TRST, sreda 1. junija 1955 Leto XI. - Št. 128 (3057) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UL- MONTECCHl št. 6, III. nad. - TELEFON 93-8M IN 94-63« - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. NAROČNINA: mesečna 350 četr.letrva 900 rvoi.m, opravni ioo. osmrtn fce 90 FLRJ^a'vsLk mm^rfnT l^tmpca za° v^vra^lfs^v %< 25*!ai^? P^dru?..^GORICA *ui'Ps' P^flTc^l-II0'Te?*^^ L^janT^tHtarffv2*^!9^teT°2l'Trs£ “jf3*4 ~,ZK FLRJ: Agencija demokratične«* inozemskega tiska, Državna 'založba Slovenije. ____________________________________ ^^^-—r^=======a===TL^.-. —______________________________________________________ ‘ * Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 90 - KB - 1 - 2 - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst 1700, celoletna 3200 lir. — Fecterat. ljudoka republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. ZAKLJUČNA FAZA JUGOSLOVANSKO - SOVJETSKIH RAZGOVOROV Skupna deklaracija delegacij bo vsebovala splošna načela in osnovo medsebojnih odnosov »ih fev n e odprtih mednarod-vPrašanj, nedeljivost sve-e*a miru, podvzemanje na-£ov popuščanje medna-ta!u naPetost'> enokapravno ^elovanje vseh držav, veli-. 'n malih spoštovanje ne-v^nosti in pravice vseh nalit. °V’ 1,3 sami odločajo o svo- jih teh notranjih zadevah. V luči iar|.n*^e* bodo verjetno prika-Vj. P°*ledi obeh vlad na naj-#ji(D*Jša mednarodna vpraša- Va“Je! In način za njihovo reše- ti skupnega jugosluvansko-Jetskega dokumenta se bo d J1***1 na odnose med obema bov*Vaina' Doltunlent bo vse_ S(,*t osnove bodočega med-dr °i.ne8a sodelovanja in med *'* tudi osnovo bodočega 0Snt)Otlarskega sodelovanja. Ta Hi °V* bo vzpostavila možno-H *a ureditev vseh odprtih to. ?° ’n verjetno končno N 6ri„i,',entava mišljenj je Izm jt'h O,riion*,t> Potekala v delov-“Pinah ob sodelovanju i I „Pcev obeh delegacij. S razi Z Poročol'- obstajati* i lke v gledanju sovjet-Jugoslovanske delega-Pok,»a. Vrsti vprašanj. Toda hSk k Se ’e‘ S<) V ’n*p" ,°lož4i pitve mednarodnega ;v*tu ^ ih utrditve miru v k' stiki in izmenja- li se L . n-i najboljša pot, da L«hj. /J^la rešitev vseh vpra-‘hj ha Proučevanju teh vpra-a je , st i — ‘—J“ —- toč-fteKu u jugoslovanske in l>10 “ajvišji stopnji p. i v st°^P-'e najti stične Predsednik Eisenhower sodi, da bo ta pekinški korak prispeval k zmanjšanju napetosti na Daljnem vzhodu I* b0 delegacije. Menijo. i?bbni:_v skupni deklaraciji ano gledanje obeh de- i «c,j meuanje c *hja “a mednarodna vpra- na medsebojno sodelo- HONGKONG, 31. Štirje a-meriški letalci, katerih izpustitev je bila včeraj napovedana v Pekingu, so danes prispeli v Hong Kong in popoldne že nadaljevali pot v Honolulu. Po izjavah ameriških oblasti so vsi štirje bivši ujetniki pri najboljšem zdravju. Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je poslal, kot poročajo iz New Yorka, novo poslanico kitajskemu ministrskemu predsedniku Cuenlaju. Hammarskjoeld se mu zahvaljuje za osvoboditev štirih letalcev in ponovno intervenira v korist ostalih ll ameriških pilotov, ki so zaprti na Kitajskem. V pekinških političnih in diplomatskih krogih pa je zelo razširjeno mnenje, da je «izgon» štirih ameriških pilotov začetek politike, ki bo v kratkem času, naj bi bili izpustitve ostalih ameriških vojakov, ki so bili obsojeni pred kitajskimi sodišči. Večina o-pazovalcev omenja podobno proceduro -X zvezi z drugimi deželami, zlasti pa da so bili pred ženevsko konferenco «izgnani» vsi francoski državljani, ki so bili zaprti na Kitajskem. Sodijo, da bo današnjemu prvemu koraku kitajskih oblasti sledil najprej «izgon» manjšega števila a-meriških državljanov, ki so na Kitajskem pod hišnim nadzorstvom. Sele kasneje, toda v kratkem času, bi bili izpuščeni tudi letalci, ki so bili lani obsojeni. Verjetno bo naglica teh ukrepov odvisna od razvoja mednarodnega položaja in od ameriških reakcij na včerajšnji korak. V zahodnih diplomatskih krogih v Pekingu opozarjajo tudi na dejstvo, da po ban-dunški kpnferenci kitajska vlada očitno koncentrira svoje napore v dokazovanje svojih miroljubnih namenov. Obisk indonezijskega ministrskega predsednika na Kitajskem, ki je dal priložnost za potrditev osnovnih načel ban-dunške izjave ni zavedel Cuenlaja do nobene -omembe Formoze v njegovih izjavah. V pekinških krogih se zdi tudi ta molk značilen. Obenem pa sodijo, da pripada beseda zdaj Washingtonu. Tudi v Washingtonu so sprejeli pekinški sklep o izpustitvi šhrih ameriških pilotov kot znak pomirjevalnih teženj kitajske vlade, zlasti če mu bo sledila izpustitev 11 letalcev, ki so bili obsojeni kot vohuni. To mnenje se opira tudi na izjave Krišne Menona po povratku s potovanja v Peking. Obenem sodijo, dg_ poskuša kitajsko stališče ugodno vplivati na azijske narode, pri čemer spretno izkorišča sedanjo politično in gospodarsko negotovost na tem področju. Skratka. Peking želi dokazati popolno zvestobo načelom, proglašen med afriško-azijsko konferenco v Bandungu. Predsednik Euenhovver pa je dejal danes na svoji tiskovni konferenci, da bo izpustitev štirih letalcev nedvomno prispevala k zmanjšanju napetosti na Daljnem vzhodu, obenem pa je opozoril, da je tieba «v sedanjih okoliščinah skrbno in previdno presojati vsak dogodek, preden se lahko ugotovi njegov točni pomen in važnost.« Predsednik je dodal, da zaenkrat ni znaka, po katerem bi bilo mogoče soditi, da bodo v kratkem izpuščeni ostali ameriški vojaki. zaprti na Kitajskem pod obtožbo vohunstva in sabotaže. Angleški konservativni ((Manchester Guardian« pa pravi, da je težko videti v izpustitvi štirih letalcev oni pomembni dogodek, o katerem je govoril Krišna Menon, in pravi, da bo mogoče zabeležiti res napredek šele, ko bo izpuščenih še ostalih 11 ameriških letalcev in če se bodo lahko vrnili v domovino kitajski študenti, ki so jih ZDA doslej zadrževale. Bled. kjer jim bo predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher v vili «Bled» priredil večerjo. B B. JJedtem ko fe Tito odpotoval z Brionov v Beograd, kjer se bo jutri ponovno sestal z gosti, sta Hruščev in Bulganin obiskala Reko, Postojno in Bled, danes pa obiščeta Ljubljano in Zagreb BLED, 31. — Po vesteh po-!**)n*ga dopisnika Tanjuga z ®l*da so razgovori med jugo-jtovansko in sovjetsko delega-"J<> stopili v končno fazo. Re-štiridnevnih razgovorov 0 deklaracija, ki bo objavlje-* Po vrnitvi obeh delegacij Beograd. V deklaraciji bo-formulirana splošna načela, J? k*terih se ravnata obe vla-■ ajuno stališče do načela |Mitike aktivne koeksistence, # Vs*buje krepitev mednarod-*** sodelovanja, miroljubno '“evanj vanje in na načela, na katerih se bo v bodoče razvijalo jugosiovansko-sovjetsko sodelovanje. Predsednik republike maršal Tito, ki se je sinoči na Brionih poslovil od sovjeteke delegacije, se bo ponovno srečal s člani sovjetske delegacije po vrnitvi s poti po Sloveniji in Hrvatski v Beograd. Predsednik republike je danes opoldne odpotoval z Brionov skozi Reko v Beograd. BEOGRAD, 31. Delegacija vlade SZ pod vodstvom Niki-te Hruščeva je danes zjutraj ob 5.30 z motorno ladjo ((Jadranka«^ odpotovala proti Reki. Ladja je okrog 10. ure pristala v pristanišču «3. maj«, kjer so sovjetske delegate pozdravili zastopniki mestnega ljudskega odbora, zvezni ljudski poslanci in zastopniki ladjedelnice. Člani delegacije so si ogledali posamezne obrate je pripravila uprava ladjedel nice. Nekaj po 11. uri so član sovjetske delegacije Hruščev. Bulganin in Mikojan v spremstvu Edvarda Kardelja Ran-koviča, Teodoroviča in Vidiča odpotovali v Postojno. Ostal člani sovjetske delegacije Gromiko, Sepilov in Kuničin Pa so v spremstvu članov jugoslovanske delegacije Koče Popoviča in Veljka Mičunovi-ča odpotovali v Beograd, kjer bodo dokončno formuliral skupno deklaracijo. Člani sovjetske delegacije Hruščev, Bulganin in Mikojan so danes popoldne okrog 13 ure v spremstvu Kardelja Rankoviča in Todoroviča prispeli v Postojno. Po kosilu so člani sovjetske delegacije obiskali Postojnsko jamo, v kateri je igral orkester ljubljanske Opere. Po ogledu jame so člani sovjetske delegacije s svojim spremstvom od-in se udeležili zakuske, ki jo | potovali skozi Ljubljano na Stassen o obisku sovjetskih državnikov NEW YORK, 31. — Posebni pomočnik predsednika Eisen-howerja za razorožitev Ha-rold Stassen, je izjavil novinarjem, da so dogodki, kakor nedavni podpis avstrijske državne pogodbe in obisk sovjetskih državnih voditeljev v Jugoslaviji, «kažipoti». ki nemara pomenijo, da se intenzivna hladna vojna bliža koncu in da se za svet morda začenja ((dolgotrajno tekmovanje med dvema različnima načinoma življenja«. Stassen je dalje poudaril velikansko rušilno moč sodobnega orožja in dejal, da v prihodnji vojni ne bo zmagala nobena stran. Slo bi samo za to, katera stranka bo najmanj izgubila. Stassen je pripomnil. da ne more priti do omejitev v oboroževanju, če ne bodo skupno dogovorjene. »Zmanjšanje oboroževanja pa mora biti usmerjeno na preprečevanje vojne in na vzpostavitev trajnega miru. Eden izmed činiteljev za ohranitev miru je vzpostavitev organa za uspešno nadzorstvo nad oboroževanjem«. Stassen je tudi izjavil, da je docela enakih misli kot predsednik Eisenhower v tem, da je treba najti pot k miru. ter pripomnil, da to vprašanje zdaj izčrpno proučujejo. Prvi film o beograjskih razgovorih je prispel sinoči v ZDA in so ga takoj oddajali po televizijskem omrežju. Film prikazuje sprejem sovjetske, delegacije na letališču in ga spremljajo komentarji o vzdušju ob sprejemu. Ves a-meriški tisk še zmeraj spremlja jugoslovansko-sovjetske razgovore. Časniki objavljajo številne vesti in članke o pomenu tega obiska in domneve, kakšep bo uspeh tega obiska. Tisk in radio prav tako opozarjata. da je je bil v razgovorih dosežen sporazum o nekaterih zunanjepolitičnih načelih. strijska nevtralnost zgledovala po švicarskem vzorcu, je kancler odgovoril. »Izjava o nevtralnost spada v pristojnost parlamenta, ki bo o tem sklepal po ratifikaciji državne pogodbe. Čeprav doslej še ni bilo sestavljeno nobeno dokončno besedilo, sem mnenja, da se bo izjava zgledovala po švicarskem vzorcu. O vprašanju jamstev pa se bodo začela pogajanja po diplomatski poti«. V zvezi s tem je Raab še dejal, da je Avstrija po njegovem primer zase. ki ne more služiti kot primer za druge. Gen. Dovas na Cetinju HERCEGNOVI, 31. — Načelnik grškega generalštaba ge- neral Dovas je danes s svojim spremstvom in s spremstvom načelnika generalštaba JLA Ljubomira Vučkoviča obiskal enote jugoslovanske vojne mornarice v Hercegnovem, Popoldne je general Dovas s torpedno ladjo prispel v Kotor. od koder je odpotoval na Cetinje. INDIJSKI PARLAMENTARCI V JUGOSLAVIJI Krišnamurti Rao upa da se bosta Indiji in FLRJ pridružili še dve veliki sili Zdravica Moše Pijada- Indijci obiščejo Makedonijo in Bosno BEOGRAD, 31. Predsednik zvezne skupščine Moša Pija-de je danes opoldne priredil kosilo na čast indijske parlamentarne delegacije. Poleg članov delegacije so se kosila udeležili med drugimi Rodoljub Colakovič s 4 člani zveznega izvršnega sveta, ■ zastopniki republiškega izvršnega sveta in skupščine, sindikatov, številni ljudski poslanci in funkcionarji