.. štev. 22. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 25. maja 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Izhaja rsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ea-•ella eentro 37. — Urad: via Valdirivo 19-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BERCE.
POSAMEZNA fcTEV. 30 STOTINK. HAKOCNINA za celo leto 10 L., pol leta f» L., C®trt leta 3 L. - IZVEŠ ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L.
MALI
TEDNIK ZA' NOVICE If
CENA OGLAS*
1 c.n, fiihie F >. 6 lii . ' objavi 20°,'^
* V*ivi :<■:	—
* ' pi i
061 m ti \11N1
^BJAV
^ u 4 L.
,	'ri	10 kratni
on 26 kii	vi	(poji leta)
kratni objavi (celo leto) 50% popui '•*.
: 30 stotin mka beseda v na-; mastno » otink beseda ; e AjII 50 Kt. )   Pri stalnem
oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 25. maja: Urban; Zofija. — Sobota, 26.: Filip Neiri; vigilija in post. — Nedelja, 27.: Binkošti. — Ponedeljek, 28.: binkoitni. — Torek, 29.:	Marija
Magdalena Pazzi. — Sreda, 30.: kvatre; Ivana Orleanska; Ferdinand. — Četrtek, 31.: Angela; Kancija-n. — Petek, 1. junija: kvatre; Fortunat. — Sobota, 2.: kvatre; Erazem; Marcelin.
MALE NOVICE.
,,Italia“ na severnem tečaju.
Zrakoplov «Italia» je naredil že eno
■	preiskovalno voanjo od Spicbergov na vzhod čez Francjožefovo zemljo do Nikolajeve zemlje; nato se je v' loku na južno stran vrnil mimo Nove Zemlje na Spicberge. Sedaj je začel drugi polet v smeri na sam tečaj.
Blrmovanje v tržaški škofiji.
škofijstvo je izdalo sledeči spored birmovanja v Trstu: Na binkoštno nedeljo 27. maja birma v stolni cerkvi sv. Justa ob 9.30 in ob 11.30. — Na bink. ponedeljek, 28. maja birma pri Novem sv. Antonu ob 10. — Torek 30. maja pri Starem sv. Antonu ob 10. — V nedeljo 3. junija pri Sv. Jakobu ob 9.30 in ob 11. — U nedeljo 10. junija pri Sv. Vincencu* ob 9.30 in ob 11. — V nedeljo 24. junija pri Jezuitarjih (S. Maria Maggio-j
Barčica je spavana, od kraja proč odtisnjena.
Tako je pel Cene Basti, ko se je na velikem parniku vozil v Ameriko brez voznega in brez potnega lista. Štorija, vredna cele povesti1
V Trstu so gradili veliki parnik «Con-te Grande« za bogatejše Genovežane. Pri dopolnilnih in olepševalnih delih na mofskem velikanu je imel poštenega opravka tudi Cene Basti iz Trsta. Videl je, kako je ladja narejena in prišla mu je misel, ali bi se ne mogel dobiti na nji majhen kotiček, skriven in varen, da bi se človek v njem prepeljal čez lužo brez uradnih sitnosti in brez naštevanja drobiža; imel je namreč same velike bankovce, katerih ne bi bil rad razbijal...
Najti prostorček na ladji ni lahka reč. Inženirji vse tako razmislijo in razdele, da se vsi prostori čimbolje uporabijo. Cene je pa vendar našel, kakor nekoč sv. Aleš, majhne stopnice, pod njimi pa prostor, kjer bi se dalo spati. Tam si je uredil svojo prostovoljno ječo. Ze v Trsta je nanjo mislil. Potem so šli delavci s parnikom v Genovo, da ga izroče gospodarjem. Tam so še to in ono delali in preurejali. Basti je gotovo imel zvestega in molčečega prijatelja, ki mu je tekom teh del pomagal narediti še tajno kabino.
V jedilnem salonu so obesili na steno
re v Starem mestu) ob 10. — Na praznik j veliko sliko. Zadaj za to sliko pa je Basti sv. Petra in Pavla 29. junija pri Sv. Justa i naredil vratiča v svojo luknjo. Notri :.i
rativni figuri, tako tla ni mogel nikdo v salonu sumiti, da so narejene za resno potrebo. V kabino si je pravočasno nanesel hrane in vode, pa knjig, da bi čital ob električni svetilki ter preganjal dolgčas temne ječe, med tem ko se bodo potniki zabavali in šetali po krovih in salonih.
Tako je bilo vse prirejeno. »Veliki grof« je zalulil kakor tiče takemu velikanu in odšel na svojo prvo pot v Ameriko. Cene je tičal v svoji luknji, spal in bral in gledal na uro. Ali glej spaka. Nekoč je pozabil uro naviti. Izgubil je mero za čas... Ko se je parnik ustavil na Ellis Islandu pred Njujorkom, ni postovoljni jetnik vedel, ne koliko je ura, ne kateri čas dneva je. A notri ostati tudi ni kazalo, da ne bi zamudil prilike za prehod v srečnejšo bodočnost.... Ko je čutil, da je v salonu vse tiho, je začel lezli ven. V salonu pa je bil slučajno nek strežaj. Le-ta je videl, da se slika ob steni maje in nagiblje.... Prestrašil se je in se skril ter skrit opazoval, kakšna pošast bo prilezla iz stene. Ko je videl pošteni in boječi Cenetov obraz, se je opogumil; zasvetilo se mu je koj, po čem da štorija diši. Usmiljen pa ni bil, ali pa je hotel biti previden in pravičen. Planil je nad ubogega Aleša in ga prijel: Hop, Cefizeljl Zaman je bila vsa zvitost, zaman vztrajnost, zaman potrpežljivost. Ceneta
MIHEC
BN
JAKEC
MIHEC: Za maj zeleni in za jesen pozno ta večni dež nam škodi grozno. JAKEC: Pri češnjah škodo že občutimo, pri grozdju Jo za jesen slutimo.
ob 10. (škofova maša). — V nedeljo 1. j je priredil zasilno posteljo, stol, zasilno	j je barka peljala nazaj	in zdaj se mu	je
•iulija v novi župniiji Marije Milostne (pri	stranišče, električno Inč in kar je treba.	\zdelo, da mu Amerika	nagajivo poje	ti-
frančiškanih, ulica Rossetti) ob 10.	Da mu ne bi zraka manjkalo, naredil ja	sto: Odrin’, odrin’ od	kraja preč, da	If
V' Kopru bo birma v tamošnji stolni	v steni salona zgoraj več lukenj v deko-	[ ne vidim več.
cerkvi v sredo 20. junija ob 9. in v četr-‘	_______________
tek 21. junija ob 10.
Škofijski razglas poudarja izrecno, da i	Dobra	nagrada,
se birma odreče, če bi botra ali birman- i Prošli petek se je zgubil iz Avberja
Puščava jo puščava.
Iz Jeruzalema poročajo, da je romarski avtomobil, ki je vozil iz Bagdada v Beirut 20 romarjev, v puščavi zašel. Ko ga je neko angleško letalo našlo, so bili mrtvi že vsi romarji s šoferjem vred. Gotovo o umrli od lakote.
Če se oder podre.
Na Novi Zelandiji so bile konjske tekme. Gledalci so stali na tribunah ali odrih. Neki oder se je pod ljudmi udrl in vse je zgrmelo v restavracijo, ki je bila spodaj; 200 ljudi je bilo poškodovanih, od teh 50 prav močno.
ka prišla nesramežljivo oblečena.
