TZJUEFOlf: COBTZJLKDT 2870 Entered m Second Claaa Matter, September SO. 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under Act of Congrwi of March 8, 1878. NO. 158. — ŠTEV. 158 NEW YOBK, THURSDAY, JULY 8, 1926. — ČETRTEK, 8. JULUA 1926. TELEFON: OORTLAMPT 2ftM VOLUME XXXTV. — LETNIK XXXIV, CAILLAUX ZAHTEVA ABSOLUTNO AVTORITETO Finančni minister je povedal poslancem, da bo zahteval kabinet polnomoč, da uraduje potom dekretov. — Nasprotuje tudi deflacijski politiki. Paradiranje francoskih veteranov. PARIZ, Francija, 7. julija. — Francoski finančni minister Joseph Caillaux sicer ni predložil parlamentu vseh svojih načrtov, pač pa je dal splošno pojasnilo glede tega, kar je treba storiti, da se priskoči na pomoč franku in francoski zakladnici. Nikdo mu ni ugovarjal niti glede splošne teze, niti glede njegovih predlogov, kaj je treba storiti. Celo njegovi nasprotniki priznavajo, da so njegovi načrti zdravi in v soglasju z najstrožjimi finančnimi principi. Včerajšnji dan pa je potekel še precej gladko. S tenkim glasom je nudil finančni minister pregled položaja. Glavne točke so naslednje: — Potrebno je notranje posojilo, da se pokrije gotove izdatke ne-proračunskega značaja tekom tekočega leta, kot je naprimer restavracija opusto-šenih okrajev. — V drugi vrsti je treba poenostaviti in reorganizirati sistem obdačenja, skrčiti obdačenje v gotovih stvareh ter ga razširiti v drugih, da bo nudilo tekom prihodnjega leta nadaljnih tri tisoč milijonov frankov, s katerimi bomo zadostili zahtevam civilnih uslužbencev glede povišanja plač in pokrili stroške padajočih skladov. Reorganiziran j a fiskalnega sistema ni mogoče uspešno izvršiti potom parlamentarnih odredb. To je treba storiti izven parlamenta, s sodelovanjem zastopnikov davčnega departmenta. PARIZ, Francija, 7. julija. — Kljub odločnem odporu francoske vlade bodo francoski vojni veterani korakali h kipu George Washingtona na Place d'lena, v molčeč protest proti pogojem ameri ško-francoskega dogovora glede uravnave francoskega vojnega dolga. Čeprav je vlada formalno prepovedala demonstracijo, so vendar vsi prepričani, da bi bilo skrajno nevarno razpršiti parado, posebno ker nameravajo poslati veterani v prve vrste svoje najbolj pohabljene tovariše. Za temi bo korakalo počasi in z naporom več sto mož, ki so izgubili po eno roko ali eno nogo ali obe roki, nakar bo sledilo veliko število veteranov iz Pariza in drugih krajev. Javni nastop preživelih zadnje vojne, posebno onih, ki so bili zelo pohabljeni, vzbudi vedno globoke simpatije v Franciji in vsled tega je gotovo, da bo parada navdušeno sprejeta od občinstva. Francoski veterani si na vse mogoče načine prizadevajo opozoriti Amerikance, da ravana parada protiameriškega značaja. — Upam, da bo videl ameriški narod naše vprizoritve v pravi luči, — je rekel Henri Dos-aignel, predsednik francoske zveze vojnih veteranov. — To ni v nobenem smislu demonstracija proti Ameriki. Baš nasprotno, poziv je na ameriški narod v imenu našega dolgega prijateljstva, in prav posebno poziv na naše ameriške tovariše v o-rožj»i, naj se nanovo razmišlja o pogojih zadolžne-ga dogovora. — Ce bi ameriški narod poznal dejstva, sem prepričan, da bi čutil z nami vred, da je breme, naloženo od zadolžnega dogovora, težje kot pa ga moremo nositi. Francija je prišla Ameriki na pomoč ofa času, ko se je nahajala v veliki potrebi. Francoski narod se obrača sedaj na ameriški narod, naj mu priskoči na pomoč. Veterani ne žele razveljavljen j a dolga, a so mnenja, da bi bilo treba skupno svoto izdatno skrčiti. Formalna prepoved protestne parade je bila iz-po sestanku kabineta včeraj zjutraj, ko je notranje zadeve Jean Durand obrazlo-javojim tovarišem tozadevni položaj. "GUs Naroda", največji Varnostni rekord nemške avijatike. Nemško trgovsko zrako-plovstvo je doseglo rekord glede varnosti. — Petdeset črt je obratovalo tri mesece brez vsake najmanjše nesreče. nima name- namen BERLIN, Nemčija, 7. julija. — Niti era nesreča se ni pripetila v nemški zrakoplovski potniški službi tokom trimesečnega obratovanja petdesetih črt '' Lufthansa' \ Še bolj značilno pa je dejstvo, da ni niti en aeroplan odletel pozneje kot ob določenem času. Glede varnosti potovanja v zraku je rekel generalni ravnatelj : — Šli smo skozi dobo razvoja zračnega prometa, v kateri nismo mogli storiti ničesar drugega kot vprizoriti poskus, da napravimo letanje varno S tem mislim, da smo bili do pred par tedni tako ovirami od zavezniške vojaške kpntrole, da nismo mogli razviti svje delavnosti v nobeni drugi saneri kot glede vannosti potovanja po zraku. — Naši aeroplani so skoro iz-ključ/io iz kovine ter so bili zgrajeni tako, da je varnost potnikov glavam stvar. Ravnatelj nemških zrakoplov-nih družb je prepričan, da so bili premagani elementi, \ kolikor pride v pošte v letanje po zraku, z izjemo megle, ki je strah vseh pilotov. — Naših pilotov nikdar ne silimo letati, — je nadaljeval ravnatelj. — Vsako letalno polje ima posebne pilote in če se kdo noče dvigniti v zrak radi pomanjkljivega zdravja ali duševne depresije, stopi na njegovo mesto prostovoljec. Ta sistem je v veliki meri Lmanjsa! nevarnosti, i V dokaz zmage aeroplana nad elementi je navedel ravnatelj ntv deljalti polet nekega nemškega pilota iz Amsterdama v Berlin s i-edmimi potniki in 400 funti tovora na krovu. Aeroplan je moral voziti skozi naliv. Aeroplan je bil prisiljen nekoli ko krenili s svoje po>ti, a je pristal le deset minut pozneje kot o*b določenem času povsem brezhibni ha polju, ki je bilo (nevidno vsled velikanskega naliva. Potniki so izjavili, da niso obelit i'.i niti najmanjšega strahu Razkritje prazgodovinskih pokopališč. DUNAJ, Avstrija, 7. julija. — Oficijelna preiskava čudnih orodij, katera so izkopali kmetje iz Hargelsoerga pri Iiinzu v Gornji Avstriji, ie dovedla do razikritja velikega prazgodovinskega pokopališča. Kot je sporočil ravnatelj dunajskega naravoslov&'kega muzeja, se nahaja v oni okolici več ikot sto grobišč, katerim pripisujejo veliko znanstveno važnost. Najdbe kažejo, da prihajajo ostanki iz železne dobe. Socijalisti so proti Pilsudskemu. Socijalistični poslanec je dobro ožigosal Pilsud-skega. — S tem je o-hranil opozicijo v Sejmu, ki je zavlekel sprejem maršalovih odredb. VARŠAVA, Poljska, ?. julija. Poflitiena usoda P oljske je bila včeraj zvečer za vlečena za nadalj-na dva tedna. Doeim je bil Sej m razorganiziran vsled o* ranjenih. — Žalostna poročila o d vsepovsod. Avstrija bi se rada priklopila Nemčiji. Vprašanje spojitve Avstrije z Nemčijo bo prišlo kmalu na dnevni red Lige. Predsednik odpotoval na počitnice. Predsednik Calvin Goolidige in njeg>ova žena sta se odpeljala pro-t«i svojemu poletnemu bivališču v Adirotidacks. Ko se je nahajal vlak v bližini Philadelphiae, se je pojavila močna nevihta, H je. trajala dvajset mimufc. Med madaljnim oetaibjein, ki je spremljalo predsednika v poletno bivališče, se je nahajala tudi Miss Katarina Buokley iz Bostona, katero je najela Mrs. OootLidge kot vrhovno kuhapeo. Plredsednik je vzel s seboj tudi svoja dva lovska psa, ker ima