taj'ništva za zunanje zadeve. Moša Pijade je v zdravici poudaril, da je sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo primer možnosti vzpostavitve prisrčnih odnosov med vsemi narodi, ki streme k miru in napredku. Pijade se je ozrl na težko preteklost obeh držav in njuno borbo za neodvisnost, ki je vzpostavila trdno spono, ki clariee veže obe državi in o-mogoča njunim voditeljem, da poglabljajo medsebojno sodelovanje. To sodelovanje se razvija na osnovi načel, ki sta jil) proklamirala Tito in Nehru 22. decembra v Novem Delhiju. To so načela aktivne koeksistence, t. j. mirnega pozitivnega in konstruktivnega sodelovanja, ki temelji na nevmešavanju v notranje zadeve, priznavanju vsem narodom pravice na samostojen Čanje, da bo obisk indijskih parlamentarcev prispeval k še večjemu razvoju vsestranskega sodelovanja med narodi Indije in Jugoslavije. V odgovor na zdravico je vodja indijske delegacije Kri-šnamurti poudaril prijateljske stike med Jugoslavijo in Indijo, ki sta veliko žrtvovali za svobodo in neodvisnost. Poudaril je sodelovanje obeh držav na mednarodnem področju, borbo proti politiki blokov in zavzemanje za politiko koeksistence ter izrazil u-panje. da se bosta tej politiki sčasoma pridružili tudi dve veliki sili. Vodja indijske delegacije je izrazil prepričanje, da bo obisk predsednika Nehruja v Jugoslaviji prispeval k se večjemu zbližanju med obema narodoma Indijska parlamentarna delegacija je danes dopoldne položila venec na grob Neznanega junaka. Indijska parlamentarna delegacija, ki je gost zvezne skupščinp. je bila nocoj gost na večerji pri predsedniku mestnega ljudskega odbora Beograda Milošu Miniču. Indijska parlamentarna delegacija bo jutri odpotovala v Makedonijo, kjer bo obiskala Skoplje in Ohrid, nakar bo z Še o Vidalijevem jalovem razvoj in spoštovanje euvere- letalom odpotovala v Saraje-nosti. Pijade je izrazil prepri-lvo. Zanimivi Vidalijev pone-deljski uvodni članek v «11 Lavoratore«, o katerem smo pisal: že včeraj, vsekakor zasluži da si ga še nekoliko ogledamo. Se prej pa moramo povedati, da niti članka, niti Vidalijeve resolucije prejšnji ponedeljek, niti najnovejše njegove resolucije, glasilo Komunistične partije Italije «l'Unita» ni objavilo, čeprav je bila to doslej vselej navada, zlasti še za tako važne resolucije ob priliki razgovorov v Beogradu, ki so po samih Vidalijevih besedah ttgrandiozni in im-presiuuanituu in ob priliki tako važnih izjav, s katerimi je Hruščev raztrgal kom-informovsko resolucijo, na katero je Vidali in KPJ sedem let prisegal. Povedati moramo tudi, da vedo nekateri časopisi povedati, da sta resolucijo svojemu centralnemu komiteju predložila Vidali v imenu Italijanov. Marija Bernetič pa v imenu Slovencev. V komentarjih pa pišejo, da gre za «at-teggiamento titisia nlla ro-pesciu« in da Vidali «ne more dopustiti, da bi mu lahko rekli da je ravnal kot vohun in kot ameriški agent«. Dalje čitamo, da je zelo verjetno, da Vidali ne bo mogel po «tej poti dalje v spojem depiuciOMizmu« ter da bo verjetno njegova samostojna tržaška partija razpuščena, a v Trstu da se bo ustanovila l'.ed*ruciju komunistične partije I,ulije, ki bo neposredno odvisna od Je Predsednik republike Tito priredil sprejem v čast sovjetske delegacije Na II rt , I _ -1 _ 1.11. t-l.i ..... I.snib talilu „ fVft . icjitiuinc ti*« r* ” V * * - v»0ski proti desni: predsednik sovjetske vlade Bulganin, kitajski poslanik pn Jugo-Vladi Vu SJu Cjuan, Jugoslovanski poslanik pri vladi Ljudske republike Kitajska Vlado Popovič in ob njem njegova soproga. Nehru zahteva razpust Kominforma NOVI DELHI. 31. — Na tiskovni konferenci v Novem Delhiju je indijski ministrski predsednik Nehru med drugim izjavil, da je »organizacija Kominforma neskladna z načelom nevmešavanja«. O svojem bližnjem potovanju v Moskvo je Nehru dejal, da je prepričan, da bo to pripomoglo k zmanjšanju mednarodne napetosti. Nehru je nato izrazil zadovoljstvo spričo obiska sovjetskih državnikov v Jugoslaviji in dejal, da Indija pozdravlja vsak korak, ki prispeva k pomiritvi v svetu. Obsodil je politiko blokov, obžaloval, da se je sistem evropskih paktov razširil tudi na azijske deže-in dejal: «V položaju, ki ga je ustvaril obstoj atomske bombe, spravljajo šibke države s temi zavezništvi v nevarnost lastno varnost in o-benem z ničemer ne krepijo varnosti svojih prijateljev«. Na vprašanje, kaj misli o pobudah za ustanovitev »nevtralnega pasu« v Evropi, je Nehru izjavil; «Ne ugaja mi beseda nevtralen. Rajši bi govoril o področjih miru«. Nehru je nato pohvalil «predsednika Eisenhowerja in njegovo prizadevanje za zmanjšanje napetosti in za preprečevanje, da bi se položaj poslabšal«. Dejal je, da je zdaj v svetu manj napetosti, več upanja in nekoliko več zaupanja. Kitajsko-egiptovski kulturni sporazum PEKING, 31. — Pekinški radio poroča, da je bil danes kitajskem glavnem mestu podpisan sporazum o kulturnem sodelovanju med Egiptom in Kitajsko. Za Kitajsko je sporazum podpisal prosvetni minister Cin Jui, za Egipt pa minister za verska vprašanja El Bahuri, ki se trenutno mudi na Kitajskem. Raabove izjave o avstrijski vojski PARIZ, 31. — Bodoča avstrijska vojska bo slonela na splošni vojaški obveznosti. Njena številčna moč pa zaenkrat ne bo presegla 20 ali 30.000 mož. Tako je izjavil kancler Raab v pismenem odgovoru na vprašanja, ki mu jih je zastavil pariški dnevnik »Le Monde«. Kasneje se bo avstrijska vojska povečevala. če bodo to dovoljevale gospodarske razmere. Na vprašanje, ali se bo av- Izredno stanje proglašeno v Angliji zaradi stavke železniških strojnikov Kraljevski ukaz o izrednem stanju pooblašča vlado, da podvzame ukrepe za preprečevanje gospodarske zmede, ne omogoča ji pa mobilizacije stavkajočih železničarjev LONDON, 31. Danes, tretji dan stavke britanskih železničarjev. je kraljica Elizabeta na pobudo vlade podpisala u-kaz, ki proglaša izredno stanje v Veliki Britaniji. Kraljica je proglae podpisala v gradu Balmoijal na Škotskem, kjer je trenutno na počitnicah. po seji zasebnega kronskega sveta. Člani kronskega sveta so bili danes sklicani v Balmoral, kamor so odpotovali iz Londona z letalom. Eden se je pred tem v Londonu sestal z medministrskim odborom, ki je bil sestavljen z nalogo, da skrbi za vse potrebne ukrepe, da se stavka železničarjev ne bi preveč poznala v gospodarskem življenju dežele. Izredno stanje daje ministrskemu predsedniku Edenu vsa pooblastila, ki Se mu zdijo potrebna, da prepreči gospodarsko zmešnjavo v deželi, med njimi rekviriranje zasebnih prevoznih sredstev in uporabo vojaštva za vzdrževanje železniškega prometa. Po tradicionalnem ceremonialu, ki velja za vse kraljevske proglase, bo ukaz o proglasitvi izrednega stanja jutri zjutraj prebral londonski javni razglaševalec John Poland na stopnicah «Royal Exchangea». Na podoben način bodo proglas prebrali tu- di v vseh ostalih angleških mestih, katerih občinskemu svetu načeljuje lord-major. Proglasitev izrednega stanja mora odobriti spodnja zbornica v desetih dneh po podpisu. \erjetno bo predložen zbornici že na njeni prvi seji 7. junija, ko bodo novi poslanci prisegli. Vendar parlament ne bo mogel proglasa odobriti, dokler ne bo uradno ustoličen. To bo 9. junija, tako da bo izredno stanje odobreno prav v zadnjem trenutku. Kraljevski ukaz o proglasitvi izrednega stanja, ki je bil objavljen c.* es ob 17.30. začne veljati opolnoči. Izredno stanje ne pooblašča vlade. da mobiiiiira stavkajoče strojnike in kurjače, niti ua jih nadomesti z vojaštvom, z izjemo nekaterih nsjnu nejših prevozov. Pač pa omogoča vladi, da prepove stavkovne straže in sodno zasleduje stavkajoče, ki bi se upirali njenim ukrepom. Izredno stanje je bilo proglašeno samo še dvakrat od leta 1926, in sicer v letih 1948 in 1949 med vsedržavnimi stavkami pristaniških delavcev. Takrat je proglasitev izrednega stanja zahtevala laburistična vlada; zdi se. da laburistično vodstvo tudi zdaj podpira Edenovo pobudo. Promet na železnicah je bil tudi danes skoraj v celoti ohromljen. Število vlakov, ki je vozilo, je le neznatno v primerjavi z izredno visokim številom vlakov, ki sicer vsak dan vozijo po angleškem železniškem oatraifu. Nekaj velikih jeklarn je napovedalo, da ima samo še za nekaj dni surovin in da bodo morale ustaviti delo, če se stavka ne bo končala, ali če kako drugače ne bo poskrbljeno za dovoz. Pogajanja med železniško upravo in sindikatom strojnikov. kurjačev in premika-čev se zaenkrat ne nadaljujejo. Današnji konservativni listi tudi zavračajo možnost pogajanj, češ da bi ugoditev zahtevam stavkajočih železničarjev pomenila, da bodo tudi vsi ostali angleški delavci zahtevali povišanje plač in začeli uveljavljati svoje zahteve s stavkami. Novo pobudo za rešitev mezdnega spora na železnicah pričakujejo od jutrišnjega sestanka glavnega sveta angleških sindikatov. Vodstvo Tra-de Unionov pa se ie sestalo že danes popoldne in proučevalo položaj. Predsednik TUC Geddes je izjavil, da za danes ni pričakovati nobene pobude za konec stavke. Obenem se nadaljuje stavka Eisenhower bo v San Franciscu na proslavi obletnice OZN Predsednik ZDA ponovno poudarja svoje stališče o omejenih namenih konference štirih velikih - Še nobenega sklepa o kraju in času konference Moskovske kritike vesti o namenih angleških in ameriških voditelj WABHINGTON, 31. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenho-wer izjavil, da bo 20. junija v San Franciscu, kjer bo v imenu ZDA pozdravil delegate glavne skupščine ZN. ki bodo proslavljali deseto obletnico Združenih narodov. Ei-senhovver je izjavil, da je treba pripisovati deseti obletnici ZN naj večji pomen in pregledati vse uspehe, ki jih je ta mednarodna organizacija dosegla v desetih letih svojega obstoja, pa tudi upe, ki jih svet polaga v Združene narode. O napovedani konferenci štirih velikih na najvišji ravni je Eisenhower dejal, da doslej še ni bil sprejet noben sklep o kraju in času, dodal pa je, da bi ZDA najrajši videle, ko bi bila razmeroma kmalu. Predsednik je nato dejal, da bi morala konferenca na najvišji ravni stremeti po treh glavnih ciljih: «Presoja mednarodnega položaja in ozračja, splošna diskusija o nerešenih vprašanjih, določitev nekaterih proceduralnih metod, ki bi omogočili poskušanje reševanja specifičnih svetovnih vprašanj«. Nadalje je glede konference štirih Eisenhovver ponovil svojo tezo, da na sestanku ne bi smeli poskušati doseči že rešitev specifičnij! vprašanj. Na razna vprašanja pa je dejal, da bodo nedvomno štirje veliki govorili tudi o ločenih vprašanjih, kot o nemški združitvi in o vprašanjih, ki se tičejo vzhodnoevropskih dežel, da pa je izključeno, da bi se mogli pri tem spuščati v podrobnosti. Zahodna Nemčija, je dodal, bo sodelovala pri vsakršnem sporazumu o nemški združitvi in ZDA bodo upoštevale njene želje, prepričane, da bo Nemčija ena izmed njihovih najboljših zaveznic. Na vprašanje, ali ga bo na konferenco štirih spremljal demokratični senator Walter George, predsednik zunanjepolitične komisije senata, je predsednik zatrdil, da bi morale biti po njegovem mnenju delegacije čim manj številne. Med tiskovno konferenco je Eisenhower tudi naznanil, da bodo ta teden ZDA sklenile pet ali šest novih sporazumov s tujimi državami o miroljubni uporabi atomske energije. Prvi tak sporazum je bil pred nekaj tedni podpisan s Turčijo; z njim so se ZDA obvezale. da bodo dobavile Turčiji določeno količino ceplji-vega materiala in potrebno o-premo za zgraditev atomskega reaktorja za znanstveno raziskavanje v Turčiji. Tak sporazum bo v kratkem podpisan tudi z Italijo. Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je izjavil, da je zelo zadovoljen zaradi Ei-senhovverjevega sklepa, da bo 20. junija obiskal San Francisco in govoril .na prvi seji zasedanja glavne skuščine OZN v proslavo desete obletnice ustanovitve te mednarodne organizacije. Ta sklep, je dejal Hammarskjoeld. «je nov dokaz konstruktivne podpore, ki jo je Eisenhovver stalno dajal ev Združenim narodom in ki jo je na tako očiten način manifestiral, ko je leta 1953 pred glavno skupščino predlagal mednarodno sodelovanje za u-porabo atomske energije V miroljubne namene«. V krogih državnega tajništva zatrjujejo, da še ni bil sprejet noben dokončni sklep o sestanku zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije in ZDA. ki naj bi bil 16. junija v New Yorku. Zdi se pa. da računajo ameriški uradni krogi z veliko verjetnostjo, da bo do tega sestanka prišlo. Kot kaže. imata Anglija in Francija določene pomisleke, ker bo v istem času v ZDA zahodno-nemški kancler Adenauer in ker bi se utegnilo zdeti, da gre za sestanek štirih z Zahodno Nemčijo, kar bi verjetno naredilo slab vtis na ZSSR. V pariških političnih krogih pa pravijo, da so «prezgodnje» vesti, da se bodo zunanji ministri treh zahodnih velesil sestali 16. junija v New Yorku. da bi določili skupno stališče za razgovore z Molotovom, ki bodo med zasedanjem OZN v San Franciscu. Londonski dopisnik moskovskih »Izvestij« Matvejev kritizira protislovne vesti britanskih listov o namenih angleških in ameriških voditeljev glede štiristranske konference in pravi, da «bi bilo mnogo bolje, ko trije načelniki vlad ne bi nekoristno klepetali, temveč ko bi se resno in iskreno potrudili, da se v interesu mednarodne pomigitve omogoči sklicanje konference«. dela pristaniških delavcev v raznih angleških pristaniščih. Število stavkajočih se je od sobote povečalo za tisoč. V pristaniščih London. Hull, Liverpool, Garston in Rochester normalno razkladajo 119 ladij, ^lelno 87 ladij, popolnoma pa je ustavljeno delo na 154 ladjah. KONEC STAVKE v srednjih solati in poldržavnih ustanovah (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Danes je bil sporočen konec stavk uslužbencev poldržavnih ustanov in srednješolskih profesorjev. Jutri se bodo torej v'vseh šolah redno začeli izpiti. Predsednik vlade Scelba je danes popoldne sprejel glavnega tajnika demokristjanske sindikalne organizacije ClSL Pastora in z njim razpravljal o tekočih sindikalnih sporih. Pastore — tako pravi poročilo, ki je bilo izdano na Vi-minalu — je obvestil Scelbo, da so sindikalne organizacije, vključene v CISL. sklenile prenehati s stavko v poldržavnih ustanovah, «da bi se končal neugodni položaj, v katerem so delavci, ki uživajo usluge teh ustanov«. Pastore je predlagal Scelbi razširjenje sestave in pooblastil komisije, katere ustanovitev je sklenil ministrski svet, tako da bi lahko proučila vse ekonomične in normativne probleme uslužbencev poldržavnih ustanov in da bi vsebovala poleg predstavnikov vlade tudi zastopnike posameznih ustanov in sindikatov; delo naj bi komisija nepreklicno končala v šestih mesecih. Komisiji naj bi tudi pripadlo urejanje odtegljajev od plač zaradi stavke. Scelba je na te predloge načelno pristal. «Enotna šolska fronta« pa sporoča, da so profesorji na pozive prizadetih družin sklenili jutri prekiniti stavko in prikazati svoj položaj predsedniku republike. »Fronta« upravičeno pričakuje, da bo predsednik republike sprejel njene predstavnike 3. ali 4. ju nija. Stavka v ustanovi INAM se je končala, ko je na sestanku pri ministru za delo Vigo-relliju vodstvo ustanove obljubilo, da bo dodelilo svojim uslužbencem iste ugodnosti, ki so bile zagotovljene osebju INAIL in INPS. Minister Vi-gorelli se je obenem danes ukvarjal s še nerešenim Vpra šanjem sindikalnih zahtev kmečkih delavcev. A. P. Pakistanski pristop k bagdadskemu paktu ANKARA. 31. — Pakistanski veleposlanik v Ankari Mian Aminuždin je izjavil poluradnemu turškemu lisju «Zafer», da bo Pakistan v nekaj^ dneh uradno pristopil k turško-iraškemu paktu. Dejal J^e, da je treba urediti samo še nekaj formalnosti in da je mogoče predvidevati, da bo pakistanska skupščina v kratkem odobrila sklep vlade, Veleposlanik je dodal, da ima njegova vlada bagdadski pakt za konstruktiven element, koristen za obrambo Srednjega vzhoda, njenega organizacijskega tajnika za vso državo, ki je trenutno Amendola, Ce pustimo ob strani ono grobo protislovje, na katerega smo opozorili naše či-tatelje že ko je bila pred osmimi dnevi objavljena prva Vidalijeva resolucija; najprej pozdravljanje beograjskega sestanka kot akta miru in mednarodnega sodelovanja, predvsem s Titovo Jugoslavijo, takoj nato pa vzklikanje, da je ponosen na vse svoje dosedanje početie, za katero vemo. da je bilo eno samo pfovanje in obrekovanje prav te Titove Jugoslavije, s katero ne sme in ne more biti nikakršnih razgovorov, a kaj šele sodelovanja — če torej pustimo ob strani to protislovje, sta v ponedeljskem članku v prvi vrsti zanimivi dve trditvi. «ZWi razumemo torej raz-lope in cilje potovanja sovjetske delegacije v Beograd in smo srečanje pozdravili z veseljem vseh. Razumeli smo tudi, da je bila izjava tov. Hruščeva v imenu partije in vlade Sovjetske zveze namenjena izravnavanju poti, odstranjevanju vseh zaprek za dosego cilja, za vzpostavitev starega prijateljstva in bratstva med obema narodoma# itd Drug trditev pa je naslednja; «Vsi mi smo bili ie več časa prepričani, da tisto, kar se je izvajalo na našem o-zemlju in ttidi v sosedni državi ni bil marksizem-leni-nizem glede nacionalnega vprašanja, glede delavskega in kmečkega vprašanja, glede sindikalne politike, glede življenja partije in množični h organizacij. To je bil razuzdan nacionalizem. ka-mufliran s socializmom, pustolovstvo, sektaštvo, fizični in politični ter rižem. Mi smo dali veljavo oni resoluciji v njenem osnovnem delu z našimi dokumenti, z našim trpljenjem, z našim izkustvom, brez posredovanj nekega Berje in agentov imperializma.» Po eni strani torej Vidali trdi. da razume, da je bilo potrebno. da Hruščev ko-minformovsko resolucijo raz-trže Sštno zato. da bi' «zrav-val pot in odstranil zapreke«. po drugi strani pa pravi, da Hruščev te resolucije ne bi smel raztrgati, ker je bila tista resolucija po Vidalijevem mnenju pravilna. Kaj to pomeni? To pomeni. da je Vidali še vedno mnenja, da so vse trditve, da v sosedni državi, to je v Jugoslaviji je vedno vlada srazuzdani nacionalizem pod krinko socializma, pustolov-stvo, sektaštvo, politični in fizični terorizem«!!! Ne glede na to, kako je Hruščev raztrgal kominfor-movsko resolucijo, obstaja dejstvo, da jo je dejansko raztrgal in da je pri tem navedel kot enega glavnih razlogov dokumente, ki so bili delo sovražnikov socializma in ljudstva, preziranja vrednih agentov imperializma in provokatorjev. In kaj pravi Vidali? Vidali pravi, da je prav te dokumente imel v rokah on, svoje »dokumente«, svoje ((izkušnje« in svoje «trpljenje». Na dlani je torej vprašanje; Ali je Vidali te dokumente, te svoje izkušnje držal sam zase? Ali niso ti dokumenti lahko prišli v roke tistim, ki so na podlagi njih kominformov-sko resolucijo sestavljali? Kaj pa pravi Hruščev o life-rantih teh dokumentov? Kdor se spominja Vidali-jevega početja pred sedmimi leti, prav dobro ve, kako je tedaj njegov «11 Lavoratore« apeliral na vse štiri strani sveta da bi člani partije iskali dlako v jajcu in na ta način «z dokazi« podprli zloglasno resolucijo. On se je tedaj zelo dobro zavedal, da je to njegovo početje vzrok za razkol in da bo povzročilo ogromno škodo pri delavskem gibanju. To sedaj on sam tudi priznava, ko v svojem ponedeljskem članku pravi, da so položaj Kizkoristili sovrai-niki socializma in da je imel strašne posledice na mednarodno komunistično gibanje, na enotno socialistično fronto, na stvar socializma«. Toda njemu ni bilo za stvar socializma, ne za komunistično gibanje, njemu je bilo za to. kar danes na-živa «s*i06io Krii nje ilus^j /’y t i\im kOV». Ti nasprotniki pa so. kot ves Trst ve. tržaška reakcija, ki ga je takoj začela hvaliti in ki ji je napravil največjo uslugo. Vedno smo trdili in bomo tudi v bodoče, da so bile te Vidalijeve usluge tržaški reakciji kakor tudi mednarodni reakciji sploh tako velike, da je prav Vidali eden izmed glavnih krivcev da ie danes Trst tam. kier si ga delavsko gibanje ni želelo. Sedaj svoje početje le nadaljuje. S stališčem obeh resolucij in s svojim člankom le nadaljuje z uslugami tej reakciji, ker z njim poskuša se nada’je razbijati delavsko gibanje v Trstu in vnašati zmedo v delavsko gibanje vse Italije, hkrati pa poskuša s tem vnašanjem sumnje v izjave Hruščeva. ovirati normalizacijo in sodelovanje med obema državama, minirati re-zultate beograjskih raz.govo-rov in s tem škoditi prav tistemu, kar v začetku članka s tako donečimi frazami hinavsko opeva. anmianki i»bvi Na danainji dan so se leta 1941 pričeli prvi boji partizat.ov z Nemci na Jelovici. •' & \l . I 1 Mg Danes, SREDA 1. j«nl>a Fortunat, Radovan * Sonce vzide ob 4.19 m T na 19.45. Dolžina dneva 15.2b . vzide ob 16.04 in zatone o • Jutri, ČETRTEK 2. junija Erazem, Velimir PO DOLGOTRAJNI STAVKI POLDRŽAVN1H USLUŽBENCEV Uslužbenci INAM in INPS se danes vrnejo na delo Neha se tudi stavka srednješolskih profesorjev - Pogajanja na uradu za delo glede varilcev Sv. Marka še niso dosegla nobenega uspeha in se bodo nadaljevala v petek Danes se neha stavka pol-državnih nameščencev in profesorjev. Glede stavke poldr-žavnih nameščencev so se včeraj najprej širile precej nejasne vesti. Demokrščanski sindikat CISL je v Rimu izjavil, da bodo poldržavni uslužbenci, včlanjeni v tej sindikalni organizaciji, danes prenehali stavko in se vrnili na delo. Kasneje so v Trstu potrdili, da nehajo stavkati uslužbenci INPS. nato so izjavili, da bo nehala danes tudi stavka v INAM. ki je trajala celih 29 dni. To vest bodo sprejeli z velikim veseljem zlasti zavarovanci in njihovi svojici, saj jim je stavka INAM povzročila mnogo škode, ker se niso mogli hoditi zdravit v osrednji ambulatorij v Ul. Farneto in je bila tudi zasilna pomoč v občinskih ambulantah zelo pomanjkljiva. Po drugi sUani pa je vprašanje, ali bo zakladno ministrstvo vsaj delno u-godilo zahtevam uslužbencev po dodatnem nakazilu in ali ni morda prenehanje stavke poldržavnih uslužbencev le posledica vladnih groženj in pritiska. Po mesecu stavke bi pač morali uslužbenci INAM doseči konkretne rezultate. « * * Danes se neha tudi stavka srednješolskih profesorjev, ki so začeli stavkati preteklo soboto. Predstavniki «enotne šolske fronten so izdali v Rimu proglas, v katerem pravijo, da