Papeževa okrožnica.
Papež je izdal nedavno spet novo okrožnico, ki se začenja z besedami «Mi-serentissimus Redemptor» (Usmiljeni odrešenik). V nji našteva razne bridkosti, v katerih živi sedaj katoliška cerkev in priporoča spravno pobožnost k presv.
Srcu Jezusovemu. Zložena je tudi posebna molitev, ki se bo molila po cerkvah vsako leto na praznik Srca Jezusovega.
Razstava tiska v Kollnu.
V Kolin u na Nemškem so 13. t. m. odprli svetovno razstavo tiska. Na razstavi je zastopan tisk iz 47 držav.
Jubilej škofa Jegliča.
Na Vnebohod so v Ljubljani praznovali tridesetletnico škofovanja drja Antona Bonav. Jegliča. Slavnosti so se udeležili poleg cerkvenih tudi 'državni in vojaški dostojanstveniki. Papež je poslalj ]10(|0_ zaslužnemu škofu brzojavno časdtko.
Se osebna Imena.
Piccolo v Trstu se poganja, naj bi se tudi krstna in osebna imena, ki imajo slovanski značaj, predelala na italijansko ali latinsko. Piccolo opominja šolske in občinske predstojnike, naj to narede pri svojih podložnih.
Č« pijem, pijem za svoje...
V neki vasi blizu Belgrada sta živela brata Mile in Mladen Baštanac v miru in slogi.
Nikdar ni prišlo med bratoma ali njunima ženama do prepira. Tam ono nedeljo sta oba brata z nekaterimi prijatelji popivala. Na poti domov sta se, ki sta bila močno pijana, sprla in se pričela pretepati. Med bojem je Mile z ostrim nožem prerezal bratu Mladenu grlo, da je takoj mrtev obležal. Ko so drugi dan Mileta našli, se ni ničesar spominjal. Ko so mu povedali, kaj je storil, je pričel bridko jokati.
izredno velik pes volčje pasme (Deutsch. Schaferhund).. Pes sliši na ime: Alf! Je policijsko izšolan. Kdor ne pozna vseh 21 besed, na katere je pes izučen, ga ne more uporabljati. V torek je baje klatil okoli Kazljan. Kdor ga je našel, naj sporoči po dopisnici, ali ga pripelje na župni urad Avber pri Tomaju (Alber-
Amerlške posebnosti.
Listi vedo povedati spet nekaj nenavadnega, seveda spet iz Amerike. V mestu Seattle (\Vashington) je bil par mesecev star otrok Fr0*ddy Bigg. Slaboten je bil in zanikaren, da so se bali, če bo obstal. Nekega dne pa je zgrabil očetovo pipo in jo začel sesati. Bolj čudno je to, da mu je ta duh ugajal, če so mu hoteli pipo vzeti, je cvilil in jokal. Pu-
Tomadio). Najditelj dobi 150 lir nagrade, stili so mu jo in glej, zdravje se mu je Kastav preložen.	I	okrepilo.	Dve	leti	star	je	prišel	do	go-
Kastavski okraj v Jugoslaviji se bo lo-!r.eče cigare. Brž jo je začel vleči s te-
kom. Zdaj je 4 leta star in kaj močan za svoja leta. Kadi pa le najfinejše cigare, slabe kar proč pomeče. — Tako povedo ameriški listi; če je pa vse res, ne vemo.
Koliko stanejo volitve.
V Nemčiji določa zakon, da 4 petine uradnih stroškov za volitve nosi država, 1 petino pa občine. Ti zgolj uradni stroški so znesli 1. 1924. 1 milijon 300 tisoč mark (marka je 4 lire in pol). K temu pa je treba računali še velike stroške, ki jih imajo stranke za svojo agitacijo; ti stroški so gotovo veliko-večji.
Zblaznel orožnik ustrelil šest ljudi.
V Bati, v okraju Tolpa na Ogrskem, je orožniški stražmojster Stefan Kovač na kosarniškem dvorišču snažil svojo puško.* Nenadoma se mu je omračil um in začel je streljati na vsakogar, ki mu je prišel
nato zahteval, da mil morajo večjo ali Ipred oči. Najprej je ustrelil častniškega
namestnika, ki je stal v njegovi bližini, in nato še njegovo ženo, ki je hitela možu na pomoč. Potem je šel Kovač v kuhinjo in tam ustrelil kuharico. Med vežnimi vrati je stal eden orožnikov, ki ga je Kovač tudi ustrelil. Nato je odšel blaznež v gostilno, kjer je spil liter vina;
čil od ljubljanske oblasti in se pridruži primorsko-krajiški oblasti (pod Hrvaško).
Franooz se boji.
Agenzia di Homa je nedavno vedela poročati, da francoska vojaška uprava začenja graditi nove utrdbe v Alpah na italijanski meji ter v Lotaringiji na nemški meji. Gradili da bodo zlasti vojaške ceste in želznice za fronto (ozkotirne), betonske naprave in podzemeljske prč-
Agent za razpečavanje dima.
Po Gornji vipavski dolini je hodil neki Josip Čermelj, doma' iz čmič, oblečen v karabinersko uniformo, oborožen i n opremljen z vsemi potrebnimi dokumenti, ki pa so bili ponarejeni. Prihajal je k različnim kmetom in jim delal preiskave ter jih na ta način strašil, Večkrat je pri njih to ali ono stvar iztaknil ter
manjšo svoto izplačati, sicer jih naznani pristojnim oblastvom. Na ta način je izsiljeval denar. In tako se je zgodilo, da je prišel namišljeni karabiner v hišo nekega šestdesetletnega Josipa Ježa, ki je ravno v tistih dneh izkupil precejšno vsoto 10.000 lir., O tem pa so bili že ob-
veščeni orožniki, ki so zalotili svojega od lam je šel v konsum in ustrelil poslo-namišljenega tovariša v Ježevi hiši. Po- vodjo. Sedaj je prihitela policija in Ko-vnbili so ga prijazno s seboj v vojašnico, vača obkrožila. Ko je videl, da ne more dognali njegov pravi poklic ter ga izro- uiti, si jo pognal kroglo v glavo in mrtev čili pravici v nadaljno obdelavo.	i	obležal.
Zagrebški pijanci.
Pred neko boljšo kavarno v Zagrebu je stal gosposki avto. Proti jutru je gospo-d.T — neki zagrebški Anglež -—• prišel ven, }!;> bi se zavlekel domu, pa voza ni jbilo nikjer. Stvar so takoj telefonirali na policijo. Le-ta je kmalu potem našla ob nekem zidu razbit avto in 3 ranjence. Kaj se je bilo zgodilo'? Trije pijani štu- • dentje so se bili voza lotili, peljali in butnili ob zid botaničnega vrta. Sreča za Angleža, da je bil eden teh prismojencev sin bogatega očeta. Tisti oče je poslal Angležu 90.000 dinarjev za škodo ter vzel sina iz bolnišnice v domačo oskrbo, da se zabriše škandal.
Po slabi tovarišiji...
