanje hitre rešitve. CANDIDA CURZI PALERMO, 23, — Tukaj so sporočili, da se bosta predsednik poslanske zbornice Ingrao in predsednik viade Andreotti v petek, u-deležilg slovesne seje siciljske deželne skupščine, na kateri bodo proslavili 30. obletnico prve seje deželnega sveta, ki je bila 25. maja 1947. Andreotti in Forlani na obisku v Atenah Andreotti s predsednikom grške vla de Karamanllsom ob prihodu v Atene uiiMiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiifiiiiiiiiininiitiiiiiiMiMiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin,m,,I,M„„|IIIM,,I|II|||I|||IIII, |||||IM,n,|I||||)H V CELOVCU PROTEST ZOPER SODNO PREGANJANJE SLOVENSKIH AKTIVISTOV Reševanje manjšinskega vprašanje povezano z obrambo demokracije Na shodu sprejeta resolucija, s katero koroški Slovenci zavračajo dosedanjo manjšinsko politiko avstrijskih ob!asli CELOVEC. 23. — Z nocojšnjo demonstracijo, ki se je je udeležilo več kot 1500 Slovencev iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja in ki zatorej spada v doslej najbolj uspele protestne shode, se je slovenska manjšina ob podpori številnih avstrijskih demokratov iz solidarnostnih komitejev nocoj uprla poskusom avstrijskih oblasti, da postavijo pred sodišča tiste slovenske aktiviste, ki so s svojimi akcijami opozarjali na to, da Avstrija še vedno ni izpolnila obveznosti, ki jih ima do svojih manjšin po črki in duhu državne pogodbe. Nocojšnjo demonstracijo šo organizirale slovenske mladinske organizacije in pa solidarnostni komiteji ter se je končala z zborovanjem pred poslopjem celovškega soaišča. Tu so govorniki vnovič opozorili na to, da sc Avstrija že 22 let izogiba tistim obveznostim, ki jih je prevzela s sedmim členom državne pogodbe in da poskuša z lansko julijsko zakonodajo takšno protislovensko politiko in protiustavno ravnanje samo prikriti. Pri tem, tako je bilo rečeno na nocojšnjem zborovanju, skušajo avstrijske o-blasti zdaj. ko se je izkazalo, da se manjšina noče ukloniti sedmojulijski zakonodaji, boj za narodnostne pravice koroških Slovencev prekvalificirati v kršitev kazenskega zakonika. Gre za oživljanje fašistične miselnosti, ki se kaže tudi na drugih področjih, zaradi cesar so govorniki nocoj ugotovili, da je reševanje manjšinskega vprašanja neločljivo [»vezano z o hrambo demokratičnih pravic in svoboščin v vsej Avstriji. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, s katero so zavrnili dosedanjo manjšinsko politiko avstrijskih oblasti in hkrati izrekli podporo vsem tistim slovenskim aktivistom, ki jim avstrijsko pravosodje grozi s sodnimi procesi. ' MARJAN SEDMAK DRAMATIČNA TERORISTIČNA AKCIJA NA NIZOZEMSKEM Sto trideset otrok in 50 potnikov v rokah južnomoluških teroristov Ena skupina vdrta v šolo in vzela za talce šolarje, druga pa ustavila vlak - Vprašanje neodvisnosti Južnih MoJukov spet v ospredju svetovne pozornosti ■ Pred dvema letoma je podobna akcija terjala štiri smrtne žrtve Ni AMSTERDAM, 23. - Južnomoluš-ki teroristi so danes spet pritegnili pozornost svetovne javnosti na vprašanje neodvisnosti Južnih Molukov. Z dvema koordiniranima akcijama sta namreč dve skupini teroristov vzeli za talce 130 učencev in šest učiteljev osnovne šole v kraju Smil-de pri Assenux na Nizozemskem in potnike vlaka, ki je vozil na progi Rotterdam — Groeningen. Potnikov je kot kaže približno 50, čeprav u-radnih podatkov ni, temveč to sklepajo po številu prodanih vozovnic. Kako je prišlo do obeh terorističnih akcij je še dokaj nejasno. Dejstvo je, da je skupina oboroženih pripad nikov gibanja za neodvisnost Južnih Molukov, skupine otokov na jugu Indonezije, vdrla v osnovno šolo v Smideju. Takoj so spustili 15 moluš-kih otrok, ki hodijo v isto šolo, saj je v tem mestecu prisotna številna moluška skupnost. Mati enega od učencev je opazila skupino oboroženih moških, ki so stopili v šolo ter takoj odšla na bližnjo policijsko po- '""'uiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiitiHiiiMMimiiiiimMiHiiiiMiiHHiiimtiiimiiiiimimiiiiimmiiimmiimit AJ NA BLIŽNJEM VZHODU PO VOLITVAH V IZRAELU Arabci odobravajo mednarodne pobude lga desnice bo zavirala miroljubno rešitev - Begin v bolnišnici 'S 23. _ J ij>VJ' 23. — Mednarodne pobu tešite v krize na Bližnjem 1 so v egiptovskih vladnih 3e Zletele na zelo ugoden od-kvjv *'asti so pozitivno ocenili bljj® stike med «velesilam:». Za-J, L|°H zaradi zmage desničar-W lche na izraelskih političnih se tako umika pred opti-n?d zadnjimi dogovori v '* diplomatski areni. N* - 133 so arabske države in t, J s° pred 17. majem izjav-‘.°a na nadaljnja pogajanja L* Sta')-V?v razvoj odločilno vpli-6 ^DA, v mn°S° manj-Kli„Pa rnnenje zmagovite stran- tem,, o« / temu pa so izjave vodite-h °ai-ske zveze «Likud» Mena-Krt^ea a 0 nedeljivosti »biblijske IX- države» izzvale veliko ne--Ja, nedeljivost pa se je na-»Mei , ozemlja, ki jih je Izrael (Jd : _ti. 1967. 'ju inskih volitev je. pa po P i ri Kijj arabskih držav in v za-V^lje l0V'^ Pravic se bo od ju-V Pferi V ^ashingtonu z ameriš-bih) B Sednikom Carterjem pogo-Cit p®stolonaslednik Saudske A-®«U0a'd' Najverjetneje mu bo u. ed°čil splošno arabsko iriU i’Zr,kj so g. na sestanku v ti4t, si tealj egiptovski predsednik ,riJski Asad in saudski kralj v°n>en znak, da ZDA na- meravajo upoštevati glas in voljo Arabcev tolmačijo podroben opis predsednika Carterja egiptovskemu predsedniku sestanka med zunanjima ministroma ZDA in SZ. Skupna pobuda za ponoven sklic mirovne konference J Ženevi za Bližnji vzhod prihodnjo jesen vliva Arabcem novega upanja, da je mogoče rešiti izraelsko - arabski spor po mirni poti. Vendar pa Begin nikakor ni pripravljen stopiti na tj pot, vsaj sodeč po njegovih izjavah za ameriška tednika «Time» in »Newšweek», kjer ostro zavrača kakršnokoli zamisel o ustanovitvi palestinske države, kar je izzvalo odkrit in trd nastop sovjetske tiskovne agencije Tass. Prodor desnice, ugotavlja Tass, bo prav gotovo zaviral prizadevanja za miroljubno rešitev krize. Pogajanj za sestavo nove izraelske vlade pa ni zavrla niti bolezen desničarskega voditelja Begina, ki je moral v bolnišnico na odsek za intenzivno nego. O naslednikih se še ne'govori odkrito, vendar so se ugibanja že začela. Medtem pa se je na politično prizorišče povrnil bivši vodja laburistov Rabin, ki bo jutri ponovno prevzel posle prvega ministra do nastopa novega, tokrat prvič, desničarskega. (bp) RIM, 23. Tiri sindikalne zveze so se dogovorile, da skličejo za prihodnji ponedeljek zasedanje sindikalnih predstavnikov velikih industrijskih družb. Sindikati so prepričani, da se gospodarsko vprašanje v državi lahko reši samo z rešitvijo osnovnih vprašanj in zapletljajev v velikih proizvajalnih podjetjih, kjer se nočejo dogovoriti z delavci o boljši in bolj učinkoviti proizvodnji. stajo, kjer je obvestila varnostne organe. Približno ob istem času je na vlaku Rotteidam — Groeningen nekdo potegnil zasilno zavoro, tako da se je vlak ustavil. Nanj je stopila druga skupina teroristov, med katerimi naj bi bila tudi neka ženska. Teroristi so prignali vse potnike v prvi vagon ter jih prisilili, da so pokleknili. Nato so spustili starejše ljudi in otroke, zadržali pa so približno 50 oseb. Dosedanje akcije , južnih Moluča-nov je prišlo prav dva dni pred splošnimi nizozemskimi volitvami. O-pazovalcl ugotavljajo, da nobeden od kandidatov na volitvah ni omenil vprašanja Južnih Molukov, ki se vleče že od konca nizozemske kolon al-ne oblasti nad temi otoki leta 1949, ko so Južni Moluki postali del Indonezijske republike. Prebivalci teh o tokov vztrajno zahtevajo svojo pravico do neodvisnosti, pri tem pa so še zlasti zelo goreči Mokri ari, ki živijo na Nizozemskem in ki jih je približno 40 tisoč. Njihov samozvani predsednik Joop Manusama je takoj ostro obsodil današnji teroristični delanji ter dejal, da to nikakor ne koristi stvari južnih Molučanov in njihovi borbi za neodvisnost. Predsednik nizozemske vlade Joop Dcn Uyi- je prekinil volilno kampanjo ter takoj odpotoval v Assen. Minister za pravosodje Van Agt pa je sestavil «akcijsko središče*, ki usklajujeje vse pobude za rešitev talcev. Teroriste so skušali prepričati tudi š pomočjo psihologov o nesmiselnosti njihovega početja, vendar doslej brez uspeha. Vodje vseh političnih strank so se domenili, da med volilno kampanjo nihče ne bo spregovoril niti ene same besede o vprašanju Južnih Molukov, dokler se vsa 'zadeva ne bo zaključila. Teroristične akcije, katerih cilj je pritegniti pozornost svetovne in nizozemske javnosti na vprašanje Južnih Molukov. niso novost. Doslej so bile naperjene predvsem proti indonezijskim predstavnikom v tujini. Indonezijo namreč obtožujejo, da je v krvi zatrla vse zahteve prebivalcev teh otokov, ki so leta 1950 čelo proglasile neodvisnost Južnih Molukov. Pri tem so tudi ustrelili takratnega predsednika republike Christiana Sumokila. Od takrat je gibanje za neodvisnost Južnih Molukov močno predvsem v Nizozemski, saj je najbrž zaradi objektivnih težav zelo težko, da bi kdo zahteval neodvisnost, teh otokov v Indoneziji. Julija 1966 je skupina južnih Molučanov zasedla indonezijsko veleposlaništvo v Haagu ter ostala v njem približno 11 ur. Pri tej akciji je zgubil življenje nizozemski policaj. Leta 1974 so skušali ugrabiti indonezijskega generalnega konzula v Amsterdamu; decembra istega leta so izvedli atentat na sedež mednarodnega sodišča v Haagu. Leta 1975 so izvedli teroristično akcijo, ki je .bila zelo podobna današnji. Ena skupina je napadla vlak, druga pa je dva dni kasneje zasedla indonezijski generalni konzulat v Amsterdamu. Zahtevali so neodvisnost Južnih Molukov ter letalo, s katerim bi lahko odpotovali skupaj s talci. Nizozemska vlada je vse zahteve zavrnila, teroristi pa so na vlaku u-bili tri osebe, v konzulatu pa je pri poskusu pobega zgubil življenje indonezijski funkcionar. Takratna akcija moiuških teroristov je trajala kar 12 dni. Po dolgih pogajanjih se je skupina na vlaku predala 14. decembra, tista v konzulatu pa 19. decembra. Prav te dni so obsodili pripadnike takratnega napada na vlak na 14 let ječe. Pozno zvečer sc je razširila vest, da je stopila v akcijo še tretja sV* pina, ki naj bi napadla drugi vlak. To je glasnik nizozemske vlade odločno demantiral, predsednik vlade Den Uyl- pa je ob koncu izredne seje vlade dejal, da je prvi cilj sedanjih prizadevanj oblasti izpustitev otrok in potnikov. Obe teroristični skupini naj bi šteli po šest eseb. Televiziji in tisku so baje že sporočili svoje zahteve, čeprav predstavniki televizije vztrajno zanika jo. da bi prejeli kakršnokoli zahtevo ali izjavo, (if) NEW YORK, 23. - čilska vojaška hunta, kljub obljubam na lanskem zasedanju članic zveze ame-viških držav (OSA), neprestano krši temeljne človečanske pravice. Nasprotij'ke Pinochetove strahovlade samovoljno zapirajo ali pa le-ti skrivnostno izginejo. ATENE, 23. - Predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Forlani sta prispela danes v grško glavno mesto na tridnevni uradni obisk, od koder bosta nadaljevala pot na obisk v Romunijo in se v petek vrnila v Rim. Takoj ob prihodu v Atene je Andreotti zagotovil grškemu predsedniku vlade Karamanlisu, da Italija ne nasprotuje vključitvi Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost in da je podpora italijanske vlade tej grški pobudi «popolna in iskrena*. S to izjavo je Andreotti želel že ob prihodu spraviti z dnevnega reda vprašanje italijanskega stališča do grške prošnje za vstop v EGS, kar je vzbujalo v Atenah precejšnjo zaskrbljenost. Predsednik italijanske vlade se je takoj po prihodu sestal s predsednikom grške republike in je nato imel prvi politični pogovor s Kara-manlisom. Tega srečanja sta se u-) deležila tudi zunanja ministra obeh držav. Kljub Andreottijevi izjavi ta koj po prihodu v Atene glede vklju čitve Grčije v EGS, je bilo to vprašanje osnovni predmst današnjih političnih pogovorov med italijansko in grško državno delegacijo. Govorili so predvsem o uskladitvi gospodarske, zlasti pa še kmetijske politike dveh držav. Predsednik grške republike pa je Andreottiju povedal, da je vstop Grčije v EGS naravni zaključek grške zunanje politike, Pogovori med predsednikoma vlad so se dotaknili tudi številnih mednarodnih vprašanj,'še posebno pa bhžnjevzhodne krize, ki sc je v zadnjih dneh zaostrila in vzbudila ve- iifiimiiniifiiKMininiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiitMUi GOVOR PREDSEDNIKA ZDA V INDIANI Carter o novi zunanji politiki svoje uprave Opustitev Kissingerjevih smernic * Resno opozorilo Izraelu - la krepitev stikov s Kitajsko NEW YORK, 23. - Včerajšnji govor predsednika Carterja na u-niverzi v zvezni državi Indiana, v katerem jc govoril predvsem o novi ameriški zunanji politiki, je močno odjeknil v vseh ZDA in v svetovni javnosti. Ameriški tisk nav-dušeho govori o »zgodovinskem govoru«-.. treba pa .te »»m jtfrfhv nanj pozitivno reagirali tudi v svetli. S tem Carterjevim govorom so ZDA dokončno opustile Kissinscrjev« linijo preferenčnega , odnosa meri ZDA in Sovjetska zveza in obenem žolčnega protikomunizma, ki so podpirale kakršnegakoli diktatorja, ki je bil pripravljen deliti z Američani njihovo bojazen pred komunizmom. Sedanjo ameriško zunanjo politiko jc treba uskladiti z novo realnostjo v svetu, v obdobju, ko ZDA ne bodo več pod vplivom stalnega strahu pred morebitno ekspanzijo Sovjetske zveze in ko ne bo prišlo več do ponižujočih posegov, kot liko pozornost v vseh političnih kro- j je biia vojna v Vietnamu. Poraja gib v svetu zaradi izidov političnih se nov spet in Amerika mora volitev v Izraelu, na katerih je zmagala skrajna desnica. prispevati k njegovemu oblikovanju ter sprejeti tako zunanjo poli- IIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||MMIIU|||||ll|||IMil|||iii|iiilMi||M||||||||||||||||||||||||||||1||||||||t|||||||||||||||||||||||,,U|,IM|l|||M,||||||i||||||||||||||||||||||||,l|||||||||||,||,| NA POVABILO KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU ✓ "' ' ’______ * j . » ‘ Lep uspeh Tržaškega partizanskega pevskega zbora na dunajski univerzi Nad tisoč dunajskih demokratov in antifašistov je z navdušenjem sprejelo Partizansko balado - Koncert je imel značaj solidarnostne protinacistične manifestne'e Občinstvo v dvorani dunajske univerze med nastopom Tržaškega p artizanskega pevskega zbora Tržaški partizanski pevski Zbor je na Dunaju doživel sprejem, kakršnega od svoje ustanovitve ni bil deležen še nikjer. Bil je to eden tistih uspehov, ki puščajo neizbrisno sled v zavesti vseh, ki so zbor zasnovali, ki ga požrtvovalno vodijo in vseh, ki v njem nastopajo. Pel je nadtisočglavi množici avstrijskih demokratov in antifašistov, ki jim je bil koncert TPPZ ravno tako edinstveno in nepozabno doživetje. . . j ,.. V prvi vrsti pa je bil nastop tržaških slovenskih partizanov izreden uspeh za, prireditelje tega večera na dunajski univerzi — za slovenske koroške študente na Dunaju, ki se danes v prvih vrstah borijo za popolno uveljavitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, to se pravi za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Srečanje teh treh elementov — Tržaškega partizanskega pevskega zbora,, dunajske napredne, javnosti in pripadnikov Kluba koroških slovenskih študentov — je bilo skratka zgovoren in zgleden primer antifašistične enotnosti in interaacio-nalistične solidarnosti. Prepolni vtisov s tega nepozabnega srečanja, s težavo razvrščamo vse doživete trenutke, od prehoda meje pri Rokovem, ko so v naše avtobuse stopili koroški mladinci, da bi naš pospremili do Dunaja, do kratkega postanka pred Knežjim (Nadaljevanje na zadnji strani\ tiko, kakršno Američani lahko ra zumejo in podprejo. Carter je med najpomembnejšimi lemami omenil vprašanje Bližnjega vzhoda ter zelo resno opjzoril Izrael, kjer .je zmaga desničarske koalicije na volitvah resno ogrozila vsa prizadevanja za dosego mi ni. Ajpcriiki predsednik je dejal, da mora Izrael upoštevati in spoštovati obe resoluciji varnostnega sveta OZN št. 242 in 338. ki predvidevata umik izraelskih oborože nih sil z zasedenih področij, obenem pa je podčrtal, da prijateljstvo med ZDA in Izraelom ni vezano na to ali ono vlado, ki jo lahko sestavijo v Jeruzalemu in da ameriško stališče do bližnjevzhodne krize ne more biti »d vplivom sDre-membe vodstva v nobeni od držav, ki so vpletene v krizo. Zamuditi sedanjo ugodno priložnost za rešitev krize, bi utegnilo bili poigubno nc samo za Bližnji vzhod, temveč za ves svetovni politični‘ in gospodarski red. Globlji smisel Carterjevega govora je, po mnenju političnih opazovalcev v Washingtonu, popolna zavrnitev dosedanje. Kissingerjeve zunanje politike kontra pozicije blokov ter navezave tesnih stikov z drugimi industrializiranimi državami, da bi prisilili revne države in države v razvoju, da tudi v bodoče igrajo zapostavljeno vlogo na svetovnem prizorišču. Ugotavljajo vsekakor, da je ta do sedaj najpomembnejši zunanjepolitični govor novega šefa ameriške uprave. Po polomu v vietnam ski vojni, ki jo je označil za sra motno, morajo ZDA odslej voditi tako zunanjo politiko, ki bi povsem spoštovala človekove pravice. Zato napoveduje Amerika čedalje bolj trdo stališče do plemenske diskriminacije v Južni Afriki ter je trdno odločena ostro nastopiti ne samo z besedami, temveč tudi konkretno. Carter je obravnaval tudi vprašanje odnosov med ZDA in Kitajsko, saj bodo odnosi med Washingtonom in Pekingom «osrednji element naše globalne politike*, je dejal. A-merika hoče tesno sodelovati s kitajskim ljudstvom pri reševanju svetovnih vprašanj. Carterju so do sedaj očitali, da je posvetil premalo pozornosti ameriško-kitajskim odnosom. Prav danes pa so v Washing-tonu sporočili, da bo državni tajnik Vanče obiskal Peking avgusta in ne jeseni, kot je bilo prvotno rečeno, da bi proučil s kitajskimi voditelji vprašanje navezave rednih diplomatskih stikov med obema državama. Ameriški predsednik je posvetil pozornost, ki mu gre, tudj vprašanju odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo ter popuščanju napetosti med obema državama. Pri tem pa je poudaril, da mora tudi SZ pokazati več razumevanja in recipročnosti. Omenil je kubanski poseg v Angoli ter dejal, da ni mogoče doseči sporazuma na eni strani, na drugi pa zaostriti spopade. Ponovno je omenil svoje stališče do človekovih pravic in njihovega spoštovanja, kar je zadnje čase večkrat otežkočilo odnose med dvema velesilama, vendar je dodal, da ne bo vodil svoje zunanje politike po togih smernicah. Ob koncu je še omenil vprašanje pomoči državam v razvoju ter izrazil mnenje, da so že obstoječi mednarodni organizmi zadostni, čeprav je napovedal okrepitev ameriške pomoči. Pri tem pa je pozval tudi druge zahodne industrializirane države ter najmočnejše socialistične države, naj povečajo svoje prispevke, (if). Uspešen obisk VValterja Mondala v Jugoslaviji BEOGRAD. 