namen shodita na km z DUNAJ, Avfertrija, 7. julija. — Odpor aingla-saških siil pro-ti mi-M, da bi se spojila Avstrija z Nemčijo, postaja vedno manjši, — je izjavil v-ceraj Paul Jboetbe, predsednik nemškega državnega izbruhnili nato, so ogrožali tkonje, katere pa je bilo kijub temu mogoče spraviti na varno. Neurje je divjalo skoro preko vse Nemčije. Maitcrijalno škoko, •največjo v zadnjih 40 letih, cenijo na kakih 12 milijonov zlatih mark. Trinajst oseb je bilo ubitih 'ko se je v nekem berlinskem predmestju podrlo kegljišče, kjer so poLskaili ljudje tzavetjai pred dežjem. Petdeset nadaljnih je bi lo ranjenih. V jezerih in rekah v bližini glavnega mesta je utonilo več ljudi. Iz Konstanca je prišlo poročilo, da se je potopil na nemški strani Bodenskega jezera neki nio-tomi čoln m da je izgubilo pri tem življenje pet ljudi. V bližini Hinsch-berg, ŠJee.ija, ikjer je narasla voda vsled nopretetamih nalivov, je žrtvovalo svk>je življenje pet č&a-nov reševailnega moštva, ki je sku šalo spraviti prebivalce in njih lastnino na varno. Pri ChemnitB na Saškem so izvršili samonir trije kmetje iz obupa, ker je uničila po vodenj vse njih pridelke. BERLIN, Nemčija, 6. julija. — Velikanski naliv je preplavil včeraj popoldne zaipaclna. predmestja Berlina. Pokliealti je bilo treba požarno brambo, da spravi prebivalce iz njih stanovanj ter izpuni-pa vodo iz kieiti. V iztočnih predmestjih stoje glavne ceste popolnoma pod vodo in ustavljen je ves promet. Več ur je bila prekanjena dobava električne sile. V Krkonoših je odneslo vodovje brzojavne in telefonske droge, ge. Od vseh strani poročajo o preplavali. Tudi iz jutžne Nemčije so prišla poročila o težkih mailivih. Na Bavarskem se je porušilo več hiš. ODPRAVE VOLITEV V ITALIJI Fašisti so« odpravili vse volitve v Italiji. — Cilj tega je poglobiti boj za ekonomsko okrevanje potom izločenja političnih bojev. — V poročilu iz Londona se glasi, da se upirajo delavci devetur-nemu delavnemu dnevu. RIM, Italija, 7. julija. — Fašistovska vlada je sklenila odpraviti za nedoločen čas vse provinci-jalne in občinske volitve, da ozdravi notranji politični boj. V dobro informiranih krogih domnevajo, da je ta sklep predhodnik razširjenja "podeča" sistema, ki je bil že inštaliran v štirih p etinah občin. Potom tega sistema so odpravili občinske administracije, na ko jih mesto so stopili individualni javni uradniki, ki so direktno odgovorni Rimu. Namen odprave volitev je koncentrirati slehrni drobec narodne eneržije v boju za izboljšanje ekonomskega položaja Italije. Ta drastični korak bo vprizorjen, ker ni mogla zadnja ekonomska kampanja kabineta ustaviti polemik krajevnih političnih voditeljev, ki so zahtevali nove volitve. Vladno ekonomsko kampanjo je simpatično sprejela pretežna masa fašistov. Kabinet želi u-staviti vsako akcijo krajevnih politikov, ki bi zavlekla splošno narodno vzdržljivost, obrazloženo v dekretih. Trde, da je vplival še nadaljni faktor na ta sklep in sicer objava trgovskih statistik za prvih pet mesecev tekočega leta, ki kažejo nadaljno oslabi j e-nje mednarodne bilance. Uvozi so se povečali od 11,541,000,000 na 11,601,000,000 lir, dočim so padli izvozi od 6,806,000,000 na 6,634,000,000 lir. Prve živilske kantine bodo otvorjene prihodnjo soboto. Te naprave, kojih namen je dobavljati vladnim uslužbencem živila za lastno ceno, bodo inštalirane v centralnem poštnem uradu ter v ministrstvih za mornarico in narodno ekonomijo. Devet nadaljnih, ki bodo otvorjene pozneje, bo prodajalo makarone, riž, kavo, sladkor, olivno olje, milo in paradižnike v kanah. v LONDON, Anglija, 7. julija. — V nekem poročilu iz Chiasso, v Švici, se glasi, da se je pojavil močan odpor proti poskusu ministrskega predsednika Mussolinija, da izvede s silo deveturni delavni dan. Delavci prete z odporom proti novemu dekretu in proti avtoriteti fašist^vskih delavskih unij. Kakih tisoč delavcev v Carrosio v bližini Turina je zastavkalo, ko so njih delodajalci skušali uveljaviti deveturni delavni dan. Policija in fašistovska milica sta baje nato zasedli naprave ter aretirali večje število stavkarjev. (Ime Carrosio ni na nobe-nem zemljevidu severne Italije.) Preveč žab. POINT PLEASANT, N. J., 7. julija. — Point Pleasamit je poln žab. Žabe so tsicar še majhne, a meščani se boje, kaj bo, ko bodo ttorasle. Živalice Dofkrivaljo šest 'blokov obsegajoči prostor Števiflns uničijo avtomobili ter pasairti. Nekateri so nvnemja, da so prinesli ž-?be nalivi tekom zadnjih praznikov, a nadaljni domnevajo, da jih je pregnal dež iz močvirij. Mrs. Coolidge pa je vtaeia s seboj le svoje štiri kanarčke. Predsednik in njegov«, žena sta bila najboljšega razpoloženja, ko j?ta se posdocvila od članov kabineta in drusrili znancev, txre»z dvo-ni^ vesela, da izgineta iz avecmeg-a glavnega mesta, kjer je biio iz-vanredoo soparno in vroče. S e z n a ITI To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega a li kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba uga jala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lira r- Din. .. 600 .... $ 9.45 Lir ... ... IOQ .... .. $ 4.20 Din. ... . 1,000 .... % 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 8.10 Din. .. . 2,500 .... $ 46.26 Lir ... ... 300 .... .. $11.85 Din. .. 6,000 ____ I 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $19.25 Din. .. . 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $37.50 Za pofilljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Dvatlsoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. NakaiOt fw brzojavnem 9L-7. Izvršujemo v najbrajiem far Posebni po-idatki. ,; Pristojbina xm Izplačila ameriških dolar. jev v Jugoslaviji in Italiji znata kakor sledi :sa $25. aU manji mesek 75 ctB-tov: Ud 129. na**«j do $300. po t cent« od vsakega dslirjz Za vežje svoto po ti- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortfandt Street piumo: oobtlandt 4687 New York, N.. Y« je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvri&amfa poslov državne banko, ter 94 v soglasju s postavo eamore imenovati banka, " u nt V tdmmam n j? . ' ži r.'iLj - - GLAS NARODA, S/ JUL. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) or £ m r t rr ■ ( mr • 1S 1. New York, N. Y. Nimam sicer nič novega poroča- na številu dni. sicer je pa vse Obupen boj za liro. Italijanski Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Bckaer. president____ Place of btuui(MS of the corporation and address of above officers:hStandee ^^ na tlandt St.. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. javnem redu. Zdaj tu zdaj tam, ^ Re moramo ufboigv tlrpihi « «.silo "boriti za svoj VBailalamji knuti. Pa ti, kot da so newyorški prevodni- (nas upili. Ljudi jc za delo vse ki in molocmani na podulični že-f eno dovtfljL Če je le malo luknji-. leznici šli na titavko. To vam je Louis Benedik. treasurer. I gotovo ana.no, zaitiora j »i nič no- Sta.vke trgovski in goe»po-j delegat finančnega ministrstva od-prikr^jšano; kjer se le more sejdarski krogi stojijo pred ..noVjm j local o nakupu deviz. Banka je po dekretom. Fašistovski tisk .pravi o J svojem agentu na podlagi doku-njem, da je bil ta dekret vobče S mentov zahtevala devize za gotov GLAS NARODA "Voice of tke People' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. že dva tiščita v vanjo za de4o, pa naj bo za mašino ali pa za pikom. Za prebirati pa tanka j tudi ni več, ker sta samo dva rova Če imaš | karo, da se drugam voeiš, tisto je že. kaj pomagajo vse te stavke, ko j Veliko jiiii je pa že odšlo doli je toiiko izdajalcev med nami de- « na Mariano branch, to je o'kro<* iavoi. Ko bi visi efciipaj kložno Cokeburga, in se še dcwti pohva-pa če ne. Če bo, kakor so bili oni, ki so morali na bom storil svoje kot drugi, več Rojaki fo nam sporočili, da se vlači po greaternew-yorski naselbini neki kurnik, — ki se menda tudi Kurnik piše — ter tako vsiljivo ponuja svojo robo, da mu ljudje y.e vnarej zapirajo vrata pred nosom. Tisti, ki ne vedo, kdo je, ga pa po par minutah spoznajo in napravijo žnjim kratek proces. Ce se mu posreči dospeti v stanovanje, hinavsko zavije oči in se se bolj hinavsko prekriža, ko opazi *4Glas Naroda" na mizi. In nato mu začne vreti iz ust pridiga, katere se je naučil v Kovertovi šoli: — Jej* jej, jej, — pa Glas Naroda imate? Ali ne vnije veste, da je to najbolj pregrešen list na svetu i Ko mu rojaki pravijo, da v njem niso še nikdar ei-tali kaj protiverskega, se razčeperi rekoč: — 44 Ali izraz 'Koverta' ni protiverski in brezverski ? ncjnu' saj jib je vsakovrst-Ali ni brezversko napadati služabnika božjega ž" inih' ven*kih Sa™° ° ° j poprej poizveca, ee društvo tdo- ln tako se razgovor nadaljuje, dokler ne . pokažejo hro obstoji. Iz zgoraj navedene- malouglednemu Kumiku vrat. stavko. Tako en ča;s deilajo, zborujejo in kujejo, pa hajd na stavko zo-]»et drugi in tretji, konec no pa vsi .-knpaj dosežejo malo, ponavadi pa nič. Samo toliko je, da si onega, kateri je (bil preveč vroč ob eaisn stavbe, gospoda zapomni ter ga ob prvi priložnosti odslovi. To je tisto, ker tni sliožnoNti. Le visi j skupaj segli nekaj, poedini pa nič. Ob priložnosti bi želel napi-=Jaii par besed o amerikih organizacijah sploh, kaj so, kaj dobrega na-rede za delavce, in "kakšne bi morale biti, da hi se jsmele nazivati so večinoma vse 'take farme kjer .je premog pobran, pa to mislim, ne ka^i dosti. Vendar e$e sedaj ne»katem pritožujejo vsled neugodnega vremena, da ne more nič iz tal. Za danes je anoj namen priporočati onim, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, da pristopijo nemudioma, k temu ali o- M i na tem mestu konštatiramo, da je vsaka vera prevzvišena, da bi se mogel Koverta istovetiti žnjo. Isto velja o njegovih agentih in vseh tistih, ki trobijo v njegov rog. Človek, ki si hoče s pomočjo vere ustvariti bogastvo ali vpliv, je baš tak podlež kot je tisti, ki v imenu narodnosti propagira nekaj, kar bo samo v njegovo lastno, — osebno korist. Kovertovi agenti naj bodo potolaženi. Vse, kar smo pisali t> Koverti in kar še bomo pisali, lahko čiste in mirne vesti izpričamo pred božjo in človeško postavo. Sedaj in ob vsakem času. Amen. WIEDFELDT V Nemčiji je umrl prvi poslanik, ki ga je poslala izza sklenitve miru Nemčija v Združene države — dr Wiedfeldt. Pokojni Wiedfeldt se je bil žalostno proslavil ob smrti bivšega predsednika Wilsona. Žalostno in nerodno je proslavil sebe in Nemčijo. Na čast velikemu možu so bile vse zastave spuščene na poldrog. Edinole nemška trikolora je iznad nemškega posla-niškega poslopja vihrala visoko v zraku — kot da bi hotela dokazati in poudariti svojo premoč nad ubogim, izčr-panim truplom velikega ameriškega državnika. S tistim svojim dejanjem je nemška diplomacija, pa naj bo še tako republikanska in demokratična, jasno dokazala, da zna sovražiti celo v grob in v smrt in po smrti. Taka dejanja očitujejo kvečjem cesarsko in kraljevsko naturo, nikakor pa ne človeške nature. --:-—--- pa že ne. Seveda me ibodo pognali iz bloksov, zanazal se bom pa že poprej, da ne bodo imeli preveč sitnosti i. menoj. Prokleto jo ugane tisti, ki si :nore kam pomagati. Kekli so tudi. da kjer je premog iapod pričakovan, drugi listi molčijo .se-j znesek, vladni delegat pa je še le veda; a dejstvo je, da je ta vladni' naslednjega dne odgovoril, ali na tikrep presenetil vse, posebno ban_ J kup dovoli in ali so devize sploh čne kroge. Z novim dekretom se ! na razpolago. Po novem dekretu dovoljuje zopet trgovanje z devi- ■ preide torej trgovanje z devizami zami-na vseh borbah, to^cj ne sa-■ v roke bank samih, toda le neka-mo na milanski in rimski; & trgo- terili, tako da imajo te velike barvati z devizami bouo smele le ban- (ke pravi monopol; seveda morajo ke, katerih vplačana glavnica zna- te banke jamčiti, da je bila vsaka ša vsaj 100 milijonov lir in one kupčija res potrebna. Vlada bo inozemske banke, ki imajo redne radi tega banke kontrolirala, podružnice v Italiji in ima z nji-J Če je ta nova borzna odredba mi italijanska zakladno ministr- 1 presenetila one, ki so upali, da se stvo zveze. Taka inozemska banka'na borze vrne kmalu nekdanja je edino British Italian Banking svoboda, je toliko bolj razburila Corporation s svojo podružnico v male banke, ki sedaj zgubijo ves Italiji, Banca Italo-Britannica. dobiček, ki jim ga je prineslo tr-Omenjene banke ne bodo smele govanje z devizami. Poleg tega pa izvesti nobene kupčije z devizami, iobstriji zanje nevarnost, da zgu-ako se potreba teh ne dokaže z do--bijo veliko klientele, ki bo prisi-kumenti (klijent mora predložiti Ijena, da se obrne na velike ban fakturo ali druge enakovredne do- ke. kumente). Dekret pomeni v pri- j Ali bo ta novi ukrep prinesel meri z ukrepi, ki so bili doslej v zboljšanje lire? Zaupanje v liro veljavi precejšnja olajšanja trgo_ ' pada in ravno temu dejstvu sc vanja z devizami, ker je doslej sam pripisuje novo padanje lire. Novice iz Slovenije. Škrlatinka v Prekmurju se razširja na zelo opaisen način tako, da lokalne sani tetine napra- zemlje pobran, da tam je farma ve ne zadostujejo, da bi se prepre za nič, pa kot se je izkazalo, to nadatijno ra^irjenje epide- do«ti ne velja. Tja protd Erportu miJe- 18. junija 1926 je bilo v bolnici že 95 slučajev in se novi bolniki neprestano dovažajo. Ljubljanici oblaistni odbor Rdečega Križa je prejel dne 18. junija zvečer poziiv na pomoč in je J stavil že drugo jutro Državnemu Rojak Jerina se pritožuje, da higijenwkemu .zavodu na razpolago nisem omenil njegove bolezci. ives razpoložljivi inventar, ki je Sem čul, da je bolezen pri njem,' potreben za komipletiran je zasilne kar sem bil v hipu poizabil ome-, bolnice, kaetra se posrfavi na licu niti. N;jj mi oprosti Sicer se pa že niMtea v gimnazijskem poslopju vidiva ob priliki. jv Soboti. Obenem je od- Tudi tukaj .na tem knncu imajo poslal posteljnino, jedilno orodje, ju Xa pati domov se je ustavil \ prodajalne, in le ne radi vidijo,) '^olniške potrebščine itd. Tako se gostilni Rok na " gfažuti". Med če kdo difigam zahaja. Smo sicer (-K' zop^t izkazalo kako prepotreih- popivanjem je d o SI o do prepira do 100 gramov tekočine ter se skoro nao, če si bolam in nezmožen za delo, dpo-ro, v slučaju smrti pa tudi dostojen pogreib. Vse to za em dolar n& mesec, ki ■si ga prav laKko pritr-gaš. dokier si adirajv. Društvo, ki f.i to \ise raudi, je Slovensko Delavsko Podporno Društvo, katero bo priredilo iziet v nedeljo 11. junija pri Revnem Hudiou. Na ta izlet uljudno vaibi društvo vsa meni k predstavlja Chopina, kako greateroie\vyorška društva, kakor i prisluškuje vetrovom svoje tu-1 tudi take, ki ne pripadajo se no- robne domovine, katere je neumr-I bene mu društvu. I ječi glasbenik izrazil v svojih mež- Godba bo izvrMtina, tudi mini-jiiih melodijah, ki jih pozna vesi fter notranjih zadev bo tam, pri kulturni svet. Chopinov spomefnilz | katerem se bo dobilo kaj ok-usne-1 i-? visok 7 metrov, težak 17 ton iu( ga za praizen želodec. Obljubljeno bo stal sredi velikejra bazena. Z-i tudi v mu*u m s tovih ozirih smo le sami za se. Nimam namenf z dopisi k^ke j točnostjo posluje. zga?e napravljati, amipak radi bij vklei, da bi se vsaj enkrat kdo Goljufiv klatež. 