Avstralski umetnik Andrej Naturel je veliko potoval po otokih tistega dela sveta in spoznal razne divje rodove. S plemenom Binjantov na Novih Hebridih je imel celo nekakšno pobratimstvo1. Ko ga je letos pot zanesla mednje, imeli so ravno velike gostije. Videl je, kako so več ljudi ubili in skuhali. Povabili so ga, naj prisede in ni se smel braniti. Potlej so ga pa še za poglavarja izvolili; da bo za to veliko čast dovolj čeden, so ga tetovirali (to narede tako, da vrežejo razne okraske v kožo). Ko je po par tednih bolečin prišel k sebi, jo je seveda č.impreje popihal nazaj v Avstralijo in menda ne pojde več obiskat svojih podložnikov in pobratimov.
Jezero polno sode.
Čeprav ima danes skoraj vsaka gospodinja opravka s sodo, vendar težko, da katera ve, odkod je ta važna snov. Velik del sode, ki se uporablja v Evropi, dobivamo iz čudovitega Magadi jezera v Kenja koloniji v angležki vzhodni Afriki. — Jezero ima 25 km dolgo in 7 km široko vodno površino, ki napravlja tu-d: >b j večji vročini vtis zmrznjene vode. To radi tega, ker se nahajajo v jezeru velikanske množine natrijevega karbonata, ki se pretvarja v kristale sode. Plast sode je več cm debela in pod njo je voda tako nasičena z natrijem, kakor vodovje Mrtvega morja s soljo. Vrhna skorja sode je tako močna, da lahko stopaš po njej.
Kako je
Nemške volitve.
V nedeljo so nemški volilci izrekli svoje želje glede notranje in vnanje politike velike nemške države. Volili so poslance v državni zbor. čez 30 milijonov voli!cev je oddalo svoj glas. Zdaj poglejmo, kako so glasovi volilcev in nanje pripadajoče število poslancev razdeljeni na stranke.
Moč strank.
Socialni demokratje imajo za seboj čez 9 milijonov volilcev — skoro eno tretjino vseh. Dobili so 152 poslancev (dozdaj 131). Ta stranka je najbolj napredovala.
Nemški nacionalisti imajo volilcev precej čez 4 milijone. Poslancev dobe 73 (dozdaj 103). Nacionalisti so najhuje udarjeni.
Katoliški centrurn ima volilcev 3 milijone 700 tisoč. Poslancev dobi 02 (dozdaj 69) Centrum je izgubil 10 %.
Nemška ljudska stranka ima zase 2 milijona 670 tisoč volilcev. Dobila je 44 poslancev (dozdaj 51). Stranka vnanjega ministra Stresemanna je torej tudi nazadovala in sicer za skoro 14%.
Komunisti so zbrali 3 milijone 230 tisoč glasov: Dobili so 54 poslancev (prej 45).
Demokratje so zbrali pičel poldrugi milijon glasov. Poslanccv bodo imeli 25 (prej 32).
Bavarska ljudska stranka ima 930 tisoč volilcev; poslancev dobi 16 (prej 19).
Gospodarska stranka ima 1 milijon 390 liso« volilcev in 23 izvoljencev (prej 17).
Narodni socialisti imajo 800 tisoč glasov, poslancev pa 12 (prej 14).
Nemška kmečka stranka ima 480 tisoč glasov, poslancev 8.
Kmečka zveza ima 200 tisoč volilcev, poslance 3.
K rščansko-narod na kmečka stranka ima volilcev 770 tisoč, poslancev 13.
Stranka ljudske pravde (Volksrechts-partei) ima 480 tisoč volilcev, 2 poslanca.
Saška kmečka zveza ima 127 tisoč vo-lilcev in 2 poslanca.
Kaj je s temi strankami.
številke volilcev smo navedli bolj na okroglo. Da je pa kakšna stranka imela veliko volilcev, a dobi malo poslancev, tega je krivo razbitje glasov na razne volilne okraje; v mnogih okrajih za določeno stranko oddani glasovi ne zadostujejo za izvolitev niti enega poslanca. Tako se zgodi, da ima lahko stranka precej volilstva, a premalo za dejanski uspeh, po veljavnem volilnem redu.
Pomen teh volitev.
V oziru na politiko nemške države sta v javnosti in v parlamentu dva tabora:
PODLISTEK. ______________
Iz Trsta v Rim po zraku.
Sledeči popis zračne vožnje objavil je dr. Benkovič v ljubljanskem »Slovencu«. Ker bo tudi našim čitatcljem zajemljiv, ga ponatisnemo.
Dolžnost me je klicala v Rim, kamor bi moral' dospeti v soboto, 14. aprila t. 1. popoldne. A opravki so me zadržali, tako da sem šele v petek na predvečer mogel dopotovati v Trst. Brzo se odločim in grem k tvrdki Kozulič, zastopnici tvrdke «SISA», ital. zrakoplovne družbe za Jadran. Dobil sem takoj en sedež v hi-droplanu Trst—Benetke ter zagotovilo, da bom v soboto popoldne pred štirimi v Rimu, ako odpotujem s bidroplanom isti dan dopoldne od desetih ter v Benetkah prestopim na aeroplan Dunaj—
Rim.	V
Točno ob 10 dopoldne sem se vkrcal v hidroplan Trst—Benetke v tržaški luki. Čakal sem dveh napovedanih sopotnikov-Amerikancev, toda dbšla nista kaka dolarska princa, ampak dva pilota z neke ameriške vojne ladje, ki sta hotela napraviti izlet v Benetke. Splezal sem po
3 politiko.
desnica in levica. Desnica ima dva močna stebra: nacionaliste in Stresemanovo ljudsko stranko. K njim je treba šteti še demokrate in razne manjše skupine bolj krajevnega in gospodarskega značaja. Desnica je socialno bolj h kapitalizmu nagnjena, v zunanji politiki pa želi vsaj na tajno, da bi se povrnil cesar in nažgal Francoze nazaj čez nekdanje meje. Vodilna stranka desnice so nacionalisti. Levica je nasprotnih nazorov:	v no-
tranjih rečeh za socializem, republiko, revolucijo, komunizem, v zunanji politiki za spravo in mir med narodi. Stebra levice sta socialna demokracija in komunistična stranka, na njihovi strani bo še kaka manjša skupina.
Izid volitev kaže, da je volilsfvo to pot močno krenilo od desne k levi. Le poglejmo številke: socialisti in komunisti so zrastli skupno od 170 na 200 zastopnikov ali za 22.7%. Desnica pa je padla: nacionalisti, Ijudovci in demokratje so nazadovali od 186 na 142 mož ali za 23.6%. Prejšnje razmerje obeh taborov je bilo 170 : 186 ali 100 : 105 — novo razmerje pa je 206 : 142 ali 100 : 69. Desnica je torej padla v razmerju proti levici za 36%.
Centrum, središče je tudi trpelo pri tem občutnem sunku volilstva od desne k levi. Centrum je bil pač na vladi z desničarji, zato mu, je volilni val odnesel 10% ljudi 'k levičarjem. Podobno je prizadeta centru sorodna bavarska ljudska stranka,. Za ti dve stranki so izgube le prehodne, toda pri desničarskih strankah se lahko govori o porazu.