23. - Podpredsednik ZDA VValter Mondale je včeraj zaključil dvodnevni uradni obisk v Jugoslaviji, med katerim je imel pogovore s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskim' državniki. Tako po jugoslovanskih kot po ameriških ocenah, poroča časopisna agencij« Tanjug, je bil ta obisk zelo uspešen in pomeni nov prispevek k razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Ameriški codpredsedn k je imel zadnje politične pogovore s predsednikom skupščine Kirom Gligorovom. Državnika in njuni sodelavci so se pogovarjali predvsem o gospodarskem in političnem sistemu Jugoslavije, obenem tudi o jugoslovansko - ameriških gospodarskih in političnih odnosih. Ob tej priložnosti je podpredsednik Mondale izjavil, da v ZDA obstajajo »močne simpatije za Jugoslavijo, njeno neodvisnost, celovitost. trden razvoj in blaginjo*. Ki-ro Gligorov pa je poudaril, da je v vseh jugoslovanskih republikah čutiti iskreno želje za razvoj prijateljskih in enakopravnih odnosov in sodelovanja z ZDA. Desetletni sporazum med Italijo in SZ o znanstvenem sodelovanju MOSKVA, 23. — Italijanski ministrski podtajn:k za zunanje zadeve Foschi je danes v Moskvi podpisal desetletni sporazum med Italijo in Sovjetsko zvezo o razvoju znanstvenega in tehnološkega sodelovanj* med državama. Sporazum predvideva razširitev in povečanje sodelovanja na najrazličnejših znanstvenih in proizvajalnih področjih, ki se nanašajo predvsem na zdravstvo, kmetijstvo, avtomobilsko industrijo, kemično industrijo, metalurgijo in si-derurgijo, energetiko in elektroniko. Poleg tega sporazum vsebuje tudi doirovor o tesnejšem sodelovanju pri načrtovanju in skupni proizvodnji težkih energetskih in prevoznih strojev, orodnih strojev, info ‘matike, proizvodnji na področju lahke industrije, • zlasti še živilske 'ndustrije ter industrije papirja in celuloze. Letos ne bodo podražili nafte DŽAKARTA, 23. —• Indoneziisl minister • za rudarstvo .je izjavi da bodo do konca leta vse članic OPEČ uravnale cene nafte na i nako raven. To bodo storili tui Saudova Arabija in emirati, ki s svoj čas niso pridružili povišanj cen nafte in naftnih proizvode večina članic OPEČ. V tej zve: je minister zagotovil, da je skon gotovo, da članice OPEČ ne bod povišale nafte za 5 od sto s I. ji lijem, kot so to že sklenile, da p bodo o višjih cenah nafte in naf nih proizvodov odlečaie proti koi cu leta. Nove višje cene torej m bi stopile v veljavo v začetku k ta 1978. Jutri seja CK PSI RIM, 23. — Vodstvo socialističr stranke je sporočilo, da bo seja cei tralnega komiteja v sredo v kongre: ni palači EUR. Prvi dan bodo posvi tili poročilu tajnika stranke Craxij; ki bo v glavnem ocenil pogajanja teku med strankami ustavnega lok; analiziral njihov način in »tek »vezavi s perspektivo, da se dosei sporazum o omenjenem programske! dogovoru z 'jamstvom na polit ičnen parlamentarnem in vladnem področji Sporočajo, da bo Craxi govoril tudi notranjem »ložaju v stranki in d namerava zavzeti »sredinako stališče .ki naj uskladi zahteve in predloge na. različnejših strankinih struj, d« s premostijo škodljive razprtije. Preč videvajo, da bo razprava dolga in d se bo seja centralnega komiteja u ključila v petek. Ocenitev škode v Piemontu TURIN, 23. — Nad 40 miliiard škode so v Piemontu prizadejale i davne rečne pov»nji. in to najv v torinski pokrajini (več kot 17 m jard), v »krajini Cuneo (14 milijar in Novara (4 milijarde). Okvirno sli o škodi in predloge o najnujnejših t segih so iznesli na današnjem sesti ku na sedežu deželne vlade, ki se ga udeležili predstavniki javnih prav prizadetih »krajin in občin. S glašali so, da dežela sama ne bo zm gla obnovitvenih del. NEGOTOVOST PRED GLASOVANJEM 0 PRORAČUNU Na današnji seji pokrajinskega sveta se odloča usoda levičarskega odbora Zavrnitev proračuna bi pomenila tudi razpust sveta in sklicanje predčasnih volitev - Stališče SSk ■ Sinoči skoraj v celoti izčrpana razpravo K Usoda Ghersijevega pokrajinskega odbora, prv« levičarske uprave v zgodorvini Trsta, se odloča danes zvečer. Op 18.30 se namreč sestane, pokrajinski svet, da bi glasoval o pokrajinskem proračunu za leto 1977, če proračun ne bo potrjen. bo to. px>menilo ne samo padec odbora, ampak tudi imenovanje komisarja, razpust pokrajinskega sveta in sklicanje predčasnih volitev. Na predvečer današnjega glasovanja .je še nemogoče zanesljivo iredvideti. kakšen bo njegov izid. _(ot je zrano, razpolaga odbor z 12 od skupnih 30 glasov, in to so za sedaj edini gotovi glasovi v korist proračuna. Proti bodo nrav gotovo glasovali trije misovci, prav tako pa-kaže, da tudi KD, ki šteje deset svetovalcev, ne bo om lila svoje opozoeije: gre torej za trinajst gotovih glasov proti prora čunu. Usoda Ghersiievega odbora bo torej odvisna od tega *ako se bo razporedilo ostalih pet gla sov, se pravi glasovi predstavnikov Slovenske skupnosti, PSDI, PRI, PLI in indipendentističnega gibanja. Prvi dve stranki sta tudi uradno izjavili, da nasprotujeta komisarski upravi, čeprav nista izjemo napovedali podpore prora čunu. povsem nepredvidljivo pa je ladržanje drugih treh Toda poglejmo, kaj pravi tiskovno poročilo SSk ♦Tržaško vodstvo Slovenske skup nosti — je v njem rečeno — je na svoji redni seji preučilo položaj v zvezi z jutrišnjim glasovat,jem pokrajinskega proračuna Ugotovilo je .da ob sedanjem razmerju med političnimi silan v tržaškem pokrajinskem svetu obstaja realna nevarnost, da zaradi zavrnitve proračuna pade sedanji odbor in u-pravo prevzame komisar.* »SSk —• se nadaljuje poročilo — kj je v tem zadnjem obdobju dosegla uvedbo zakonite uoorabe slovenščine ,v pokrajinskem švetu. meni, da bi z nastopom komisarske uprave bilo ogroženo konkretno iz; vajanje te pravice: Prav tako bi v primeru komisarske uprave bili prejudicirani interesi j slovenske manjšine v zvezi z izvajanjem o-simskega sporazuma, še posebno kar zadeva realizacijo, in dokončno lokacijo industrijske cone SSk, kot znano, nasprotuje predvideni loka ciji omenjene cone in ugotavlja, da je tudi pokrajinska uprava pristala na preveritev možnosti za drugačno namestitev.* ♦Predvsem iz pravkar navedenih razlogov — se zaključuj tiskovno poročilo — je vbdstvo SSk poverilo svojemu predstavniku v pokrajinskem svetu, da s svojim zadrža njem prepreči v mejah nwnosti komisarsko upravo.* Vsekakor bo šele v zadnjem trenutku tik pred glasovanjem mogoče predvideti, alj bo levičarski odbor še naprej upravljal pokrajino. Na dnevnem redu današnje seje je najprej zaključek razprave, v katero bi moral po včerajšnjih govorih poseči samo načelnik skupine KD Zanetti. nato odgovori predstavnikov odbora ter nazadnje glasovalne izjave, ko bodo morali predstavniki strank končno zavzeti jasno stališče. Seja se bo zaključila z glasovanjem. Glavni del razprave so izčrpali na sinočnji seji, ko so govorili Mitri in Locchi (KD), Pampanin (PLI), Debelli (MSI), Nicolini (KPI) in Carbone (PSI). V pričakovanju dokončnih političnih sklepov so pose gi zajeli bolj tehnične aspekte proračuna, kot pa bistvo političnega problema, ki pa je vendarle prišlo na površje v govorih nekaterih svetovalcev. Tako je na primer demokristjan Locchi po zelo ostri polemiki proti socialistom in komunistom zavrnil predlog predsednika pokrajinskega odbora Ghersija, ki je v zameno za odobritev proračuna ponudil odstop odbora takoj po jesenskih občinskih volitvah. Locchi je ta predlog ocenil kot »izsiljevanje* ter kot protipredlog zahteval odstop odbora takoj po odobritvi proračuna. Ta predlog je že na prejšnji seji sprožil liberalec Pampanin, med včerajšnjo razpravo pa ga je odločno zavrnil komunist Nicolini, ki je dejal, da prav čut odgovornosti komunistov ne dovoljuje, da bi v tem tako delikatnem trenutku odpirali politično krizo, ne da bj bile na vidiku alternativne rešitve. Socialist Carbone pa je zavrnil de-mokrščanske kritike k proračunu, ki da ne upoštevajo, da je levičarski odbor nastal šele pred nekaj meseci in da torej prav gotovo ni mogel opraviti tega, česar razni odbori z demokrščansko večino tri so storili v letih in letih upravljanja pokrajine. Naj na koncu omenimo, da se bo danes poleg pokrajinskega sestal tudi občinski svet. Na dnevnem redu bi morala biti razprava o problemih univerze v zvezi z ustanovitvijo videmskega vseučilišča, vendar so to razpravo zaradi istočasne pokrajinske seje odložili na petek, medtem ko bodo danes prišla v obravnavo le tekoča upravna vprašanja. Predstavniki Bujšrine v gosteh pri KPI . Delegacija obalnega komiteja Zve-t komunistov iz Bujščine je bila prejšnjih dneh gost tržaške avto-»mne federacije KPI v okviru od-kov sodelovanja med obema orga-zacijama, kakršni so bili uvedeni •ed poldrugim letom. Med pogovo-sta si delegaciji izmenjali infor-acije o političnem položaju v o->h državah in še posebno na ob-očjih. kjer delujeta. Sklenili so di ustanoviti paritetni odbor za •epitev odnosov na kulturnem pod- ročju teir med javnimi upravitelji. Gostje iz Bujščine so si ogledali med drugim Ljudski dom v Križu ter fotografsko razstavo o španski državljanski vojni v Rižarni, sprejel pa jih je tudi miijski podžupan Ciacchi. Tajnik avtonomne federacije Rossetti je uradno povabil dele gacijo iz Bujščine, naj se udeleži pokrajinskega festivala »Unita*, ki bo julija na tržaškem velesejmu. • Danes celodnevna stavka delavcev prehrambene stroke Sindikalna zveza CGIL-CISL UIL je proglasila za danes po vsej državi 4-umo stavko delavcev, zaposlenih na področju prehrambene industrije. da bi podprla njihovo zah tevo oo nadaljevanju pogajanj za obnovitev ustrezne delovne pogod be. Prvo srečanje z delodajalci, ki .je bilo 20 maja, ni rodilo sadov ter se bosta stranki ponovno se stali danes in po potrebi še 28. maja. V Trstu bodo delavci prehrambene stroke stavkali 8 ur. se pravi ves dan. Ob 11. uri bo v kinematografu Astra v Rojanu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki sindikalne zveze ori- sali nastali položaj in razloge, ki ‘J so dovedli do stavkovnega gibanja • Danes 24. maja, bo ob 17.30 javno zborovanje .ki ga prireja na svojem sedežu, v Ul. sv. Frančiška 4. koordinacijski center za demokratično upravljanje šole. Glavna tema razprave, bo načrtovanje bodočega dela v perspektivi volitvenih zapadlosti, po leg tega bodo tudi analizirali probleme v zvezi z 'ministrsko okrožnico št. 81 za predčasno vpisovanje. Dr. Fabricci potrjen za pokrajinskega tajnika Delavske zbornice - UIL Ob zaključku IX. pokrajinskega kongresa Delavske zbornice . UIL v nedeljo opoldne je bil za pokra jinskega tajnika sindikalne zveze potrjen dr. C.-Fabricci. V tajništvu so še Lovero, Pison, Di Tuto. 'Rus-so, Trebbi in Weber. V nedeljo sta na kongresu spregovorila tudi člana osrednjega vodstva Delavske zbornice - UIL Rossi in Maffia. Občni zbor je soglasno odobril poročilo tajnika Fabricci ja in i/.gla soval gospodarski dokument. G. Carli na občnem zboru tržaških industrijcev sednik vsedržavne zveze srednjih in malih industrijskih podjetij ter je tako hkrati tudi podpredsednik Confindustrie. DANES V SODNI PALAČI Uradna umestitev Eugenia Zumina Danes ob 9. uri bo v tržaški sodni palači uradna umestitev novega predsednika tržaškega prizivnega sodišča dr. F.ugenia Zumina. Ob začetku dopoldanskega zasedanja bo predsednik kazenske sekcije prizivnega sodišča dr. Egone Cor-si predal odlok predsednika republike in s tem bo dr. Zumin tudi formalno prevzel posle, ki jih o-pravlja že leito dni, odkar je odšel v pokoj dr. Aldo Renzi. Nagrajeni zaslužni kmetovalci ■ HlllllimMIMnmilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIMIIIfimMIIIHIIIIIIIIIIimilllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIMIIMIMHMtlllllllllllllMIIIIIIIIIMHMItllllllllllllllllllllUinilllllll ZA NOVO IN BOLJ UČINKOVITO POLITIKO DEŽELNE USTANOVE Začetek dvostranskih sestankov med deželnimi tajništvi strank Včeraj srečanje KPI . PSI, danes pa KD ■ KPI . Morda se ta teden skupni sestanek • Danes seja deželnega svela V ponedeljek, 6. junija bo v našem mest'! redni letni občni zbor članov Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Skupščini bo pri sostvoval tudi bivši guverner Bance dTtaiia in sedanji predsednik vsedržavnega združenja industrijcev (Confindustria) dr. G. Carli. Pred sednik tržaškega združenja, dr. M Modiano, je kakor znano tudi prtd- Deželni svet se bo ponovno sestal danes zjutraj: na dnevnem redu bodo odgovori članov deželnega odbo ra na svetovalska vprašanja ter proučitev zakonskega osnutka o izrednem nakazilu letovlščarsk m ustano vam. Danes se bo sestala tudi po sebna svetovalska komisija za probleme potresa, ki ji predseduje podpredsednik deželnega sveta Varisco. Več sej komisij bo na sporedu v četrtek, ko se Lo sestala tudi posebna svetovalska komisija za izvajanje osimskih sporazumov. Na dnevnem redu seje komi.v je, ki ji pred seduje Berzanti, bodo sporočila deželnega odbo~a. Bolj kot sejam deželnega sveta in njenih organov pa je pozornost opa zovalcev namenjena vrsti dvostran skih sestankov med deželnimi tajni štvi strank ustavnega loka, ki so se začeli včeraj s srečanjem KPI . PSI in kj naj h y najkrajšem času privedli do skupnega sestanka. Še danes pa bo na sporedu razgovor med predstavniki KD in J4PI. O včerajšnjem srečanju med de želnima tajnikoma obeh delavskih strank, komunistom Cuffarom in socialistom Renzullijem, so objavili skupno po"očilo, v katerem poudar jajo enakost, pogledov obeh strank in skupno voljo po tesnem sodelo vanju v novi fazi življenja deželne ustanove, ki se je začela z odobritvijo deželnega zakona o popravlja nju poškodovanci hiš. Zakon je bil odobren skoraj soglasno, potem ko je bilo prvotno besedilo po zaslugi učinkovite akcije KPI in PSI znatno izboljšano. Obe stranki soglašata tudi v želji, da bi čimprej obnovili skupne sestanke med demokratičnimi strankami za dosego dogovora, ki V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE ZANIMIVO ZASEDANJE 0 RAJONSKIH KONZULTAH Včeraj so govorili posl. Belci in župana iz Pavie ter Pesara V dvorani Trgovinske zbornice se je včeraj začelo dvodnevno zase danje o vprašanju decentralizacije in vlogi rajonskih konzult. Zasedanje prireja pokrajinska sekcija ACLI. sodelujejo pa izvoljeni pred stavniki KD. KPI in PSI. Včeraj je bila okrogla miza na temo «De centralizacija in participacija*. Govorili so Pietro Praderi vsedržavni tajnik ACLI, posl. Belci (KD). župan iz Pavie Veltri (PSI) in župan iz Pesara Stefanini (KPI), Praderi je med drugim dejal, da .je zamisel o demokratični decentralizaciji ter soudeležbi občanov pri javnem upravljanju zelo mikavna tn spodbudna, da pa je zašla v kgizo zaradi sedanjega kritičnega gospodarskega in političnega položaja, ki vzbuja zaskrbljenost in nezaupanje državljanov. Zato je nujno potrebno napeti vse sile, da se okrepi zaupanje, da bodo občani soodločali pri izbirah krajevnih uprav, da se bodo mesta raz vijala v korist vse skupnosti, ne pa v korist špekulantom. Poslanec Belci je na kratko obrazložil novi zakon o rajonskih konzultah. ki je sad kompromisa med političnimi strankami ter socialnimi in sindikalnimi silami. Zakon ni najboljši in pomeni le korak naprej k boljši in pooolnejši rešitvi vprašanja. Župan Veltri (Pavia) je kritično ocenil omenjeni zakon. Poudaril je velik pomen porticipacije, sodelovanja občanov pri upravljanju krajevnih uprav in javnih ustanov. Bil je zelo konkreten in je navedel vrsto primerov. Pripomnil je: «Ne bomo se rešili iz krize brez parti cipacije ljudskih množic, ki mora jo imeti 'zagotovljene svoje pravice.