so sprejeli poziv staršev, ki so bili v skrbeh za izpite svojih otrok. Ker pa se je pouk na srednjih šolhh že končal, bodo začeli profesorji danes s pre-sojevanjem učnih uspehov dijakov. na podlagi česar bodo tudi določili njihovo zrelost za prehod v višje razrede. Izpiti pa pridejo na vrsto pozneje. Včeraj je imel sindikat srednješolskih profesorjev skupščino, na kateri so razpravljali o sedanjem položaju. Na skupščini so se vsi profesorji strinjali, da je treba nadaljevati borbo, saj je bila tudi udeležba v stavki včeraj večja kot vse prejšnje dni in je dosegla 97 odstotkov. Med skupščino pa je prišla iz Rima vest. da je »enotna šolska fronta« sklenila. da se stavka preneha. Ta vest je zbrane profesorje zelo presenetila. Zato so zahtevali po telefonu, naj jim iz Rima vest potrdijo, kar je »enotna šolska fronta« tudi storila ter se dodala, da so se strinjali s prenehanjem stavke vsi štirje sindikati profesorjev. Zdi se, da je moralo vplivati na sindikalne predstavnike profesorjev kakšno novo dejstvo, in sicer najbrž posredovanje bivšega ministra za prosveto Segnija. Vse tudi kaže, da bo predstavnike profesorjev v petek sprejel predsednik republike Gronchi in je bilo za ta sprejem nujno, da profesorji prej nehajo stavkati. * * * Spor med varilci ladjedelnice Sv. Marka in ravnateljstvom CRDA še vedno traja, ker včerajšnja pogajanja na uradu za delo niso rodila uspeha. Kot smo že pisali, je bil prvi sestanek med predstavniki delavcev in podjetja na Zvezi industrijcev, kjer pa se niso mogli sporazumeti. Zato so predali spor uradu za delo. ki je nastopil kot posredovalec. Včeraj so se na uradu za delo zbrali predstavniki delavcev, CRDA in Zveze industrijcev. Pogajali so se približno dve uri, toda ostali so Vsak pri svojem stališču. Sindikati namreč ne morejo pristati na znizanje akordnih tarif in isto- časno povečanje norm, ker to ne pomeni le znižanja celotnih prejemkov varilcev za okoli 4 000 lir na mesec marveč tudi večje izkoriščanje in nevarnost obolenj, saj je znano, da so vprav varilci podvrženi poklicni bolezni ter je zanje tudi določeno število ur. ki jih morajo prebiti med delom na čistem zraku. Z zvišanjem norme se mora ta čas nujno skrčiti, kar bi pač kvarno vplivalo na zdravje. Po drugi strani pa ravnateljstvo CRDA trdi, da se mora proizvodnost varilcev zvišati, da se znižajo proizvodni stroški in s tem omogoči ladjedelnicam konkurenčna sposobnost v izdelovanju ladij. Delavci in sindikati pa so se pri tem takoj zavedli, da niti ne gre samo za varilce temveč za Vse delavstvo. Ce namreč namerava podjetje znižati proizvodne stroške, tedaj se je pač najprej lotilo varilcev, nato pa bi prišle na vrsto druge stroke. Od tod tudi enotni nastop Delavske zveze in Delavske zbornice in vztrajna borba varilcev. Spričo teh nasprotij so funkcionarji urada za delo Včeraj uvideli, da ne bodo mogli u-spešno dokončati svojega posredovanja in so odložili nadaljevanja pogajanj na petek, ko bo na uradu za delo ponovno sestanek obeh strank. Včeraj je šla delegacija Varilcev na prefekturo, kjer jo je sprejel načelnik kabineta dr. Palamare dr. Santini. Delegati so mu pojasnili spor med varilci in ravnateljstvom CRDA. Deial jim je. naj se vrnejo na prefekturo po odgovor v petek. Novi odloki vladnega komisariata Uradni vestnik št. 16 vladnega generalnega komisariata od 1. junija prinaša besedilo nekaterih cdlokov, ki začenjajo veljati z istim dnem in se nanašajo na naslednje zadeve; ODLOK ST. 164 - DODELJEVANJE HIS ZA BREZDOMCE — Razveljavi se prvi odstavek 1. člena ukaza št. 147 z dne 28.7.1952. s katerim je ZVU ustanovila Komisijo za dodeljevanje stanovanj iz državnih sredstev brezdomcem. Hkrati se določa, da jih bo dodeljevala komisija, ki jo sestavljajo pretor, ki razporeja prisilne izpraznitve stanovanj. kot predsednik, predsednik Avtonomnega zavoda za ljudske hiše (IACP) ali njegov pooblaščenec, po en predstavnik prefekture-uprav-ne službe in občine Trst, predstavnik Občinske podporne ustanove (ECA) v Trstu in predstavnik zavoda «Ist i-tuto Caccia-Burlo Garofolo«. ODLOK ST. 165 - PREDPISI O ZAVAROVANJU — Razveljavi se odlok št. 366 z dne 24.4.1947, s katerim je ZVU vnesla nekatere spremembe v zakonske predpise, ki zadevajo obratno glavnico in jamstveni sklad zavarovalnih podjetij na Tržaškem o-zemlju. Istočasno se raztegnejo na Tržaško ozemlje vsi italijanski zakonodajni ukrepi. ki so v veljavi glede teh zadev. ODLOK ST. 167 — Z njim se ustanovi v Trstu z začetkom šolskega leta 1955-56. Umetnostni inštitut s priključenim muzejem za opremo in dekoracijo ladij in prosto- Neumestni policijski ukrepi Menda ne ni še nikjer zgodilo, da bi policisti prevzeli funkcijo in službo železničarjev oz. železniških uslužbencev, ki na kolodvorih pregledujejo peronske karte. In vendar se je to zgodilo včeraj popoldne na Opčinah, kjer sta ob vhodu na postajo stala dva civilna policista s puško na rami in vsakemu, ki je hotel vstopiti, sicer vljudno naročila, naj si prej oskrbi peron-sko karto. To aoslej ni bilo v navadi, vsaj na Opčinah ne, da bi namreč morali ljudje kupovati peronske karte in da bi za karte spraševali namesto železničarjev policisti. Nenavadna je bila tudi prisotnost velikega števila policistov in celo samega komisarja openskega področja, kot je bilo nenavadno tudi to, da se je O-rient-Express kot za nalašč «-stavil na drugem tiru še pred postajnim poslopjem in za dolgo vrsto tovornih vagonov, tako da je bilo nemogoče videti železniške vozove, kaj šele potnike. In končno je bilo nenavadno tudi to, da so bili vsi dohod i k ekspresnemu vlaku strogo zastraženi, tako da sta k njemu po dolgotrajnih prošnjah prišli le dve mladinki in še ti v spremstvu dveh policistov- Po tem uvodu se bo čita-telj morda vprašal, kdo neki se je peljal s tem vlakom, da je bilo treba p odvzeti tako neobičajne policijske mere. Morda se bo istočasno že spomnil, da se je s tem vla-kom peljala v domovino jugoslovanska nogometna reprezentanca, od katere se je na tržaški postaji poslovilo reč sto Tržačanov. In če je čita-telj pomislil na to. tedaj je zadel: policija je n a Opčinah oz. na openski postaji iz *var no stilih razlogov» p odvzela vse mere in ukrepe, ki so praktično onemogočili, da bi številni Openci, ki so takrat prihiteli na kolodvor, videli jugoslovanske nogometaše, kaj šele, da bi prišli z njimi v stik. Občutljivost policije je bila v tem primeru izredna. Ce pomislimo, da je vozil «Giro d’Italia» skozi goste špalirje Tržačanov, kjer bi se prav lahko zgodila kakšna nesreča, tedaj moramo priznati, da imajo policisti na Opčinah prav gotovo bolj razvit čut za odgovornost kot njihovi kolegi v Trstu. Toda če primerjamo položaj na tržaškem kolodvoru z onim na openski postaji, tedaj pa moramo skoraj reči, da ni igrala tolikšne vloge občutljivost in pozor-ndst policije do bližnjega, kot morda bojazen koga, da ne bi prišlo na Opčinah do «nedovoljene javne manifestacije». Naj se nam dovoli blagohoten nasvet: ni vedno na mestu operirati s policijskim pravilnikom o javni varnosti, posebno še, ko gre za športne dogodke, ki nimajo s politiko nobenega opravka. Včerajšnje policijske omejitve na openski postaji so ljudi razburile in to povsem po nepotrebnem, .saj bi se v glavnem zgodilo isto kot na tržaškem kolodvoru: nič! Železen drobec v roko Med delom pri stružnici v neki škedenjski delavnici je 53-letnemu delavcu Lucianu Melatu iz Drevoreda XX. septembra priletel v roko dro-kec železa, ki ga je Melato obdeloval. Delavec se je takoj nato zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu izprali globoko rano na podlahtm-ci leve roke in ga nato s priporočilom nekaj dnevnega počitka odslovili. rov. Razdeljen bo v štiri oddelke; za slikarske dekoracije umetnostno obrt v lesu, umetnostno obrt v kovinskih delih in umetnostno obrt tekstilnih izdelkov. Institut bo imel nižji in višji tečaj; trajala bosta po tri leta. Za sprejem v nižjega bo potrebno zaključno spričevalo osnovne šole. Odlok vsebuje razen tega predpise glede obiskovanja tečajev, glede sestave u-čiteljskega zbora, upravnega sveta instituta itd. ODLOK ST. 168 — Z njim se ustanavlja z 2. junijem 1955 zgodovinski muzej Mi-ramarskega gradu v Trstu, ki bo obsegal zbirke listin, o-prave in posode, ki se neposredno ali posredno nanašajo na Miramarski grad in park. Hkrati se določa vstopnina za obisk omenjenega muzeja, ki jo bodo pobirali vsak dan razen nedelj in sicer v znesku 100 lir za obiskovalca. Oproščeni so je o-troci do 10 let. Generalni konzul FLRJ na obisku pri dr. Palamari Včeraj popoldne je generalni konzul FLRJ v Trstu tov. Mitja Vošnjak obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro, s kterim se je zadržal v daljšem razgovoru. Opozorilo Združenja najemnikov Izvršni svet Združenja najemnikov stanovanj se je se-slal z namenom da izda tajništvu navodila, kako naj se tolmači novi zakon o povišanju najemnin, V tej zvezi opozarjajo interesente, da^ preden sprejmejo povišanje najemnine, kot jim ga bo določil lastnik hiše, naj to proučijo na osnovi do sedaj plačane najemnine. Zato pozivajo člane, naj se zglasijo na sedežu Združenja v Drevoredu XX. septembra 22-1.. kjer so jim na razpolago vse podrobnejše informacije. Jutri vojaška parada ob obletnici republike Jutri, ob obletnici proglasitve republike, bo v vojašnici na Opčinah, kjer je sedež 82. regimenta pehote, parada pripadnikov vojaških sil, ki so nastanjeni v našem mestu. Parada se bo začela ob 10. uri. Prebivalstvo je vabljeno, da se parade udeleži. V ZVEZI Z ZAPORO 15 GOSTINSKIH OBRATOV Prvi preklic zapore enega izmed gostinskih obratov Upamo, da kodo temu s'edili preklici tudi za ostale slovenske gostinske obrate, ki so še vedno zaprti RAZPIS V zadnjih dneh so predstavniki javne varnosti dovolili ponovno otvoritev enega izmed 15 protizakonito zaprtih gostinskih obratov Gre za e-dino gostilno v Prečniku, ki je bila s policijskim odlokom zaprta «za nedoločen čas«. Upamo, da ta prvi preklic krivičnih in protizakonitih zapor slovenskih gostinskih o-bratov ne bo tudi zadnji in da bodo odgovorne oblasti v kratkem in temeljito rešile to pereče vprašanje. Kot smo v našem listu že podrobno poročali. namreč ne gre za osamljen primer, temveč za vrsto policijskih ukrepov naperjenih proti slovenskim gostilnam z jasno razvidno tendenco spodkopavanja gospodarskih osnov slovenskega življa v Trstu. Vsi ti ukrepi so bili v o-strem nasprotju z obstoječimi zakoni in s pravilniki javne varnosti, ki urejajo poslovanje javnih lokalov, saj so se odločbe o zaporah opirale na manjše prekrške, zaradi katerih bi lahko kvečjemu prisodili denarne kazni ali zaporo ZOPET NEUGODNA VEST ZA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO DEJAVNOST ROTACIJSKEGA FONDA bo raztegnjena tudi na videmsko pokrajino? Če bi se to zgodilo, bi se nujno potrebna sredstva za Trst zopet absolutno zmanjšala na škodo tržaškega gospodarstva Upravičeno začudenje je vzbudila vest iz Rima. da je med številnimi popravki zakonskega načrta o ureditvi rotacijskega fonda v korist tržaške industrije tudi izredno vasen popravek o raztegnitvi