Vladalo pa se bo v Nemčiji tudi po teh volitvah precej tako, kakor se je pred njimi. Komunisti' so levici v pomoč le pri zanikalnem glasovanju v zbornici. Na vk>do ne gredo in bi se tudi ne počutili dobro v ministrskih sedežih. Socialni demokratje ne bodo mogli vladati s samo levico, ampak le s pomočjo središča, ki je vladanja vajeno. Pri desnici pa sc lahko pripeti', da1 sfrče nacionalisti v opozicijo in da se vlada po navodilu volilcev obrne bolj na levo,, f. j. da vstopijo v vladno kolo socialni demokratje namesto nacionalistov. Pa kdo more prerokovati?! Stresemann je bolan, predsednik centra, Guerard, je bolan, treba bo čakati morda do jeseni, predno sc vlada kaj spremeni.
Kitajci in Japonci.
Kakor nekatere evropske velevlasti, tako imajo tudi Japonci v Kitajski deželi svoje «koncesije« z lastno upravo in vojaško zasedbo. Južnokitajska armada je na svojih pohodih proti Čartgcolinu zadela ob Japonce pri Cinanfti. Brž so Kitajci pozabili na Čangcolina ter sc
kratki lestvici do kabine in se nato po lestvici zopet spustil v kabino, ki so jo nad nami zaprli. Malo tesno je bilo, tako da sem mislil, kako bi znani mi simpatični debduhar iz Ljubljane mogel priti v to kletko. Razgled je bil' prav lep, četudi je hitroplan ležal še na obrežju v morju; sicer pa kabina ni mulila posebne ugodnosti. Uganka mi je bila, kako bi brzo prišel ven v slučaju nevarnosti; nisem pa imel dolgo časa premišljevati, zakaj medtem so tudi že mojo prtljago spravili v poseben prostor, pilot je vstopil nekje zadaj za nami (ves čas vožnje ga nisem videl, ker kabina popolnoma ločeno leži pred motorjem); hitro je motor delovati, ozrl sem se še po nepregledni množici radovednežev na obrežju, ki si vsak dan ogledujejo odhod in prihod hidroplanov in že smo drčali po morski gladini, vedno hitreje in hitreje, dokler se hidroplan ni dvignil iz morja in zaplul po zraku, vedno više in više, polagoma sc dvi‘gajoč. Ozrl sem se nazaj po Trstu in luki, na levo proti istrski obali in na sever proti, izlivu Soče. Bil je prav prijeten občutene,- ko smo s hitrostjo najmanj 100 km na uro frčali i/. luke čez ladje in ribiške čolne proti za-
vrgli na japonskega dušmana, katerega sovražijo kakor vse druge tujce. Poročila o teh spopadih pričajo kako strašno so ljudje podivjali, seveda če niso japonska poročila pretirana — kar je prav lahko mogoče, ker Japonec je mojster v zvijačah.
Japonsko poročilo pravi, da je bilo pri. spopadih umorjenih nad 100 Japoncev in da je bila japonska posest skoro popolnoma izropana. Kitajski vojaki so baje vlačili po ulic-ah japonske žene,, jih mučili, zlorabljali ter pred očmi mno^ žice zažigali na grmadah. Grozodejstva in zatiranja Japoncev presegajo vse meje.. VsTed tega so Japonci podvzeli vse ko. rake, da kakor pravijo, zaščitijo življenje in lastnino svojih državljanov. Z vseh strani pošiljajo v Clngtau in Cinanfu čete z najmodernejšimi bojnimi pripomočki. Sumljivo je že to, da japonske čete večkrat presegajo število vseh kitajskih, angleških in ameriških čet. Japonske čete so v Cinanfuju zasedle kolodvor, vse strategične točke, vojašnice, brzojavni in telefonski urad ter so po-* gnale v zrak skladišče smodnika južnih
Kaj nam z
K USED.
Dolgotrajno delo za popravo naše župne cerkve je končano. Denarnih stroškov je bilo okoli 5000 lir. Zraven tega smo delali na roboto vsi farani, največ pa.. Ku~ bejci. Le vas Dol' je bolj malo pomagala z delom in z denarjem. Za cerkev so se največ trudili, ne za dobiček, ampak iz dobre volje ih vnetne, poleg g. župnika njegova kuharica iin dva vaška mladeniča Angel Udovič ter Mirko Dariš. Vsem pa, ki so kakorkoli sodelovali, Bog plačaj! Nanovo osnažena in poslikana cerkev je v ponos celi fari', posebno pa Kubejcem.
KAZLJE.
V	soboto 19. t. m. so našo vas .olriskali hudičevi menihi:- tatovi. Izbrali so si bolj na samem stoječo hišo Franca Li-paiija, pa kar podnevi. Za hišo je grmovje, kjer so lahko Skriti oprezovali. Ko 'so se domači tja oh 4. popoldne odpravili na polje, ,so tatovi vlomili v hišto. Doma je šivala neka šivilja, toda njena soba je bila precej vstran od prostora«, kjer so tatovi operirali, tako da jih n-i slišala. Tatovi so pobrali, kar jim je prišlo pod roko, perilo, obleko, obuvalo, itd. Škode so naredili okrog 1500 lir. StVar je bila. naznanjena orožnikom, ki tatove zasledujejo. Odnesti' se je uzmovičecmi posrečilo#, vprašanje pa je, kako bodo. plen uživali*
Št. PETER pri Gorici.
Ni sreče brez nesreče. Dne SO. 9. 1924', smo dobili v našo staro dekanijo s a župnika č„ g. Antona Grbca., Prevzvišcni nam je poslal strokovnjaka, ki je že na svojem prejšnjem službenem mestu, v Mirnu, uredil cerkvene zadeve za graillo porušene cerkve, ki sečftij že služi svojemu namenu. Tudi pri nas se je & g. Grbec z vso vnemo polotil tega težkega vprašanja ter nas od časa da časa, tudi obveščal o polenih, ki: so snu pri njegovem prizadevanju letela pod noge. Kljub vsemu on ni odnehal. Na 30. aprila letos
padu s solnccm v hrbta. Komaj:	se?«
navezal pogovor s sopotnikoma ter smo si izmenjali cigarete, že sem videl na desno pod sabo Gradeč, dalje ustje širokega Tagliamenta itd. Ropot motorja je bil precej hud, tako da sem si: v ušesa nabasal pri sedežu pripravljena, vato; potrebno pa to baš ni.
Leteli smo kakih 200—300 m visoko, vedno blizu obrežja, čez lagune, mimo Caorle, ustja Piave, potem pa naravnost v smeri Benetke čez morje. Opazoval sem ljudi in selišča po lagunah in ribiške čolne na morju, ki so se svetili v blesku solnca. Imel sem vtis, da sem v hidro-plany mnogo bolj varen kot pa ljudje v čolnih, ki so se mj zdeli kot orehove lupine na široki reki. Ljudje gomaze po lagunah kot mravlje ter nas večkrat pozdravljajo; večinoma pa se ne zmenijo za nas zrakoplovce.
Že se zablišči v daljavi stolp sv. Marka, brzo preletimo par nasipov ter hotelov v morskem kopališču Litfo, zavijemo v ozek morski rokav, aparat sc bliža morski gladini in nenadoma plavamo zopet po vodi, naravnost do pristanišča za hidroplane, kjer smo dospeli po tri-četrturni vožnji iz Trsta. Takoj smo na
čet. Topništvo je uničilo kitajsko letalo, ki je letelo nad Cinanfujpm. Neka ja--ponska brigada je trčila, pri Cinanfuju z močno kitajsko armado; Po triurnem bombardiranju domačega dela mesta Cinanfu je bilo ubitih 500 oseb ter razdejano mnogo hiš v zapadneia delu mesta. Japonci so ujeli 5000 mož generala Ffcnga..