'eaja. Prepeljali ogla-sil poleg mene. Mislim, da n;! V gostilno -Jalkoba Šenčurja v morsko bolnico, bilo drugega kot Jerina in jaz. (Polhovem gratdcu je prišel neki - Rdečega Križa kako vnemo in Lešnik zabodljaj z nožem v prsa i in pljuča, enega pa v desno nogo. Pr' a rana je zelo težkega zna-so j?a v maa-i- Glede A. S in Truaikovega pi- Jože Rupnik doma iz Žiberš in šarjenja dosti ne vem, ker A. S. j naročil pijačo ter jedačo. Ko sc Gorak Sprejem inozem- skih vojnih veteranov. dobim v roke. Pra- je okrepčal, je možakar izginil pri v Prosveti sedaj ni; zadnjih vratih, ne da bi poravnal drugega kot Črne, Trunk in Ko- laeun. verta. k^r je pa tudi že pričelo] Rupnik je nevaren vlačugar ter , Osemnajst italijanskih Vetera-nekaterim prisedati. Najboljše je J je bil bil tudi član vlomilske Kile- «0v wvetm^ne vojne, ki so Sli pre-da se jih v miru pusti, naj pišejo' memo ve tcxlpe, ki je 'kradla v pol- velik« luže z ameriškimi ek-is ž«- bodo kremplje polomili, hograj>Su -ter kočevslri okolici, spcdici.jtskimi četami in ki so bili *aj jih bodo sami sebi. G. N. go- /iandarmerija ptička zasleduje ž^ zadržani na parniku Conte Kos^o, t>o v o ne bodo mogli dolžiti, da ^vo' dolgo ča sc izognili na ta način policijski kontroli na kolodvorih rije briflje so bili aretirani v tale Sfiri ibo doBoitela Axgmunjjd. Vr koli- kor je ugotovljeno do sedaj, je prodala tolpa nad 100 deklet za ceno po 2000 in 3000 dolarjev. Otroci in žene v klanski paradi. nam je tudi, da si bo vsak lahko privoščil kaj 'boljšega kot je pol-procentiio pivo ali lemon soda. Zatoraj na veselo svidenje v nedeljo ! Poročevalec. Claridge, Pa. Cenjeno uredništvo! Na vprašanje, kam s thrtiim dolarjem, ki sem ga poslal za Vodnikovo druifco in ste ga prepozno prejeli, poročam, da naj bo za dom *Aep/ih, za katere naibirate. Večkrat sem jih,že omenjal, toda dal pa vseeno nisem nič. Da bi tisto MIXEOLA, L. I., 6. julija. — V Mineoli se je vnšHia včeraj pa-!nazaj pošoiljalt ne gre, naj imajo! rada Ku Klux Klana, katere se.Ža ti sme'ha in kratkega ča^sa. Ali si že kdaj vonjal čikašrki nageljček? Po svojem možu ti pošiljam nageljček, s katerim te odlik'11 jem za tvoj trud in tvojo hra-'brost. Sporoči mi, če je bil po 2:? urah še svež ter še A*edno imel barvo nedolžnosti?* Moj mož ii ho prkiesc/l Ifcudi BidraiviLo, dar tvojega prijatelja Mr. B. Sporoči mi, kako ti ugaja. Pozidrav! Pepca. Draga Pepca: Naznanjam ti ,da sem zdravilo sprejel ter se tebi in prijatelju B-Iirisrčno zahvaljujem. Nageljna' 1111 pa tvoj soprog ni Uročil. Nc vem, zakaj ne. Kar ti ga pobaraj. Sploh je jako rizka/r.tno pošiljati nageljne po zakon&kin možeh. B-«lj nevarno kot pa brinjevec. Dokaz teK»a je, da mi je brinjevc^i pošteno prinesel nageljna pa f Pa kljuSj temu — prisrčna hvala in lep pozdrav-4 Te dni je odpotovai v Anglijo pomožni ameriški zakladnica«* general Lincoln C. Andrew«, ki je obenem tudi vrh o vrni poveljnik ajuer škib pix»hibici,>skih sili. Njegov namen je preprositi Anglijo, da na bo več pošiljala v Združene države alkoholnih pijač. Anglija bo najbrž uslišala njegovo prošnjo ter bo pošiljala pijačo v Kainado. Mt-J Kanado bi Združenimi državami je pa taka razdaQia kot med ameriškimi točilnicami žganih oijnč. Ww- ■ . ams&i&ka zoo 30 vina v juliju. 10. junija 1848. — Prva konvencija XX ženske pravice v <£dr drža vali t»c je »ciln pri Seneca Faik. New York. Trajala je dva dni Lucrefcia Mott, kvukerteka prvakinja je bila vodeči duh te konvencije; ab njeni strani je stala Ehk/.abeteh Gary Stautan, i sred no dobra govornica. Ta datnira pome-nja obletnico grbanja za žensko vo liluo pravico v Ameriki. 21. julija 1861. — Bitka pri Buli Ban. — Tri mesece po začetku Civilne vojn«- je (bil oddelek vojske kanfederiruncev ali privržencev juga, ki je Stol 22.000 mož, uta-borjen ob južnozapadnem brejfu rečice Uiiil Rim v Virginiji, 35 milj od WaMhdaii59tana. V Waahlng-tonu pa je Mtala linijska vojnka 55.000 mož «pr«d generalom Irwin McPoweilom. Glede števila je bita to do tedaj največja vojska ▼ Združenih tdržavaih. Ali bita jc »tlabo organizirana in vojaki so bili večinoma miličniki brez mnogo vaje. Kljub (temu «o vodftolji Severa, zlasti Horace Greiey, zahtevali, naj ta vojska (takoj zapusti Washington in »>c poda na boj. Tako je McDowell dobil povelje za ofenzivo. One 16. julija je z vojsko 35 000 mož začel «voj pohod proti Manar-tran reke. Čez reko ■je vodit !e »-n naost. McDowell se \je delal, kot da bi hotel napasti I mo-t. toda med tem pa je odposlal svoje najibpljše čete. da v kro-| gu primarHirajo do zgornjega toka reke, kjer so jo neopaženo prebrodili. Te čete s*> naito namočile levo krilo konfcderirancev in izde-lo >e jc, kot da bodo razdrli vse njihove vrste. Toda tedaj pa se je taned konfederiranči prikazal mož ki je rešil vojsko in »i ovekovečil *voje ime; >ta mož je bil general Jackson. Njegova 'brigada petih 'polkov, obsrtoječih iz virginijsikib vojakov, je bila odrejena, da čuva mo-t pred prehodtom federalcev. Ko je Jackson začul hrum bitke ob svoji levi 'dtrani, je postavil avojc vojake v vrste in čakaj na napad federalcev. Ob istem tre-notku je neki drugi konfederira-»ni general, katerega bnigada je j bila razkosana in je ibežaia. obrsta! , tam in z občudovanjem gledal na Jaeksonvo (linijo 3000 mož. Ga-l^piral je nazaj ik nerednim v?rstam ovojih vojakov in zakričal: — Poglejte Jaeksona, ki stoji tam kot kamenit zid! Združite se, Virginij-ci! — Od tega rtirenotka je gene-j ral Jackson postal znan pod imenom Stonewall Jackson. Federate i i i • • o bih potisnjeni v dolino, ali zo-j pet in zopet so navalila na višine. Končno, ko je bila bitka še vedno neodločena, so konfederiranci \do-bili ojačenje. FederaJeev se je lo-'tila panika in (bežali so v strahu in neredu. Ime Ruill Run označuje najhujši jx^raz, !ki ga je vojska T'drirzeinih držav kdaj utrpela. — | Nartbd na jugu še dame« raibi fra-jeo "Stonewell Jaokson's fight", , čc hoče označiti dttrdo in vzdržno . borbo. PREGLEDOVANJE PRISELJENCEV V INOZEMSTVU. V dogovoru z datienimi inozemskimi 'vladami je ameriška prise-Ijeniika otoUtft naštaivtfa wvoje u-radnike v konzulatih