* Župan Stefanini (Pesaroi pa je bolj obdelal politično plat vprašanja in opozoril na dolžnost demokratičnih strank, da prisluhnejo potrebam in zahtevam ljudstva Oba župana sta pohvalno ocenila pobudo združenja ACLL Danes ob 18. uri bo okrogla miza o neposrednih volitvah za drugačne ra.jon.ske konzulte. Govorili bodo občinski odbornik Livio lyin-z.ar, načelnik svetovalske skupine PSI Livio Pesante, načelnik svetovalske skupine KPI Fauste Mon-falcon in član pokrajinskega predsedstva ACLI Tarcisio Barbo. Sle dila bo diskusija, jti se je lahko vsakdo udeleži. • Na sedežu, Rotonda del BosChetto 3/F, »e bo drevi ob 20. uri sestala svetoivanska rajonska konzulta. Priprave na študijski obisk študentov iz Firenc V našem mestu bo julija v gosteh 50 florentinskih študentov s centra za prosti čas enajstega predela florentinske občine, ki bo proučevalo razne zanimivejše aspekte naše pokrajine, kot so urbanis'ična ureditev mesta", geomorfološka sestava Krasa, tržaška Rižarna in njena zgodovina, izkušnje umskega zdravljenja pri nas in podobno. Poseben argument njihovih raziskav in študijske dejavnosti bo slovenska narodnostna skupnost. Prireditelj in koordinator tega študijskega bivanja florentinskih študentov pri nas je tržaška [»krajinska uprava. Pokrajinski svet je namreč sprejel na svoji zadnji *iyi sklep, da dodeli študentom prostore psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu za bivanje ter da nakaže- prispevek za kritje njihovih potnih stroškov ob raziskovalnem rlelu. Pokrajina bo tudi navezala stike z raznimi organizacijami in pnsamez niki, ki bi študentom iz Firenc lahko pomagali pri poglabljanju raznih problemov, Z gosti t» obenem stalno bivalo dvajset tržaških študentov. naj daje jamstva o programu tega zadnjega dela zakonodajne dobe deželnega sveta in o rokih njegove u resničitve ter naj pomeni tudi viden znak odločne spremembe v r.ačinu vodenja deželne ustanove, ki naj o-mogoči nadzorstvo in demokratično participacijo. Skupno poročilo našteva nato tri glavne točke, ki naj bodo predmet dogovora: 1. ustroj deželnih struk tur za decentralizacijo ter priprava načrta za obnovo In razvoj; 2. sprememba deželne zakonodaje in 3. jamstva zn hitro uresničitev dogo vo-jenih ukrepov in za demokratično nadzorstvo in participacijo. Obe de lavski stranki pričakujeta od KD, da glede teh točk izrazi svojo voljo in pripravljenost, da bi odprla novo politično fazo v sedanjem težkem roložaju dežele Furlanije - Julijske krajine. Cuffarp in Konzuli j sta tudi izrazila željo, da bi tudi druge sle in posebno tiste stranke, ki še vedno sodelujejo s KD, znale delovati v tem smislu ter aktivno prispevale, da bi na skupnih sestankih dosegli pozitivne rezultate v interesu prebi valstva. V Miljskcm zalivu kopanje v dvomu? V četrtek se je sestal v miijski občinski palači enotni odbor za o-brambo gospodarstva hi okolja, k> ga sestavljajo predstavniki strank, svetovalskih skupin, sindikatov, gospodarskih združenj in rajonskih svetov. Prva tema so bili izsledi za letošnjo kopališko sezono, kar pa predstavlja zaplete* problem, saj gre preko ozkih občinskih meja. Izrazili so željo, da bi dosedanje zakonske norme popravili in s tem omogočili kopanje. Drugi problem so bile odplake klavnic SO.PRO. ZOO., udeleženci so odobrili stališče občine do podjetja. Zadnja točka pa je bil problem družbe Petrolcarbo. ki namerava uporabljati žaVeljske podzemeljske naprave. ki so last države, za skladišče tekočih goriv in ogljivovodikov. Ob čina je prikazala svoje pobude, da se ta novi obrat prepreči. Po razorskd so odobrili resolucijo enotne federacije CGIL-CISL UIL, v kateri se na.jstrož.ie obsojajo se danje provokacije in nasilje orga niziranega kriminala in političnega terorizma. Vse družbene in politične sile miljske občine so izrazile svojo budnost za preprečitev vsa kega prevratniškega načrta, da se ohranijo pridobitve odporniškega gi banja. Obrni,zbor Italijanske kontejnerske družbe Jutri bo v Trstu občni zbor delni čarjev »Italijanske kontejnerske družbe*. Poročilo o delovanju družbe v preteklem letu bo podal pred sednik A. Martinolli. Glavni posel, ki ga opravlja d-užba, .je posojanje kontejnerjev v mednarodnem pro metu. Kontejnerski park organizacije šteje 3.500 enot. Zemljišče za novo tovarno «Dreher» Na včetajšn.jem sestanku delav cev pivovarne Dreher, ki je bil ob 11. un v prostorih obrata, je sindikalist Cauter sporočil prisotnim. da je nova družba, ki bo prešla s proizvodnje piva na proizvodnjo mesnih izdelkov, že odkupi- Družino Vilme in Vojka je v nedeljo osrečilo rojstvo prvorojenke MOJCE PD Rdeča zvezda iskreno čestita staršema, mali Mojci pa ieli veliko sreče in zdravja v iivljenju. la 13.000 kv. metrov zemljišča v industrijski coni. Na zemljišču stojita dva paviljona, ki ju bo niogo če uporabiti pri prehodu na r,ovo proizvodnjo. Milanski arhitekt Vi gano, ki mu je družba poverila nalogo, da izdela načrte za nov obrat, bo najbrž izročil ustrezne elaborate v poldrugem mesecu. Medtem se nadaljujejo priprave za raziska vo 'ameriškega tržišča, kam ir namerava nova družba pretežno izvažati svoje proizvode. Delovanje občinskih nadzornih organov Nadzorna služba inšpektorata za higieno občinskega odborništva za zdravstvo in higieno je v mesecu' aprilu opravila 2.055 inšpekcij v produkcijskih središčih in skladiščih žir v« in pijač ter poslala laboratorijem v pregled 128 vzorcev. V istem obdobju je tehnčpoj .osebje, od torni: štva opravilo 382 pregledov, od katerih 114 v stanovanjih v neugod nem bivalnem stanju. Meseca aprila je bilo tudi posla nih sodnim oblastem 12 poročil in tri prijave, medtem ko so zabeležili 17 administrat;vnih prekrškov žara di kršitve pravilnika za higieno. ZAHVALA Vsem. ki so me počastili ob priliki moje ?0-letnice, še posebno Zvezi partizanov iz Križa, se ganjen najlepše zahvaljujem. Viktor Bogateč Na trgovinski zbornici so v nedeljo dopoldne podelili priznanja za privrženost delu in gospodarskemu napredku. Priznanja je" prejelo 43 delavcev in nameščencev, ki so dopolnili vsaj 30 let dela pri istem podjetju oziroma delodajalcu. Posebna priznanja so nadalje prejeli predstavniki 14 individualnih ali družinskih podjetij, ki delujejo na na šem področju več kot 40 let. Med nagrajenci je tudi Sonja Milkovič (v sredi na naši sliki) iz znane Milkovičeve gostilne v Gropadi, ki deluje neprekinjeno že 54 let. Na sliki vidimo tudi kmetovalce iz tržaške okolice, ki so prejeli prizna nje za vztrajna prizadevanja za izboljšanje kmetijskih posestev: nagrajenci,so Dominik Pernarčič, Ignacij Ota, Viktor Racar, Edvard Gojča in Zvonimir Tončič. Na slovesnosti so spregovorili pred sednik trgovinske zbornice Caidassi, tajnik komisije za podeljevanje priznanj Vascotto, prefekt Molinari in konzul tržaških »mojstrov dela* Crisman. Pozdravni brzojavki sta na slovesnost poslala predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za delo Dal Mas. 9 Ustni izpiti natečaja za šest mest poskusnega knjigovodje pri perifernih uradih ministrstva za šolstvo v deželah Furlanija - Julijska krajina, Piemont, Lombardija, Veneto in Emilija -Romagna bodo 27. in 28. junija 1977 ob 8. uri v prostorih zavoda «Carlo Cattaneo* v Milanu, Trg Vetra 9. Kandidatom ne bodo poslali pismenega poziva. 9 Danes ob,19. url bo v konferenčni dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician predavanje s skioptičnimi slikami Gianfranca Dramisa o »Didaktični in znanstveni vlogi akvarijev*. Vstop prost. Prosveta S1’D TABOR - Opčine vabi na razstavo aVrelija LUKEŽIČA v Prosvetnem domu na Opčinah od 27. maja do 5. junija. Odprtje bo v petek ob 20.30. Slikarja bo predstavil Milko Kambič, sodelovala bosta recitator Drago Gorup in kitarist Miha Beličič. Urnik: ob praznikih od 10. do 12. ure in od 17. do 21. ure; ob delavnikih od 19. do 21. ure. SESTANEK NA PREFEKTURI POBUDE ZA NEMOTENO TURISTIČNO SEZONO Ojačeno nadzorstvo policijo, strožje nadzorstvo nad cenami, preprečitev ropolov in večja čistoča Včeraj je bilo na tržaški prefekturi srečanje, ki ga vsako leto pripravijo predstavniki vseh uradov in ustanov, kj jih zanimajo turistični problemi. Pred začetkom sezone oredstavlja tako srečanje priložnost za . usklajevanje pobud pri vsem delovanju v korist ■ turistov, predvsem pa tujih. Prefekt dr. Molinari je prikazal navzočim celotno problematiko in pobude, ki so jih sprejeli v dogovoru s policijskimi organi javni mi ustanovami in zasebniki. Predvsem bodo ojačili nadzorstvo nad ključnimi položaji v mestu s sodelovanjem občinske uprfive, da se prepreči vsako protizakonito de janje na škodo turistov. Ponovili so zahtevo po še večji reklamizaciji telefonske št. 113. da bi se tuje. posluževali te policijske službe, ki jim lahko zagotovi pomoč v primeru potrebe Ojačili bodo nadzorstvo nad javnimi lokali, vštevši nočne bare, da se zagotovi spoštovanje cen na cenikih. Nadzorstvo bo vključevalo tudi preprečitev in kaznovanje ka liteljev nočnega miru (n vsakega ropota. Prav tako bodo poskrbeli za čistočo mesta, morja in prostih plaž. Priziv tržaških pekov pri deželnem upravnem sodišču Tržaški peki so vložili na deželnem upravnem sodišču tri prizive (slednje'je skupno podpisalo 130 pekov) proti sklepu tržaškega prefekta, ki je v rvojstvu predsednika pokrajinskega odbora ža cene svoj čas odredil, da morajo peki, v primeru, da jim zmanjka navaden kruh, iz-hočati odjemalcem zaželene . kolic- ne boljšega kruha po ceni navadne ga. Peki so po tej odredbi dolžni proizvajati navaden kruh (po 380 lir kilogram) v tolikšnih količinah, da lahko zadovoljujejo kliente do 12. ure. Proti prizivu sklepov je nastopila državna uprava, in sicer prek tukajšnjega državnega pravd-ništva. 9 Drevi ob 20.30 se bo na sedežu, Prosek 220, sestala rajonska konzulta za zahodni Kras, ' 9 Zaradi čiščenja mestnih ulic bodo jutri, 25. t.m., od 14. do 18. ure zaprte za promet Ul. Rossetti od križišča z LT. Revoltella do Trga’ De Gasperi, Trg De'Gasperi in Drevored Ippodro-iw. V teh ulicah bo tudi prepovedano parkiranje vozil. V DOLINI OBVEZNO CEPLJENJE PSOV Ob izvajanju MO 19. marec 1977 in odloka pokrajinskega živinozdrav-nika št. 1/14 - 214 z dne 7. maja 1977, s katerim je postalo obvezno cepljenje p*ov proti steklini na vsem območju tržaške pokrajine, seznanjamo, da .se bo vršilo v dolinski občini na občinskem sedežu (v skladišču) od 24. t.m. do 18. 6. 1977 brezplačno cepljenje ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. V Gradežu so policisti prejšnjo noč aretirali Tržačana Antonia Maggija iz Lar go Barriere 12 in Francesca Lu-glija iz Ul. Bosco 10. V plesišču San Sousi sta ukradla model stare ladje, vreden pet milijonov lir. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anoninm Venezia-na »BENEČANKA* danes, 24. t.m., ob 20.15 v Novi Gorici, jutri. 25. t.m., ob 12.30 ip 20. uri v Tolminu, v četrtek, 26. t.m., ob 16. in 20. uri v Idriji (ure po jugoslovanskem času). ROSSETTI Danes ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino danes in jutri. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Frotti 2. VERDI Danes in Jutri ob 21. uri dva klavirska recitala ruskega vir tuoza Nikite Magaloffa. Pri gledališki blagajni (tel. 31849) so na razpolago vstopnice za oba koncerta. Prihodnji koncert bo v petek ob 21. uri in v soboto ob 18. uri. Dirigiral bo Daniel Oren, kot solist bo nastopil pianist Roberto Cappello. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Krtiger - Ludvvig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi Inž arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK V četrtek, 26. t.m., ob 15.30 ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Danesi 24. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma lil. ZAKLJUČNA AKADEMIJA Vljudno vabljeni! Vstop prost! ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma HARMONIKE NA ODRU Nastopajo: gojenci in ansambli šole Glasbene matice, ansambel Miramar. Razna obvestila Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo začel poslovati v novih prostorih v Ul. Gallina 5/3 — tel. 37465 predvidoma 30. maja. SPZ obvešča/ da se je pisarna zveze i’ Trstu preselila v Ul. sv. Frančiška 20. II. nadstropje in da bo začasno brez telefona. Drevi, 24. maja, ob 20.30 bo za počastitev praznika sv. Marije pomočnice somaševanje petih tržaških duhovnikov v salezijanski -cerkvi, Ul. dell’1-stria 53. Med mate bodo poleg ljudskih pesmi igrani odlomki Bacha, Bos-sija in Viema. ŠD Sokol in SPD I. Gruden — Na brežina organizirata 11. in 12. junija društveni praznik na odbojkarskem i-grišču. Na sporedu bo tudi športni turnir in plesna zabava. Igral bo ansambel Iga Radoviča. Včeraj-danes DANES, TOREK, 24. maja CVETKA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39. — Dolžina dneva 15.14. — 'Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 1.00. Jutri, SREDA, 25. maja NASKO SMUČARSKI KLUB - DEVIN priredi v Mavhinjah ŠPORTNO ZABAVNO VESELICO 27 maja pokušnja vin in tekmov* nje v briškoli 28. maja tek z jajcem in tek®0' vanje v valčku 29. maja ex tempore. ocenjev*^ pohod, ski-rolke in hodulje- Kino La Cappella Underground «1789». Ariane Mimouchkine. film. o Movte Club 77. (V Domu Stude«* 16.00 in 20.30 «11 lungo addio* ta Altmana. Elliot Gould, Nin* Pallandt. Ob 18.00 «11 grande Howarda Hawksa. Humphrey I-auren Bacall, Martha Vickers Ariston 16.30 »Un cuore sedi® Joe Dallesandro, Alida Valit .jj Mignon 16.00 «Balordi & Co.» Gould, James Caan. Barvni Nazionale 16.00 »Futur World ^ anni nel futuro*. Peter Fonda." Danner. Barvni film. ^ Grattacielo 16.30 «Storia drimor* dehtto*. Bibi Andersson, Rod Prepovedan mladini pod 18- , Barvni film. _ ajj Fenice 16.00 «Disposta a tutto*- ® r Fehmiu, Eleonora Giorgi. P1**/ dan mladini pod 18. letom- Excelsior 16.00 «La legge del Eden 17.00 «£ nata una stella*' bra Streisand. Barvni fi*01',. ***** Ritz 16.30 »Batte il tamburo mente*. Robert De Niro. Aurora 16,30 «11 sigtjor Paolo Villaggio. Barvni fh«1' p Capitol 16.30 «Kakkien truppe0*-in Gian. Barvni film. at Crlstallo 17.00 «Ben Hur*. Charlto" ston. Barvni film. pjtte tj Moderno 15.00 Walt Disneyev H chio*. Barvni film. Mandin*7 I- ilodrammatico 15.15 «ivia"“-' Prepovedan mladini pod 18, le Barvni film. ,uje- Ideale 16.00 «11 re della mato»-ry Silva, Patrizia Gori, Fleischliann. Prepovedan mlad*'1 14. letom. jjr Impcro 16.30 «La presidentessa*- a to ;lato in Johnn.v ™ v riangela Melato Barvni film. pt Radio 16.00 «11 messia selvaggi0*' Russel. Barvni film Vittorio Veneto Zaprto. fon! Abkazia 16.00 «11 caso Pisciotta*- j > s !*i Musante, S. Urzi, C. Grav*% Rondone. Barvni film. PreP°v mladini pod 14. letom. Astra Zaprto. Volta (Milje) Zaprto. Razstave «u V umetnostni galeriji ... , p. chio* v Miljah Korzo Puccini ^ stavlja svoja^dela, ki se nana^ifft nogomet slikar MARIO MAR* Razstava bo odprta do 3. junu*’^ V umetnostni galeriji «Torb*n ^ razstavlja do 8. junija tržaški Giodano Sedmak. ^ V umetnostni galeriji «Tribbi°* ^ stavlja do 3. junija tržaški slik** melo Vranich. ^ V domu »Jakoba Ukmarja* nju je razstava ročnih del in s*j-0>i<* čega ljudskega umetnika Eerd vsak riji Bajca. Razstava bo odprta vsak Ul dan od 15.30 do 19. ure do s 28. t.m. f V Giaofranco Forzato razstavlj* p! linski Torkli do 29. maja !* stava je odprta ob delavnikih ,0 ',i do 20. ure, ob nedeljah od 1®-in od 15. do 17. ure. Prispevki Namesto cvetja pokojne*1® (f dreju Pertotu darujeta Mil* nio 5.000 Ur za PD Ivan Danila in Peter Vidau d8' f 5.000 lir za novo kotalkah5 Polet. V spomin na teto Lidij0 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 15,8 stopinje, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1017,1 mb narašča, vlaga 55-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, veter severovzhodnik 33 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. in 23. maja 1977 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 84-letna Maria Dalmin, 62-letna Nerina Deponte, 78-letna Nico-letta Fleuri vd. Renna, 81-letna Arina Neglia vd. Ursich, 46-letna Enrichetta Raubar por. Torcello, 86-letni Antonio Kozina, 68-letna Maria Vadnal por. Brandolin, 68-letni Eugenio Dusini, 73-letni Giordano Maffioli,, 67-letna Josipa šik por. Smotlak, 64-letni Giuseppe Ciacchi, 69-letni Fides Fran-sil, 80-letna Maria Mersech vd. Molinari, 69-letni Ruggero Savi, 74-letni Alberto Milli, 76-letna Anselma Secco va. delPAgnolo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. .Feliuga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pietro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pietro 2. „ LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114: Božje polje ■ Zgonik: tel. 225396: Nabrežine: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124, darujeta Marija in Sergi° a 25.000 lir za Skupnost Dru^ V spomin na Lidijo ‘ svak Valentin Žerjal z dr°"“ (T tisoč lir za Skupnost Druž' čine. $ V spomin na sestro kovič daruje Ivan Milkovič ^ za šolo «K. D. Kajuh* in 50®° časopis «Delo». v*« Namesto cvetja na gr0//,rjd<’ Grgiča daruje družina Ris1188 Padrič 5000 lir za ŠZ Gaja- Pogreb Josipe Smotlak roj n? bo danes, 24. t.m., ob uh mrtvašnice glavne bolnišnic« kolje. DRUŽIŠ Mačkolje, 24. maja 1977 zahvala Ob tolikih izrazih sočutja- ^ ga bili deležni ob izgubi naše*8 očeta in tasta •!, Stanija Bisiacciof se iz srca zahvaljujemo s°rv\,^/ znancem, prijateljem, ^^ili ^ cvetja in tistim, ki so ga spre zadnji poti. Družine Blsia* N i\ § & IN K. S? Ci 5 st to '7 «Vc S i k •k y n! c V S SOBOTNEGA OBČNEGA ZBORA V REPNU Finansiranje kraške mlekarne Oiorda pred dokončno rešitvijo ^•telna uprava izdala novi dekret, v tem trenutku je treba premostiti vsako malodušje ,JW>oto. 21. maja. je bil v pro-o|*. repenske občinske kopalnice Hj zbor članov Zadružne kraške ^Ji|jJ.arne- Še pred začetkom smo F000-' P'krih pripomb na ra-Hjlfait aezek,eKa odbomištva za kme-maloštevilno udeleženec na ^ (a m°rilo malodušje. Ob pričetku H#' u0vJe, bilo že kar lepo število ,čla-žade Ce pom'siimo, da se vleče vsa la Ia z mlekarno že celih sedem fit * Vedki ®S *ven' l V zaključku pa [gl. A n^serimk izrazil željo, da bi o ^ iide/ prišlo do uresničenja po- Poročilu o upravnih stroških, im. j j® .ie prebral Glauko Petaros, en»’ H e razvila razprava. Predstavil Hm;fajinskega nadzorništva za fltotiz ( istvo Taglidferro je svetoval i *6jo vztrajnost zadružnikov, r (Ji! njihova 'zamisel pravilna, J kilnsko nadzorništvo jo poripi-^ važno gospodarsko pobudo. D, leW j ntabrski župan Pavel Colja je tl ||ju* odločnejši proti malodušju, La*-*tol.'ahko upravičeno zajelo za-lil”'®®. Deželni računski dvor je laditti* [ /“1 dekret, s katerim bi dež.el-)Pava nakazala finančna ;;red-^a*' 20 odst. predujma za Oj,mlekarne. Telefonsko je , v; ,’zvedel, da je dežela izdala gi°»’" if iTkret, ki ga bo v tednu pod tj direktor deželnega knjigovod-J L® ga bo poslal računskemu ta,, fl | ' 'upan se je obvezal, da bo "l °Val za rešitev problema v t, ®nega meseca. Nepojmljivo ut da ni bilo o vsem tem ob V® vodstvo zadruge. «Sedaj je L •halodušje premostiti, saj bi L Pfotnem primeru zadostili že-i.Dstih, ki so sedem let zavla-.r^šitev,* .je zaključil Colja. Gomirato je govoril o •ktivah za gradnjo, spomnil pa je, da so se strošk; precej dvignili. Po volitvah, kjer ni prišlo dn bi stvenih sprememb to želji predsednika Guština, da bi ga kdo nadomestil bo razpravljal upravni svet), se je razprava nadaljevala. Najbolj oster je bil predsednik pokrajinskega združenja rejcev Miro Križmančič. Slovenci smo drugorazredni državljan1, oblasti to dokazujejo z nedopustnim zavlačevanjem. Kraševec ne prosi miloščine, zahteva uresničitev svojih pravic, ki so možne le, če bo kmečko gospodarstvo zdravo. Tudi do zadružnih hlevov imajo oblasti enak odnos kot do mlekarne, ti dve enoti pa sta nerazdružljivi. »Kras mora živeti, do sedaj pa je bilo premalo politične volje, da bi se pomagalo Slovencem,* je zaključil svoj poseg Miro Križmančič Pred stavoik ERSA Monton je skušal opravičevati delovanje te ustanove, a je še bolj dokazal, da je naša pokrajina «pepelka» v kmetijskem načrtovanju, «morda ker smo Slovenci*. je nekdo pikro pripomnil. Zadnji je spregovoril tajnik Kmečke zveze 'Bukovec, ki je prisotne bodril, naj ne nehajo. V tem trenutku je treba vztrajati, saj smo pted ciljem. llllMIIIIIIIIHIIItllllllllllllllllllllllllltIMIIIIIirilllllllltlllllllltllllliiiilliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii V SOBOTO V TRBOVLJAH USPESNA IZVEDBA REVIJE «PESEM NE POZNA MEJA* «Namen revije 'Pesem ne pozna meja’ je povezati kulturno dejavnost iz zamejstva in matične do movine in tako ustvariti enoten kulturni prostor ne glede na državne meje, ki ločijo Slovence.