dejavnosti tega fonda še na videmsko pokrajino. Prvotni zakoniki načrt o dodeljevanju in upravi rotacijskega fonda je bil močno pomanjkljiv in je zaradi tega privedel do ostrih kritik vseh tržaških gospodarskih krogov. Zakonski načrt je tako predvideval raztegnitev rotacijskega fonda (ki vsebuje sredstva bivšega ERP in vračila posojil ZVU) tudi na goriško pokrajino in predal upravo fonda v roke rimskih ministrstev. Zaradi teh ostrih kritik zakon ni bil izglasovan in se je vrnil ponovno v proučevanje posebne parlamentarne komisije. O delu te komisije so do sedaj znane le nekatere podrobnosti, ki pa govore, da se je zakonski načrt med tem časom verjetno še poslabšal, namesto da bi postal za Trst ugodnejši. Tako ni nikakih perspektiv, da bi rotacijski fond, katerega je ameriška vlada slovesno podarila Trstu, ostal izključno za potrebe tržaške industrije. trgovine in ostalih produktivnih panog, temveč bo la fond prav gotovo služil turi' za potrebe goriške pokrajine. Sedaj pa se je temu pridružila še novica, da bo rotacijski fond raztegnjen tudi na videmsko pokrajino. Zaradi tega se bodo nujno potrebna sredstva za Trst ponovno zelo močno zmanjšala, saj je videmska pokrajina dvakrat večja od našega ozemlja in i-ma v Rimu številne poslance in druge predstavnike, ki znajo ščititi njene interese. V praksi bi torej Trst z o-dobritvijo takega zakona izgubil dobršen del sredstev, s kgterimi je razpolagal vsa povojna leta in katera je italijanska vlada s sklepi o izredni pomoči Trstu izrecno obljubila tržaškemu gospodarstvu. Tej negativni vesti pa je treba pridružiti tudi podobno vest, katero smo objavili že včeraj in ki pravi, da bodo verjetno z novim zakonom, katerega je že odobril ministrski svet, ukinili sedanji sistem polletnih conskih proračunov in vključili potrebe tržaških javnih ustanov v proračune raznih ministrstev, čeprav zaenkrat še vedno v o-kviru vladnega komisariata v Trstu. Ta vest zaenkrat sicer še ni dokončno potrjena, vendar združena s prvo jasno govori, da vladni krogi ne nameravajo pomagati tržaškemu gospodarstvu, da Se postavi na noge in reši vedno ostrejšo gospodarsko krizo, temveč da se obstoječe finančno stanje Trsta stalno slabša. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojen zaradi pijanosti in upora policijskemu aqentu 21. preteklega meseca so a-retirali 31-letnega Bruna Sta-nija iz Ul. F. Severo, ki je pijan nadlegoval dva vojaka, in ga je zato policija obtožila, da se je predstavil za policijskega agenta in zahteval od njiju, da se legitimirata. Vojaka, ki sta mu sledila v neko gostilno, sta kaj kmalu u-gotovila, da je pijan, zaradi česar sta ga hotela odpeljati na policijsko poveljstvo, čemur te .ie seveda Stani upiral in je med potjo pripadnika vojaških sil tudi večkrat b-pljuval, To je zadostovalo za novo obtožbo, ki ie presegla vse ostale; za policijo se je mož pregrešil s sramotenjem vojaških sil in s to obtožbo so ga prijavili tudi sodišču. Končno so ga tudi obtožili upiranja policijskemu agentu. Med rodno preiskavo je preiskovalni sodnik takoj -.ugotovil. da se ne more govoriti o sramotenju vojaških sil, zaradi česar se Tje moral Stani, ki je bil včeraj poklican pred sodišče, zagovarjati le za prisvajanje rvojstva policaja, u-piranja in pijanosti. Stani pa je že med policijsko preiskavo izjavil in kasneje te izjave potrdil, da se je napil in da se ne spominja ničesar. Ve samo, da je povabil dva vojaka v gostilno, kjer jima je ponudil vina. Po razmeroma kratki razpravi je sodišče oprostilo obtoženca prve obtožbe, t. j. prisvajanja svojstva zaradi pomanjkanja dokazov ter ga obsodilo za upiranje na 4 mesece zapora, zaradi pijanosti pa na 800 lir denarne kazni. Vse to seveda pogojno in z vsemi ugodnostmi, ki jih določa zakon. Preds. Fabrio. tož. Pascoli. zapisn. Petrocelli, obramba Girometta. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Znižana kazen zaradi sramotenja naroda 44-letnemu Brunu Tibanu iz Ul. Lorenzetti, katerega so decembra lani aretirali in ga pod obtožbo sramotenja naroda prijavili sodišču, so včeraj znižali prvotno izrečeno kazen. Na porotnem sodišču so ga spoznali za krivega in ga tudi obsodili, pogojno seveda, na 8 mesecev zaporne kazni. Prizivno sodišče pa mu je v nasprotju s porotnim priznalo nekatere olajševalne o-kolnosti in je Tibanu. ki ni prišel k razpravi, znižalo kazen na 5 mesecev in 10 dni zapora. Pogojnost kazni so tu di sedaj potrdili. Preds. Arbanassi. tož. Co-lotti, zapit-n. Maggi, obramba odv. Kezich- Trčenje motorjev Zgodaj popoldne je 42-letni Valerio Beltrame iz Ul. A. Vittoria vozil s svpjo vespo po Ul. D’Alviano proti predoru sv. Vida, ko je na križišču z Ul. sv. Marka trčil v motorno kolo «Gilera». s katerim se je tedaj pripeljal 31-letni Ruggero Reiter iz Ul. del Pozzo. Padec je bil neizbežen in medtem ko se je Reiter dvignil brez vidnih poškodb, se je moral Beltrame 7. rešilnim avtom zateči v bolnišnico kjer so mu izprali rane in praske na rokah in nogah in ga nato s prognozo okrevanja v 10 dneh poslali domov, kjer se bo moral sam zdraviti. Štiri ure kasneje pa se je sam oglasil v bolnišnici Reiter, kateremu so zdravniki u-gotovili močan udarec na nogi z verjetno kostno pokod-bo, zaradi česar so sklenili pridržati ga na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo Reiter ozdravel v 10 ali najkasneje v 30 dneh. za nekaj dni. ne pa zapore obratov «za nedoločen čas«. Naravnost kričeče krivičen pa je bil glavni razlog zapore, naveden v omenjenih odlokih; ta razlog naj bi predstavljalo »zbiranje elementov naklonjenih določeni politični struji«. Kaj sličnega ne piše v nobenem zakonu, medtem ko u-stava jasno dovoljuje svobodo zborovanja in pravilnik o u-reditvi javnih lokalov določa, da mora gostilničar postreči vsakemu, gostu, ki to zahteva in usluge plača- Zaradi tega, ker so policijski ukrepi v ostrem nasprotju z jasnimi določbami zakona in ker istočasno prav tako nedvoumno kršijo določbe londonskega sporazuma, po katerih je gospodarstvo slovenskega dela prebivalstva, ki prebiva pod italijansko upravo, zaščiteno, upravičeno upamo. da bo v kratkem prišlo do preklica tudi ostalih številnih krivičnih zapor. Nesreči na delu Med nakladanjem lesa na električni voziček v ladjedelnici Sv. Marka je 45-letnemu težaku Giorgiu Schillaniju iz Ul. Settefontane 72 padla na levo nogo precej težka deska. Zaradi poškodbe na nogi so ga z delodajalčevim avtom odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili verjetni zlom noge. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku in menijo, da bo po 30 dneh zdravljenja zopet sposoben za delo. Na istem oddelku so pol u-re kasneje sprejeli tudi 19-letnega Marija Lukasa iz Milj, ki se je ponesrečil med podiranjem neke stavbe v notranjosti čistilnice olja «Aquila». Mladeniču je stroj zlomil zadnji člen sredinca leve roke. Okreval bo v 20 dneh. Otrok pod vespo Medtem ko je 39-letni slaščičar Mario Satti iz Industrijske ulice 5 včeraj proti večeru vozil s svojo lambre-to po Ul. Bramante proti Trgu Vico, je v višini stavbe št. 4 podrl na tla 5-letnega Fulvija Parenzana. ki je prav tedaj nepričakovano stekel čez cesto in ga presenetil. Kmalu po nezgodi je pritekel na mesto otrokov oče. ki je malega Fulvia odpeljal s taksijem v bolnišnico. Tu pa so mu zdravniki ugotovili le malenkpstne poškodbe, zato so ga poslali domov in priporočili očetu, naj otrok nekaj dni počiva. Tudi lambretist je padel, vendar si k sreči ni napravil nič hudega. Podporno društvo sDi jaška Maticas v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1955-56 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SPZ). 2. Prosilci lahko prosijo; a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali'pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne,obvezuje, da bo proučil prošnje, ki b: bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Prijatelje lepega petja vabimo na KONCERT ki bo prihodnjo nedeljo, dne 5. junija ob 17. uri na Kontovelu. Bogat spored umetnih in narodnih pesmi bosta izvajala mešani pevski zbor prosvetnega društva iz Barko-velj in moški /bor fantov s Proseka-Kontovela pod vodstvom Milana Pertota. PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU vabi na plebno zubuuo ki bo v soboto, 4. t. m. ob 20. uri na prostoru letnega kina IGRAL BO DRUŠTVENI ORKESTER PROSVETNO DRUŠTVO k IVAN CANKAR » priredi 12. junija t. 1. izlet na Višarje in k Be-lopeškim jezerom. Vpisovanje vsak večer na sedežu v Ul. Montec-chi 6-1 V. od 20. do 21.30. Brezvesten kolesar podrl Zensko in zbežal V trenutku ko je 76-letna Ferletti iz Ul. Commerciale stopila s pločnika Larga San-torio, z namenom, da prekorači cesto, je vanjo s precejšnjo silo priletel kolesar, k: jo je podrl na tla. Kolesar se je za trenutek ustavil, vendar se je takoj nato premislil in zbežal malo pred prihodom policijskih agentov. ODLOK VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARIATA ŠT. 166 Pritisk nad bivšimi. uslužbenci ZVU da prostovoljno zapustijo sedanjo službo V roku treh mesecev lahko izstopijo iz službe in bi zato dobili posebno odpravnino - Kaj se bo pa zgodilo po treh mesecih ? Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 166. ki govori o prostovoljnem izstopu iz službe tistih uslužbencev, ki jih je sprejela v službo prejšnja ZVU. Odlok se glasi: Uslužbencem, navedenim v čl. 2 zakona št. 961 z dne 28.8.54 (to je italijanskim državljanom, ki so bili nameščeni v uradih in organih, neposredno podrejenih ZVU in nestalnim civilnim uslužbencem, ki imajo italijansko državljanstvo in ki službujejo v uradih državne uprave na Tržaškem ozemlju, in ki jih je namestila ZVU pred 16.11.1951) in nestalnim uslužbencem, ki jih je namestila ZVU po 15.11.51, ki odpovedo službeno ali delovno razmerje v 3 mesecih od 1. julija 1955 dalje, se poleg, odpravnine in po odbitku morebitnega predujma, prejetega od ZVU, izplača sledeča odškodnina: a) odpravnina v višini šestih mesečnih skupnih prejemkov, ki jih uživajo v času odpovedi, uslužbencem, navedenim v prvem odstavku zgoraj omenjenega člena 2; b) odpravnina v višini šestih mesečnih prejemkov, ki jih uživajo na nagradi ali plači draginjski dokladi z dopolnitvami, na prezenčni nagradi, preračunani na 25 delovnih dni na mesec, in na funkcijski dokladi ali na ize-načevalni dokladi, uslužbencem. navedenim v drugem odstavku prej omenjenega člena 2 in onim, ki so bili nameščeni po 15.11.51, Tej odpravnini se doda še toliko mesečnih prejemkov, kolikor imajo let nepretrgane službe, če jih je več kot šest, do največ deset mesečnih prejemkov Pri povišku odpravnine se ulomki službenega leta, ki presegajo šest mese- cev, štejejo za celo leto. Prošnje za sprejem odpovedi službe se bodo rešile v treh mesecih po poteku zgoraj določenega roka. Uslužbenci, ki se poslužijo predpisov prejšnjih členov, ne morejo biti kasneje sprejeti ali kakorkoli uporabljeni po vladnem generalnem komisariatu v uradih ali ustanovah, ki so mu podrejeni. Gornji odlok generalnega komisariata opozarja torej vse bivše uslužbence ZVU, da lahko odpovedo službo pri sedanji upravi in jim zagotavlja določeno