nekaterih evropskih držav v Hvnho pregledovanja priseljencev v njihovi la.vtni deželi. Dasi je po zakonu priseljeniška oblast v ameriški Irki ona. ki pripušča. ali odbija priseljence, vendarle natančno pregledovanje priseljencev v inozemstvu takorekoč odpravlja nevarnost brv/artjHišnega potovanja v Združene države. Priseljenci, ki no bili pregledani v inozemstvu, so podvrženi, ko pridejo v ameriško Luko, le povt-šnemu pregledu in se smejo izkazati takoj, čim parnik pristane ab pomol, ne da ibi jih spravljali -na Eli is Island o-i i roma v ulično posrtajo v drugih pristaniščih. Prvi poskus te vrste je bil storjen n pritseiljemei iz Angleškega in Irskega. Ko fse je ta »istem poka-zal uspešnim, je bil razširjen na Belgijsko in Hodand- sko. V zadnjem času so bili «*lieni do govori sklenjeni z Nemčijo, Dansko in Norveško, sedaj pa tudi z Poljsko in Lukscmburško. Pregledovanje poljskih priseljencev se bo vršilo na ameriškem konzulatu v Varšavi. Novi stetetn pregledo-\anja priseljencev začne v Nemčiji in Lukisembur£kem 1. julija, na Danskem in Norveškem 15. ju li.va Ln na Polj-kem 1. septemlbra. ' Na tak način, kakor se ceni, 71 odsrtotkov od vseh evropskih priseljencev. ki jih kvot.ni zakon dovoljuje, bo deležnih natančnega pregleda, predno se vkrcajo za Združene države. c i. julijem Začne kvota za novo fiskalno leto. Dne 30. junija je končalo fiskalno leto 1925—26 m 1. julija je začelo fiskalno kfto 1926—27. Začenši od 1. julija začno ameriški koiiKuli izdajati prteedijeniske w na račun kvote za novo fiskatlmo (leto. Vsak metiec e»mejo izdajati kvečjem le deseftino letine kvote. Jugoslovanska kvota, na pr. znaša 671 na leto in vsalk mesec se eme izdaja.ti kvečjemu 67 priseljeniških viz. Ljudje, ki no dobili viao, imajo potem še štiri mesece Časa, da se vkrcajo. Polovica te kvot« pa je roservirana za one, ki »o upravičeni do prednosti v tkvo-ti. Ako pa teh od toliko, da bi izčrpali polovico kvote, gre ostanek v korist navadnim kvotnim prise-'jeneem. Da-li je Jugo.^avija v starem filial nem letu popolnoma izčrpala s\ ojo kvoto, ni še znano. Dne 19. linija je še vedino preostajalo 72 viz na račnn kvoite. Bržkotae sc je torej fiska&no teto zaključilo, ne da je JjgosiLavaja popolnomc izčrpala isvu^e krv-ote. Ol izdanih prisel(jeniških viiz tekom ravnokar minolega fiskalaiega leta je bilo 269 za pyedno«tne kvotne pri-seljenee in ^30 za ostale. Italija je 12. junija imela še vedno 227 kvot nih pijiseljenšškiii lago. "viz na razpo- Raznoterosti. J ir rti.il Napravite ga z OCOA UBES glas naroda, 8. jul. 1926 Pravoslavni cerkveni zbor na Athosu. (Položaj pravob2av!nih cerkva.) drugačno vero ko mi. V eni in isti cerkvi pa ni mesta za več ver. — Na ta način seveda ni upati, da bi takoevana Viscflca cerkev, ki ji pripada dr. Barnes, mogla postati imperija ALI JE MOGOČE ŽIVLJENJE PODALJŠATI? Znanstvena stremljenja, ki se Že dve leti se mnogo razpravlja o vesoljnem cerkvenem zborii pravoslavne ceulkve. Govorilo se je da se bo cerkveni tzbor vršil v Nišu. Končno pa je carigrajski patrijarh Biaiziliij III., sklical cer-js pomočjo angleškega kveni zbor, ki naj tri se letos o vesoljna cerkev, pravoslavnih binkoštih vršii v j Tudi druge cerkve preživljajo meniPki republiki na gori Altihos težke čase. Nestorijanci, ki so i-na Grškem. Kolikor bolj se je meli nekdaj samo na Kitajskem bližal čas. ko bi se imel sniti cer- 14jnadPkofij, so štedi leta 1914 sa-kveni zbor, itemlbottj se je kaizalo/nio šc 80.000 vernikov, sedaj pa da to ne bo vesoljni zbor, marveč jih je komaj 45.000. Ohranili so ŠVEDSKI PRESTOLONASLEDNIK PRI FORDU ) "a "o os bno v z dn'ih 1 t"h samo n^^^ka konferenca pravo- ee samo v gorah na sedanji seVe-petajo pcteieono v za nji e 11 s (.n^^jjj ceitkva; obenem pa se je rvzhodni turški meji. Njihov pa- r it T P°d°m toliko težav in nesoglas- triarh Mar Šimun, komaj 15 let- ru.ajtvanja, so po-aza a, a se je ^e konferenca ne bi mogla ni miadeirv, igra v Londonu te- ••loveatvo približalo za velik kos «... . , m ^ • ■ • f „ . ... , . vršiti v anat-nem obsegm. Turška n is in toatbaill, cerkev pa voci onemu cilju, o katerem je ze dav- . , . . „ . .. i . , . . J* ro san;alo > vlada je cangrajskemu patnjar- njegova dvaintridesetletna teta hu spoix^ila, da se ne bo smel brez vsake pomoči. Večina duhov- Profesor Charles Richter, izumitelj serologije, pa se o tem izraža v naslednjem smislu: Ni mogoče človeško življenje podaljšati niti za eno uro niti ni upanja, da bi se to v bodočnosti posrečilo. Spldh bi človeštvu ne bilo želeti, da bi se to kdaj posrečilo. Ko sem v letu 1887. izumil sero-terapijo, nisem niti v sanjah mislil. da bodo stavili v ta izum tako fantastične nade. Flourens je trdil, da traja normalno človeško življenje 100 let in Mečnikov je to trd tev sprejel, ne da bi bila dokazana. Oba se opirata na to, da je mnogo ljudi doseglo starost 100 let in da je iskati vzrok temu, da največ ljudi prej umrje, v poškodbah in boleznih. Konse- več v.rniti v Carigrad, če odide na ščme, tudi nekaj šlkofov, ne z ni Athos. Tudi drugod je nastalo to- j ne pisati ne čitati, le obredne liko težav, da se cenkveni izibor ne bo mogel vršiti. A že sama ideja novega cciikvenega zbora in načrt njegOA'ega programa je zanimiv pojav v 'Zgodvini pravoslavja. — Zato t^U'm^tvo W ^ s V<>™°* - vernikov. Žal^tno je pa Stanje tu-| JO SVJJlh ;'ask'lUnkov v xladniih in j diplomatskih krogih jzapadnih vc- j lcsAl znalo dobiti precej vplrva ! na azijske krščailske ločene cer- . . - . , . . V Prav^a™! cerkvi 3elkve in dclomatudinasriMl«, gr- a venca, ki go .zvajata ta dva uce-j versko in nwral.no ŽMjenj. sko-|jko roraunsko pa^avje, fe pravoslavne narode še v večjo vensko brezlbr" nost in brezverstvo njaka, se zdi precej naivna. Pra-Iraj jKjpolnoma uničeno. Duho^-vita: Vsak Človek, kateremu se čina jt^ brez vpliva, cerkve sc posreči, da se obvaruje tuberku. I prazne, vemiki ne sprejemajo &v. Jože, raka, vnetja pluč, uremije in | zakramentov, samostani so. sikoraj infekcijskih bolezni, to se pravi, 'i>rez menihov z izjemo na Athosu. komur se posreči obvarovati sejV mHki cerkvi vrši boj med pred nevarnimi bakterijami, do- tremi strujami. Baski sveti sinod lahVn st^r^t 10rt lpf !?a nad$kof Vedmsldj pa Teoretično Je to do Sotove tne-| je p« da tee cerkve^ azij-^ke kristjane pa v naročje mohamedanstva. Po beteedah iz-vi-sitmega pzrtaivaJea Vzhoda, pio-fesorja praške filozofske fakultete dr. A. iluslia, ni večjega nepri- je pravilno, ali eim starejši po- j i,li0ra spJoh ne ua srbske pravoslavne vernike. Če čejo vzbodne cerkve res srečno t, , . , -in' . .. .premagati svoio versko krizo, se Jo sedanjem stanju vede-si lahko j emigracij in je neprijazen sov- bodo moraIe ^ bolj ^ližati življenje podlajsamo le, ce se ko- jetski vladi. Srbska cerkev ne more' katolik likor mogoče varujemo pred in- razviti verskega življenja, temveč fekeijami s tem, da se vzdržujemo išče opore celo v anglikanski cer- alkohola, kajenja, razuzdanosti v seksualnem pogledu ter preobilih pojedin. Zato nam ne preostane drugega, kakor da živimo zmerno in po pameti. V naši oblasti je torej, da smrt pospešimo ali zadržimo. Toda vsako živo bitje ima, kakor je splošno znano, natančno omejeno življenjsko zmožnost. Zelo dvomljivo je, ali bi bilo želeti podaljševanje življenja. Lahko umevno j a, da bi bilo želeti, da se mladost podaljša, toda nikdo si ne bo želel, da bi kot star človek, za katerega nima življenje nobene privlačnosti več, §e prav dolgo živel. Koliko zla bi nastalo na svetu, če bi se število onemoglih starčkov še izdatno povečalo. In če bi se tudi posrečilo, starce res pomladiti, bo vendar ostala paroda: Prost or za resnično mlade!" KAVA BREZ KOFEINA Obnošene obleke angleške policije se ne isroce v roke cimjar-jem. pač pa prodajo največ trgovcem, ki kupeujejo z afriškimi narodi. Obleke zamenjtajo za rama olja, ttlonovo kost kože itd. Zalo ni nič nenavadnega. 