* S temi besedami je predsednik trboveljskega DPD Svoboda II Stane Šušta1' otvoril drugo revijo »Pesem ne pozna meja*, ki je tako organizacijsko kot kvalitetno res dobro uspela. Prireditev se je začela z veličastnim nastopom združenih pevskih zbbrov, ki so pod vodstvom dirigenta Staneta Ponikvarja'zapeli Internacionalo, nato pa je goste pozdravila predstavnica Skupščine občine Trbovlje, ki je poudarila velik pomen tovrstih manifestacij, ki spadajo v širšo solidarnostno ak cijo med matično republiko Slov? nijo in zamejstvom. Pevske zbore je pozdravil tudi predstavnik ZKPO občine Trbovlje in pa Društva kulturnikov amaterjev. Prvi je na odru nastopil moški pevski zbor «Franc Zgonik* iz Branika, ki ga vodi Gvido Filipčič ki je ubrano zapel Arničevo Kurirček in na Rusko narodno; mo ški zbor Jezero iz Doberdoba pa je nato pod taktirko Silvana Križ mančiča dobro zapel VrabčeVo Udar na udar in pa Adamičevo Završki fantje. Dekliški pevski zbor Vesna, ki ga vodi Pi.ia Cah - Širca, se je občinstvu predstavil z Matičevo Smr: v Brdih in pa s Pir nikovo • Vstani Mladina, 'mešani pevski zbor Svoboda iz Pridvora inij®' iški ^ bbi«’ Bikar i» * ,JI «1**2 ti •Sk? kih 1 10. pri Kopru pod vodstvom Verjanka Babiča pa je zapel narodno Pozdravljen;; domovina in pa Mate-čičevo Kraška jesen. Prvi del sporeda je zaključil odlični Trboveljski oktet, ki je v spremstvu harmonike zapel Mihelčičevo Parti zansko pomlad in pa partizansko Zastava partije. Drugi del programa je začel mo ški pevski zbor Vesna iz Križa, ki je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel Rusko narodno in pa borčevsko Naglo puške smo zgrabili, mešani pevski zbor Primorec pa se je predstavil z Gobčevo Koroško in pa z Medvedovo Nazaj v pla ninskj raj; zbor vodi Cezar Možina. Kot zadnji je med posameznimi zbori nastopil domači mešani zbor DPD Svoboda II. ki ie pod vodstvom Staneta Ponikvarja zapel Tomčevo Svitanico in pa Kuharjevo in Gobčevo Jutri gremo v napad. Pester spored pa so zaključili ponovno združeni pevski zbori, ki so pod vodstvom Staneta Ponikvarja zelo dobro zapeli Zdravico in pa partizansko Vstajenje Primorske, ki sta pri občinstvu doživeli pravi uspeh. Pred koncem te zelo uspele pevske revije pa se je predsednik prireditvenega odbora Stane Šuštar iskreno zahvalil vsem nastopajočim in izrekel nasvidenje v Doberdobu, kjer bo prihodnja revija «Pe=em ne pozna meja*. Pevski zbor iz Pliberka na Koroškem se zaradi nepredvidenih težav ni udeležil prireditve. Nato je bila'"v veliki dvorani delavskega doma Svoboda II. večerja. ki so jo priredili organizatorji revije v čast, gostom; prosta zabava ob zvokih ansambla «Veseli rudarji* pa ie zaključila nepozabno tovariško srečanje med Slovenci iz zamejstva in matične domovine. Pred večerjo so se sestali predsedniki sodelujočih, društev, ki so razpravljali o nekaterih organiza cijskih problemih revije in o prihodnji prireditvi, katere organizator bo doberdobsko PD Jezero Pred tem pa so se v, prostorih DPD Svoboda II sestali predstavniki občinske konference ZSMS iz Trbovelj in pa predstavnika kriške mladine, ki so se domenili za nekatere skupne pobude na področju mladinske problematike in oa o možnostih stalnega sodelovanja na tem področju. SANDOR TKNCE '"""iiihhhihhhmhihihihihihhii iihhiihmhihmiiimim i m i m m m i m mi m mn n iiMinitii ■■ minil mini m mn drisko gostinsko podjetje »GORICA* Nova Gorica p. o. P. E. HOTEL PARK Nova Gorica prireja 17. in 18. 6. 1977 ob 20, uri tekmovanje mladih popevkarjev »PRVI GLAS GORIŠKE* Njcija bo 9. 6. 1977 ob 16. uri v prostorih Hotela Park v Novi , °rici. Na sodelovanje vabimo popevkarje iz Slovenije, Julijske b®fae in Koroške. Interesenti naj se pismeno javijo na naslov: F1*3 »GORICA*, HOTEL PARK, NOVA GOBICA, 65.000, pod ^hako »PRVI GLAS GORIŠKE*. i; Prijave do 4. 6. 1977 — Vse informacije dobite po tele-6u 065/21442. '""iiiniiimini /is" NEKAJ SE VENDARLE PREMIKA ■ffP V h. Vi111 $»4 lj3' teniska RD napoveduje drugačen odnos narodnih zahtev beneških Slovencev Beneški duhovnik prof. Marino Oualizza očital Krščanski demokraciji, da v teoriji govori eno, v praksi pa ravna drugače Ajatolo pokrajinskega tajni- ci L11 . o S? nikrščanske demokraci-■AjZ1 Turella, je bilo v torek, N Sf v hotelu »Belvedere* v tijj T^cnov srečanje, na kate-k. 1 preučili probleme slo- U ilN* Mil, /IN j^dnostne skupnosti v vi-■ ^ J t^rajini. Sestanka so „se uti, Jtgfhka furlanske krščanske udeležili tudi deželni Wti , Romano Speccogna, po-jj.Ve^°valec Giuseppe Chia-Wnj,'*P^n iz Barda Sin lečo, , medobčinskega odbora t! dem°kraci.je za Nadiške ™ '■ jJJUo Bevilacqua. oivši A^bonescu in bivši r.red V* Šal 'Ške B°rske skupnosti J' i} iVagno ter osem duhov- jj* “^nečije in iz Kanalske i ^u^edo je imel odvetnik • K> < 'e poudaril, kako nje- tja> y |-ig.j ka končno čuti dolžnost, ašež9 ,v vii'r°hleme slovenske manj ski pokrajini. Previd-ki ga je krščanska __l»| p (jVai, V Preteklosti imela do CCIW j (L Brititu-i®, .ie bi*0 sad zt J !!ka- Po ratifikaciii o- A ^ htitm11-'8’ Je bilo sad zuna ?a ‘®ka- P" [J®1 ^ka demokracija, je na- sorodV kNaSC><>raailrr.a se je položaj dar° ItNti sPremenil in ni treba re/ lii!^an„,nekotovih državnih me- isiacd*1 t ■ UCHltmi avija, ,|e lin K Por.,VeLnik Turelto, je bila t>(l0bi:>lk pluralizma, ki do-'toi ha; •' vs:'ke etnične skupi-i^ ®ki . 'e tudi, da so beneško -'kil nlvilvi''ki skpzi desetlet ^ fašizmom edini bra- nili vrednote slovenske manjšine. Obenem se krščanska demokracija obvezuje, da bo zaščitila etnični in ekonomski položaj Slovencev v videmski pokrajini. Obvezuje se tudi. da bo v sodelovanju s prisotnimi duhovniki v najkrajšem času izoblikovala dokument, ki naj strogo spoštuje probleme, težnje in pričakovanja zainteresiranega prebival stva. Oglasil se je nato pokrajinski svetovalec Chiabudini, ki ie izjavil, da ni prišlo do sestanka zaradi neke zunanje stvarnosti, temveč zaradi neke notranje dozorelosti njegove stranke, ki se je končno zavedala važnosti obširne proble matike slovenske manjšine. Dežel ni svetovalec Speccogna pa je pod črtal, da je tudi v preteklosti prišlo do podobnih sestankov, ki so se pa žal vedno zaključili z neuspehom. Sledile so izjave in predlogi prisotnih duhovnikov. Duhovnik prof. Marino Qualizza je najprej orisal zgodovinski položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini brez ka terega sploh ni mogoče razumeli, še manj pa reševati njenih proble mov. Dejal je: »Obračamo se na krščansko demokracijo, ker smo pre pričani, da bomo tudi v njej našli oporo za rešitev naših problemov. Če se v preteklosti večkrat' nismo strinjali “k krščansko demokracijo, se to ni dogajalo zaradi nezaupanja v njena načela, ampak zaradi ne- izvajanja ie-teh. Ne podcenjujemo te. ga, kar je stranka pozitivnega napravila v Benečiji in Kanalski dolini na ekonomskem področju, podčrtati pa moramo njeno brezbrižnost do kulturnih in jezikovnih problemov. Krščanska demokracija je vedno u-porabljala dvojno politiko: uradno, ki sloni na teoretičnih izjavah o pravicah manjšine, ter praktično, ki pomeni neizvajanje teh načel. Krščanska demokracija je bila vedno brezbrižna do slovenske kulture in jezika. Nekateri krajevni predstavniki stranke so bili in so še vedno pobudniki ustrahovalne propagande proti kulturnim pobudam v naših krajih.* Nato je prof. Qualizza zaključil: «Zato vabim predstavnike krščanske demokracije, naj bodo pogumni pri praktičnem uresničevanju vrednot in idealov, na katere se sklicujejo.* Mislimo, da je to vabilo k doslednosti krščanske demokracije s strani slovenskih duhovnikov več kot u-pravičeno, predvsem če pomislimo, da je nadškof msgr. Alfredo Battisti pogumno dokazal, kako morajo obljubam slediti dejanja. Oglasili so se tudi drugi duhovniki, ki so se pritoževali, da člani krajevnih sekcij krščanske demokracije pomanjkljivo poznajo to problema tiko. Obsodili so tudi razdiralno in skrajno neodgovorno početje nekaterih članov ter popolno brezbrižnost do slovenskih etničnih problemov in pomanjkanje iniciativ s strani kr-šč'a riške demokracije v Kanalski dolini. V PRIČAKOVANJU SPOPADA OKOLI PRORAČUNA Z navadno večino odobren proračun pokrajinskega prevoznega podjetja Socialisti in komunisti so se pri glasovanju vzdržali Z vzdržanimi glasovi pokrajinskih svetovalcev KPI in PSI so sinoči, po dolgi in poglobljen: razpravi, -o-dobrili proračun pokrajinskega preč voznega podjetja (APT) za leto 1977. Podjetje izkazuje 1.1 milijarde lir prometa. 450 milijonov bodo nre-jeli od vozovnic, 140 pa od prevo ženega blaga. Za osebje bodo potrošili 800 milijonov lir. Sodijo, da bodo prevozili 2.2 milijona kil metrov na linijskih progah ter 300 tisoč kilometrov za turizem. Podjetje razpolaga sedaj s 43 avtobusi, ki so po večini izrabljeni. Devetindvajset vozil je starih nad 14 let. eno pa' celo 25. V izredne proračune je predvideno posojilo v znesku 400 milijonov lir, ki naj gi ba prispevaj goriški fond, in 360 milijonov lir, ki naj bi jih deželo prispevala zo izplačilp odpravnin nekdanjim uslužbencem RIBI. Prenos podjetja RIBI na pokrajinsko prevozno podjetje je vprašanje zase in so ga svetovalci o-bravnaval, po razpravi o proračunu, ko ie šel naš list že v tisk. Zaradi nepravilnosti, ki naj bi se pojavile pri tem prenosu je levica bojevito razpoložena proti pokrajinskemu odboru ter bo razprava o tem vprašanju vplivala tudi na njeno zadržanje do pokrajinskega proračuna o katerem morajo sklepati najkasneje do 24. maja. Kakor smo zapisali, so se levičar »ki svetovalci vzdržali pri glasovanju. Socialist Štefan Bukovec je svoje zadržanje utemeljil predvsem s pripombami na račun izrednega dela proračuna, v katerem sta kar dve postavki, na katere upravi ' svet ne more z gotovostjo računat'. Goriški fond prispeva namreč sredstva samo za infrastrukture, ne pa za nakup novih avtobusov, deželna sredstva za izplačilo odpravnin pa so prav tako vprašljiva. Svetovalec Bukovec je zavrnil stališče upravnega sveta, ki ga je nu sestanku zagovarjal predsednik inž. Giovanni Fe drigo, ter predlagal naj upravni svet poleg proračunski.! postavk nakaže tudi rešitve, kje črnati sredstva. Svetovalec je še poudaril, da se pokrajinska uprava z vključevanjem v razglabljanje o prometni problematiki lahko postavi kot dejavnik in se s tem primerno ovrednotiti. Demokristjan Reverd to se je vpra šal, če bo dežela izplačala sredstva za odpravnine, medtem ko je komu nist Poletto izrekel kritične pripom be na račun iztrošenega voznega parka in cene, ki jo je pokrajina plačala Ribiju za njegov odkup. Tudi Rizzi (KPI, je bil trd s pokrajino zaradi stanja z voznim pa "kom ter je predlagal krepkejši poseg prevoznega1 podjetja ža bo^ečanje javnega prevoza, ker se sklada s prizadevanji za omiljenj- gospodarske krize, za varčevanje z nafto ter za izbiro drugačnega modela razvoja družbe. Razgovor delegacije SSk z odbornikom Rianchinijem V preteklih dneh se je zastopstvo Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice (Štoka - Bratuž - Terpin) srečalo v Vidmu z odbornikom za krajevne ustanove Bianchinijem za izmenjavo pogledov v zvezj s statuti tistih gorskih skupnosti, v katerih živijo Slovenci. Deželni odbornik Bianchini je uvodoma poudaril upravičenost manjšinske zaščite, za katero pa je po mnenju deželnega odbora prvenstveno poklicana država oziroma vlada im parlament. Vendar je kljub temu izrazil pripravljenost da z največjo možno odprtostjo pre uči določila statutov gorskih skup nosti, ki zadevajo pravice pripadni kov slovenske manjšine in drugih Predstavniki Slovenske skupnosti so ponovno potrdili stališče da morajo statuti gorskih skupnosti, v katerih živijo Slovenci, vsebovati tudi določila v zaščito njihovih pravic, posebno še uporabe in poznanja slovenskega jezika s strani uradnikov in funkcionarjev gorskih skupnosti. Ob zaključku je bila z obeh strani izrežena volja, da se vprašanje globalno prouči in tako pride do pozitivne rešitve v soglasju z vsemi dejavniki slovenske manjšine. Danes sindikalni shod na Travniku Danes popoldne bo v Gorici sin dikalna manifestacija delavcev zaposlenih v prehrambni industriji. Danes se namreč vrši v vsej državi stavka teh delavcev, ki si prizadevajo dobiti novo delovno pogodbo. Današnja stavka v Gorici se bo pričela ob 8. uri, ob 9.15 se bodo delavke in delavci zbrali pred spominskim parkom, sledil bo sprevod po glavnih ulicah do Travnika, kjer bo ob 10.15 shod. Drevi v Števerjanu predavanje za vinogradnike Konzorcija za zaščito tipičnih vin Collio in Isonzo bosta v skladu z ustaljeno navado priredila v teh dneh tečaj za vinogradnike. S pomočjo strokovnjakov jih bosta seznanila z najnovejšimi skušnjami, ki so jih odkritja prinesla na področju boja proti zajcdalcem. Prvo predavanje bo drevi ob 19.30 v župnijski dvorani v Števerjanu. Agronom Pier Luigi Carniel bo briškim vinogradnikom govoril o posebnih in postran skih učinkih gnojenja ter odstranjevanje trave v vinogradništvu. O istem vprašanju bo v četrtek, 26. maja ob 19.30 v župnijski dvo rani v Foglianu predaval agronom Claudio Fabbro Posočju. za vinogradnike Vpisovanje v občinske otroške vrtce Občinska uprava v Gorici obvešča zainteresirane družine, da bo od 1. junija dalje vpisovanje v o-troške vrtce. Zaključilo se bo 10. junija ali še prej če bodo vsa razpoložljiva mesta zasedena. Za no-vovpisane otroke sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. Prednost pri vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1972, poleg njih pa tisti, ki obiskujejo vrtce v šolskem letu 1976-77. šolsko leto v občinskih otroških vrtcih se bo pričelo 1. septembra. Poletni urnik jeslvinarjev Zveza gorniških trgovcev javlja, da velja od danes poletni urnik trgovcev z jestvinami (jestvine, sadje in zelenjava, supermarketi, itd). Zjutraj bodo trgovine odprte od 8.20 do 13. ure, popoldne pa od 16.30 do 19.30. V SOBOTO IN NEDELJO NA PILOŠČU VELIKO LJUDI JE BILO NA PRAZNIKU V ŠTANDREŽU V nedeljo 2večer so se izkazali mladi kotal. karji . Okusno pripravljen prireditveni prostor Zelo živahno je bilo v štandrežu v soboto in v nedeljo zvečer, ko so agilni domači prosvetni delavci, člani društva »Oton Župančič*, priredili tradicionalni Pomladanski praznik. Pilošče, stari vaški trg, je kar pripraven, najbolj pripraven za take prireditve in njegova lega in ureditev neprisiljeno vplivata na dober uspeh ljudske veselice. Plesišče je bilo urejeno kar sred, trga, tu so se v soboto zvečer najprej izkazali folkloristi iz Ločnika, zatem pa so se v sredino trga pognali' navdušenj mladi in stari plesalci, ki so sledili glasbi ansambla »Mejaši*. Enako je bilo v nedeljo zvečer, potem ko se je na kotalkališču v Domu »Andrej Budal* zaključila kotalkarska prireditev. Mladi iiMiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinimuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiniiiiMiuitiittiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinHiiiiimiiiii OBISK V AJDOVSKI TOVARNI Tretjino sadnih