Kitajsko poročilo pravi, da so Japonci nalašč začeli spopad brez- najmanjšega povoda. Streljali so na južnokitajske čete in na* civiliste ter pobili nad 1000 oseb.
V	šangaju in Kantonu se je* začelo močno gibanje proti tam bivajočim Japoncem. Nankinška vlada je poslala’ Društvu narodov brzojavko, v kateri: obtožuje Japonsko raznih dejanj in ga* poživlja, da poseže vmes in naredi konec moritvi.
Po zadnjih vesteh je pričakovati, da bodo boji prenehali in da se bo rešil prepir diplom a tič ni m potom. K temu je največ pripomogel protest' ameriške vladi1, katera se boji, da ne bii Japonci šli naprej ter zasedli celih delov velikanskega »Nebeškega cesarstva«.
pišejo
v zgodnjih jutranjih urah.se je ustavil na našemi trgu voz, naložen z: deskami. Domači delavci so dobili delo in začele so se pri nrav?- za zidanje cer it ve. Le škoda, da slabo vreme ovira zidavo. Ponosno so se zbirali Sempeterci pred: ograjenim prostorom ter ugibali, kako fto lepo, kadar bo pred' no vim oltarjem naš g. župni k zapel: V zakramentu vse sladkosti... Toda kakor-strela, z jasnega je-udarila v Šempeter-vest, da že zopet izgubimo g. župnika. To je pri nas že v navado prišlo. Dne (i. maja s«- je g. Grbec; od nas poslovil. NaiS delavci ga bodo težko pogrešali. Cerkveno zemljišče, «Mjmo5trova brajda« je razdelil' na majhne parcele in dal v zakup detoveem, česar- ni storil še nobeden popi-eje. — Dno 10. t. m. se je č. g. Grbec odpeljal na- noro službeno mesto, dbMcno mu od p-revzv. nadškofa. Priljubljenemu gospodu želimo uspehov in božjega blagoslova v novi službi.
Domačin.
KTUDEKO pri Posfajm.
Na Planinski gori bo shod na blnkoštnii ponedeljek. Na predvečer bodo šmarnice .in spovedovanje, drugi dan pa dvojna /služba, božja: ob 6. .in ob 10.
Župnii iirmd v Stiidenem.
KORTE.
šmarnično pobožnost obhajano vsak večer v naši l^po. okrašeni cerkvi. Žal da naš cerkveni organist ne sme več opravljati ccrkvone službe. V čast gre nnsema g. nadučitelju! Pečariču, ki' je dobro izučil cerkvene pevce, tako da. pojejo tudi brea- orgel.
Vreme je vsenaokrog tod: zelo slabo.. Sfcoro vsak dan dežuje. Zemlja ,j;fe take. ra.okra, da ni mogoče v ni)Ve.
Dne 21. maja se je začela graditi glav-wa cesta s Cadol do Medcšev. Delalo bo »koli 50 delavcev.
' V sredo Ki. maja je v škamalu umrla '23 letna mladenka Kontestabile. Pogreb
'suhem; moja sopotnika, se oiipeljeta z motornim čolnom v Benetke, jaz pa grem. s prtljago-, na. bližnji aerodrom zrakoplovne družbe «Tranaadriatica» proga Dunaj—Celovec—Benetke—Rim). Hidro-plan je- med tem z dirugiisu potniki že odleteli v smeri Mila«-,
Prvi' del. vožnje sem tedaj prestal; čaka me drugi del zračnega, pota, mnogo daljši in težavnejši. I^a aerodromu sem opasil živahno vrvenje:	postapja za
osebje, carinarno, restavracijo itd., predvsem pa množico, ljudi ter aparate Jun-kers, Čudna imena imajo ti ptiči, n. pr. I-BAVB, I-BAVS' in dr., ki so napisana na krila zrakoplovov. Posebno mi je ugajal I-BAVS s tremi mogočnimi motorji in kabino zn 14 oseb. Manj zaupanja pa sem prvotno imel v aparat I-BAVB z enim samim motorjem, malo kabino in manjšimi krili. V Trstu so mi rekli, da se odpeljem z večjim trimo-tornim aparatom. Z napetostjo pričakujem razvoja stvari. Svojo prtljago moram razkazati,, ker je prepovedano s sabo jemati razstrelilne snovi, fotogra-fične aparate itd. Medtem je pa mali aparat odpotoval s par potniki proti Celovcu in Dunaju,	(Konec sledi) (
/
je imela kaj lep na 17. maja s petjem in Sodbo.
Prvo nedeljo maja so v Gažonu blagoslovili en del farovža. Bili so tam tudi gospodje iz Kopra. Pridiga je bila iz petega evangelija.
ŠEMPAS.
Kmetje smo v težkem gospodarskem položaju. Povsod tarnajo, kaj bo na jesen, ker bodo pridelki pičli. Slana je škodovala fižolu in krompirju. Pri vinski trti se pozna občutna škoda, ker se radi hladnega vremena kvari zarodek. Marsikateri gospodar se je nadejal lepega izkupička za češnje, pa je tudi teh bolj pičla mera. Vino smo vse razprodali, le še kaj malega se ga dobi; vinarska zadruga ima ga še nekaj v zalogi.
Slabe gospodarske razmere pospešujejo izseljevanje, ki je pri nas že kar zares «nn dnevnem redu«.
Na Lijaku je umrl g. Štrukelj, znan gostilničar. Družim naše sožalje.
DIVAČA.
V Naklem se je zgodila nesreča 10. maja. Miha Gombač se je vračal z vozom v vas. Naproti mu je pritekel triletni Franček. Enega vola je pa to razburilo, da je fantička' dregnil v bedro in ga vrgel po tleh. Otroka so peljali v tržaško bolnišnico, kjer so rekli, da ima nogo zlomljeno. Par tednov se bo moral zdraviti.
GRADIŠČE.
V sobotp ponoči je umrl splošno priljubljeni posestnik Janez Saksida, oče znanega zidarskega mojstra Alberta, ki se je preselil v Ljubljano. Star je bil 73 let. Pogreb se je vršil v ponedeljek po-podne ob veliki udeležbi. Sin Albert ni mogel pravočasno dospeti k pogrebu. Pogreba se je udeležilo več ljudi tudi iz Renč in iz Dornberga.
strašne številke: 1. 1924. se je spilo v Rusiji 8 milijonov litrov vodke, 1. 1925. 40 milijonov 1, 1. 1926. 200 milijonov 1, I. 1927. pa čez 300 milijonov 1. Poldrugo milijardo rubljev (dobrega denarja) je šlo 1. 1927. za vodko. V moskovski bolnišni-
ci je bilo 25% bolnikov bolnih radi alkohola. Polovica samomorov se naredi v pijanosti. Zločinov narede pijane osebe 70%. Po takih številkah je Buharin popravi ci vzklikal: «Alkohol je poguba komunizma«.
Kotiček za tihe razgovore.
Resnica o cestnem davku.