64 tisoč ton. Na pomorskih otokih, ki se nahajajo med Madagaskarjem in a-friškim kontinentom, ki so v francoskih rokah, so našli botaniki nove kavne vrste, ki so popolnoma brez kofeina, specifičnega sirupa, ki je najbolj značilen za kavo. Taka vrsta je Coffea Humblotiana, o kateri pa se niso sigurni; ali bi mogla nadomestiti našo kavo. Nadalje so odkrili tri druge vrste brez kofeina, ki pa imajo mesto tega nek drug alkaloid. kaffamorin. Zopet druga kavna vrsta, Coffea Mauritiana, ki pa raste v francoski Guienji, vsebuje samo 7 desetink promile kofeina. donim ga Una navadna kava (Coffea arabica) 10 do 15 pro-miHe. Da nabere čebela funt medu,' mora vsrkati nektar iz 62,000 detelj nih cvetov,^ • - -„ k vi, ki sama doživlja krizo. Bol-garska in romunska cerkev sta zvesti služabnici vsakokratnega režima in se ne brigata mnogo za IHjvzdigo verskega Eivljenja. —-Pravoslavna cerkeA' v Podka.r-patski Rusiji je ipovojtno politično dete češkega svobodomiselMtva. Pravoslavni metropolit Dionizlj v I'oijski ima predvsem to glavno nalogo, da zmanjšuje irederrtfpttič-no ukrajinsko in belonmsko propagando med ipyravoHlaA'nim prebi-valjs/fcvoni Poljske republike *n da skuša popraviti pri pravoslavnih narodnih manjšinah vsakokratno poljsko vlado čim bolj priljubljeno. — Georgij«ka pravoslavna cerkev trpi strahovito preg-anjanje pod boljševiško oblastjo. Med pravoslavnimi Alban-ci vlada verska nevednost, (ker so imeli do svetovne vojne samo gr-Jiko višjo dubo\*š6ino, H ni znala albanskega jezika. Pravoslavnega prebivalstva in duhovščine v baltiških državah pa se je precej o-pri.jtla protestantska versika mlač-nost. Nič manj razveseljiv pa ni stanje ostalih krščanskih netkatoliš-•kih cerkva. Nemški proftestanti se udajajo na eni stran i verski brezbrižnosti in podlegajo ver-skim dvomom, na drugi strani pa razpadajo v vedno večje žtevUo verskih ločin. Isti pojav &e opaža v severnih protestantskih državah. Kakšne so razmere med angleškimi protestanti, nam priča izjava idr. James I.angforda. ki je vodja velikega dela anglikanske d tiho v-ftščine. Začetkom marca t. 1. je napisal: — Razpad anglikanske cerkve je ne samo neizogiben. — -temveč tudi potreben. Vsi deK te cerkve, pntestantski. Rimu prijazni in nrarvordavju naklonjeni, so r a kopani v okopih. Sprava med njimi je nemogoča. Naš škof dr. katoliško cerkvijo. Program cerkvenega zibora na Athosu dokazuje, da je pravoslavne prisiljeno računati z razvojem in da oe ne more več držati načela. ki se je tolikra.t poudarjalo, da mora namreč vse v cerkvi o-stali tako, kakor je bilo do sedme-«-m' o!»razu. Bila je bleda in izmučena in irchotv se j-* "trt *!a, ko so ji na vedli iiue. Prijavno pa je ;prožila sivc-jinu sorodniku roi:o . 4 -- Ilo':»rodoŠeK Knul. Ti si Kaj redek obi^k. t 1 — 'i i vendar -I^iiš .'-'lkaj prihajam daiifts? — Da. Jutiiu. — jo '^Jvrnila brez pomisleka, — Iv&j mi hočei povedati? S-del ;i i1 .*;a;:jiroti tor ooividno iskal besede, ki bi je ne žalile. Ivoneeno pa je opu>til !a svoj poskus. — Ven, vedo« sum te ljubil in te vedno pomiloval radi tvojega življenja ob strani Loreiic«. Hotel bi, da bi bil danes tukaj radi druirih stvari. Ti si nsprsvi!« -aiiu' isebi in nasi hiši sramoto . . . Ozrla -t* j-? vasi j - pre?tiieeeniin pogledom. — Ali ro* iuh!i4 tor .Emilj T ^ , 0 ■ ■ Ah, dobro vem, da ste j«zni name, gospod Ter Ve*p6 in to me strašno teži i Stopil je korak bližje ter ji zrl trdno v oči. — No, Če vefcrte to, zakaj ste storili, kar se je zgodilo? Pripravljen je bil za izgovore, zatrjevanje nedolžnosti, a v svoje veliko presenečenje ni čul ničesar stičnega. Pogumno, z naširoko odprtimi očmi, je srečala njegov pogled. — Jaz sem narava, kateri je nemogoče ostati bnee osvete za to, •l^ar se ji je prizaxledo. Jaz nisem nitd sočutna, niti usmiljena. Gospa Konrid je jwdtopala z menoj trše kott ste vi kedaj siuniM, _ in za to sem se osvetila. Ta hladna 'brezbrižnost ga je tako razkačila, da je prijel njeno roko ter je trdno stisnil. — In vi se ne sramujete tega postopanja? — je vprašat z bliska jocimi se očmi. — Dosedaj sem se vedno domneval, da ate nastopila v nevednosti, in še le sedaj ste mi odprta oči. — Veideda sem že v Benetkah, da nista poročena, — je rekla mirno. Henrik je stisnil zobe. — In zakaj ste naju zasledovala semikaj? — Kaj sva vas brigala Zakaj se vmešavate v .najine zadeve? O, moja ubo je le nasmehnila, s tihim, melanholičnim usmevom, ker ! odkmto očitati, da so narodne iz- dajice. Ta proces je bil izmed vser dasedanjih gotovo najznačil-najši za presojanje gigantskega [boja, ki ga morajo biti naši bratje onkraj meje za svoje pravice, bo- j dozorelo spoznanje, da more se je spomnila, da je lula pred veš leti ona, ki je obvarovala tega dobrega. slabotnega moža še pred dosti večjim škandalom in da m la-li ^edaj - na, ki je bila takrat v njenih rokah, pravico prepovedati ji v hišo. — Le mirni bodite, ja.z va-s ne bom .spravljala v zadrego, — je rekla. ja' ki Je 'toliko težji, ker zadene Di/. vni svetnik je zopet posegel 'z roko preko čela. predvsem v najhujšo barikado na — Ali /.■■!iš moje r.a-redm-aji;,e 7 Ali naj grem k Ter Vel psu ?Poti k uspehu, na miselnost itali-Jvaj vama Iran: poročiti set Saj vendar ne moreš resno misliti, da iau-s'cih oblastnikov. Državni bi ^nraivili v te V 0"i Vere jega sorodnika. — Kar je .-dredil Loa-enc, bo obveljalo. Emil. Za tvoje posredo-jkater® se more P°vzpeti le človek j ~ vanj*' pri Ter Velpvu pa se ti zahvaljujem, kajti to, kar imava mi-iin državlJan, 'katerega srce je dva lmd ^'bo.i, briga Je naju sama. roda v rod naš jezik in našo narodnost. " Medtem pa bomo čakali, da se val neizprosnega nacionalizma, ki gre danes po vsej Evropi v klasje. poleže, in ko bo v vseh narodih na k kodieil k itet>1 aineaitm.' je -topji >koro so\"ražen pogled, ko se je ozrflja v s\x>- pravdnik je kot predstavnik režima razgalil to miselnost, ki kaže tako ozkosrenast duha in srca, do gla sedanje popolnosti, ako ne potom tega jezika. Radi tega mora biti v državi le en jezik. Slovanom nikdo ne brani, da govorijo svoj jezik doma. ("Gori&a Straža" je zapisala: v zapečku.)