sokov v Jugoslavij proizvajajo v znani tovarni ^Fructal Proizvodi daleč nad poprečjem ■ Na tekmovanjih doslej nad tisoč priznanj • Priprave za združitev v širše podjetje Frukta 1 Kjerkoli smo v Jugoslaviji, vidimo v izložbah prehrambenih trgovin nam Primorcem znane etikete sadnih sokov »Fructal* iz Ajdovščine. Isto se nam velikokrat zgodi, ko v kakšni gostilni ali restavraciji vprašamo natakarja po sadnem soku: spet je na vrsti steklenica z imenom tovarne, ki se nahaja v naši neposredni bližini. Nič čudnega, saj presega proizvodnja tovarne v Ajdovščini tretjino celotne jugoslovanske proizvodnje sadnih sokov. To nam je povedal glavni direktor podjetja Fructal - Alko Rudi šimac v pogovoru, ki smo ga imeli z njim pred dnevi. Že iz naslova tovarne je razvidno, da gre za dve podjetji, ki sta se pred nekaj leti združili. Ajdovskemu Fructalu se je pridružilo še ljubljansko podjetje Alko. V obeh podjetjih so proizvajali tudi nekatere podobne proizvode, čeprav je vedno bilo močnejše podjetje v Ajdovščini. Sedaj težijo po upravičeni določeni specializaciji. Medtem ko proizvajajo v Ajdovščini v glavnem sadne sokove, se v ljubljanski tovarni ukvarjajo v glavnem s proizvajanjem alkoholnih pijač; in delpma tudi gasiranih osvežilnih pijač. Zanimivo je vedeti, da se v Ijub-ljanskj tpvarni ubadajo tudi s polnjenjem priznanih alkoholnih pijač, ki se proizvajajo v znanem samostanu Pleterje. Menihi proizvajajo odlič no slivovko, ki velja med najboljši mi, brinjevec, hruškovo žganje in sadjevec. Te izdelke polnijo v originalne steklenice v ljubljanski tovarni Fructal - Alko, ki skrbi tudi za razpečavanje. Samostan kartuzijancev v Pleterjah je znan, ker je med narodnoosvobodilno vojno sodeloval s partizanskim gibanjem. Seveda se dobro plasirajo na ju goslovanskem tržišču tudi druge na ravne žgane pijače, ki jih izdelujejo v tovarnah tega kombinata. Naj večjo pozornost pa posvečajo že dol go vrsto let 'sadnim sokovom. Kot smo že omenili, dobesedno preplavijo jugoslovanski trg s svojimi proizvodi. Fruktalovi sadni sokovi so morda včasih dražji od ostalih, so pa zelo dobri in naravni. V tovarni sami pravijo, da je njihova značilnost dražja smer proizvodnje, ki pa temelji na čimbolj naravnem proizvodu. Ubadajo se s sadnimi sokovi, z mešanicami sadja in povrtnin na osnovi pasterizacije, brez barvil in konzervantov, kar je značilno za marsikatero drugo tovarno. Dovolj je, da se pri tem spomnimo na polemiko v italijanskem tisku, ker je vlada prepovedala uporabo barvil za proizvodnjo nekaterih prehrambenih izdelkov, tovarne pa se temu protivijo. S tem v zvezi lahko z naše strani povemo, da pijemo v Italiji tako lepo obarvane gasirane oranžade samo zato, ker je v njih barvilo, ki so ga sedaj prepovedali in kj je že dolgo vrsto let prepovedano v vseh drugih državah. Pokal, ki so Ka letos dobili za svoje proizvode na sejmu SAL1MA na češkoslovaškem iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiliiiiitttiatiiamiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA LIBERALEC FORNASIR POGREVA POLEMIKO 0 NOVEM JEZU ČEZ SOČO PLI ne odobrava mešanih strokovnih komisij med Gorico in Novo Gorico - Odobren pravilnik za uporabo novih plavalnih bazenov Številni ljudje na obeh straneh državne meje pijejo raje gasirane pijače kot sadni sok. Gasirana pijača je cenejša, vendarle moramo vedeti, da gre v glavnem za navadno vodo, ki ji dodajo le nekaj konzervantov, sadnega soka ali kofeina. Sadni sok pa ne le odžeja, marveč je tudi hranilni proizvod. Prav zaradi tega je dražji od umetnih brezalkoholnih pijač. Kar 90 odstotkov proizvodnje Fructal - Alko je sadnih sokov. Da bi si zagotovili potrebne surovine so zgrabili veliko hladilnico v Čeliku v T3osni. Tu dela 70 ljudi, sadje pa kupujejo od bosanskih kmetov. Nameravajo zgraditi moderno in večjo hladilnico tudi v Ajdovščini. Sadje, ki ga uporabljajo, je največ domače, uvažajo pa ga tudi iz Romunije, Bolgarije in Madžarske, limone in pomaranče pa uvažajo iz Brazilije, Grčije, Paname in Portugalske. V zadnjem času so v tovarni obnovili polnilnico in jo docela avtomatizirali. V načrtu imajo tudi obnovitev marmeladnega oddelka. Zgradili bodo kuhinjo za prekuhavanje sadja na novih osnovah. Tovarna Fructal je v Ajdovščini pričela delovati takoj po osvoboditvi. Pobudo zanjo so dali nekateri bivši borci, danes je to ena največjih tovarn za izdelavo sadnih sokov v Evropi. Svoje sokove ne prodajajo le na domačem tržišču, pričeli so jih tudi izvažati in prve uspehe so že imeli v ZDA, v Sovjetski zvezi, na Češkem, v Nemčiji, v zadnjem času pa so pričeli izvažati sokove tudi v arabske dežele. Na raznih razstavah so dobili nad 1.000 kolajn in še več diplom. Zelo velik uspeh so dosegli na letošnjem češkoslovaškem sejmu SALIMA, kjer so pobrali vseh šest razpoložljivih zlatih kolajn. Razstavljali so sadne sokove hrušk, breskev, marelični cocktail, jagodni cocktail, ribezov cocktail in jabolčni cocktail. Lani so dobili kar 35 nagrad na sejmu v Novem Sadu. Niso nameravali tekmovati, šofer tovornjaka pa je napačno izročil v pisarni žirije dva paketa Sokov, ki so bili drugam namenjeni. Dobili pa so kup nagrad. V podjetju Fructal - Alko je danes zaposlenih okrog 1.300 ljudi, od teh 800 v Ajdovščini. V zadnjem času se, v okviru splošne reorganizacije jugoslovanskega gospodarstva, snuje, nova velika delovna organizacija, ki so ji dali ime Frukta. V tej organizaciji bodo združena v glavnem prehrambena podjetja, kot so Fructal - Alko, kmetijska zadruga Vipava, trgovsko podjetje Primorje, itd. Ko bo združitev izvedena, bo v tem podjetju zaposleno nad 5.000 uslužbenih ljudi. Podlaga za združitev je, sedaj pa se ukvarjajo s pripravami za dejansko združitev. Kot je bilo pričakovati, je na sinočnji seji goriškega občinskega sveta liberalni svetovalec inženir Sergio Fornasir sprožil polemiko o nameravani gradnji jezu čez Sočo severno od pevmskega mosta in s tem v zvezi je bil tudi zelo polemičen do obstoja in delovanja štirih strokovnih komisij, ki se pogajajo s strokovnjaki Nove Gorice, da bi bila rešena številna odprta vprašanja, ki obstajajo še vedno med mestoma. Župan mu je večkrat vpadel v besedo in med njima je prišlo do ' stre polemike. Liberalec je zatem predstavil osnutek resolucije, o kateri bo govor na prihod nji seji občinskega sveta. Takrat se bodo razne stranke lahko 'izjasnile o tem vprašanju in že sedaj lahko predvidevamo, da bo Liberalec ostal osamljen. V nadaljevanju seje so svetovalci postavljali razna vprašanja. Na prošnjo svetovalca Paulina, da bi namestili telefon v štandreškem o-troškerr. vrtcu, je župan dejal, da bodo to tudi napravili. Svetovalec Waltritsch je hotel vedeti kako je z nameravano gradnjo novega mostu 9. avgusta. Župap rpu je odgovoril, da je podjetje ANAS že oddalo dela na dražbi in da bodo z deli pričeli v kratkem. Zatem so svetovalci odobrili pravilnik za uporabo plavalnih bazenov, ki so jih zgradili na Rojcah. Predloženemu osnutku so svetovalci predlagali nekatere popravke, ki so bili tudi sprejeti. V kopališča bodo lah ko šli otroci od desetega leta dalje, popoldne bo na razpolago vsem šolam, čeprav bodo prednost imele osnovne in nižje srednje šole. Večina svetovalcev je tudi zavrnila predlagane omejitve tako imenovanega .»moralnega značaja*, za katere so se zavzemali nekateri svetovalci krščanske demokracije. Po tem pa je zelo polemično vstopil v debato svetovalec dr. Vladimir Nanut, ki je kritiziral način kako je prišlo do ustanavljanja športnega združenja »Go-rizia nuoto*, ki bo upravljalo pla valne bazene. Nad 300 psov na razstavi Na razstavišču Espomego v Gorici je bilo v nedeljo ves dan zelo živahno. Na sporedu na razstaviščnem prostoru je bila namreč vsedržavna ocenjevalna razstava psov, h kateri so lastniki prijavili okrog 300 psov iz raznih krajev države. Tako manifestacijo so priredili v Gorici po osmih letih. Izven konkurence so na manifestacijo prišli tudi s svojimi psi številni ljudje iz Jugoslavije in Avstije in prav zaradi te prisotnosti, smo med nekaterimi prireditelji v nedeljo čuli potrebo po priredbi mednarodnih prireditev tudi na tem področju. V dopoldanskih urah so sodniki ocenjevali pse, seveda vsak v svoji' kategoriji. Popoldne pa so bile na vrsti rekreacijske prireditve. .Poleg nastopa otroške folklorne skupine iz Podturna je bilo na vrstj nagrajevanje najboljših psov. Sledile so seveda tudi razne tekme, na katerih so psi pokazali svoje veščine. Danes zapade rok za priziv proti oprostitvi (iodeasove Danes zapade rok za vloži„ev priziva na kasacijsko sodišče proti razsodbi, s katero jt tržaško prizivno porotno sodišče v soboto zvečer o-prostiio 27-letno učiteljico iz Medeje Roberto Godeas zaradi pomanjka n ja dokazov. Državni* tožilec dr. Franzot si je namreč v soboto pridržal pravico, da vloži priziv, a tega včeraj ni naredil. štandreški kotalkarji in kotalkarice, ki so pred domačo publiko že nastopili lani jeseni, so v nedeljo zvečer pokazali, kaj so se v letu dni, odkar vadijo, naučili. Veliko, če pomislimo, da sta se članici te mlade kotalkarske skupine na letošnjih mladinskih igrah zmagali ne le v občinskem, marveč tudi v pokrajinskem merilu. In veščino vseh mladih kotalkarjev so v nedeljo zvečer s ploskanjem bogato nagradili številni gledalci. % Seveda ni manjkalo niti drugih oblik rekreacijske zabave. V domski dvorani je bilo v soboto zvečer tekmovanje v briškoli. na katerem je sodelovalo 64 parov. Prvi dve nagradi sta ostali kar v štandrežu. Prvo mesto sta zasedla Rudi Cantel-li in Ivan Zavadlav, drugo pa Darko Brajnik in Klavdij Prinčič. Na tretje mesto sta se uvrstila zakonca Gallizzo iz Gorice, na četrto pa sovodenjska dvojica Janko Cotič -Jožef Petejan. Vse štiri zmagovalne dvojice so domov odnesle gumijaste čolne, ki jim bodo še prav prišli v času, ko se pričenja poletna počitniška sezona. Na prazniku pa je bilo kot še nikoli prej poskrbljeno za sladokusce. Na trgu, kjer so kot mize služili stari kmečki vozovi, so delovali kar trije bifeji, vsi v priredbi članov prosvetnega društva «Oton Župančič*. Žene in dekleta so pripravile nad petnajst vrst domačih sladic, pri enem kiosku so pekli piščance, klobase, sardele, pripravljali fr-taljo in prodajali okusni fižol. Na drugem kraju trga pa so se utaborili člani fotografskega odseka in kuhali ter prodajali golaž s krompirjevo polento ter okusni novi pečeni krompir. Zabave je bilo dovolj za vse in številni ljudje, ki so prišli na praznik, so bili zelo zadovoljni. Nagrajeni goriški šolarji Na tradicionalni blagoslovitvi avtomobilov, ki je bila v nedeljo dopoldne na Trgu Battisti, sta tako predsednik avtokluba Mario Tirel kot goriški župan Pasquale De Simone poudarila važnost motorizacije v današnjem življenju. Medtem ko bodo pionirji avtomobilizma nagrade dobili na letnem občnem zboru avtokluba, kj bo na jesen, so v nedeljo bili nagrajeni učenci goriških osnovnih šol, ki so sodelovali v tečaju prometne vzgoje in ki so na izpitih dobil najboljše ocene. Gledališča PDG V Desklah ob 20. uri, Andres Vat-des, »VEČER PANTOMIME*. Abonmajska predstava PDG. V veliki dvorani PDG v Solkanu, ob 20.15, Anonimo Veneziano: »BENE-CANKA*. Gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Abonmajska predstava za red S-torek A. Izleti Za množični izlet Slovenske prosvetne zveze na Koroško vpisujejo na naslednjih mestih lin društvih: V GORICI: na sedežu SPZ in SPD v Ulici Malta 2; v ŠTANDREŽU: v domu »Andrej Budal*; v PODGORI: Ivan Bregant, Edi Maligoj, Stanko Kuštrin in Livij Rožič: v PEVMI: Mario Saher; na OSLAVJU: Darinka Mikluš in Pepca Pintar: v ŠTMAVRU: Albina Valentinčič: v SOVODNJAH: v Kulturnem domu in pri odbornikih društva; v GABRIJAH: Leopold Pahor: v RUPI: Salomon Tomšič; na PEČI: Dominik Kovic in Franc Petejan; v DOLU: Alida Devetak: v ŠTEVERJANU: Šivan Pittoli: v RONKAH: Teodor Devetak; v JAMLJAH: Ernest Semolič, Jamlje 34. Slovensko planinsko društvo naproša udeležence izleta v San Marino, naj do srede. 25. t.m., od 9.30 do 11.30 poravnajo vožnjo drugega avtobusa na sedežu društva. SPD nadalje obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za nedeljski izlet. Kino Tatvina v škofiji V nočj od sobote na nedeljo so neznanci vdrli v prostore goriške škofije v Ul. Arcivescovado ter iz treh železnih blagajn odnesli denar za okoli 1 milijon lir vrednosti ter pri njihovem «delu» povzročili precej škode pohištvu raznih pisarn in osebnega stanovanja škofa Co colina. " Nepridipravi so v škofijo vdrli po 23. uri, ko je škof ravno prišel iz Trstav Potem ko so vlomili vrata v prvem nadstropju, so vdrli v pisarne škofije, iz katerih so odnesli nekaj denarja, niso se pa dotaknili dragocenih umetnin, ki so bile v pisarnah. Kaže, da je tatvino opravila ista skupina ljudi, ki je pred nekaj dnevi ukradla denar v cerkvj sv. Ignacija na Travniku. Preiskovalci so namreč v obeh krajih našli ciga retne ogorke iste francoske znamke. Gorica VERDI 17.00-—22.00 «Paura in cittA*. J. Mason in S. Dionisio. Prepovedan ’ mladini pod 14. letom. Barvni film. CORSo 17.15—22.00 «Rocky». S. Stali®-ne in T. Shire. MODERNISSIMO 17.00-22 00 »Vera Cruz* G. Cooper in B. Lancaster. CENTRALE 17.30-21.30 »E poi lo chiamarono il magnifico*. Terence Hill. VITTORIA 17.30 22.00 «n punto cal-do». H. Koenig in J. Buzalsky. Prepovedan mladim pod 18. letom. Tržič rRINCIPE 18.00-22.00 »Niente pud essere lasciato al caso*. ENCELSIOR , 16.30—22.00 «Jessy e Gum, la banda delle donne male-dette*. Aorti Gorica in okolica SOČA »Francoska zveza štev. 2*1 — a-meriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Nepopravljivi Belmondo*. francoski film ob 18.00 ir. 20.00. DESKLE »Rešitelj*, — jugoslovanski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Nicoid, Ulica 1. maja — tel. 73328. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Juventus letošnji prvak Torino drugi - V nižjo ligo so izpadle naslednje ekipe: Sampdoria, Catanzaro in Cesena - Graziani (21 zadetkov) najboljši strelec Po predvidevanju je Juventusu uspelo ohraniti točko prednosti na lestvici, ki jo je imel po predzadnjem kolu in tako osvojiti letošnji državni naslov. To je že sedemnajstič, ko ta podvig uspe turinske-mu klubu, ki je še enkrat aoka zal, da je najuspešnejše moštvo v italijanski nogometni zgodovini. Letošnja sezona je bila za Turinčane zelo uspeša, saj so osvojili tudi pokal UEFA. poleg tega pa imajo še možnost osvojiti italijanski pokal. ki se bo pričel 12 junija. Ju ventus je z letošnjo zmago osvojil celo vrsto rekordov: dosegel ',e 51 od 60 možnih točk, zmagal je tri-indvajsetkrat, zaporedoma je v go steh zmagal desetkrat, dosege' je 24 točk na gostovanjih v povratnem delu prvenstva je zbral 26 točk, na lestvici angleškega po prečja je dosegel 4- 6 in zmagai v vseh prvih sedmih tekmah pr venstva. Če je že Juventus zmagal s tako visokim številom točk, ne smemo pa pozabiti na drugi turinski klub Torino, ki je zaključil prvenstvo s točko zaostanka Torino je v letošnjem prvenstvu doživel le en poraz, večkrat pa je že kazalo da bo ponovil uspeh iz lanske sezone, ko je osvojil državni naslov. Ostala moštva pa so v letošnji sezoni v glavnem razočarala. Tret-jeuvrščena Fiorentina ima kar 15 točk zaostanka od Juventusa. ostala moštva ki so startala na visoko uvrstitev, pa so na končni lestvici še nižje. Milan se je moral do zadnjega kola boriti pred izpadom, kar pa še enkrat priča, da je bilo letošnje prvenstvo, z izje mo Juventusa in Torina, zelo poprečno. V pokalu UEFA bodo v prihodnji sezoni zastopale Italijo Torino, Fiorentina, Iuter in Lazio. Če pa bo Inter osvojil italijanski pokal, bo njegovo mesto prevzela Perugia. A ligo pa so zapustile Cesena, Catanzaro in Sampdoria NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 21 - Graziani (Torino) 18 - Pruzzo (Genoa) 17 Bettega (Juventus) in Savol di (Napoli) 16 Pulici (Torino) 12 - Boninsegna (Juventus) 1. JUGOSLOVANSKA UGA Ljubljanska Olimpija zopd praznih rok Čeprav je morala Crvena zvezda v 29. kolu jugoslovanskega državnega prvenstva poražena z igrišča, si je že matematično zagotovila le tošnji državni naslov. Dinamo in Sloboda sla morali ravno tako pre pustiti ves izkupiček napsrotniko-ma, tako da odslej postaja zelo zanimiv le boj za drugo mesto. Borac in Partizan sta se po nedeljskih zmagah zelo približala Dinamu in tako imajo sedaj štiri enajsterice možnost, da osvojijo drugo mesto. Osrednja tekma kola je bila v Beogradu kjer sta se spoprijela Crvena zvezda in Partizan. Srečanje je pritegnilo na stadion 80.000 gledalcev, ki so tako prisostvoval' drugemu porazu Crvene zvezde v tej sezoni Partizan je prevzel pobudo že od samega začetka, vendar mu ni uspelo povesti. To mu je uspelo v 2. polčasu oo zaslugi Zavišiča in Prekazija, Crvena zvezda pa je dosegla le častni zadetek. Olimpija je morala zopet praznih--------- rok z igrišča in s tem porazom je verjetno izgubila vse možnosti za uvrstitev na zgornjem delu lestvice. Zelo dobro so v tem kolu igrala moštva, ki se borijo pred izpadom. Pet zadnjeuvrščenih moštev je zbralo kar 9 točk, čeprav se je večina spoprijela z mnogo boljšimi enajstericami. Predvsem preseneča zmaga Beograda nad Dinamom, kj se je dalj časa boril s Crveno zvezdo za sam vrh lestvice, v zadnjih kolih pa igra precej poprečno. NAMIZNI TENIS KARAKAŠEVIČ PRVAK Milivoje KarakaŠevič je zmagovalec jugoslovanskega prvenstva v namiznem tenisu. V finalnem sre Čanju je premagal Dragutina Šur-beka s 3:0 (21:18. 22:20, 21:16) V ženski konkurenci pa je zma gala Brar.ka Batinič, ki je v fi nalu premagala Palatinuševo s 3:2 (14:21. 