Zadnjič je «Mali list« poročal obširno, kako'je s cestnim davkom. Na podlagi novega pravilnika, ki je- v veljavi za tržaško pokrajino od 1. januarja 1927. dalje, je »Mali list« zapisal, da so cestnemu davku podvrženi vsi vozovi, naj bodo kmečki ali gosposki, ako tehtajo obloženi več kakor 5 kvintalov; tudi ne pri-_de prav nič v poštev, ali vozi kmet z vozom po domačih klancih ali državnih cestah. Davka prosti so le poljski stroji. Novi pravilnik je sestavila kraljeva komisija dne 8. julija 1927., odobrila sta ga tržaški deželni odbor dne 14. julija 1927. št. 824 in finančno ministrstvo C. avgusta 1927. št. 7306. Pa se vam oglasi v nedeljo »Edinost« in izvleče na dan stare paragrafe:	«Imcjitelji navadnih
vozil, katere uporabljajo za kmetijstvo, za prevažanje, zapopadeno v obdelovanju lastnega zemljišča, ali v izključno rabo lastne družine in kmetskih delavcev, pa so oproščeni tega davka«. (Občudovanja vredna advokatska slovenščina!) «Iz tega je razvidno, zaključuje «F.dinost», da so na splošno naši kriietje prosti tudi tega davka«. Mali list« mora zaradi ljube resnice ugotoviti, da to žalibog ni res. To kar piše «Edinost» je veljalo do 31. decembra 1926. Nove predpise je »Edinost« prespala. Če bi bila čitala ((Mali list«, bi se ji ta nesreča ne bila zgodila.
Socialni vestnik.
Plača gre družini. Ljubljanski veliki župan je izdal ukaz: Ob dnevih, ko Trboveljska premogokopna družba razdeljuje delavske plače, morajo biti vse gostilne v tistem okolišu‘zaprte že ob 8. zvečer. Policijska ura se podaljša le izjemoma pogojem, da se ne točijo alkoholne pijače.
Socialist hvali krščanske organizacije. Ravnatelj mednarodnega delavskega urada Albert Tomas,, socialist, je pred kratkim obiskal krščanske strokovne organizacije po največjih delavskih krajih v Nemčiji. P0 obisku je pisal pismo, v katerem hvali te organizacije, češ, da ne skrbijo samo za gmotno blagostanje svojih članov, temveč jim dajejo tudi izobrazbo, umsko in srčno.
«Poguba komunizma». Pod sovjetsko vlado se je zlo pijančevanja povečalo v nesrečni Rusiji, že smrkavci, sami sebi prepuščeni, pijo žganje. O žalostnih posledicah alkoholizma je govoril Buharin na javnem shodu v Moskvi. Povedal je
Začnite na pravem kraju.
■	Nekoč je prišla k čast. Filipu Henry, ki so ga zaradi njegove kratkosti imenovali «nebeškega», žena in se je zelo pritoževala o svojem možu. Vse njegove napake je naštela duhovniku in na koncu ga je vprašala, kaj naj stori. Sveti duhovnik pa je ženo iz njenega pripovedovanja dobro spoznal in ji je rekel: "Pojdite domov in skušajte postati svojemu možu boljša žena, potem bo tudi on vam boljši mož!«
Koliko je vredna vljudnost.
Poleg znamenite cerkve sv. Štefana na Dunaju je nekoč eni izmed dveh gospe, ki sta prav prišli iz cerkve, padla rokavica na tla. Mimo je prišel pekovski vajenec s košaro žemelj, je rokavico pobral in jo izročil gospe. Prijazen in vjjuden deček je bil gospema zelo všeč. Vprašali sta ga: »Ali bi se ne hotel rajši učiti, kakor pa prenašati žemlje in mesiti in gnesti testo?« «0, seveda bi, saj to je bila od nekdaj moja srčna želja. Toda ubog sem in nimam potrebnega denarja«. Gospe sta mu obljubili svojo pomoč, podpirali sta ga, da se je izučil, postal duhovnik in znameniti dunajski apostol Klemen Hofbauer.
Iz nekdanjega pekovskega vajenca je postal slaven kulturni delavec.
Moj otrok ne potrebuje vere.
Francoski listi opisujejo sledeči žalostni dogodek: Župnik vironski je nagovarjal neko mater, naj redno pošilja svojega sina h krščanskem naulku, ker ga drugače ne more pripustiti k prvemu sv. obhajilu. —- »Mojemu sinu ni treba ne veronauka, ne sv. obhajila«, je odgovorila mati, .saj tudi hrasti v gozdu lepo rastejo brez vere«. — «Da, uboga žena«, je poudaril župnik, «tudi teletu v hlevu ni potreben verouk«.
čez 20 let je bil tisti mladenič obsojen na smrt, ker je umoril lastno mater.
Papež o tisku.
Dušnopastirski papež Pij X. je tako govoril o pomenu tiska:
«Da, da, tisk! Še vedno se ne razumeva 'njegov pomen. Ne verniki in ne duhovniki se ne pečajo s tem, kakor bi bilo potrebno. Stare ljudi čujemo večkrat govoriti, da so časniki nov pojav ter da so se prej duše ravno tako- rešile brez časnikov. Da, prej! Toda ne pomisli se, da strup slabih časnikov prej ni bil tako razširjen kot sedaj, ter da vsled tega tudi protistrup, to je dobri časniki, prej ni bil tako potreben. Živimo v drugem času nego prej in obžalovanja vredno dejstvo je, da se krščansko ljudstvo danes z brezbožnimi časniki vara in zastruplja. Zastonj« — tako je končal sv. oče — »zidate cerkve, obhajate misijone, gradite šole! Vsa vaša dobra dela bodo uničena, ako ne umevate istočasno uporabljati obrambnega in napadalnega orožja katoliških časnikov«.
Materin blagoslov.
Klement Brentano, odlični nemški pesnik (f 1842) je imel zelo pobožno mater in prav njenemu vplivu je pripisovati, da se je sin po razbrzdanem življenju spreobrnil in umrl kot svetnik. Poslušajmo ga, kako sam to pripoveduje:, “Svojega spreobrnjenja ne pripisujem morebiti čudežnemu življenju Katarine Emerih ali kakemu drugemu silnemu vplivu, ampak spominu na dogodek v mladosti. Nekega večera, bilo je že pozno, sem se vrnil z bučne dijaške zabave v svoje stanovanje. Ko sem se vlegel k počitku, mi je stopila slika moje matere tako živo pred oči, kakor bi bila res pri meni. Sklonila sc je čez mojo posteljo, pokropila me z blagoslovljeno vodo, me pokrižala, kakor je to vsak dan storila domači hiši. Nehote sem se zamislil
ko sem z materjo molil! Živo sem se v tiste čase, kako srečen sem bil takrat, spomnil dneva prve spovedi in ga primerjal s tem dnevom, ko je bilo srce potno strasti in greha. Vso noč nisem zatisnil očesa. Sklenil sem, da končam takoj drugo jutro grešno življenje in se povrnem k veri svoje mladosti. Ta svoj sklep sem z božjo pomočjo izpeljal!«
Kako važen in dalekosežen je vsakdanji materin blagoslov!
Prepričana sem...
Po lastnih skušnjah je neka žena te misli napisala:
Prepričana sem, da dobra knjiga in pošten časopis človeka vsestransko dvigata in ga izobražujeta. Povej, kakšne knjige in časopise čitaš, in povedala ti bom, kdo si.
Prepričana sem, da zavisi kakovost duha in telesa od hrane, ki jo sprejemata, ‘
Prepričana sem, da se človeško bitje, pa bilo tako ali tako, ne more dolgo ustavljati vplivom čtiva. Vedno ponavljajoči se vtisi končno zmagajo.
