K N JIŽ E V N O ST N ovejši krasoslovni učbeniki Po izidu učbenikov J. Jenningsa, M. M. Sweetingove in opisov k rasa na se­ verni polobli v knjig i »Karst«, o čemer je poročal Geografski vestnik 1973, je izšlo nekaj novih učbenikov in m onografij, k i pom enijo nov korak v razvoju krasoslovja. V izdajan ju krasoslovnih objav se je poleg krasoslovnega in speleološkega in štitu ta G orkijeve univerze v Perm u v Sovjetski zvezi uveljavila še geografska faku lte ta moskovske univerze. Med pom em bnim i deli je omeniti zlasti dve iz­ pod peresa tam kajšn jih profesorjev geografije, Gvozdeckega in Cikiševa. N. A. Gvozdeckij, Problemi izučenija karsta i praktika (V prašanja pre­ učevanja k rasa in p rak tika), 391. s., 45 podob. Moskva 1972. K njiga je nam enjena, kot beremo v uvodu, znanstvenim delavcem in de­ lavcem v praksi, geografskim in geološkim aspirantom in študentom in je za­ nim iva tud i za tu riste in športnike-speleologe. Poleg že standardn ih poglavij n a j­ demo še nekaj posebnih. Tako je na prim er poglavje o tipologiji krasa, s čim er se je av tor najbo lj raziskovalno ukvarja l. Č eprav je v predhodnih poglavjih kras dokaj podrobno tip iz iran (pokriti, zakriti, in podobno), je na k a rti evrop­ skega dela Sovjetske zveze k ras ra jon iran le po dveh vidikih, glede na lito- loško podlago in glede na splošne geografske regije. Na tej k a rti spoznam o ši­ roko razprostran jenost k rasa v gipsu, anh id ritu in v soli, k ar je v Jugoslaviji redkost. Posebno zanim anje vzbudita tudi dve poglavji o rudnem krasu in o prak tičnem pom enu raziskovanja k rasa v SZ. R udni kras, ki je v znatni meri sk riti k ras (v smislu Slovenske kraške term inologije, L jub ljana 1973, s. 18), im a velik pomen za sovjetsko rudarstvo. Snov iz 44 stran i dolgega poglavja z naslovom »Vpliv geoloških, geografskih pogojev in delnih sestavin geografskega okolja na razvoj krasa« najdemo, bolj poglobljeno in razširjeno, obdelano v knjigi: A. G. Čikišev, Geografičeskie uslovija razvitija karsta (Geografski pogoji k raškega razvoja). 115 s., 36 podob, broš., Moskva 1975. O bdelani so geološki vplivi, vloga reliefa, klime, naravnih voda, prsti, ra s t­ linstva, živali, m ikroorganizm ov, prirodnih kom pleksov in antropogeni dejav­ n iki za razvoj krasa. V knjižici so nekatere dragocene k arte za evropski del SZ kot na prim er za število dni z določeno zemeljsko tem peraturo, pH talne razto­ pine, ogljikovodikova p rodukcija v tleh, k a r vse po svoje osvetljuje vlogo tem ­ p era tu re in padavin na korozijo. Za obe om enjeni knjigi je mogoče reči isto kot za podobni starejši učbenik G. A. M aksimoviča:* n a trp an i sta s kvantitavnim i podatk i iz obilice uporab­ * Osnovni karstovedenija, I, 444 strani, Perm 1964. Osnovi karstovedenija, II, 529 s., Perm 1969. ljene literature , med katero je v ospredju vzhodnoevropska in zlasti sovjetska književnost. Obe p riča ta o h itrem razvoju sovjetskega krasoslovja, ki je na ne­ katerih področjih doseglo, ponekod pa preseglo evropsko raven. D a se je k ra ­ soslovje razvijalo dokaj samosvoje in da zahodnejši krasoslovci o tem razvoju niso bili obveščeni, dokazuje prim er F. F. Lapteva, ki je že 1. 1939 teoretsko u tem eljil korozijo mešanice. To je na zahodu po zadnji vojni na novo »odkril« prof. dr. A. Bögli. O tem poročata obe im enovani knjigi. L. Jakucs, M orfogenetics of karst regions (M orfogenetike k rašk ih regij). V ariants of karst evolution. 