2422, 12:21, 21:11. 21:15). TENIS PRVENSTVO ITALIJE Gerulailis (ZDA) najboljši V finalu posameznikov mednarodnega teniškega turnirja v Rimu za prvenstvo Italije je Američan Ge-rulaitis po predvidevanju premagal in je slavila (ZDA Italijana Tonina Zugarellija tako osvojil prvo mesto. Med posameznicami je Američanka Newberry. FINALNI IZIDI Posamezniki: Gerulaitis Zugarelli (It.) 6:2. 7:6, 3:6. 7:6. Posameznice: Nevvberrv (ZDA) Tomanova (ČSSR) 6:3. 7:6. Moške dvojice: Gottfried (ZDA) in Ramire/ (Meh.) - Stewart in Mc Nair (ZDA) 6:7, 7:6. 7:5. Zenske dvojice: Kuipers in Kru ger (J. Afr.) Bruning in Walsh (ZDA) 3:6, 7:5, 6:2. V TRETJI ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI Triestim se je morala zadovoljiti le s točko Tržaški nogometaši so tokrat na splošno razočarali Triestina — Albese 0:0 TRIESTINA: Bartolini: Luchetta, Zanini: Berti, Schiraldi, Monticolo; Andreis, Fontana, Dri, Trainini, Franca (Lcnarduzzi). ALBESE: Eberini; De Gasperi (Strumia). Soro: Saioni, Mapica, Fantini: Pavoni, Rampanti, Corelli, Luciani, Tilotta. SODNIK: Sancini (Bologna). KOTI: 11:3. GLEDALCEV 5.000. Triestini ni uspelo premagati skromne ekipe Albeseja. Gostje, so namreč prišli v Trst po točko in so že na začetku organizirali nepropustno obrambo, ki je Tržačani niso znali premagati. Komaj pa, so gostje skušali napadati, so prišle na dan velike vrzeli, ki jih ima Albese. ki se bori pred izpadom. Skratka, domači vratar Bartolini ni bil skoraj nikoli resneje zaposlen. Triestina ni zaradi vročine utegnila dati tekmi pravi ritem, tako da so bile vse akcije zelo nepovezane in počasne. Slabo je tokrat zaigral Trainini, kj je zelo netočno podajal, pomagal pa mu ni niti Franca, ki KOLESARSTVO V SOBOTO IN NEDELJO V KOKRICI MARUŠIČ ABSOLUTNI ZMAGOVALEC Tekmovalci lonjerske Adrie so dosegli pravo zmagoslavje V okviru prijateljskih stikov ki vežejo Kolesarski klub Adria iz Lonjerja in kolesarje veterane iz Kokrice Ln Grosuplja, so lonjerski tekmovalci nastopili v soboto in nedeljo na dveh dirkali v Kokrici pri Kranju. V soboto je izmed »modro-belih* kolesarjev nastopil le Macaroi kifl je v svoji kategoriji zasedel tretje mesto. To je bila zanj prva letošnja dirka ki mu je služila v davnem za pregled kondicije. V nedeljo pa so lonjerski kolesarji nastopili masovno na dirki na kronometer za «1. pokal Adrie na kronometer*. Tekmovalo se. je v petih kategorijah, absolutni zmago valeč pa je bil Klavdij Marušič, ki je 13.5 km dolgo progo pic vozil s poprečno hitrostjo 41 km na uro. Proqa je bila valovita, tekmovalce pa je oviral močan veter. Tudi ostali kolesarji Adrie so se izkazali, tako da je bilo zm igo-slavje lonjerskega društva popol no. Poleg Marušičevega absolutne ga prvega mesta je treba omeniti drugega na končni lestvici Nico lazzija, tretjega Ferlugo, četrtega Bonanna, na peto mesto pa se je uvrstil prvi domači kolesar Fianc Plestenjak ki je le za dve sekun di prehitel Macarola, šesti pa je bil Maver V posameznih kategorijah pa so zmagali Strniša. Marušič. Nicolaz-zi, Bonanno. Maver Lonjers'ored prireditve in tako je ireg že v prvem srečanju igral z zeio ločnim Interjem iz Milj. Proti viš-m in tehnično boljšim nasprotni om so bili naši košarkarji brez mo- FINALE ZA 3. MESTO Ferroviario — Breg 79:47 BREG: Maver 19, Pertot 18, P. Žerjal, G. Štrajn Vodopivec, Rapo-tec. Milini 6, A. Slavec, M. Štrajn 2, B. Slavec 2. FERROVIARIO: Antonini 33, Scri-gner 12, Janesich 11, Suplina 2, Prandi 6, Ličan 2. Leonzini 13, Con-tadini. Varin, Busdon 2. SODNIK: Edi Cosina. V tem srečanju so Brežani bolje zaigrali. S hitrimi protinapadi preko Pertota in Maverja so večkrat presenetili obrambo Ferroviaria. Srečanje samo je bilo tudi dopadljivo. saj so igralci obeh ekip poka zali zvrhano mero požrtvovalnosti. FINALE ZA 1. MESTO Inter Milje - Inter 1904 63:25 . INTER MILJE: Basilj 12, Degras si 3. Pontini 18, Apostoli 6. De pangher 18. Deluchi. Fifak, Tu gliach, Ruprect, Coretti 2. INTER 1904: Pesaro 6, Guasti ni 2. Rotondaro, Scheriani 2, Se gulia. Lombardi 7, Di Biagio 3, Guštini. Lorenzi, Delia Riva 3, Pavlica. SODNIK: Edi Cosina. KONČNI VRSTNI RED Inter Milje Inter 1904 Ferroviario Breg B. Lakovič Bulič* peti Na 135 km dolgi položni progi v . Vitu ob Tilmentu je v nedeljo sprintu zmagal Rino de Candi-do, zmagovalec letošnje šestdnevne dirke amaterjev v Milanu. De Can-dido je odlično izrabil nasprotstva med svojimi tovariši na begu. Dirka se je praktično odločila 30 ki- lometrov po startu, ko je ušla skupina kolesarjev, med katerimi je bil tudi mladi Bruno Bulič, član puljskega Siporexa. ki se je nato v zaključku dirke uvrstil na odlično peto mesto. Omeniti je treba izredno visoko poprečno hitrost, kar 43,784 Um na uro krogu napravil napako, tako da ga je lahko Lauda prehitel. Avstrijec je v nadaljevanju napel vse sile in se začel' nevarno približevati Scheckterju. Svoj zaostanek je znatno zmanjšal, tudi zaradi manj še okvare Seheekter je vega avtomobila. Zadnji krogi so bili zelo napeti, Scheckterju pa ie le uspelo ohraniti še nekaj metrov prednosti in zmagati z manj kot sekundo naskoka že drugo dirko letošnje ga SP. VRSTNI RED 1. Seheekter (wolf) 1 57'52”67 s poprečno hitrostjo 128.119 km na uro; 2. Lauda (ferrari) 89H 000; 3. Reutemann (ferrari) 14”60: 4. Mass (mc laren) 34”60; 5. Andretti (lo-tus) 35”55, in 6. Jones (sha,iow) 38’‘61. V! LESTVICA SP 1. Seheekter (Juž Afr.) 32; 2 Lauda (Av.) 25; 3. Reutemann (ArgJ' 23 - 47 Artdfčttr DZD-AT'22: 5. Hunt (V.B.) 9: 6 Mass (ZRN) in Fittapaldi (Braz ) 8 • • - »..K - ....S se je takoj na začetku poškodoval. V drugem polčasu ga je zamenjal mladi Lenarduzzi, kj je zapustil zelo dober vtis, kot tudi Schiraldi, ki je odlično zaustavil sicer ne preveč nevarnega napadalca Tilotto. Akcije Triestine so bile torej v glavnem sad posameznih iniciativ. Napadalca Dri in Andreis sta bila preveč osamljena. Predvsem Andreis pa je pokazal, da izgublja prvenstveno kondicijo, saj se ni boril tako požrtvovalno kot ponavadi. Najboljšo priložnost za -zadetek je tako imel prav Lenarduzzi, ki je zaradi neizkušenosti in v preveliki i naglici iz neposredne bližine zgre šil vrata. Sicer pa je Triestina vedno imela terensko premoč, kj pa ni obrodila zaželenih sadov, tako da so bili gledalci ob koncu tekme pravzaprav razočarani. A. K. ROKOMET . 1. ITALIJANSKA LIGA Tržaška Dnina državni prvak Volani — Duina 19:20 (11:10) Dujni je torej le uspelo premagati neposrednega tekmeca Volanija in tako osvojiti že, drugič zaporedoma državni naslov v rokometu. Z nedeljsko zmago so Tržačani naredili velik podvig, saj so v štirih letih edina ekipa, ki je zmagala v Ro-veretii. Tekma je bila po predvidevanju zelo napeta, saj je bila odločilnega pomena za obe moštvi. Začetek je bil ugoden za domače moštvo, ki je že povedlo s 4:1, vendar pa so se Tržačani zbrali in zaigrali, kot znajo. Izid je bil od tedaj naprej skoraj vedno neodločen, nobeno moštvo pa ni vodilo z več kot enim golom razlike. 12 sekund pred koncem je Duina vodila z go lom prednosti, Volani pa je imel na razpolago sedmerec, ki pa ga ni izkoristil. Tudi neodločen izid bi bil Tržačanom dovolj, uspelo pa jim je osvojiti zmago in tako dokazati, da so najboljše moštvo v Italiji. Nad 400 tržaških navijačev, ki je med tekmo bučno navijalo za svoje mo-švo, je po tekmi nagradilo Tržačane s toplim aplavzom, saj je Duina še edino moštvo v Trstu, ki dosega dobre izide v državnem merilu. Polctoii košarkarji so v nedeljo v prvenstvu »pomlad* brez težav premagali Don Bosco. Na sliki: posnetek s te tekme. ■III MIH IIIMfllllllMIIIIIIIUIIII M lllipil llllll III IIIIHtlllllMMItttllMmilltl III MII MIHIH II ll|l|l|lll|l KOŠARKA V «PRVENSTVU P0MLAD» , ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 30. KOLA Catanzaro - Lazio Cesena - Milan Inter - Perugia Napoli - Fiorentina Roma - Bologna Sampdoria - Juventus Torino - Genoa Verona - Foggia 1:2 0:2 1:1 2:1 l:« 0:2 5:1 2:1 KONČNA LESTVICA Juventus 51: Torino 50; Fiori1 >nti- UVC:lltU?» di ■ IDI 1I1U , * n 35; Inter 33; Lazio 31: Per“S’ Napoli 29; Roma, Verona 28; M^.’. Genoa. Bologna 27; Foggia Sampdoria 24; Catanzaro 21; sena 14. j, Juventus je letošnji državni Pr', V nižjo, B ligo izpadejo: SafP" ria, Catanzaro in Cesena. B LIGA IZIDI 34. KOLA Avellino - Catania Modena - Varese Monza - Ascoli Novara - Lecce Palermo - Rimini Pescara - L. R. Vicen-za Sambenedettese - Como Spal - Atalanta Taranto Brescia Ternana - Cagliari l:H 1:0 2:2 2:1 2:2 2:1 2:0 1:1 0:0 1:2 LESTVICA Monza 45; L. R. Vicenza. Polet zopet uspešen Boris Vitez 49 točk V tekmi z Interjem 1904 Brežani pokazali napredek 44; Pescara 43; Cagliari 42: 'Tu. 40; Lecce 38; Ascoli, Samb#1 ^. te.se 34; Varese, Taranto 33; t.ania. Spal 30; Brescia Aveb"0^. Rimni, Palermo 28; Modena 27; liana 26; Novara 23. PRIHODNJE KOLO (29. 5.) grr no - . . Cata!"*.:. Ascoli - Modena. Avellino Taranto, C*£-yjj scia, Cagliari Polet — Don (46:32) Bosco 99:68 MINIBASKET Don Bosco (22:15) B — Polet 53:44 1. - 2. - 4. - 1. Nesace 2. Filelfo 1. V indice 2. Demfio 1. Casoria 2. Calarossa 1. Flash 2. Scopigno 1. Davis 2. Feroce 1. Francis Bacon 2. Teniers KVOTE 12 - 18.607.764 lir 11 — 715.600 lir 10 - 48.700 lir 6. — 2 2 2 1 2 X 2 2 1 X 1 1 POLET: Vidali 22. D. Kralj 11, T. Kralj 1, Husu. Čok, Feri 7, Fa bi, Granier. Persi. PM: Polet 5:20. V tekrpi, ki je veljala za turnir « Coca-Cola*. so se Openci kar dobro odrezali. Upoštevati je treba namreč, da so se predstavili na igrišču le v devetih, pravilnik mi-nljpiašketd pa pri ten« predvideva, da je treba odigrati prvo četrtino le s štirimi igralci, kar je seveda oškodovalo poletovce Kljub temu sn se Openci dobro borili in pokazali lep napredek glede na prejšnje tekme. Daleč najboljši je bil tokrat Vidali. pohvale 'vreden pa je tudi Doriano Kralj ki se je u-spešno boril pod košema Lota POLET: Filipčič. Piccini 10, Kovačo 2, .Berdon 5 (1:4) Bencina 14. Sosič 19 (3:5), Vitez 49 (1:1) Leniša (0:2), Voilpi, Bratož. PM- 5:12. PON: Sosič (Polet) in Tome (Don Bosco). SODNIKA: Modolo in Stefi (iz Trsta). Po slabi igri poletovcev v o-brambi v prvih dvanajstih miputah tekme, ko so jim bili gostje stalno za petami (nekajkrat so jih celo prehiteli, čeprav le za eno točko), so se Openci le zdramili in začeli igrati ‘tako, kot znajo. V borih osmih minutah, ko so bolje I zapirali nasprotnikova vtekanja na koš. so si priigt-ali"prednost štiri najštih točk, kar je seveda skoraj docela odprlo pot do končne zmage. V drugem polčasu se je tekma odvijala le v eno smer: po eni strani je Vitez nadaljeval s svojo ekshibicijo po drugi pa so se Tržačani popolnoma vdali, tako da je bila zmaga poletovcev skoro prelahka. , ... Lota Breq — Inter 1904 (32:77) 62:127 BREG: Slavec 10, Male, Pasina-to T, Barut 13. Pertot 11, Zobec 29. Debercardi 2. Mer.eghetti. PM: Breg 12:32. PON: Barut (42:96). SODNIK. Divich (Trst), V prvem povratnem kolu tega prvenstva so Brežani po predvide vanju izgubili z Interjem 1901, ki je še vedno nepremagan na vrhu lestvice te skupine. Bregovi košarkarji so odlično za čeli, saj so bili po prvih minutah povsem enakovredni gostom, nakai so povsem popustili in to so izko riStili spretni gostje, da so si priigrali zelo visoko prednost. Med posamezniki se je tokrat v Bregovih vrstah zlasti izkazal Loris Zobec, ki od tekme do tek me igia vse bolje. Zobec je začel igrati košarko le pred nekaj meseci. ATLETIKA »PARTIZANSKI MARŠ* Že četrto slavje Seada Konda KUMROVEC. 23. — Sarajevski atlet Sead Kondo je veliki zmagovalec tradicionalnega «partizanske-ga marša», ki je bil letos že petindvajsetič. Med 132 tekmovalci iz številnih klubov je ta tek na 26 km Kondo dobil že četrtič zaporedoma. Tako je edini jugoslovanski dolgoprogaš, ki ima serijo štirih zaporednih zmag. Sarajevski tekač je letošnji tek pričel izredno hitro, sledila sta mu lahko samo Di nič, Celjan Ujkič in Budija. Za spremljevalce pa je bil tempo kmalu prehitet. tako da je Kondo pritekel pred Titovo rojstno hišo prvi. daleč pred vsemi. V oblačnem vremenu so maratonci imeli dokaj u-godno vreme za ta izredno naporen tek. VRSTNI RED 1. Kondo 1.20'02”4 (to je obenem tudi rekord steze); 2. Dinič 1.2T44” in 8; 3. Ujkič 1.24’04"2: 4. Budija 1.27'55”0; 5. Maver 1.27'55"0. Monza, Como - Palermo, ^ Novara - Sambenedettese, Ri1"'111 cen/.a - Atalanta, Lecce Spal, Varese - Ternana. C LIGA IZIDI 35. KOLA Alessandria Udinese Mantova Bolzano Padova - Crerhonese Pergocrema - Clodiasott. Piacenza - Treviso Pio Patria ■> Juniorcasale Pro Vercelli Lecco Seregno - Biellese Triestina - Albese Venezia - S. Angelo LESTVICA _ J Tff Cremonese 51; Udinese 45; ^ A * T m J* so 44; Lecco 39; Triestina, pjr le. Bolzano 38; Alessandria cenza 35; Padova. Mantova- ^ Vercelli, S. Angelo 34; PerfW ma, Albese 32; Pro Patria-lese, Seregno 31; Clodiasotto111 24; Venezia 17. . PRIHODNJE KOLO (29- 5,’ Albese - Mantova; Alessa" ^ Piacenza; Biellese - Triesti"8'^ zano - Pro Patria; Clodiasott01 (t na - Juniorcasale; Crcmones* nezia: Lecco Padova; S. A *, tl Pergrocrema; Treviso - Sei,fa dinese - Pro Vercelli. JUGOSLOVANSKA . prvehst** NOGOMETNA 1. ZVEZNA LIGA ODBOJKA V ZENSKEM »POKALU PRIJATELJSTVA' MOTOCIKLIZEM VELIKA NAGRADA ŠPANIJE Italijani razočarali MADRID, 23. - Na VN Španije v motociklizmu so v nedeljo dosegli naslednje izide: Razred do 50 ccm: 1. Nieto (bul-taco), 2. Lazzarini (kreidler), 3. 'formo (bultaco). Razred do 125 ccm: 1. Bianchi (morbidelli), 2. Lazzarini (morbi-delli), 3. Guignabodet tmorbidclli). Razred do 250 ccm: 1. Katavama (yamaha), 2. North (yamaha). 3. Chevallier (yamaha). Razred do 350 ccm: 1. Rougerie (yamaha). 2. Sarron (yamaha/ 3. AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA MONAKA Jody Seheekter pred N. Laudo MONTE CARLO, 23 - Na 35 avtomobilski dirki za VN Monaka, je zmagal Jodv Seheekter iz Južne Afrike Z minimalno prednostjo je na cilju prehitel Niki ja Laudo in pa drugega ferrarijevega predstav nika Carlosa Reutemanna. Scheck ter je prišel v vodstvo že od samega začetka, ko je izkoristil na pako Watsona, ki .je startal z najboljšega položaja. Skozi vso dirko je vodil zanesljivo in vodstvo ve čal iz kroga v krog. Njegov avtomobil wolf cosvvorth ie bil najboljši in zaman so bila vsa prizadevanja ostalih dirkačev da bi se mu približali. Tedaj .je bil na drugem mestu VVatson, ki pa .je v 44. Borovke osvojile odlično tretje mesto Na Ravnah na Koroškem so bile najboljše odbojkarice Fužinarja, ki so v tekmi za 1. mesto premagale Rečanke - Utrujene Kontovelke so ostale na zadnjem mestu V nedeljo je bil na Ravnal) na Koroškem sklepni del tekmovanj za «Pokal prijateljstva* v ženski konkurenci. Pravico do nastopanja na tem finalnem delu sta si priborili po dve najboljši ekipi iz Slovenije (Fužinar in Ljubljana), hrvaške I-stre (Rijeka in Marčana) in iz zamejstva (Bor in Kontovel). Turnir je odprl predsednik izvršnega odbora športnega društva Fužinar Rado Pšeničnik, kj je v svo jih otvoritvenih besedah pozdravil vse nastopajoče ekipe in poudaril, da «želimo s tem snidenjem učvrstiti naše prijateljstvo*, obenem pa je dejal, da spada finalni del Pokala prijateljstva v niz športnih in kul turnir prireditev, ki se odvijajo po vsej Jugoslaviji ob Dnevu mladosti. Po svečani otvoritvi so se začela športna tekmovanja. Ekipe so raz. delili v dve izločilni skupini, kjer so se med seboj pomerile po sistemu vsak proti vsakemu. PRVA SKUPINA Fužinar — Marčana 2:0 (6,7) Domačinke so v prvi tekmi brez večjega naprezanja premagale i gralke iz Marčane. ki, kljub svoji dobri volji, niso mogle kljubovati boljšim nasprotnicam. Bor — Marčana 2:1 (12, -8, 10) Tekma, ki je odločala o drugem mestu v tej skupini, je bila izredno izenačena in borbena. Naše igralke so odločno začele in tudi visoko povedle. V nadaljevanju je Marčana ostro reagirala, v odločilnčm nizu pa je borovkam le uspelo, da so nasprotnicam vsilile svoj ritem in si- stem igre ter so tako tudi zasluženo osvojile zmago. Fužinar — Bor 2:0 (5,6) Proti bolj kvoliranemu nasprotniku so bile borovke brez. moči. Igra je v glavnem potekala le v eno smer in bila zanimiva le od časa do časa, ko so oplave* pozabile na preveliko spoštovanje, ki so ga gojile do domačink in zaigrale spro ščeno. DRUGA SKUPINA Rijeka — Kontovel 2:0 (10,8) Kontovelke so, kljub porazu, povsem zadovoljile; Proti boljšemu nasprotniku so zaigrale sproščeno in ga s svojo učinkovito in požrtvovalno igro včasih spravile v zadrego. Rijeka — Ljubljana 2:0 (8,10) Tudi predstavnice iz Ljubljane so se Ri jeki skušale upirati. Š svojo igro so sicer zadovoljile, vendar pa je bila Rijeka zanje premočen nasprotnik. Ljubljana — Kontovel 2:1 (9, -4,7) Tudi v tej skupini je bil boj za osvojitev drugega mesta izredno o ster. Po prvem setu, ki je pripadel Ljubljani, so Kontovelke s svojo u-činkovito igro popolnoma nadkrili-le Ljubljančanke. V odločilnem ni zu pa so morale, kljub dobri volji, zmago prepustiti nasprotnicam. FINALE ZA 5. MESTO Marčana — Kontovel 2:0 (0,11) V tem srečanju je prišla na dan u-trujenost kontovelskih deklet. Ne smemo pozabiti, da so naše igralke prejšnji večer odigrale tudi prvenstveno tekmo. Po prvem setu, za katerega ni potreben nikak komen tar, so se v nadaljevanju Marčani sicer upiralp, vendar pa so mora le kljub temu poražene z igrišča. Za našo mlado ekipo pa' je že to. da si je priborila pravico do nastopa na tem finalnem delu, lep uspeh. FINALE ZA 3. MESTO Bor — Ljubljana 2:0 (7,10) V malem finalu so naše igralke zasluženo osvojile tretje mesto. Borovke so zaigrale dobro in borbeno in v dveh setih strle sicer žilav odpor svojih nasprotnic. Borovke so na tem turnirju s prikazano igro ))ovsem zadovoljile in torej zasluženo osvojile mesto pod vrhom na lestvici. FINALE ZA 1. MESTO 2:1 Fužinar — Rijeka (-15,10,8) V tehnično izredno lepem finalnem srečanju je zmaga zasluženo pripadla domačinkam. V prvem setu je Rijeka povedla že s 14:4. ko je začel Eužinaj- učinkovito igrati. V naslednjih dveh setih smo bili priča res lepi igri na obeli straneh mreže ih zmaga je po dolgi in razburljivi tekmi pripadala, povsem zasluženo, domačinkam. Pq končanem tekmovanju je bilo na vrsti nagrajevanje. Vsem nastopajočim se je zahvalil Rado Pšenic nik, ki je med drugim dejal, da je to tekmovanje ponovno pokazalo, da mladina ne pozna zemljepisnih in naeionalnjji meja ter da je vedno pripravljena bratsko sodelovati med seboj. Z željo, da bi na takih srečanjih kmalu lahko pozdravili v svoji sredi tudi zamejce iz avstrijske Koroške, je vsem ekipam čestital in jim želel še nadaljnjih uspehov. Vodja tega tekmovapja, ing. Anton Godec, je nato nagradil ekipe. Pokal odbojkarske zveze Slovenije je za prvo mesto dobil OK Fužinar, |X)-kal OZ z Reke je pripadel ekipi Rijeka. za tretje mesto pa je pokal ZSŠDI prejela ekipa Bora. Ljubljana, Marčana in Kontovel pa so pre jeli plakete, dar OK Fužinar. Za najboljšo podajačieo je komisija določila Branko Tušek (Fužinah), za najboljšo tolkačico pa Vero Kramarič (Rijeka). Ekipe so igrale v naslednjih postavah: IZIDI 29. KOLA Radnički - Napredak Budučnost - Željezničar Olimpija - Čelik Beograd Dinamo Partizan - Crvena zvezda Zagreb - Sloboda Velež - Vojvodina Borac - Hajduk ] Sarajevo - Rijeka LESTVICA 0 Crvena zvezda 45: Borac. Partizan 33; Slobod^j I 0;l 'i J-' t 2: 2; J: S dučnost 31; Radnički 30: Hajduk, Zagreb, Olimpija ka 27; Vojvodina, Čelik. 