odpravnino. To bi moralo vplivati na te uslužbence kot vaba za zapustitev sedanjega službenega mesta. Takšen poziv je dokaj sumljiv in namiguje uslužbencem bivše ZVU, ki so sedaj zaposleni pri generalnem komisariatu, da je čas, da se odločijo, da jih državna uprava nima namena držati v službi in hkrati, vsaj tako se da tolmačiti takšen poziv, da če ne bo šlo drugače, bodo kar oblastveno začeli «čistiti» po raznih uradih in drugih delovnih mestih. Istočasno pa ne smemo pozabiti, da je prišel ta odlok prav sedaj, ko «ponujajo» Tržačanom delo v najrazličnejših tujih deželah, kar naj bi zvenelo kot opomin, naj se le končno odločijo sedaj, ko je še čas, da ne bo jutri prepozno. Ne smemo pozabiti, da so italijanske oblasti pred prihodom v Trst zagotovile vsem uslužbencem, državno službo. Kasneje pa se je videlo, da bi po zakonu, ki je bil sprejet v tej zvezi, prišlo v poštev za , stalno zaposlitev v državni službi le malo bivših uslužbencev ZVU. Danes pa že vabijo ljudi, naj kar prostovoljno zapustijo službo. Res je, da je vsakomur dopuščeno, da si izbere delo, kjer mu bolj prija. Zato se nam še bolj utrjuje prepričanje, da je gornji odlok navaden psihološki pritisk na bivše uslužbence ZVU, naj zapustijo službo. Vemo sicer, da so v Italiji že izdelali načrt za zmanjšanje državnega birokratskega aparata in da bodo z vsemi sredstvi zmanjšali število državnih uslužbencev. Naravno je, da je to vprašanje v Trstu toliko bolj pereče, ker imamo pri nas res neverjetno visoko število državnih in, drugih uslužbencev v javnih ustanovah. Sedaj pa nastaja vprašanje, kam bodo šli vsi ti državni uslužbenci? Vzemimo za primer, da nihče ali pa zelo malo število bivših uslužbencev ZVU zaprosi za odpust iz službe, kaj bodo nato ukrenile oblasti? Ce bi bil namen gornjega odloka omogočiti vsakemu svobodno izbiro službe, potem bi morali dati tem uslužbencem možnost, da dobijo drugo delovno mesto. V Trstu, kjer je sedaj že okrog 20.000 brezposelnih, je zelo težko, da bi se kdo odpovedal službi, ker bi moral nato ostati po vsej verjetnosti na cesti. Poleg tega pa moramo še vprašati generalni komisariat, zakaj je določen rok treh mesecev za odpoved službe. Iz tega naj bi sledilo, da če bo kdo odpovedal službo po navedenem roku, ne bo imel pravice do omenjenih odpravnin. Zato ponovno poudarjamo. da smatramo objavljeni odlok kot pritisk na bivše uslužbence ZVU, naj zapustijo svoje službeno mesto sedaj ko jim je vsaj zagotovljena določena odpravnina medtem ko jim za naprej ne zagotavljajo ničesar. ( ŠOLSKE VESTI ) Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni, praktični in grafični izpiti za nižji tečajni izpit v poletnem-roku 1955 v naslednjih dneh: V soboto 4. junija 1955 slovenščina. v ponedeljek 6. junija 195j knjigovodstvo in trgovsko računstvo. ■v torek 7. junija 1955 trgo- vinstvo - praktične vaje. v sredo 8. junija 1955 mate- matika. v petek 10. junija 1955 steno- grafija; v soboto 11. junija 1955 Italijanščina. . v ponedeljek 13. junija 1955 strojepis. Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30. Izlet na Nanos. SPDT priredi 19. junija izlet na Nanos, prijave tistih, ki imajo italijanske potne liste, se sprejemajo vsak dan od 19. do 20. ure razen v nedeljo do vštevš 8. junija v novem društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11. Darovi in prispevki V spomin pokojne Francke Puntar s Proseka daruje Zora Cok L Opčin 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Francke Puntar s Proseka da rujeta Irma in Egon Kraus 1000 lir za Dijaško Matico. on ufieral do danes iiojstva, smrti in poroke Dne 31. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa ie iblo 13. POROČILI SO SE; podoficir C P. Domenico Spada in gospodinja' A n na Bloccm. industrijski izvedenec Nereo Vernier in gospodinja Carolina Catanzaro, mehanik Rino Bellich in šivilja Li-bera Coslovich, mehanik Nicoio Orlich in gospodinja Antonia Ne-govetich, kapitan mornarice Ar-cadio Ogrin m gospodinja Ales-sandra Kreševič, kovač Dario U-golini in gospodinja Elvira lui-liak. mehanik Giuseppe Fino m fotografka Licia Tot.s. zidar he-migio Bernetti in cvetličarka Maria Zucca, uradnik Giovanni C-I-dassi in gospodinja Larisa 1 ra-nulovič, agent C. P. Fabio Pehz-/on in uradnica Licia Loconte, zidar Domenico Benussi in gospodinja Eufemia Devescovi. mehanik Mario Samec in gospodinja Renata Scabini, univ. -tu. dent Luciano Maretti in gospodinja Apna Vlasov. UMRLI SO: 51-letni Emilio Co-lonna, 83-letna Lucia Stagni vn. Misdaris, 43-letni Ntco-la La U-lamita, 79-letna Elisafoetta Seliba. ra vd. Dambrosi. VREME VCEPAJ Najvišja temperatura 21.6. naj-r.ižja 12,2, ob 17. uri 21.2. Zračni tlak 1018.9 pada. burja 15 km na uro, vlaga 22 odst., nebo jasno, morje razgibano, tempe-latura morja 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul Tor S. Piero 2: De Colle. Ul. Revoltella 4; De-pangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna dei Mare. Largo Piave 2; Zanetti. Ul. Mazzini 43. fJllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 1. junija ob 20. uri na KONTOVELU mladinska igra Oskarja Wuehnerja »PASTIRČEK PETIR IN KRATI RRILJANTir Jutri 2. junija ob 21. uri na KONTOVELU igra Eduarda de Filippa VABILO Uprava SNG v Trstu vabi tiste, ki imajo veselje za delo na področju igralske umetnosti in bi se v tej radi izpopolnili, da se prijavijo do 10. junija 1955 v pisarni SNG, Trst, Ul. S. Vito 17, tel. 38236 v u-radnih urah od 9. do 13-, kjer dobijo vsa pojasnila glede avdicije, načrta za igralsko izobrazbo i. dr. Rossetti. 16.00: »Zaporno povelje«, J. VVebb. B. Alexander. Exčelsior. 16.30: »Hočem biti tvo. ja«, A. Gardner, R. Mitchum. Fenice. 16.30: »Junaki«, V. Johnson, W. Pidgeon. Nazionale. 16.30: »FBI. operacija Las Veg as«, R. Con te, J. Ben-nett. Filodrammatico. 16.30: «Obmejni lovci«, R. Scott, M. VVintiscr. Supercinema. 16.30: «Počitnice gospoda elementa«, A. Tale-gall, V. R lento. Arcobaleno. 16.00: »Sedem nevest za sedem bratov«, J. Povvell, H. Keel. Astra Rojan. 16.00: «Rdeče in črno«, R. Rascel, W. Chiari. Capitol. 16.00: »Suzana je spa- la tukaj«, D. Reynold. Cristallo. 16.00: »Okno na dvorišče«, J. Stevvart Grattacielo. 16.00: »Potopljeni zaklad«, J. Russell. Alabarda. 16.00: «Major Brady», J. Chandler. Arišton. 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«, G. Lollobr igida, V De Sira. Armonia. 15.15: «Birmanske ti- gre«, D. Clark. Aiirora. 15.30; «Norostsi leta«, M. Monroe. Garibaldi. 15 30: #Draga rie joči«, M. Fiore. Ideale. 15.00: «12 metrov ljubezni«. L. Bali Imp«ro. 16.00: «Zivio general Jose«. P. Goddard. Italia. 16.00: «Senca», M, Toren. S. Marco. 16.00: »Rešite kralja«, ■*K Vi-cTor. - Kino ob morju. 16.15: »Gospodične. ne ozirajte se po mornarjih«. Muueino. 16.00: «Teodora». M. Canale. Savona. 15.30: «Poljubi me Katica!«, K. Grayson, VUle, 16.00: «Zvezni agent X-3», V. Mature. Vittorio Veneto. 15.30: »Rapsodija«, E. Taylor, Azzurro. 16.00: «Morski roparji z južnega povratnika«. Y. De Carlo. Belvedere. 16.00: »Voščena krinka«, V. Priče Marconi. 16.00: »Jastrebov pre- laz«. D. Morgan. Massimo. 16.00: «Vandejski ju- nak«, A. Nazzari. Novo Cine. 16.00: «San Francisco«, C. Gable. Odeon. 16.00: «Moia sestrična Rahela«. O. De Havilland. Radio. 16.00; «Sodobna mladina«, J. Lewis. Secolo. 16.30: »Napetost«, R. Ba- sehart, Venezia. 16.00: «Dvor kralja Ar-tuja«. B. Crosbv. Skedenj. 18.00: «Tragedija v Santa Monica«. Kino na Opčinah. 18.00: «Crni prestol«, B. Lancaster. e-molu; 21.52 Medigra:: 22 00 Književnost: O nainovejsi kW*' Jugoslaviji: 22.15 22.41 me de 1’amour et la mer, Večerni ples. ■ ic h r t. 13.25 Mali derbv: 18I^°„P*'S Sonata za violo in klavir, 5 Melodije iz pretekle d°be’ Musorgski: «sor°činsir' pl novih preludijev; 15.15 i 30 moniko igra Avgust Stank . a, Šolska ura za višjo stotm 1 : Zgodba iz gozda: b) Spom ,555 Francoze v naših krafiu, ,g,(j Nastopajo zabavni ork!;5r,’fc> ju-Modoj kotiček: 17.15 Odd-"L^jj; goslovanskih radijskih 17.15 Plesna in zabavna S 18.30 Pol ure slovenskih er: .spevov; 20.00 Richard «Lohengrin», 3. dejanje. IIIEVIKIJŠ 17.30 Odda.ia za mlade: SU[,n. na Egri »Redovanie. šola lnL,nj. tazija« ter film «Lov na *2q50 rejevalce«; 18.45 Toskana, Glasba za oddih, ^--ariel VVanda Osiris in E. Mrrn>g8- 22.00 Film ((Prepovedano. a‘r0-ti«; 22.55 Dnevne vesti >n čilo o Giru. TRST Ul. sv Frančiška 20/111. tel. J7-338 sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice m ^ od 8. do 12.30 in od l3' 18. ure. ADRIA expresS SREDA 1. junija 1955 Tit St I’ POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz kraljestva prirode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Lepe operetne melodije; 13.30 Lahke melodije igra duo Harris - Primani; 13.50 Ameriški ritmi; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Liszt: Koncert za klavir št. 2; 18.20 Polke in mazurke; 18.30 Z začarane police: «Caroboa piščal«; 18.40 Melodije iz revij; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske pesmi: 20.50 Vesela glasba; 21.00 Predavanje: Demokratični in totalitarni socializem; 21.15 Dvorak: Simfonija št. 5 v Ul. TRST Cicerone št. 4 P tel. 29243 BIVANJA ob morju, v hiiu1 ^ ob jezerih IT1 zdraviliščih IZLETI . odhodi 19. in 76. jun ... GLIj6;hSVlCO. 3„ 10. 31. julija ter drugi izleti v GLIJO, SV1CO, SPAp, JO, NEMČIJO. SKAtv NAVSKE DEŽELE Preskrba trpovs.k»Jj*. navadnih, ,u.r'.stltI1nV in tranzitnih vizum za Jugoslavijo Prodaja voznih l^tkov avtobuse iz „Jh°d' MILAN - dnevni 00 ob 21. uri _ te- GENOVO - trikrat n den, odhod ob ^tjri-COMO - CHIASSO - ,hod krat na teden, °an ob 21. uri . .modi UDINE - dnevni o ob 6.30, 7.30, 8^° oi. BELLUNO - dnevni hodi ob 6.30 . 0d- TREVISO - dnevn hodi ob 8.30 . 0b ŠKOFIJE - ? j g30 5.30, 12, 16.15, I8 Nesrečen udarec S prognozo okrevanja v 4 ali 6 dneh in to seveda pod pogojem, da ne nastopijo komplikacije, so včeraj v prvih popoldanskih urah sprejeli na opazovalnem oddelku 19-letno Marijo Loretto Doz od Gornjega sv. Ivana, katero je spremil v bolnišnico njen | oče. .— —-------------------- prijateljem in znancem, da nam je umil v starosti naš oče, ded, praded, brat in tast JAKOB PERHAUC Pogreb je bil 31. maja. „, nOLF, Žalujoči otroci ERNEST', FANI, U. JAKOB (odsoten) in MARIJA, brat NEJ in ostalo sorodstvo. Ob enem se zahvaljujemo vsem, ki so g*> j„ mili na zadnji poti, kakor tudi darovalcem c vencev. Žalujoči osta> Trst, dne 1. junija 1955 V globoki žalosti sporočamo vsem doma Po dolgi in mučni bolezni je včeraj nem1 ^gpia vedno zatisnila svoje blage oči naša prediafi8 V FRANCKA PUNTAR roj. VALIČ 0b 18- ur‘ Pogreb nepozabne pokojnice bo dane* iz hiše žalosti na domače pokopališče. . ten° Tilu in/>i f S n r, I I fl Prosek 1. junija 1955 lem. .se malo ni še toliko lišču zdr fpun IVAN DANEU tttrin ,2a Kontovelu 7. 5. 1918 *6- 6. 1949 zaradi posledic Mikojan MII 1110 HI MD USIH SPOMNIMO se naših padlih BRANKO GRK fojen v Trstu 13. 5. 1922 ■"ki v Sarajevu 15. 11. 1944 MIRKO LUP1NC rojen v Mavhinjah 23. 4. 1923 umrl 1947 zaradi posledic DUILIO FIOCCO ro]en v Trstu 9. 4. 1921 Padel v Gorici 18. 2. 1945 KAREL FORAUS rojen v Dolini 22. 