... Mi ne moremo od Slovencev ničesar pričakovati, pač pa lahko njim veliko damo... Kaj bi tu govorili o naravnem pravu Pravo je ono, ki ga država vsili in ki ga morajo priznati in sprejeti vsi, ki hočejo biti državljani te države. Zahtevam za obtoženca 6 mesecev ječe in 100 lir globe." Je-li državni pravdnik v- bistvu govoril za obtoženca ali proti njemu.' Vprašanje, ki si ga je stavil z zagovornikom vsakdo v sodni dvorani. Nikjer nikake konkretne obtožbe; jezik je sveta, koristna stvar Italijanov, ali samo Italijanov? Obtoženec naj se obsodi, ker se je moral že večkrat zagovarjati radi enakih časnikarskih prestopkov, skratka, ker je Kemperle, hinavski Kemperle, je trdil državni pravdnik. "Ali je mogoče, da ne bi palo seme o veličini materinega jezia tudi na tuja, slovenska tla in tam vzklilo?" je izvajal logični zagovornik. "Kako moremo mi, ki povzdigujemo materinski jezik, zahtevati od Slovencev, ki že 10. stoletje prebivajo na tej zemlji, naj pozabijo svojega? Ako hočemo, da bodo lahko govorili slovenski doma, dajmo jim priliko, da s,e naučijo tudi tega jezika. Ako jim te prilike ne damo v šoli, jim pač moramo pustiti pravico, da u-čijo sami svoje otroke slovenskega jezika. Kdo more očitati človeku, ki ima krščansko vzgojo, ki je pristaš krščanske socialistične stranke, ki ji je za vzor sam Odrešenik, da je hinavec, ako je zapisal v gla.silu krščanskih socialistov, da more na svetu zavladati mir le te- *retanje parniko* • Shipping New svetu zavladati mir, le ko bodo u-veljavili evangeljski nauk o ljubezni med rodovi. In ta vera je v r;as živa, živa ko še nikdar poprej. j> ko se uveljavi evangeLski nauk o ljubezni med narodi? Dopuščene so sodbe o veljavnosti poli- In ne bo ugasnila." Kaj je v tem članku protidržav- Ti. ' nega'? Ali ruši temelje države, ali uva k uporu proti zakonom, o-ni, ki uči, da mora država izpol- , . . . . . , . niti obljube, dane po svojih naj- Pn l in te. ali nimaš >«ma želje spraviti ta Sandal s sveta? idej m v okove luper- vižjjh ZJLStopilikoh ? Kako naj dr_ Vena. ki m l)i'ia dosedaj brez madeža.' j nacionalizma, spojenega - — — Kaj mi t»oma.j:a zagotavljati ti, da sem še vedno. vklenjeno v verige srce fašistovskih — iirti v u tih v>eh ljudi, kako malo odlično je to. Ali nimaš pravice m>liti na »aino sebe? Kako težs-co boš občutila, če se ti bodo ljudje izogibali ter >li mimo tebe brez pozdrava! Dovoli, da grem k Ter Vripiai. — Ne. Ze-pct -e je po lužila istega oranega gla^u, a nato je nadailje- vaJa stra-tno. — Ti go\oriš o Spoštovanju do samega sobe, a kje bi to ostalo, ee hi -tavila mo / a Icaterega ljubim, pod pritisk razmer! Zaničevanje sveta lahko prenesem, ker ga ne »zaslužim, a da bi si morala po-navijati vsaKi dan in vsako uro: — Prisego zvestobe svojega moža si i/silila le radi zunanjih obeirov — ne, tega bi ne prenesiha in n:i tem bi poginila. — Nisii tako razumna kot sem mislil. Vena, — je rekel državni svetnik in neka hladna rezervirauost je stopila, ne da bi se zavedal tega, na met-to }»rejšnje«a >očulja. — ObžaJujem, da nimam moči iwisiliti te. za kan- bi mi bila nekoč pozneje hvaležna .Razvcn-tega pa mi veže tudi nesrečni testament roke, kajti vsakdo bi me smatral ebi. nim. Moram te vsled tega prepustiti tvoji usodi. •— stori to. — je rekla Vera i^podnoaua mimo, — in če ti ie mogo.;e, mi>!i na to. da ima vsakdo pravico do osdbnih naziranj in da .se gu vsled tega ne sme preontro soditi. Vstal je. — Kot m Tlovek iK»Ntelje. tako spi. Vera. Če bi me kedaj potrebovala, ti bom vedno na itskigo. Z Bogom! — Z liogom. — je ponovila mehanično. Pri vratih pa se je še enkrat obrnil. — Kdo vaju noče doprine-ti drugemu intive sr\roje propositi? — ■ j. vprašal. — Un! Lahko je vesel, ee dolbi tako ženo ko si ti, _ aii pa si mogoče ti. ki se bojiš |»sledie testamenta? Xjer.e oči so /oble tele in viNOiko vzraraana je sitala pred njim. — In ee bi bilo tako, Emil, ali bi ne imela koncem komca prav? Lota in ieia svojepa življenja -eni žrtvovala bogastvu in sedaj, ko ga imam, al.i naj ga vržem proč kot ničvredno *tivar? Mogoče visim na njem. ravno raditega, ker e*m ga moralo odkupiti tako drago... — O, o. — je menil državni svetnik, ki je prišel popolnoma iz tira. Pozneje pa je rekel svoji ženi: — W bi mivlil |>re,je kot to. da visi Vora na denarju. Komaj morem vrjeti Georgina se je zasmejala. — Pametna je. moj dragi Emil. zelo pametna. Moških je v izo-biltfri, a milijonov ni tako lahko najti. — V swjem srcu pa « je mislila: — Ona laže. — On je kriv vsega. Bn dan po/neje je iprišLa Juana v ateljej Henrika. Ko jo je sapo-znal, je ]>ohitela -enea nevolje ]*rtsko njegovga obraza in niti malo si ni prizadeval, da bi igral 8ju/beemjivega. Bal je jezen nanjo radi blama/e, ki jo je priredila Veri. — Mišjim, da wm prišla nejn^ilieno, gospod Ter Velps. — je reklu Juana. s pogledom na njegov zamraeeni obraz. — Pošljite me raj še proč, če hočete izgledati tako kot sedaj. Henrik je vrgel vstran čopič in -paleto, njegova izmučena roka je težko omahnila na stran in ^labowt, katero je vedno eutfl, ga je strašno jezila. , p m -m " — Prosim. — Ponudil ji je stol. — S čem morem posrbreei? — Moja mida»tka je atmaj. Ali sme (priti noter? Ironično jo namrdnil ustnici. z rim- .skim imperializmom. "Jezik je vse", je vzkliknil državni pravdnik, "je čustvo, je kultura. Michelangelo bi ne izvršil svojih u-motvorov, ako bi ga ne bila inspi-rarala Dantejeva sladka govorica, znanost bi jje bila tako napredovala. industrija bi ne dosegla sedanje pooplnosti, ako ne potom tega jezika. Zato mora biti v naši državi en jezik. Slovenci lahko govorijo slovenski doma..." in dalje: "Čas bi že bil, da bi nehali razburjati duhov z onim hinavskim paeifizmorn..." (V rekri-miniranem članku je bilo rečeno, da bo zavladal mir med narodi, ko žavljani spoštujejo zakone države, ki se danes ne zmeni za obljube. ki so jih dali državniki kakor Tittoni (kot zunanji minister v poslanski zbornici dne 27. IX. 1SJ9,, De Nicola (kot predsednik poslansko zbornice v zbornici 19. VI. "n Sforza (kot zunanji minister 25. VI. 1921 v poslanski zbern ci) ? Minister Sforza je ponosno izjavil, da bo postopanje z narodnimi manjšinami v Italiji za zgled drugim državam! In namen članka jc bil, kakor je odgovorni urednik g- Kemperle izrecno poudaril, da opozori vlado v odkritih besedah na raapoloženje, ki se u-stvarja med ljudstvom s takim po- se bodo uveljavili evangeLski na-m. ^ti namen je gotovo uki o ljubezni.) ! imel iv.dl poslanec Besednjak, ki In kaj je pisala ža" v članku "O pravem času in na pravem mestu"? "Bila so leta, bili so časi, ko je bil v naši deželi jezik povsem enakovreden in enakoveljaven z italijanskim. .. In še sedaj skrbno čuvamo izrezke govorov, s katerimi so nas ministri in tudi najvišji predstavnik države sam, proglasili za državljane, ki imamo enake pravice in dolžnosti kot državljani italijanske narodnosti. Č'e se pa danes ozremo okrog, se nam nudi čisto drugačna slika Priznani smo kot polnovredni državljani pri vseh dolžnostih, našega jezika pa nam nočejo priznati za enakopravnega. Potisnili so ga iz vsega javnega življenja na cesto in v sapeeke. Ker je Italija samo enojezična država, zato za slovenski jezik ni prostora na želez-cah, pri oblastih, v šolah, tako o. pravičujejo gotovi