25; Napredak 24; Saraje)'0 ljezničar 20. j) PRIHODNJE KOLO t29' Napredak - Sarajevo; ^ rac; Hajduk Velež; VoJV°> , Zagreb; Sloboda - Partiza"'0 - , na zvezda - Beograd; Di"8; gel) ti limpija; Čelik - Budučnost) ničar - Radnički. 2. ZVEZNA LlC* [J IZIDI 29. KOLA Proleter - Leotar Spartak - Dinamo Novi Sad Iskra Osijek - Karlova c Varteks Rudar Crvenka - Maribor Metalac - Mc-cator Famos - Jedinstvo (Bi7 Jedinstvo (Br) - Kiki"«8 LESTVICA j(j^ ati > Osijek 41; Novi Sad •$'0\) (i 36; Famos 33; Jedinstvo 39;j Leotar, Dinamo 31: Pi'Oj°? ji®1 1 venka, Jedinstvo (Br) 27; Rudar. Varteks, , FUŽINAR; Tušek, - Jeseničnik, Rane, Godec, Ledinek, Lipovšek, Štruc. Arih, Stanta. Jamšek. RIJEKA: Kramarič, Petrovič, Grandič, Ščulac. Krnela. Kovač. Pri-morac, Schmiedlehner, Kozjak, Fad ljevič, Buzuk, Gačina. BOR: Bolčina. Furlanič, Glavina, Jazbec, Kalan, Kus, švagelj. LJUBLJANA: Hudoklin, Zupan, Ajtnik, Rauber, Bar, Žitnik, Srdoč, Kočevar. MARČANA: Čalid, Catela. Žubri-nič, Boškovič. E;, R.. M., in V. Ra-dolovič. KONTOVEL: Ban, Mariza in Denis Dancu, Rupel, černjava, Štoka, Albi. Praše]j, Vodopivec. Srečanja so sodili Dokl in Pogo-i;evčnik iz Slovenije. Surčič in Pin-zovski iz Hrvaške in Seehi in Schiro iz Italije. skra 25; Karlovac' 24; Spartak 22. (29-5’[iti PRIHODNJE KOLO % „! IODNJE KUi." \ Jedinstvo; Ki^J; -J lincOvn mi) Met8<;A Leotar ------------ . mos; Jedinstvo (Bi) pej cator - Crvenka; Maribor Rudar Osijek; Karlov8 Sad; Iskra - Spartak; Proletar. ^ slovenska IZIDI 19. K0I> 8 v m i S! Litija .- Kladivar , . Slavija - Rudar (V) Izola - Železničar Mura - Primorje Rudar (T) Ilirija Pohorje - Šmartno LESTVICA Rudar (V) 28; Mura 26' 24; Litija 23; Rudar (\h J 21: Pohorje 20; Izola.!'- 1«' 14; Ilirija 13; Železnica* vija 9. n ($■ 7 PRIHODNJE KOLU . j Kladivar - Pohorje; ^ dar (T); Ilirija / V 9 Izola: Rudar (V) - L‘t,J tl \ it »1 't, K čar r Slavija. \ Cesarstvo 3. ETAPA «GIRA» Simone Fraccaro premagal favorite |S|L- ■ Skupni lestvici vodi še vedno IVlaertens v a, fcjj' ir»; 23. — Po razmeroma Ja j y°?nji (poprečna hitrost je jj.0nizka) je 3. etapo letos iig , “lra» osvojil Simone Frac-hn’ j1 Je pobegnil tri km pred čili. im mu je nato uspelo v zad-ohraniti prvo mesto. Ijr VlCa etape je taka: accaro, ki je prevozil 166 km tog}, P*’ogo Foggia Isernia v 4. j . * p.h. 33,747 km na uro. j, njegovem času je prispela °rai vsa glavnina in sicer v I h n vrstnem redu: J#ncioni fes* <*>■> urSognoni «er ; :S ■ nemo s« ^«nini B?to C*.er ^lagmolen (Bel.) CB Pr?j!!a lestvica Maertens (Bel.) 13.55 29” L.!f ' po 3” r.d«m (Nor.) 20" b! Muynck (Bel.) 21” c^°nchelli 25” „ Ca'(Sp..) 30” Vi' .»er (Bel.) 31” irr»ondi 33” 10. Fernandez Ovies (Šp.) itd. Jutrišnja 4. etapa Iserpia-Pescara bo merila 221 km in bo proga potekala po valovitem ozemlju. Cilj bo ravninski. Fužinar čez prvo oviro Fužinar z Raven na Koroškem uspešno premagal prvo oviro na po-tj do 1. zvezne moške odbojkarske lige. Ravenčani, ki so bili zmago valci zapadne skupine 2, zvezne lige, so namreč na nevtralnem igrišču v Gpadačču premagali Mladost (prvaka skupine center) iz Kaštel Lukšiča s 3:0. V drugem podobnem srečanju pa je Rabotnički iz Skopja odpravil Jedinstvo iz Stare Pazove, prav tako s, 3:0. Tako bosta Rabotnički in Fužinar igrala na zaključnem turnirju v Šabcu od 3. do 5. junija, skupaj z Jedinstvom iz Brčkega in Rijeko, ki sta v preteklem prvenstvu igrala v 1, Zvezni ligi. Glede na dejstvo, da bo v najvišji jugoslovanski ligi v bodoče igralo samo dvanajst ekip, bosta prvi dve uvrščeni šesterki iz Šabca obdržali ali pa si priborili status prvoligaša. Več možnosti i-mata seveda Jedinstvo in Rijeka, toda niti slovenski odbojkarji niso brez možnosti po tistem, kar so pokazali v zadnjih, odločilnih nastopih. NOGOMET PREDZADNJE KOLO 2. AMATERSKE LIGE Končno: Primorje v 1. amaterski ligi Prosečani napredujejo kljub temu da je sodnik njihovo tekmo z EA predčasno prekinil: Opicina S. je namreč doživela nepričakovan poraz Breg — Flaminio 1:1 (0:1) BREG: Ghersenich, Bonazza (Ro-della), Krevatin, Cadenaro, Sovič, Melon, Bržan, Lovriha, Jež, Klun, Sternad. FLAMINIO: Pantvel, Poli, Verdnik (Bitti), D’Eri,1 Di Pasquale, Jerman, Visintin, Gallinotti, De Calo, Orto, Gallinotti M. SODNIK: Zorut. STRELCA: Gallinotti in Bržan. V zadnji tekmi pred domačim občinstvom so se Brežani spoprijeli s Catanzaro - Lazio 2 Cesena - Milan 2 Inter - Perugia X Napoli - Fiorentina 2 Roma - Bologna 1 Samprloria - Juventus 2 Torino - Genoa 1 Verona - Foggia 1 Pescara - L.R. Vicenza 1 Sambenedettcse - Como 1 Spal - Atalanta X Padova - Cremonese X Caminibassn - Pagancse X KVOTE 13 - 2.480.000 lir 12 - 120.000 lir Flaminiom. Tudi tokrat je na igrišču prevladovala precejšnja napetost, kajti obe ekipi sta potrebovali vsaj točko, da bi povečali svoje možnosti za obstanek v ligi. Brežani so v začetku zaigrali medlo in bojazljivo, ta trenutek negotovosti «plavih* so takoj izkoristili spretni nasprotniki, ki so v šesti minuti povedli z Galiinottijem. To je bila prava hladna prha za Brežane, ki si niso popolnoma opomogli do konca pojčasa. Po odmoru so Brežani stopili na igrišče z izredno voljo in zagrizenostjo, da bi izenačili. Začeli so z i vsemi silami napadati in večji del polčasa prisilili nasprotnika na njegovo polovico igrišča. Do zadetka Brega je prišlo manj kot četrt ure pred koncem, ko je Bržan izkoristil odbito žogo vratarja gostov (po prostem strelu Melona) in realiziral. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu zadnje kolo prvenstva, v katerem bodo šli Brežani v goste h krepki Costalungi. Jolo Vesna — Pro Farra 3:1 (2:1) VESNA: Bogateč, Verzier, Sulčič, Verchio, Košuta, Skrem, Tence, Germani, Gergolet, Bortolotti, Russi-gnan (Botti), 12 Košuta. V predzadnjem (in morda naj uspešnejšem) kolu tega prvenstva je kriška Vesna brez težav prema- Nizni TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Sonja Miličeva osvojila v Parni Naslov državne podprvakinje Pno z Vesnaverjevo pa je (v ženskih dvojicah) prinesla domov tudi bronasto kolajno '(fvi' i 'jjS' I,*« jakostni kategoriji držav-.(io* ^»i.^-noteniškega prvenstva je trl01JO v Parmi ŠK Kras osvojil , tw, Srebrno in bronasto kolajno ’ Milič liffit. esnaver. A na branila naslov. vuiu ni uiuuaotu ivviiajnv/ Miličeve, oziroma dvojic^ •ix i- esnaver. J? 1 za^e ?-ammanje je seveda vla-v ■ 1kovanje posameznic, lo 'i khJ.e Sonja Miličeva n-1)absolutni l0' i v zastopnica je tudi tokrat t|j ^‘o dobri formi i p je za-kv.velikem slogu, tako se je 'i finala z relativno lah-/S Sniji’ peloti upravičila svoj slo-lo, j**hini tekmicam, kot so Mau-■ gl-^ale jn Cardinali, je za poraze s 3:0 in je pred Ig Ječanjem s Saporetti je vo i|anz.a 'zrazitfl favoritinjo, saj 11J?anko v teku letošnje sezo-0:1 Ij .'krat premagala. \ ? je nastopil psihološki tre-P. je treba obdržati trdne J'! 11 Sf*ko finalno srečanje za K )ina,ftižen in pomemben dr-K j jglov je dogodek zase in več-F }livru2godb da objektivni in su- do -se dejavniki privedejo uu J* .topj«. ga igralca, ki je imel ^ JU dol j malo možnosti za k 'l F>ld°dobnega se je zgodilo tu Jff Jjiarttl1: Miličeva, ki je dotlej nVse iz svojega bogatega Po Aa repertoarja, je občutila ' ig I ^vomost, da ubrani na-i reBst°dasno tudi mesto v dr-\.A wlliehar9.entailci- Zaradi tega ni A 1 Zj.il?, 'gra več tako linearna, 0 °dl0AU.^ni udarci niso bili več ■v°je *■ ^ier j' n* uspelo vsi-jjšjgga načina in tempa igre \ ^Predstavnica postala še ».^ilg^Porottijeva (ta igralka \ s" Je sicer še zelo mlada, med največje talente .9 4 ti % r r 5.) 1 i 07 ,>f/d 'io: v državni konkurenci in je že več krat občasno nastopila v državni reprezentaci), nasprotno, ni imela v tem srečanju česa izgubiti, zato je zaigrala borbeno in predvsem sproščeno, ko pa je še ugotovila, da Miličeva ne igra «na vso paro» je zaslutila, da se ji ponuja velika priložnost in je z okrepljeno samozavestjo še povečala svoje na pore. Finalno srečapjg ,$gmo na sebi ni bilo na najvišji tehnični ravni, obe igralki sta zagrešili kako napako več kot običajno, v danih okoliščinah pa je bila odločilnega pomena večja sproščenost in torej večja rentabilnost Milančanke. Tekma je bila kljub temu izenačena in novopečena državna prvakinja si je zagotovila zaključna dva niza z ma lenkostno razliko, potem ko je bilo v četrtem setu stanje še izenačeno pri 18:18. Osvojitev naslova državne podprvakinje predstavlja vseeno za Miličevo velik uspeh in je v bistvu potrdila, da upravičeno zaseda pre-strižno mesto «prve dame» v državnem merilu. Njen ugled je ostal nedotaknjen, niti mesto v državni reprezentanci se nikakor ni zamajalo, saj je šlo le za slučajen, delni soodrsljaj in rezultati med vso tekmovalno sezono govorijo jasno v Sonjino korist. Vsaka izjema pač potrjuje pravilo, zato moramo Sonji iskreno čestitati ob osvojitvi še enega vrhunskega dosežka, z željo, da ji bo prihodnjič uspelo izbrisati ta «madež». Silvana Vesnaverjeva je med posameznicami pričela odlično in je premagala s prepričljivim 3:t Pa-scalejevo, članice ekipe državnih prvakinj GBC Bari. V četrtfinalu pa je naletela na neugodno nasprotni- ^HOD prijateljstva U ZNAČKO POLETA dlViru desetletnice svoje-'t , °vanja razpisuje ŠD Po- Ar-*----------------- POLETA,. ?%r,!}edeljo, 29. maja 1977, PRIJATELJSTVA ZA POLETA». \£!a.. ie tekmovalnega in >1 bMlske9a značaja Odvija Oeslom «Z.4 MIR SO- Ufe itjfjJH/ SODELOVANJE OB-PREBIV ALSTV A» , Sp rnc,ui v /upji v n* 1 J^i jh0a lahko udeležijo špnrt-v.f, Drebivalci z obeh strani jSšeni Pokrovitelj pohoda :e S&e slovenskih športnih 15 v Italiji. SnuREAC|JSKI a^hod Cl'e|lr®aciislci pohod ima poti-Ufioia množičnosti. Zbirati-f!Se*i>encev pohoda je ob talcem na Opčinah o *icp^a u!e4n em času). Vsak u-*}h{ ic dobi značko in kon-V^rtončefc. Ii( ? j,ln,e.ob 10 uri (ob 9 00 |7Aifn„ času). Proga, ki je (Afti n°- je dolga približno v°di po stezah ter >J\ n Poteh in nikjer ne ravnih cest oziroma %e uri ■H°ja traja približno |A L Vifj je m tstem me-H £!,.k stari, in kjer je , JriJče za avtomobile. rin„leience bodo izžre-'Orade t TEKMOVALNI POHOD Tekmcvalni pohod velja za posameznike in skupine. Posamezniki tekmujejo za najboljši čas v moški in ženski konkurenci. Skupme 4 tekmovalcev tekmujejo za srednji najboljši čas. Prijavijo se lahko ženske, moške jn mešane skupine. Prvi trije posamezniki (moški in ženske) prejmejo plakete, skuvine pa pokale Tekmovalci imajo na startu prednost. Zborno mesto je ob 9.00. oziroma ob 8 00 po jug. času. Tu bodo razdeljene startne številke. Ostali pogoji so enaki kot zgoraj * • « Prijave sprejemajo: ŠD Polet v športnem krožku na Opčinah - 'Konkonelska ulica P, med 16 in 20. uro; ZSŠD1 v Ul. sv. Frančiška 20 med 10. in 13 uro: Združenje Union v Ul Valdirivo 30 1i#n* Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 . ^ Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 mm) 0® vUg lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnica in sožalja 250 Ur za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za goriško pokrajino'se naročaje pri oglasnem oddelku »l> uprav. Iz vsan pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 24. maja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA Prikriti resnico o zločinskih atentatih je zaenkrat glavna skrb Marca Pozzana Bivši sluga je prišel v sodno dvorano samo, da bi natvezel sodnikom in odvetnikom kopico naravnost otročjih laži - Presenetljivo in nezaslišano ravnanje policije CATANZARO, 23. — Dva tedna po povratku v Italijo se je Marco Pozzan, zvest obljubi, vrnil v dvorano, da bi povedal svojo »resnico*. Pričakovanje je bilo zelo veliko, saj bi Pozzan lahko pojasnil marsikaj iz zakulisnega dogajanja med snovanjem strategije napetosti in' terorja, rezultati prvega dne zasliševanja pa so kaj skromni. Če bb bivši padovski sluga skoparil z resnico tako kot danes kljub hudourniku besed, ki je privrel iz njegovih ust, se bo zasliševanje (kot že Giannettioijevo) zavleklo v .nedogled. In to koristi vsem obtoženim fašistom ter častnikom obveščevalne službe. Težko je strniti v nekaj besed to. kar je Pozzan povedal v catanzar-ski sodnj dvorani, pa ne zato, ker bi bilo v njegovih besedah veliko pomembnega, pač pa, ker je spričo izredne .protislovnosti in gostobesednosti obtoženca izluščiti bistvo res nehvaležno delo. Prva in najpomembnejša ugotovitev zadeva presenetljivo ravnanje italijanske policije. Bivši sluga je po vrsti zasliševanj pred treviškim sodnikom Sti-zom aprila 1972. leta zginil (SID mu bo organiziral beg v Španijo osem mesecev pozneje) in zbežal v Nemčijo. Od tod je nato poslal padovski kvesturi dovoljenje, da je mladoletni sin lahko dobil potni list. Zakaj se policija, ki je bila očitno seznanjena z dejstvom, da je sodnik podpisal za Pozzana zaporni nalog, ni pozanimala za njegovo skrivališče? Zakaj ni naslovila nemškim kolegom zahteve po izročitvi? In zakaj se je Pozzan vrnil v Italijo, da bi nekaj mesecev pozneje s pomočjo obveščevalne službe SID zopet zbežal? Bivši sluga zaenkrat ni odgovoril na ta vprašanja, kot tudi ne na vrsto drugih, ki mu jih je dopoldne zastavil predsednik. Njegovi odgovori so bili zmedeni kot vse njegovo dosedanje ravnanje, glavna skrb pa poskus, da bi preklical vse, kar je izjavil treviškemu sodniku Stizu o sestanku 18. aprila, katerega naj bi se udeležil tudi Pino Rauti, bivši voditelj organizacije »ordine nuovo*, in na katerem naj bi skovali dokončni načrt za vrsto terorističnih a-tentatov. Tedaj je Pozzan dvakrat ponovil obtožbe proti Rautiju, nato, ko je bil časnikar zaprt, pa vse preklical. Danes je hotel preklicati celo sestanek, češ da je treviški sodnik spremenil smisel njegovih tedanjih izjav. Po povratku iz Zah. Nemčije je Pozzan prišel v stik z obveščevalno službo SID in pobegnil v Španijo z lažnim potnim listom, ki sta mu ga priskrbela stotnik La Bruna in Maletti. Zakaj zlomka ju je zatožil sodstvu, ki je nato zaprlo častnika? In zakaj bivši sluga ni vložil priziva proti sklepu španskih sodnikov, da ga izročijo italijanskim oblastem, pa čeprav je dobro vedel, da v Italiji tvega obsodbo na dosmrtno ječo? Kot je poudaril Val-predov zagovornik odv. Calvi je očitno, da je oblastnikom, ki so za kulisami spredali načrt strategije napetosti j n terorja, pred štirimi leti koristilo, da je Pozzan na varnem v Španiji, danes pa jim prav pride njegova prisotnost v Catanzaru. Vprašanje je pa, če bo iz Pozzano-vega pričevanja mogoče Ugotoviti, kdo so ti lutkarji. A preidimo k davišnji obravnavi. Čeprav je pred nekaj dnevi napovedal »eksplozivno* izpoved, je bivši sluga danes dopoldne imel samo eno skrb: izogniti se točnim sodnikovim vprašanjem. In ko mu ni u-spelo, je natvezel toliko neumnih opravičil, da je tudi strpni dr. Scu-teri večkrat izbruhnil: «Tako ni mogoče naprej, vaša opravičila in po- jasnila morajo biti vsaj osnovana.