Prepričana sem, da celo tako zvani dobri romani jemljejo značaju čast, življenju resnobo, srcu neomadeževanost in volji moč. . | ,i	;
Prepričana sent, da nebroj ljudi, kar se tiče čitanja knjig, živi v veliki zmoti.
ZDRAVNIK
Dr. FRAN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Homa)
od 10 in pol predp. do 13
V	NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
, ——-T"1" milini
Dr. SARDOČ
ZOBOZDRAVNIK
TRST
via s. tazzano za. n.
UMNIMI
lllllllllllllf
Tajništvo in naša pošta.
Poklar Ivan, Podgraje 77.. Že 1. 1926. smo Vam odgovorili, da vam vse prošnje za izplačilo vojne pokojnine od 1. 1918. do dneva, ko ste bili na zdravniškem pregledu, nič ne pomagajo. Pokojnina Vam je bila pravilno nakazana na podlagi zakona od 12. VII. 1923 št. 1491. Kakor ste nam pisali že 1. 1926., ste bili na prvem zdravniškem pregledu 13. XI. 1925; tedaj je' bil omenjehi zakon že v veljavi.
M. K., Sežana. Odgovorili smo Vam v pismu.
Markovič. Zakona ni, po' katerem bi bilo prepovedano izvešati papeške zastave; vendar bo morda bolj previdno, če se to opusti.
iiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiii
Kaj dosežeš
ako daš na mizo polne sklede jedi, ki družini ne diši in ki ostaja. Kupi rajšj dobro hrano, da jo bodo vsi veseli. Taka hrana so testenine Pekatete. Zanesljivo prave so le tiste v zavojih po 1/2 kg. z napisom Pekatete.
Illllllllllllll!llll!lll!lllllllllll!llllllllll!il!lll!lllini!ll!lll!l!lll!lllll!liaillllllllllll!l:illllllllllllllllliril!
Slovenske knjige!
Največja zaloga slovenskih knjig! Vse najnovejše slovenske knjige so takoj v naši zalogi. — Imamo tudi bogato izbiro italijanskih in nemških knjig. — Posebej priporočamo slovenske molitvenike, ki so izšli v 40. vezavah.
Katoli&ka knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.	,
Trgovcem 26“/, popusti
Pri nakupovanju vpoštevajte trgovce, ki oglašajo v Malem listu.
iiiiiiiiinniiiuiiiiiiiiiiiffiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
mali oglasi
jo
ŠTOKOV
VEDEŽ
za leto 1928 cena v platno vezan L. 3.60
P O O R J
Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. II. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod.
I. Saksida - Dornberg 3.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vreoio. Uvoz in Izvoz, na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 6.
OVČJO VOLNO prodam; cena nizka. — Dolinar, Juršiče p. Knežak (Giursici p. Fontana del Conte).
POTREBŠČINE
za
hovace, mehanike in mizarje
samo pri
PELLER ‘KAHAN & C.o
d. z o. z.
TRST - Via 8. Nioold štev. 12
Lastna skladišča v prosti luki.
TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA
Zobozdravniški ambuiatorij
Dr. G. LAUItlNISCH
TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom, in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potue stroške.
Govori se slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 In od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
4
cUALILIST*
Gospodarstvo
Kaj s slabim krompirjem.
Splošno je znano, da ne smemo spravljati slabega krompirja skupaj z zdravim, ker ga slednji pokvari. Najprej ga moramo odbrati. Ta odbira se naj vrši že pri izkopavanju, ko še najlažje ločimo ves bolni, nagnili, obgrizeni in ranjeni krompir ter ga po možnosti čimprej porabimo. Navadno pustimo zdrav krompir nekaj časa na prostem, da še osuši, preden ga spra\umo v shrambe oziroma v jame. Preden pa izvedemo to delo, ga še enkrat odberemo, da ne pride -kak bolni gomolj med zdrave, ki bi jih okužil.
Pomisliti je treba, kako najbolje izkoristimo slab krompir. Če ga imamo majhno množino, potem ga kratkomalo pokrminio. Vendar moramo biti pri krmljenju previdni, da ne povzroči pri živalih kake bolezni. Najbolje ga je pre-pariti v brzoparilniku, pri čemur se uničijo vse škodljive glivice, plesni in druge bolezenske klice. Da postane tak krompir bolj užiten, ga pri parjenju osolimo in mu dodamo še nekaj drugih krmil. Pokladati ga je skupno z reza-nico, plevami ali zrezano deteljo. Če imamo kaj pokvarjenega, plesnivega ali zatohlega žita, ga preparimo skupaj s krompirjem. Tako dobimo izvrstno krmo za živino, ki jo hočemo opitati, predvsem za prašiče, pa tudi za krave in vole. Molznim in brejim kravam pa take piče ne pokladajmo, ker bi jim lahko škodovala.
Če pa imamo toliko slabega krompirja, da ga ne moremo pokrmiti v kratkem času, potem ga ohranimo užitnega siamo z okišanjem. Ves slabi krompir, zmrzli, nagnili, obgrizeni ali poškodovani se najprej temeljito opere in odstranijo vsi več ali manj gnili deli. Na to se vloži surov v plasteh v cementno jamo za oki-sanje ter dobro zmečka s kakimi lopatami ali lesenimi bati. Na vsako plast se potrosi soli tako, da pride na 100 kg krompirja 1 kg soli. Tako se napolni jama do vrha z zmečkanim krompirjem. Po vrhu se naloži ped visoka plast plev ali rezance in ta se pokrije z zemljo pol metra visoko in po moižnosti tudi obteži s kamenjem. Tako okisan krompir se drži celo leto in’ nam da v surovem stanju prav dobro krmo za živino, ki ga rada žre. Na kmetijah, kjer nimajo toliko slabega krbmpirja, da bi ga okisali v jamah, to lahko- napravijo v kadeh ali sodih na sličen način kakor se okisa zelje ali repa. Vendar je treba poudarjati, da se tudi tukaj mora krompir temeljito mečkati in stisniti.
' Glavnat radilna hrana v krompirju je škrob, ki se nahaja v gomolju v obliki zrnc. Ob začetku gnilobe ostanejo ta zrnca še nepoškodovana; če pa krompir preparimo v brzoparilniku, postanejo lažje prebavna. Prednost parenja za pre-bavnost hrane obstoja v tem, da se škrobna zrnca navzamejo vlage, se napihnejo in deloma spremenijo v sladkor, dočim se škodljivi trosi gnilobe in drugih bolezni umičijo. Parenje v brzoparilniku je bolj priporočljivo nego kuhanje v odprtih kotlih, ker v teh izgubimo iz krompirja Več redilnih snovi. Glavno načelo pa moramo vcc^io upoštevati: Ne krmimo nikdar pokvarjenega krompirja surovega če ni okisan!
Sadje za kupčijo.