krogi svoje po. stopanje! Kakor da bi se dalo vta-jiti in prikriti nekaj, kar obstoji. Ce hočemo pa mi o tem govoriti in pisati, če povemo, kaj naše ljudstvo čuti, ni dovoljeno. V tem času se dvigne naš poslanec samcat sam sredi ogromne vladne večine in spregovori besedo iz vsega srca: povedal je to, kar bi povedal vsak slovenski oče, vsaka sloven, ska mati: Vzeli ste nam pravico do našega jezika! Vzeli ste nam jo proti svojim slovesnim obljvbam, proti vzgojnim načelon^ ko so jih Ali res porebujete takega vaiptvaf In pri meni, Miss Bridget luč Hi sami Vaši ' največji možje. — Ne razume vašega jesnka in vsled tega naju ne boj ženirala.' Hvaležni smo poslancu Besednjaka Goriška Stra- je o pravem času, ko je mera kri-vie po'na, in na pravem mestu, v rimskem parlamentu, torej javno, s vest odgovornosti svojih besed, govoril odkrito iz srca naših bratov pod Italijo. * In državni pravdnik je vse te i lo vesne obljube italijanskih državnikov Slovanom in Nemcem pod Italijo absolviral z: "Obljube spadajo v preteklost... Zadeva je ^asna, je nadaljeval. Juri-dična norma ni abstraktna, svojo veljavnost zadobi le, ko stopi v lesničnost, v življenje... Razpravljati sem hotel v familijarnem tonu. .. Kemperle je stara lisica (g. Kemperle energično protestira, državni pravdnik se izgovarja, da ga ni hotel žaliti)... V enem samem stavku leži ključ za presojanje osebnosti g. Kemperla in njegovega članka: ono hinavsko sklicevanje na evangelij___Ako hočemo dobro razumeti in presoditi to borbo za slovenski jezik, se moramo (postaviti na stališče italijanskih državljanov. To je borba za državo v državi, ki je edinstvena Italija s 40 milijoni Italijanov ne more dopustiti. Jezik je narodno imetje, jezik ni mehanično sredstvo, ki se rabi za sporazumevanje v domačem gospodarstvu; jezik je vse, je čustvo, je kultura, po njem se izraža duh. Michelangelo bi ne bil nikdar ustvaril svojih umotvorov, ako ga ne bi bila inspirir&la Dantejeva sladka govorica, znanost bi ne bila tako napredovala, industrija bi ne dose- tlenega programa krščanskih so-eialistoVj nikdo pa ne more dvomiti o iskrenosti rekriminiranega članka. Ideja miru med narodi, izražena v tem članku, je ideja, za katero se navdušujemo tudi mi republikanci in ki naj bi dozorela z ustanovitvijo Evropskih Združenih držav...' Zagovornik je v tein tonu nadaljeval svoj temeljito zamišljeni govor. Izid procesa je znan: Kemperle je bil oproščen. Občinstvo se je komaj zadrževala, da ni pospremilo razglasitve razsodbe z gromo-vitim aplavzom. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Torek. Bremen. 13. Julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. jutijat Berengaria, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic, Cherbourg; France, Hay-re; Penoland. Cherbourg, Antwerp. 21. julija: Mauretanla, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg. Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. jivgusta: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert BaJlin. Cherbourg. Hamburg. 7. avgusta: Majestic, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trst: Columbus. Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria, Cherl>ourK: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France. Havre; bourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg. Bremen. 12 avgusta: Mauretania, Cherbourg: Arabic. Hamburg; DeutschlamI, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg: Leviathan, Cherbourg. Homeric. Chei^- 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic. Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. 1. septembra: Berengaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; Derffliiiger. Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherhourg. Hamburg; Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS. Ill SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Sierra Ventanu, Bremen. 15. septembra: Aquitania. Cherbourg. 16. septembra; Albert Balliu, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 21. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic. Hamburg; I'rcs. Harding. Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thur.ngia, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretania. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, llremen. 30. septembra: Martha Washington. Trst; Columbus«, Cherbourg, Bremen. ^-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO cosulich^a DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu iu Oubrovniku: MARTHA WASHINGTON 10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA PRESIDENTE WILSON 31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St. N. Y. POZOR CITATELJI! Naročila za Vodnikovo družbo smo tc dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih, naročil ve". Tudi kdor bi sedaj direktno naročil knjige iz Ljuibljane, ne bo videl svojega imena v dnuibinem imeniku. Sli smo sicer naročili nekaj iztisov več, katere bomo razprodali, ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. prva in najstarejša tovarna TAMBURIC V AMERIKI— Id Izdeluje najboljše tam- burice in slede dela prekosi vse tvrdke te vrate. Tamburlce iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar rrl-čajo priznanja zborov In poedlncev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Pižite po cenik, katerega, po Sijem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. SAMO 6 DNI PREKO ■ ogromnimi pazniki n« olj« FRANCE 17. jul.; 14. avg. PARIS 24. julija. — 21. avg. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega raxreda z umivalniki In tekoCo voda za 2, 4 aH « oseb. Francoska kuhinja ln plJaCa. cfrenek IS 8TATE ST.. NEW YORK ali lokalni agentje. Rad bi izvedel, kje se nahajata moj prijatelj FRANK S AN TEL in moj bratranec JAK SIM-ČIČ. doma iz vasi Belske pri Postojni. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo ali pa naj se sama zgladita. — Frank Sim-čič, 1390 E. 49. St. Cleveland, O. (3x 6,7,8) Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Qlas Naroda**. domača zdravila V zalogi Imam Jedilne dlSave, Knajpovo Ječmenovo kavo ln lm-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSU Se mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta. New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovat! v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled nuše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnl£ke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedr2avljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nasehii.ški komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripufičenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez, da bi bili StetI v kvoto. Starišl in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost r kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne Hste za v Be nro-ge; tndl preko Trsta zamorejo Ju-goBiovani sedaj potovati FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. advertise in QLA8 NARODA Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stan« $3.00. Slovenic Publishing Company 82 OorUutdft Stmt »M York. «. T*