7. 1915 padel 6. 12. 1944 v Podgradu Odnos med francoskimi komunisti in in vprašanje ljudske fronte v Franciji Ladislav fekonja oreste francia rojen v Trstu 7. 11. 1913 rojen v Trstu 26. 9. 1925 Hrešan v Mauthausenu 1944 umrl 25. 5. 1945 zaradi posledic CVETKO STRAJN—STANKO rojen v Dolini 17. 10. 1926 pogrešan od 15. 7. 1943 v Liki r°jen L FERFOLJA Proseku 2. 2. 1927 *resan od 26. 9 1943 SERGIO de mattia roien v Miljah 0- 3. 1926 padel 15. 11. 19« v Istri pjojen v'nSTo Dust 1945 - -U-16‘ "• 1924 VINCENC FONDA . rolen v Grofani 31. 3. 1920 pri Novem mestu umrl 4. 7. 1945 zaradi posledic Zadnje kantonalne volitve v Franciji, ki so se vršile konec aprila t. L. so nam pokazale približno sliko o stanju v fronti francoskih levih sil. še posebno kar zadeva odnose med obema delavskima strankama, pri čemer prihaja dovolj očitno do izraza določena tendenca, da bi prišlo do uresničenja ljudrke fronte. Iniciativa glede tega je pripadla Komunistični partiji Francije. Njena akcija ob priliki omenjenih volitev je še enkrat potrdila, da je s stališča KPF vprašanje ljudske fronte v Franciji pravzaprav vprašanje odnosov med komunistično in socialistično stranko. Zato so bili tudi tokrat vsi napori KPF usmerjeni na pritegnitev socialistov. Sicer se je na tem vztrajalo že nekaj let, posebno od leta 1953 ko se je francoska KP odločno postavila za taktiko enotne fronte. Povojni odnosi med KPF in Socialistično stranko Francije so se pokazali dokaj zamotani V osvobojeni Franciji je bilo razpoloženje delavstva za e-notnost politične akcije zelo veliko. Posebno se je KPF zavzemala, da bi prišlo do združitve obeh delavskih strank Menila je. da bi se z združitvijo članov in volivcev obeh strank mogla doseči izredna udarna moč na političnem področju, kar bi predstavljalo nenavadno krepko in solidno ž nasproti še nekon-solidiranim buržoaznim političnim skupinam. KPF pri jo premoč v okviru te nove organizacije, zaradi česar je j vztrajala na sta-Ker pa so socialisti predvidevali, da bi v takem primeru bili v najkrajšem času izločeni od svojih partnerjev, so se' združitvi zelo žilavo upirali. Zahvaljujoč torej strahu socialistov, da bi, se v okviru nove stranke znašli v odnoeu do komunistov v podrejenem položaju, a tudi zaradi premajhne elastičnosti in taktičnega smisla vodstva KPF. do omenjene združitve ni prišlo. Kasneje, po letu 1947, ko so bili komunisti izločeni iz vla* de in so zaostrili svojo politično linijo, so se žolčno zagnali tudi proti socialistom, napadajoč jih kot svoje odkrite sovražnike. Napadi pa so bili usmerjeni samo proti vodstvu, vtem ko se je po drugi strani govorilo o bratstvu med delavci in o potrebi akcijske enotnosti, ki bi se morala u-resničiti od spodaj, na bazi. Leta 1953 pa je KPF spremenila svoje stališče glede e-nutne fronte, do uresničenja katere bi prišlo ne.le od spodaj, ampak tudi od zgoraj. Toda vsi poskusi, da bi KPF vzpostavila kak tesnejši stik, so pri socialistih naleteli na odpor. KPF je nevzlic neuspehu vztrajala pri novem kurzu-To se je pokazalo tudi na a-prilskih kantonalnih volitvah, , ne samo to, ampak tudi, da ma ta taktika več možnosti na uspeh. Po prvem glasovanju na o-menjenih volitvah je politbiro KPF objavil resolucijo, s katero je bilo sklenjeno, da se j^pF odreka svojim kandidatom v korist socialistov posod kjer so ti dobili večino giasov in so imeli več možnosti za zmago. Ta svoj ko-,ak je KPF utemeljila s svojo željo, da se doseže zmaga nad reakcijo ter realizira ak-cjska enotnost delavskega razreda. Za protiuslugo je postavila nekatere pogoje: skupni minimalni program, ki naj bi zastopal politiko pogajanj na-sproti politiki sile, se zavzemal za zmanjšanje oborožitve proti pripravam na atomsko vejno za povišanje minimalnih mezd, za ohranitev laičnosti šole itd.. Tri dni kasneje je socialistično glasilo »Populaire de Pariš« objavil resolucijo u-pravnega komiteja Socialistične stranke Francije, kjer je med drugim rečeno, da je smoter KPF izsiliti od dežele potrditev njene politike podrejanja narodnih interesov interesom SZ, nakar se v resoluciji pristavlja: ((Potolčeni in izolirani bi hoteli zdaj voditelji totalitarnega komunizma s pomočjo enotne akcije s socialisti poiskati izhod iz svojih težav. Toda socialističnih članov m volivcev s to svojo lokavostjo ne bodo prevarili... Upravni komite poziva federacije, da zavrnejo vsako sporazumevanje s komunističnimi kandidati in voditelji*. v isti številki omenjenega Časopisa je bilo objavljeno tudi «Odprto pismo komunističnim članom«, ki ga je napisal Guv Mollet, leader francoskih socialistov. Tu pravi, da je razlog njihovega stališča v nezaupanju socialistov do vodstva KPF, čigar predlogov glede enotne akcije «ni moč jemati resno«, vse dokler se bodo od njegove strani vršili vsakodnevni napadi proti vodetvu socialistov: dalje, ker Socialistična stranka Francije nt. veruje, da bi bila njena stališča komunističnemu članstvu iskreno in pravilno pojasnjena. Glede vprašanja mi ru, razorožitve in borbe proti vojni, pravi Guy Mollet, se Socialistična stranka zanje najiskreneje zavzema, hkrati pa se vprašuje, ali je komunistično vodstvo pripravljeno obravnavati eno ali drugo teh vprašani tudi takrat, ko bi to tako *li drugače zadevalo farno SZ. Kot vidimo, le poudarek Molletovega pisma na tem, kar bistveno loči francoske socialiste od komunistov, namreč na njihovi brezpogojni podrejenosti SZ. Prikazal pa je je nekaj drugih momentov, ki predstavljajo velike in bistvene razlike med obema strankama. «Naše pojmovanje demokracije«. pravi Mollet, «svobode, a tudi demokracije partiji in naša skrb, da bi sledni svojemu predlogu, od nori o nUis oirl I i on očnoet dri. nolzli lmnrl . Goriška javnost se ne strinja z načrtom. še manj pa z njegovo izvedbo, ker je' zlasti v Gorici kakor po vsej pokru-jini veliko nerešenih vprašanj gospodarskega in socialnega značaja, ki so po važnosti pred gradnjo omenjene ceste, ki ne bi imela tehtnega pomena. Zaradi tega toplo priporočamo oblastem, naj za nedoločeno dolgo dobo odložijo sleherno misel na gradnjo te ceste skupaj z novim mostom čez Sočo, ker je treba najprej odpraviti brezposelnost, potem dvigniti življenjsko raven in končno dati sleherni družim tudi primerno stanovanje. Z ZASEDANJA KAZENSKEGA SODISCA Rejnica obložena slabega ravnanja z dvema elrohoma Oprostili so jo zaradi pomanjkanja dokazov Zaradi zelo neprijetne zadeve sta se morali včeraj zagovarjati 32-letna Marija Martincich, begunka, ki sedaj stanuje v Ul. Rismondo 25 v Tržiču, ter 24-letna Marija Za-nier iz videmske pokrajine. Zanier je mati dveh otrok z ameriškim državljanstvom, in sicer 3-letne Giovanne Robertson in 2-letne Ester Robertson. Mati je dala svoje otroke v rejo Martincichevi. Po pripovedovanju sosed, se otroka pri njej nista mogla najbolje počdtiti. V reji jih je imela od aprila do okto- bra lani. Sosede so izjavile, da sta otroka zelo pogosto jokala, da jima je pri pitanju porivala v usta žlico z velikimi zalogaji, da sta se otroka dušila. Da do njiju ni imela nikakih nežno,»ti, dokazuje tudi to. da ju je pogosto zagrabila za lase in ju z glavo butala ob steno. Poleg drugih obtožb je zapisano, da ju je umivala s hladno vodo. Za vse te dobrote pa je od Zanierjeve prejema- la po 30.000 lir mesečno. Slabo ravnanje je prišlo na ušesa tudi nekemu ameriškemu funkcionarju, ki je bil svoj čas v Trstu ter se je sam prišel pozanimat, kaj je na stvari. Ugotovili so, da otroka ne živita v najbolj rožnatih razmerah; zato so poiskali drugo rejnico, in sicer Roso Krisa iz Ul. Com-merciale 53. Martincichevo pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Motociklist zavozil s ceste pri Palkišču Na glavni cesti Gorica-Trst se je v ponedeljek okrog 1». ure hudo ponesrečil J7-letni študent Sergio Bchergna Iz Ul. Petronio štev. 1 v Trstu. Schergna je na motorju Ru-mi vozil proti Trstu, in ko je prišel do Palkišča. je iz neznanih vzrokov zavozil s poti in s precejšnjo hitrostjo zadel ob kamnito steno ob cesti. Najprej mu je priskočil na pomoč prijatelj, zatem, pa so ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico pri Sv. Justu v Gorici, kasneje pa v bolnišnico Brigata Pavia. Pri pregledu so zdravniki ugotovili zelo resne poškodbe, in sicer zlom lobanje, hude praske po glavi in telesu. Zdravniki se o njegovem zdravstvenem stanju niso izjavili. Kolona kolesarjev pelje jutri skozi Gorico V četrtek ob 11.30 bo vozila iz Trsta skozi Gorico kolesarska kolona udeležencev 38 kolesarske dirke po Italiji. E-tapa bo dolga 236 km in bo kolesarje popeljala iz Trsta v Cortino. Razne goriške ustanove so prispevale 120.000 lir. Prvi kolesar, ki bo privozil skozi leteči cilj poleg Spominskega trga, bo prejel 100.000 lir, drugi in tretji pa po 10.000 lir. Kolona bo šla po tržaški cesti. Ul. Duea d'Aosta, Drevoredu XXIV. maja, Korzu, Ul. A-cjuileia proti Ločniku in Vid« mu. Devetaka z Vrha našli poškodovanega v Rubijah Prejšnjo noč so v Rubijah nekateri ljudje našli precej poškodovanega 24-letnega Marija Devetaka z Vrha štev. 12. Bil je v nezavestnem stanju. Imel je tudi nekaj ran. V bolnici Brigata Pavia, kamor so ga pripeljali z avtomobilom Zelenega križa, so ugotovili, da se bo moral zdraviti okoli 20 dni. Vzroki poškodbe niso znani. DEŽURNA LEKARNA Dane« posluje ves dan ln ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia - tel. 31-52. KINO CORSO. 17.15: »Počitnice ljubezni«, W. Chiari in L. Bosč. VERDI. 17.00: »Desiree*. cine-/mascop, J. Simmons ln M, Brando. CENTRALE. 17.00: »Nevihta nad Kongom«, S. Hayward in R. Mitchum, barvni film. VITTORIA. 17.00: »Sedem očetovih grehov«, M. Chivaglia, D. Seala. MODERNO. 17.00: »Banditi fantastičnega mesta«, B. Su-livan. ■ ■ L‘: «* ' " ..tonirv L*'f£-',‘&r «<«*! ?