* stopili v stik z njim, kako so mu V škripcih se je obtoženec skušal rešiti z žolčnim obrekovanjem in obtožil treviškega sodnika Stiza celo izsiljevanja. Ko je javni tožilec dr. Lombardi zagrozil, da bo sprožil sodni postopek proti njemu, zaradi žalitve sodnika, je bil koj ogenj o strehi. Prvi je vzrojil Fredov zagovornik odv. Alberini, ki je z običajno aroganco napadel predsednika. Spopad se je zaključil tako, da je dr. Scuteri »ukazal karabinjerjem, naj pospremijo vročekrvnega odvetnika iz dvorane. Takoj nato se je vnel spor med predsednikom in Pozza-novim zagovornikom Agapitom in tudi ta je moral v spremstvu karabinjerjev na dvorišče, odvetnika Mar-rapodi in Pekaika, ki branita Fredo in Giannettinija, pa sta zapustila dvorano v znak protesta. Nekoliko v zagati po tem spopadu, je bivši sluga sklenil, da zaenkrat me bo več odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, in je prešel na opisovanje svojega bega v Španijo. V tem okviru je povedal, kako so agenti obveščevalne službe priskrbeli 'lažni potni list in kako so ga pospremili v Madrid. O tem, kako je živel v glavnem španskem mestu, pa bo govoril jutri. Vsaj tako je obljubil, (vt) Študenta Lo Russa ubili s samokresom kalibra 9,6 BOLOGNA,- 23. - Po zaključkih balistične preiskave, ki so jo odredili po usmrtitvi študenta Francesca Lo Russa, v hudih neredih 11. marca letos, naj bi mladeniča ubla krogla, ki jo je izstrelil star samokres kalibra 9,6 iz največ 50 metrov razdalje. Kot so dognali kmalu po u-sodnem streljanju, se je Lo Russo znašel med policijo in skrajnimi levičarji ter se je skušal zateči med demonstrante. Dejstvo, da so našli le malo praznih tulcev, pa je preiskovalce pripeljalo do prepričanja, da se je večina poslužila samokresov tipa P 38. Uspešen nastop TPPZ na Dunaju Fife DIE ERFULLUNG BES STAATSVERTRSGES -GEGEN NEOFASCHISMUSI FESTKONZERT des Klubs $lowenischer Studenten irirtisflčfc MS der Hrt«*rwjch*wr.»; itofr Ontf»cneit staatsvcrrlages lau acis ii? Steni, s.tiatkan Triester Partisanenchor X.eRur.9: Osifcer Kjuder Del letaka, s katerim so v soboto napovedali koncert TPPZ na Dunaju (Nadaljevanje s 1. strani) kamnom, ko je čez sončne gosposvetske poljane zadonela «Le vkup uboga gmajna* in od nastopa v glavni dvorani univerze do prijetnega srečanja v študentskem domu, ko so bila srca vseh, tržaških in koroških Slovencev pa tudi številnih Nemcev, tako razgreta in ko so bili stiski rok tako topli, da se nikomur, kljub utrudljivi vožnji, ni zahotelo počitka. Tržaški partizanski zbor je s Klubom koroških slovenskih študentov navezal tesne tovariške stike že ob lanskem nastopu v Qelovcu, kjer je MiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiHiiiiiiiuiiniHiiufiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiimiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO NEPRIČAKOVANI NEDELJSKI ARETACIJI Cazzaniga se brani in obtožuje Bivši predsednik «Esso Italiana» dolži matično hišo Exxon, da mu je dala na razpolago «črne sklade» in mu ukazala, naj podkupi politike ter stranke i RIM, 23. — Preiskovalni sodnik dr. Guido Catenacci je danes zaslišal v kaznilnici Regina Coeli Vincenza Cazzanigo, bivšega predsedn ka družbe «Esso Italiana* in petrolejske zveze. Priletni podjetnik je obtožen, da je potvoril računovodstvo petrolejske družbe in drugih tvrdk, katerim je predsedoval, poleg tega pa je osum-ljn tudi prilastitve tujih sredstev. Po obtožbi matične družbe Esso naj bi si protizakonito prisvojil okrog 40 milijard lir. Cazzaniga je bil nepričakovano a-retiran vče.aj v svoji vili v Krnu na zahtevo javnega tožilca Enrica Di Nicole. Le-ta je naslovil zahtevo preiskovalnemu sodniku že pred dvema letoma, vendar dr. Catenacci ni menil, da bi bil zaporni nalog potreben. Zato je zavrnil tožilčevo zahtevo. Di Nicola pa je vztrajal in se obrnil na preiskovalni urad prizivnega sodišča, ki je sprejel njegovo izvajanje in podpisal zaporni nalog proti podjetniku. Cazzaniga je bil tako zaprt, vprašanje pa je, koliko časa bo presedel v celici. Ne glede na dejstvo, da so prizivni sodniki (tako vsaj trdi tovarnarjev branilec) zgrešili pri podpisu zapornega naloga, ki naj bi bT zato neveljaven, kaže, da bo odvetnik zahteval od dr. Catonaccija, naj izpusti priletnega podjetnika začasno na prostost. In zelo verjetno je, da bo sodnik zahtevo sprejel. Vincenzo Cazzaniga je postal član upravnega sveta podjetja »Esso Italiana* 1950. leta in kmalu je bil izvoljen za predsednika. Če naj verjamemo spomenici matične hiše je podjetnik segel po vseh vzvodih o-blasti, do katerih se je spričo svojega položaja dokopal in se pri tem požvižgal na vse družbene pa tudi državne nadzorne organe. V tem svojstvu in kot predsednik petrolejske zveze, je odigral eno od nosil- nih vlog pri podkupovanju političnih sil, da je dosegel petrolejski industriji naklonjene zakone. Med vsemi «velikimi miloščnarji* je bil brez dvoma najvplivnejši. Zaradi vsega tega je sodstvo podpisalo zanj zaporni nalog. Toda Cazzaniga je pravočasno zaslutil nevarnost in jo je pobrisal v ZDA, dokler ni preiskave prevzela parlamentarna komisija, ki je v kratkem razveljavila zaporni nalog in nato utišala odmevnost škandala v morju političnih kompromisov. Sodstvo je večkrat zahtevalo od komisije, naj vrne vsaj tisti del preiskave, ki ni zadevala ministrov, vendar zaman. Zato se je odločilo za novo preiskavo in se s preprosto zvijačo izognilo morebitnemu posegu parlamentarne komisije: namesto da bi obtožilo Cazzanigo korupcije, je prerešetalo njegovo delo upravnika. In tudi v tem okviru prekrškov ni manjkalo, kot tudi doka zov ne, če je sodnik podpisal za priletnega podjetnika zaporni nalog. Kot rečeno gre za obtožbo potvarjanja računovodstva in prilaščanja tujih sredstev. Prva obtožba se nana ša na dejstvo, da je Cazzaniga kot predsednik družbe Stanič (bila je last Esso in Agip) prikril vsem družbenim organom dejstvo, da jc dobil poldrugo milijardo lir posolila po izredno ugodnih pogojih. Druga obtožba pa se nanaša na dejstvo, da Cazzaniga omenjene vsote ni dal v blagajno »Stanič* pač pa jo je položil na tekoči račun nekega Luigija Bianchija. Upravni svet Exxon pa ga nadalje obtožuje, da si je prisvojil 40 milijard lir, last družbe. Kot že pred časom je tudi med današnjim zasliševanje'i podjetnik odločno zavrnil vse obtožbe :n poudaril, da se je omejil le na izvrševanje ukazov. Kot vse večnacional ne družbe naj bi tudi Exxon razpo- lagala s skrivnimi skladi za «maza-nje kolesja*. S temi sredstvi naj bi on (Cazzaniga) na ukaz matične fvše finansiral politične stranke in časopise v zameno za petrolejski industriji ugodne zakone, (vt) Premožen rimski gradbenik za zapahi RIM, 23. — Na ukaz namestnika državnega pravdnika dr. Marroneja je policija danes zvečer aretirala znanega rimskega gradbenika Renata Armellinija. Po še nepotrjenih vesteh naj bi bi! gradbenik obtožen bankrota. Renato Armellini je skupno z drugimi gradbeniki obtožen, da je največkrat z gradnjo na črno spremenil obličje Rima. Poleg te obtožbe, ki je skupna vsem rimskim gradbenikom, pa ie imel Armellini že večkrat opravka s pravico zaradi raznih prekrškov in lažnivih dejanj. Med drugim jc bil obtožen, da je ogoljufal davkarijo za okrog tri milijardi lir. Izkazalo pa se ie. da je občinski davčpi urad klevetal in preganjal revčka «po krivem*, sai ni bil lastnik niti hlač, ki jih je imel na sebi. FERMO (Ascoli Pičeno), 23. — Carlo Ale in Antonio Raping. edina preživela člana «tolpe SiciTjan-cev*, ki je 17. in 18. t.m. zakrivila smrt karabinjerjev Sergia Perman-nija in Alfreda Bennija, se bosta morala že jutri zagovarjati pred so diščem v Fermiju zaradi nedovoljene posesti orožja in razstreliva. Našli so ga v prtljažniku avtomobila »volvo*, s katerim se je Rapino pripeljal pred restavracijo v Portu San Giorgjo. tudi doživel topel sprejem. Nihče pa si v soboto, ob ranem odhodu iz Bazovice ni znal predstavljati, kako bo na Dunaju. Samih slovenskih dunajskih študentov je manj kot pevcev TPPZ. V zboru in orkestru je bilo natanko 128 ljudi, vseh študentov na Dunaju pa je okrog 120, pa še od teh je v Klubu le dobrih oserhdeset. Mar ne bo dvorana le preveč prazna, smo se vpraševali, pa čeprav nas to navsezadnje ni kdo ve kako skrbelo, saj gre za nastop, ki ima vse drugačen pomen in cilj, kot je lahko golo polnjenje dvorane. To smo se vpraševali tudi uro pred pričetkom »Festkonzerta*, kot so po nemško napovedovali številni lepaki, ko so po poznem kosilu pevci stopili na oder ogromne dvorane za generalko. Celo svinčeno nebo, ki je prekrivalo Dunaj, in s katerega se je kmalu nato usul nadležen dež. ni govorilo v prid obiska. Veliko večji strah smo brali v pogledih koroških študentov, ki so še v dežju, pred samim pričetkom koncerta razdeljevali pred univerzo letake mimoidočim. «že dva tedna delamo propagando na univerzi in izven nje,» nam je povedal član-klu-ba Roman Schnellander, ki je s tovariši begal za svojimi točno določenimi opravili. «Pred dnevi so nas zaradi tega celo napadli nacistični študenti, ki so se v zadnjih časih organizirali v oborožene bande.* Očitno je bilo delo kluba v pripravah na «Festkonzert», ki pa je imel bolj značaj manifestacije kot »prazničnega koncerta*, zelo uspešno, kajti velika dvorana je bila kmalu polna do zadnjega kotička. Ljpdje vseh starosti in vseh poklicev so se zgrnili pod ogromnim dvojezičnim napisom: «Gegen Neonazismus fiir Volkerfreundschaft — Proti neonacizmu za prijateljstvo med narodi*. Med njimi je bil tudi poslanik jugoslovanske vlade na dunajski ambasadi Plavšak s svojim spremstvom, bili so prisotni predstavniki italijanskega veleposlaništva in bil je član centralnega komiteja avstrijske komunistične partije ter kandidat za državni zbor Hans Kalt. Ob tej raznoliki množici je bilo čutiti le odsotnost vodilnih predstavnikov slovenskega narodnostnega gibanja na Koroškem. Vse kar je sledilo prvemu presenečenju nad nesiutenim obiskom, se je odvijalo v nekakšnem «cre-scendu* navdušenja in topline, tako da je bilo končno presenečenje in zadoščenje nastopajočih, poslu šalcev in v prvi vrsti agilnih klu-bovcev res nepopisno. O namenih prireditve sta govorila še dva velika napisa v nemšči ni: »Za izpolnitev avstrijske državne pogodbe* in /(Solidarnost z obtoženimi antifašisti*. Pred nastopom TPPZ so ti gesli izčrpneje razvili predsednik kluba Dušan Schlapper, tajnik Franc Serajnik in tajnik Zveze slovenske mladine iz Celovca Andrej Mohar. Sintetično povedano so se vsi trije v svojih govoril) zahvalili dunajski demokratični javnosti za navzočnost na koncertu, s čimer je izpričala, da je antifašistična e- notnost potrebna predvsem v tem času, ko v Avstriji doživljajo oživljanje neonacistične miselnosti in dejavnosti. Udeležence večera so nadalje pozvali, naj jim koncert ne nudi le kulturni užitek, temveč naj ga občutijo tudi kot politično manifestacijo, kot izraz boja, ki ga vodijo dan za dnem, tako za ojače-nje demokratičnega solidarnostnega gibanja, kot 'za dokončno priznanje državne pogodbe za pravice slovenske narodnostne skupnosti. V tem okviru pa je treba v teh dneh okrepiti tudi boj in solidarnost proti sodnim postopkom, ki so jih sprožili proti 25 slovenskim in nekaterim nemško govorečim demokratom in antifašistom. Po propadlem poskusu preštevanja manjšin, so se reakcionarne sile v Avstriji zatekle k novim sredstvom preganjanja. Koroške mladince, ki so se udeležili protinacističnih manifestacij, ki so javno zažgali glasovnice ob preštevanju in druge, ki so z napisnimi ali drugimi akcijami terjali svoje narodnostne pravice, so postavili pred sodišče Vsi procesi so še v preiskovalni fazi. Klub slovenskih študentov na Dunaju, kakor vsa slovenska manjšina na Koroškem si skupno z demokratičnimi nemškimi silami prizadevajo, da bi te sodne postopke preprečili. Koroška manjšina skratka doživlja spet zelo težke trenutke, v katerih ima tudi takšen večer, kakršen je bil v soboto na dunajski univerzi, izreden pomen. Če je slovenska manjšina v Italiji dolžna pomagati upravičenemu boju svojih koroških bratov, potem je bilo sobotno gostovanje TPPZ na Dunaju prav gotovo izredno dragocen prispevek, To je bilo vseskozi čutiti med njegovim izvajanjem partizanskih in revolucionarnih pesmi vseh narodov. Partizanska balada ni še nikoli prodrla tako globoko v srca kot v soboto. Borbeni duh, ki se je izvil iz grl tržaških pevcev, je preplavil dvorano, ki se v navdušenju ni hotela več ločiti od zbora. Neskončno dolgi in bučni aplavzi so »terjali ponovitev številnih pesmi, predvsem slovenskih udarnih z zaključno «Na juriš* na čelu. Ko je zbor na koncu zapel še »Internacionalo* se je množica dvignila s stegnjenimi pestmi in žarečimi obrazi. Bilo je enkratno doživetje. In za zbor, od neumornega dirigenta in umetniškega vodje Oskarji Kjudra, recitatorjev Staneta Raztresena, Draga Gašperlina in Alda Pressla, in solistov Iluana Vladile' iz Čila ter Hectorja Somercana iz Peruja, do vseh pevcev in orkestrašev, največje priznanje. To je V zahvalnem nagovoru- podčrtal predsednik zbora Rudi Žerjal potem ko si je s tajnikom kluba izmenjal spominska darila. S tpm pa zbor za ta večer še ni utihnil. Borbena in slovenska narodna pesem je še pozno v noč donela na prisrčnem srečanju v študentskem domu. TOREK, 24. MAJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal danjega^ pajdaša, Ja^s^ci. špa- Prijetni vtisi, ki jih zbor prinaša s svojega dunajskega nastopa, zastavljajo še vprašanje, kako dolgo bo moral TPPZ čakati, da bo lahko nastopil tudi na tržaški univprzi. Čeprav je veliko bliže in deluje v drugačnih pogojih sožitja med na rednostmi, ni tržaška univerza, kljub zahtevi študentov, še odprla svojih vrat takšni kulturni manifestaciji dk 12.30 Argumenti: Kinoteka nija 13.00 Oddaja za potrošnike 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Program za najmlajše. 17.15 Prigode Emanuela in Fia-mette 17.30 Prehod na jugovzhodu 18.00 Argumenti: Kinoteka — Španija 19.00 DNEVNIK 1 —-Kronike 19.20 Aiutante tuttofare: Ameriški killer 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 KOMISAR MAIGRET Afera Pipcus — Tretje, zaključno nadaljevanje 22.15 Svet polmeseca Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 15.00 60. GIRO DTTALIA 17.00 Peta stena 18.00 Otroci danes 18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — šport 18.45 Komični film in La Fontainove pravljice 19.10 ALBUM Fotografije včerajšnje Italije Vremenska hapoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Direttissima 21.30 LA CITTA’ SPENTA - film Režiser Andre De Toth. V ma pridruži pri org® ji novega roparskega da. Svoj cilj dosežeta, »%, z grožnjo, da bosta ne* njegovo ženo. Toda ^ nji bandit je priprava ^ protiukrepe, 'n izgubila 'l Hm Šali trebne par ja bosta ljeiiie. ' M- i 22.40 Attilio Rossi: rimpeg«0 “ KEjUo d®.** jugoslovanska t Ljubljana 11.35 Pesmi borbe in dcla j.jdr® 11.50 SLAVNOSTNO ZASEDP F1! CK ZKJ 15.00 TV v šoli A 16.45 Šolska TV: Delitev „„ 17.10 Začetna gomet: HAJDUK 19.30 Pan Tau 20.30 DNEVNIK 21.35 Živeti vzravnano 22.30 DNEVNIK 22.45 Mladi 77 celic^ slovesnost >n - BUDUčN#1 to gl' Koper 17.20 Nogomet: HAJDUK DUČNOST 20.30 OdDrta meja 20.55 DNEVNIK - 21.35 OPERACIJA BEOGR^ film 23.00 Aktualna tema 23.30 PESMI O TITU Zagreb 17.10 Nogomet: HAJDUK DUČNOST , u 19.00 DNEVNIK , Jr glavnih vlogah igrajo Stcr- 2L25 Evropska varnost in ling Hayden, Gene Nelson, w 18.38 Radijska diskoteka. # jo iouj \jcil iciiiioii 1» sv*-- • val z večino 407 glasov proti 73 kredite za-vojn0 ^ ij soglašal z vstopom Italije v vojno proti Avstr0 ,e » v v f \ soglašal Kralj — vojna in trgovska pristanišča, posebno na zahodnih obalah Italije, so zelo koristna za preskrbovanje ljudstva in flote ter baza za vojno mornarico njenih zaveznikov; vojno proti III. in predsednik landra, sta vsemu temu dala svoj blagoslov, ^1 vstopom Italije V iktor Emanuel 'u t S spremljala objava vojne napovedi avstro - ogrs* ^ jj — z vstopom v vojno bi Italija pritegnila nase por membne vojne enote avstrijsko - nemške flote in armade, katerih divizije bi Avstrija in Nemčija potrebovali na drugih frontah. Zaveznikom namreč v tem času ni šlo vse tako, kakor so si želeli. hiji 23. Še dolgo ----------- a. a,.......a----- ------ ~.g bi nemške enote, skupaj z avstrijskimi, prodr verno Italijo. maja 191.5. leta. Vendar je Italija pr°11. serrt"° 1 ohranila svoje nevtralno stališče, t>°)e v to'1 2. ITALIJANSKI VOJNI POTENCIAL Če upoštevamo takratna merila, da pride 0 .JF® mobilizaciji v poštev za vojno obveznost 10^ Vsega tega se je italijansko vojno in državno politično vodstvo dobro zavedalo, zato je hotelo z izsiljevanjem izvleči čim večje koristi. Za vojno in proti njej se je med vrhovnimi vladajočimi strujami in odgovornimi državnimi voditelji in voditelji strank razvnela precej ogorčena bitka. Ljudstvo, posebno študentje in ekstremni nacionalisti - iredentisti, so v vsakodnevnih demonstracijah pritiskali na vlado in na javno mnenje. «Trento - Trieste, hočemo vojno!« To je bilo geslo večine Italijanov vseh kategorij. Delavci in kmetje so se mu pridruževali s precejšnjimi pridržki. Širok,e, posebno delavske množice je državni in iredentistični propagandni stroj z varljivimi obljubami, da bo po kratki zmagoslavni vojni cvetela- blaginja, zvabil na pot sicer skeptičnega navdušenja za vstop v vojno. Proti Londonskemu sporazumu oziroma proti vstopu Italije v vojno se je stva, je Italija zmogla postaviti na noge ari»^ 4 milijonov ljudi. Za tako veliko število ljudi p j 3 niu približno dovolj materialnih sredstev. 1^ vj * orožja, obleke, opreme, hrane in vsega drugefto * 3 f, č K vo.ij orožja, obleke, opreme, hrane in vsega drug*® ^ | bilo potrebno za življenje in bojevanje. ČepfA ^ , lijansko vrhovno vojaško vodstvo imelo skora) jsl £ organ'2®; /JC' časa, da svojo armado, pripravi tako v kakor v materialnem pogledu, je na dan vst°Pftjj; P okrog pol milijona / j bilo opremljenih komaj uiuug jjui mni]uu» jfr zneslo 35 divizij z okrog 1200 topovi, planiral bilo čez 60 divizij z' okrog 2000 topovi. Mobn^jJ* koncentracija vojnih sil v obmejnem pasu )e je vedena postopoma in oprezno. Za soško fi°nt ■ ' zbranih med reko Tilmentom (Tagliamento) mejo okrog 250 bataljonov .121 divizij). sW‘ iNadaljevan]e d ij ^ c: »i !|>« a N