Ob dobrih sadnih letinah je sicer povsod mnogo, ponekodi celo preveč sadja, tako da se uničuje, ker ga je težko spraviti v prid. Toda kakšnega sadja je; največ? Slabega, nestanovitnega,, ki ni za kupčijo. Namiznega, trpežnega, zimskega sadja, ki bi kaj vrglo, je pa premalo. Zlasti pogrešajo sadni trgovci enotnega, sortiranega sadjai. Težko je spraviti skupaj večje množine iste sorte dobrih zimskih jabolk. Pa še tisto malo, kar je dobrega za kupčijo, je izvečine slabo spravljeno in nerazbranp>. Povsod tista znana otre-šena mešanica najrazličnejših sort, ki se komaj proda za mošt ali kvečjemu kot
namizno sadje najslabše kakovosti, ki se odpravlja brez pakovanja, napisano kar golo v vagonu («ala rinfusa»). Ka-koršno je pa blago, tako so tudi cene. Mnogo drevja, mnogo sadja — toda malo denarja. Take so posledice dosedanjega nesmotrenega pospeševanja in širjenja sadjarstva — pospeševanja brez ozira na razmere novejše dobe in na sedanje potrebe našega kmetijskega gospodarstva.
To širjenje sadjarstva tjavendan ima pa še druge zle posledice, ki vplivajo, da se že sam na sebi slab pridelek še poslabša in da se ta kmetijska panoga marsikje prezira bolj nego katerakoli druga. Ker so dohodki razmeroma premajhni in neredni, se malokje v gospodarstvu vpoštevajo. Zato se sadjarstvo splošno zanemarja, ali vsaj prepovršno goji. Vse oskrbovanje, kolikor ga je sploh, je bolj slučajno in prisiljeno, zlasti kar se tiče gnojenja in zatiranja škodljivcev in bolezni.
Saj pa tudi ni čudno. Kakor manjka neke enotnosti in reda v naših sadovnjakih glede izbire sadnih plemen in sort, enotnosti in redu v zasajanju, tako manjka enotnosti v rasti, v razvoju,, v dozorevanju, v rodovitnosti sadnega drevja in prav zato manjka prepotrebnega enotnega zanimanja in smotrenosti pri vseh sadjarskih opravilih od rane pomladi do pozne jeseni. Mešanica sadnih plemen in še večja zmeda v sortah, zlasti pri našem najvažnejšem sadnem plemenu — pri jabolkih, silno neugodno vpliva slednjič tudi na spravljanje in gospodarsko izkoriščanje sadja. Ta zmeda je kriva, da se vse vprek, rano in pozno, dobro in slabo na enak način spravlja in na enak način uničuje. Kaj nam koristijo tolike množine poletnih in jesenskih sort, ki dajo kolikor toliko opraviti skozi celo- poletje, od njih pa nimamo nikakega znatnega dohodka! Porabiti jih moramo doma, ali pa celo propadejo.
V vsaki drugi kmetijski panogi se | kmetovalec ravna pri izbiri semena in j pri setvi po gotovih preizkušenih pra- ( vilih in se držii nekega priznanega reda, samo v sadjarstvu še nismo tako daleč, da bi uvideli, kako potrebna je baš tu smotrena izbira sort, ki je glavni temelj umnega in dobičkanosnega sadjarstva.
vzgojil paradižnik, ki je brez semena. Rastlina zraste zelo zisoko in košato in donaša orjaške sadeže. Nekateri paradižniki tehtajo skoraj po 4 funte ter jim podvezujejo košare, da jim dajejo oporo.
Ceno vina po Iatri. črno vino: Piran 190, Kaštelir 200, Izola 200, Buje 200-220. — Belo vino: Piran 160, Kaštelir 180, Izola 190, Buje 180-200.
Čreinje. Kupčija s črešnjami se je začela v Gorici na debelo v ponedeljek 21. maja. Blaga je bilo precej na trgu. Cena je razmeroma dobra; suče se okoli 2.20 L za kg. Cena ne zavisi od količine blaga, ker se pri večji količini razvija živahnejša kupčija proti severu. Poleg Dunajčanov se zajemljejo za naše črešnje tudi nekateri trgovci s Češkega. Ameriški trgovci poprašujejo po «cepljenkah», katerih pa žal ni skoraj nič, ker jih je vzelo neugodno vreme že ob cvetju. Edino «zgodnjice» so precej obrodile, slabo je pa to, da dež ovira branje in povzroča, da češnje pokajo. V Brdih so veliko škode naredili črvi. Pomanjkanje cepljenk je velika škoda za vso deželo, ker so glavni predmet izvoza.
Tipografia Fkatei.li Mosettig - Trieste.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo st. 5
Najlepša prilika za nakup
birmanskih daril !
IIDI!!IIIUII!ll!llllllll!lll||||l!||!|l!llll!lllllll|||||!||||||||!lllll!lllll!ll!l!!|||||!l!!|!|||||||||!|!|||||!||||||||t'
Gospodinje S
Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, tinega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 .1., vsake vrste nogavic po najnižjih cenah. Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trst, via Genova 21,
IllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUII;
loooooaooioiooooooocni
Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljaruico v Trstu ima
0
8X1 ati j o Pahor
T^rst — VI tv Arcata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdha znana po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbeza.
Prijazna postrežba — Zmerne cene.	i
(30000000001010000001
Vlil. Ljubljanski mednarodni vzorčni veleaejemsc otvori dne 2. junija t. 1. in traja do vključno 11. junija. Poleg splošnega velesejma so še specijalne razstave: mizarska, automObilska, strojna, hi-gi.jenska, umetniška. Legitimacije v zvezi z znižano voznino po železnicah in znižano vizumsko takso prodaja in daje tozadevne informacije komisar Ljubljanskega velesejma Josip Čehovin, Trst, Viale XX Settembre 65, na katerega naj se interesenti izvolijo obračati.
Zlato se vrača. Zadnje čase kupujejo Evropske države zlato v Ameriki. To pomeni izboljšanje evropskega gospodarstva v primeri s povojno mizerijo. Tako je tudi Italija že za več milijonov zlatega denarja nabavila, zadnji čas tudi Francija. Francija namerava ustaliti .svoj frank. V zvezii s tem je tudi namera Jugoslavije, dati dinarju zlato podlago. — Iz Amerike poročajo gospodarstveniki, da se javlja tam vedno večje pomanjkanje tekočega denarja in kredita, kar je v zvezi z izvozom zlata in s posojili v, Evropo.
Semenj v Bistrici 30. IV. Prignanih 118 volov, 193 krav, 12 telet, 349 prašičev, 1 koza. Cene: voli 300-350, krave 200-250, teleta 000 za stot žive teže. Prašiči 100-200 1 glava.
Trta. Radi deževnega vremena je vinski pridelek v nevarnosti. Bati se je peron o spore, pa tudi zarod gre v ((vilice«. Za peronospero je pa tembolj nevarno, ker večkrat zjutraj sije solnce in popoldne začne deževati.
Paradižniki brez semena. - Ameriški vzgojevalec rastlin, D. G. Klasten v New-tonu (Kansas), je po petletnih poizkusil
1
Tudi za najmanjšega kmetovalca ^
se izplača v najkrajšem času nakup
posnemalnika
„DlflBOLO“
je prvovrsten in svetovni izdelek, \ v je priprost, močan in vztrajen. Pia- ' ^ čilni pogoji so ugodni.Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
Knut Jonson - Bolzano.
n
Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke
VITTORIO JONSON - GORICA
Via Coniavalje 4 II.
J
Cevljarnica FORCESSIN
'odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo« diplomo in zlato svetinjo
Trst — C8Pr'n 5 pri Sv. Jakobu
Trst
Starši! Botri!
Birma bo.
Treba je preudariti, kje si boste omislili -novo obutev zase in za otroke.
Najbolj boste zadovoljni če poskusite
— pri —
:: FORCESSINU »