|j! • * jSplP V VČERAJ NA TRŽAŠKI IN OPENSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI Ponovni izrazi navdušenja pri odhodu jug. nogometašev Jugoslovanski reprezentanti so izjavili, da jim bo nepričako van in tako prisrčen sprejem v Trstu ostal v dragem spominu Jugoslovanski nogometaši, ki so se na svojem povratku v domovino ustavili čez noč v Trstu, so včeraj popoldne z Orient-Expressom odpotovali. Kot pri predvčerajšnjem sprejemu, tako se je tudi včeraj zbrala na tržaškem kolodvoru velika množica, da še enkrat pozdravi tiste, ki so ji s svojo zmago in lepo igro pripravili toliko zadovoljstva. Spet so se ponavljali prizori prejšnjega večera: dajanje avto- gramov, vzklikanje zdaj temu zdaj onemu reprezentantu, podajanje rož in končno krepki mPlavi, plavi» ter mahanje rok v pozdrav, dokler ni vlak izginil izpred oči. Jugoslovanski nogometaši so bili spričo navdušenega sprejema in pozornosti, ki so je bili deležni v Trstu, izredno zadovoljni. Ko smo jim segali roke, so iskreno izjavljali, da kaj takega niso pričakovali in da jim bo tržaški postanek ostal v najlepšem sporni-nu. Presenetila jih je navdušenost naše mladine, ki je bila zanje nekaj nenavadnega. «Tndi' pri nas se znajo ljudje navdušiti — so dejali — toda tako kot vaši ne.» Okrog hotela, v katerem sp prebivali, je bilo ves dan živahno. Vsakdo je hotel vsaj videti te jugoslovanske športnike,* ki so navdušili 'torinsko občinstvo, da je zanje navijalo, kot da bi ne bili tujci, pač pa domači- In čim se je ^kateri od reprezentantov" pojavil kakšnem mestnem lokalu, je bil na mah obkoljen in deležen čestitk. Ko se je bližala ura odhoda, smo videli nekatere od njih, kako s o jih spremljala naša dekleta na kolodvor, kot da bi bili že stari znanci. Podoben prizor kot v Trstu se je ponovil na openski postaji. Domačini, ki so zvedeli, da potujejo skozi jugoslovanski nogometaši, so v velikem številu prihiteli na postajo, kjer se je zbrala tudi skupina Goričanov, ki ja nalašč zato prišla na Opčine. Policijski funkcionarji so si sicer privoščili malo maščevanje v ssveti jezicis, toda to je samo še povečalo navdušenje zbranih, ko sta izstopila iz vagona Vuku* in Beara, sprejela iz rok openskih mladenk cvetlice in sz z. mahanjem rok zahvaljevala. Kratko bivanje jugoslovanskih nogometašev med nami bo prav gotovo ostalo v lepem in dragem spominu vseh tržaških slovenskih športnikov in prenekateri od nas bo še dolgo nosil s ponosom v svoji listnici podpis tega ali onega igralca. bodisi na kakšni razglednici, v šolskem zvezku ali pa tudi na navadnem kosu časopisnega papirja, ki ga je pač takrat imel pri roki. enže KOŠARKA Od 8. do 19. juirja evropsko prvenstvo v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 31. — Evropskega prvenstva v Košarki, ki bo v Budimpešti od 8. do 19. junija se bodo udeležile naslednje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Zahodna Nemčija. Grčija, Anglija. Italija. Luksemburg. Holandska, Poljska. Romunija, švedska, Švica, Turčija. ZSSR, Jugoslavija in Madžarska. lahka alletika _ med slov. dijaki v Gorici NIŽJA GIMNAZIJA - STROKOVNA 66:33 V soboto je bilo na bivšem igrišču v Ulici Orzoni lahkoatletsko tekmovanje med dijaki Nižje gimnazije in Nižje strokovne sole. Tekmam je prisostvovalo precejšnje število dijakov in dijakinj, ki so bodrili svoje ljubljence. Take tekme so važne, ker pripravljajo mlade tekmovalce, ki bode morda v bodočnosti postali se dobri atleti. Nekateri izmed tekmovalcev (Anselmi, Mesch-nik) so se izkazali že na pokrajinskih tekmovanjih, kjer so z uspehom branili čast slovenske šole. Tehnični rezultati so naslednji: Skok v višino: 1. Mescnik 1 40: 2. Krušič 1.35; 3. Gergo-let 1,35. Skok v daljavo: 1. Anselmi 5,69 m; 2. Kodermac 4,94; 3. Furlan 4,60. ‘ *•* % S< ' ■- < Tek na 60 m: 1. Krušič 8”6; 2. Orbot 8”8: 3. Terpin 8”9. Štafeta 2x30: 1. Gimnazija (Anselmi. Krušič) 13”3; 2. Strokovna (Meschnik, Kodermac) 13”7. Met krogle: 1. Tomšič m 10.47; 2. Kovič m 9,96; 3. Brajnik m 9,81. Met diska: 1. Krpan m 38,44: 2. Devetak m 33,34; 3. Terpin m 27,82. Igra med dvema ognjema: Nižja gimnazija-Strokovna 4:2. Končni rezultat je: Nižja gimnazija - Strokovna 66:53. A. G. * * * LAHKA ATLETIKA LJUBLJANA, 31. — Na lahkoatletskem dvoboju Odred : Muenchen je Celjan Lorger zmagal v teku na 100 m s časom 10.9 sekund, članica Odreda Draga Stamejčičeva pa je v enem samem dnevu postavila kar 8 rekordov. * * * BUDIMPEŠTA. 31. — Madžarski atlet Iharos je dosegel v teku na 1500 m odličen čas 3:42.6, Klasična ll-metrovka Na tekmi Italija:Jugoslavija sodnik Steiner ni prisodil očitne enajstmetrovke proti Italiji, ko je stranski krilec Chiap-pella tik pred vrati na nedopusten način oviral Vukasa. Prekršek je bil tako očiten, da ga priznavajo vsi italijanski športni listi, najnazorneje pa ga dokumentira naslednja fotografija » Desni krilec Chiappella zgrabi Vukasa od zadaj z rokami in ga potegne nazaj v trenutku, ko hoče žogo usmeriti v mrežo. S A H «ParlizanMrž. šahovski klub danes v kavarni Beograjski šahovski k>ul’ »Partizan« — letošnji državn prvak — sc je mudil na neji po Italiji in J« 0 presledkom 43”; 3. Magni 129”; 4. Coppi 1’42”; 5. Coletto Ag. 3*11”; 6. Moser 3’ 53”; 7. Wagtmans 4*10”; 8. For-nara 508”; 9. Astrua 7’02”; 10. Voorting 9'51”. KINO PROSfK-KONTOVgr predvaja danes 1. junij* ob 19.30 uri barvni fh1”- »DVOBOJ NA SONCU* Igrajo: Gregory Giony S. Ttincjm D predvaja danes 1. junija z začetkom ob 18. uri barvni fiin>' VI ČRNI PRESTOL" Burt LancasteR Vladimir Bartol > MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE 114. Peto poglavje» JOSIP GODINA IN DOM L0RENZ0 »Kako, kje ln kdaj da se je bil ta Mažik ali Tomaž takega jnja navadil, ni Josip nikdar izvedel; v kaki šoli se ga ni, je gotovo- ker šol v tržaški okolici ni bilo ne takrat ne tj. •) - Obiskoval je tega Tomaža, da pri njem kosi in raj vinca popije ob nedeljah in praznikih proti poldnevu ti njegov znanec, Furlan, tudi zidar, kateremu so pravili furlanskem «ččk», kar pomen j a v našem jeziku »Franči-» (France). Bil je tisti krat že precej prileten mož; tudi je bral a vendar le s pomočjo nekih velikih očali, katere je ob tem na nosu držal, in pa skoraj ravno tako, kakor bral Tomaž, malo bolje — italijanski in latinski. Ker si je ,i (Tomaž) imel sina — klical se je Lovre, po domače ico, ki je bil takrat v desetem letu — želel je, da bi se on iinja učil. Pogovorivši se s Očkom, ki je prav rad prevzel :šen (po)uk, brž ko ne zlasti zato, da mu je dana tako še jša priložnost, hoditi tja na kosilo ob nedeljah in praani-t, obrnil se je na nekoliko drugih vrdelskih kmetov kot tov, na primer na rajnkega Grpajca, Petarosa itd. a vabi-i, naj bi pridružili enega ali drugega izmed svojih sinov enjenemu Lovretu, da se skupno uče, in to pa posebno o, da se Cčku kot učitelju za vsakega manj plačuje in da tedaj strošek med njimi primerno razdeli, čeravno bi zna- •) Tu se je utegnil Godina zmotiti. Pravkar se praznuje v Lonjerju In na Katmari 150-ietnica ondotne šole, katere začetek je mi, koc at je ugotovilo, že lota 1804, šala učnina samo nekaj krajcarjev na mesec; sicer je imel biti taksen nauk samo ob nedeljah in praznikih«. »Nabralo se jih je bilo po velikem trudu — pet, ki so se pa učiti začeli le t jokoni, ker niso za to prav nič marali; bilo Je to takrat na Vrdeli nekaj povsem novega in zato tudi — čudnega, ki Jim je bilo več za kazen (!), ko za drugo. A Josipu, čeravno Je zelo hrepenel po tem istem nauku, se ni obneslo, da se ga udeležuje. Sicer pravi vzrok tej njegovi veliki nesreči ni bilo vendar ptrav za prav pomanjkanje pripomočkov ali denarja, ker strošek za to bi bil, kot se je že omenilo, gotovo premajhen, da bi se ne mogel zlahka plačevati, ampak bila ji je, žalibog! le posebna neprizanesljiva malomarnost ln hladnokrvnost starsev za takšen pouk, kakršna Je sicer sploh bila v tržaški okolici prej in pozneje, in Jt izvirala gotovo bolj iz takratne neskrbnosti vlade za vstanav-ljanje potrebnih šol v teh krajih ... Josip je po nekakem prav omedleval, kadar so se omenjeni drugi fantiči učili; zadrževati se vendar ni mogel, da se ne bi kot neki nepovabljen pohlepnik vtikal, to je. da se ne bi bil tja podkradel in pa zadaj za njimi postajal, da je od tod vsaj skrivaj gledal in poslušal, kako da se oni uče. Tisti pa, kakor se je njemu dozdevalo, niso posebno v tem nauku napredovali; kar ni sicer moglo niti drugače biti: nauk je bil... samo ob nedeljah ,n praznikih ln pri tem so učenci od enega za učenje določenega dne do drugega skoraj vse pozabljali, kar je tem cepcem Cek z veliko prizadevnostjo ln muko vsakokrat v glavico zabijal: sicer tudi niso marali nad tem, da bi bili kdaj v knjižico pogledali. Tisti pa, ki se je pri tem najbolj učil, je bil — Josip, čeravno... se ni smel prištevati med redne ucence. Nahajala se je namreč doma po sreči ravno ob tedanjem času neka knjižica, katera je zapopadala tako imenovani mali katekizem v nemškem jeziku na levi, v slovenskem pa na desni strani. To knjižico je bil domov prinesel s Kranjskega starejši njegov brat Andrej, bivši zidar, ki je umel po sreči nekaj brati, potem ko se je tega naučil, Bog ve, kje in kedaj. Josip, vrnivšl se domov po vsakokratnem nauku, ... pri katerem Je samo slišal imenovati abecedne črke, pa njih podobo in ime tudi trdno v glavici obdržal, jih je doma s tistimi primerjal, katere je nahajal v omenjenem malem katekizmu. Da si čedalje bolj pomaga pri uganjevali ju, kako da bi se prav za prav moralo izgovarjati več ali manj zedinjenih ali skup nabranih črk v istem katekizmu za vsako besedo, koristilo mu je tudi posebno to, da si je držal v spominu zapo-padek besedi le v začetku te Knjižice, kadar je brat Andrej mnogokrat pred njim čital na glas, namreč to-le: Vprašanje: Kedo je vse ustvaril? Odgovor: »Bog je ustvaril nebo in zemljo, in vse, kar Je»-»To je bilo njemu zadosti, da se (le z veliko potrpežljivostjo, se ve) branja navadi. Ko je s pomočjo že poznanih črk dobro vedel, kako da se izgovarja prva beseda, to je, beseda »vprašanje« (pa pisana takrat »vprashanje«), ostal Je toliko časa pri njej, dokler ni prav razločil, kakih in kako postavljenih ali zapovrstnih črk je zanjo potreba. Po tem se mu je obneslo, da lepo in srečno napreduje v branju še drugih besedi, ne tedaj samo v zgoraj omenjenem katekizmu, ampak tudi v drugih knjigah (slovenskih, italijanskih in latinskih) — in vendar mi zato prizadeval staršem nikakih stroškov, ki pa niso vsega tega skoraj za prav nič obrajtali. .. Bil Je tedaj, kakor se po navadi reče, samouk zastran tega«. «Medtem ko je vsak izmed rednih učencev še težavno zlogoval ali črke skladal v besedah latinske molitve: »Pater noster. qui es ln coelis« itd. pevaje pri tem neprijetno: P a -pa, ter - ter Pater; mo - no, s ter - ster noster itd., se je Josip ob meki nedelji pri Tomažu, ravno ko je bil nauk po JOAH IECHNICOLOR navadi, predramil naravnost trditi, da ume on že ,vs9 pog*e” tev prebrati brez zlogovanja ... Na to so ga vsi c „pmog°°e' dali in se mu posmehovali, smatrajoč to za povsem » ker se pač on ni učil (tam!). Cčk mu da vendar iz g0 „ve videlo se Je po žalostnem nasledku, — da niso nika eat »Od takrat naprej se je Josip tako rekoč le z ukvarjal. Naravno je pa tudi, da si je na vse kripu® povseb1' val. da si knjig dobi, kjer si bodi: potreboval Jih Je da si v tej zadevi izpolni vročo zeljo...» Itd. 27. . „wly V neki svoji razpravi o slovenski literaturi ) "o, ki f zdelo, da sem prišel na sled neki življenjski zakor111 tihiJsi je vsaj doslej nekontrolirano in naključno ah zak0lJ uveljavljala tudi v razvoju slovenskega slovstva- lzm^^L tost naj bi obstajala v tem, da se vsakih 28—3(1 spreV osnovna vsebinska in celo oblikovna smer ter v svoje dialektično nasprotje. e!ca dru^i S to za zakonitostjo v zvezi utegne biti tudi^ jnien®*-zakonitost, ki sem jo v eseju o tipologiji dobe \e v J; a) »padanje pod mrtvi kot«. Bistvo te zakonitosti KUitur ^ oa pade neka literarna (ali kakršna koli “^Vednost, ,u stvaritev, čeprav utegne imeti neko določeno y zivw -g- dolocein čas v pozabo in sicer prav takrat, ko ih vllo uveljavi njeno dialektično nasprotje. Najbolj sp uVelJ ti datlji primer Je moda, ki se nam zdi, ko se \asje spei njeno nasprotje (na primer dolga krila a1,* i\nem b k.a kinu, naravnost smešna, dokler po d0 uLaiko. n” P'"de na vrti ter prežene nekdanjo zmagi' *) Glej tržaške »Razglede« 1955, St. 1. ,ladU ••> Glej »Razglede«, 1952, Trsi, (NadaljeVC*i*