283 s., 38 fotografij, 100 risb, Budapest 1977. To je popravljen in razširjen prevod v m adžarščini napisane knjige istega avtorja . Na str. 19 beremo, da sta v naslovu združeni dve znanosti, o m orfologiji in o genetiki. Slednje smo doslej imeli za poseben vidik p ri preučevanju oblik. Uvodoma berem o tud i Jakucsovo definicijo k rasa , ki je v tej knjig i obrav­ navan kot trenutno stan je geom orfogenetskih procesov in k ar Jakucs postavlja naspro ti dosedanjim naziranjem . S kratka, v vsej kn jig i je očitna težnja, po­ stav iti krasoslovje na nove temelje. G lavnino knjige zavzem a dinam ična k raška geom orfologija. O bravnava raz ­ lične vplive na kraške procese in njihove učinke, k a r združuje v naziv »va­ riance«. Beremo o petrovariancah, k lim ovariancah, m orfovariancah, erozijskih variancah, antropovariancah , o vplivu prsti. Bolj kot drugi doslej je Jakucs p red ­ stavil korozijo kot m ozaik, ki jo določujejo drobni, doslej kom aj opaženi dejav­ niki. Med njim i se je Jakucs doslej največ raziskovalno u k v arja l z razlikam i v m ikroklim i vrtač, p ri čemer se je lahko naslonil na ustrezno m adžarsko kli- m atološko literaturo . V »M orfogenetikah« najdem o povzetek njegovih zak ljuč­ kov iz p re jšn jih razprav . Bogato je tud i poglavje o biokem ičnih procesih in o m ikroorganizm ih v tleh. N ekateri Jakucsevi zak ljučki so zelo drzni (npr. pro- centualni vpliv CO» različnega porekla za kraško denudacijo ozirom a kem ično erozijo po svetu). Značilen je p rim er različnih sistemov kraškega p retakan ja . Delitev k rasa glede na vodni p retok je že p re j opravil p ri nas P. H abič in v sovjetski lite ra tu ri G. A. M aksimovič. To delitev, a bolj razčlenjeno, najdem o kot originalno v Jakucsevih M orfogenetikah. Osnovna dva tipa, stekanje v kras iz nekraškega obrobja in raz tekan je s krasa, im enuje antigeni in alogeni tip in n june učinke zasleduje ne le v reliefu in v geotektoniki, tem več tud i v jam ah, vodnih razm erah, procesih itd. S kratka, Jakucs se nam v knjig i p redstav i kot en fan t terrib le v krasoslovni litera tu ri. P repustim o času, da bo povedal, k a j je v njegovi knjig i z rn ja in k a j so pleve. Med zelo številnim i tezam i v zaključnem poglavju, ki nosi naslov »Tem atski pregled tez, ki so v ospredju te knjige« — mnoge med njim i so že usta ljen i dosežki svetovnega krasoslovja — je med d ru ­ gim trd itev , da bi lahko v Jugoslaviji km etijsko izkoristili 1000 km 2 (?) v k ra ­ ških poljih poplavljenih zemljišč, če bi odstranili zam aške v ponorih, ki da so večidel le naplav ine lesa (s. 244). Na žalost stvari niso tako preproste. J. G. Zötl, Karsthydrologie (Kraška hidrologija). 291 s-, 114 podob., Wien 1974. Po O. Lehm annovi »Kraški hidrologiji« iz 1. 1932 smo končno dobili m oderni k raško-hidrološki učbenik, v katerem so združeni zares obilni dosežki te znan­ stvene veje v zadnjih štiridesetih letih. Kot k raška geom orfologija se tud i k ra ­ ška hidrologija razv ija v okviru razn ih strok, hidrologije, geologije, geografije in speleologije. Č eprav je av to r po osnovni izobrazbi geograf, je uvodni »Splošni geografski uvod« pičel in obsega le 22 strani. V njem opisuje vpliv litologije in klim e na k ras po svetu. D aleč največ obsegata poglavji »Vodno p re tak an je v za­ kraselih kam ninah« in »Prim eri hidrogeoloških izkušenj p ri g radn ji tehničnih objektov v k rašk ih področjih«. N ajbolj tehtno je nap isana snov, s katero se je avtor sam raziskovalno ukvarja l- ugotav ljan je podzem eljskih vodnih zvez. N aj p ri tem omenim, da se Zötl s tr in ja z lokalno omejeno gladino kraške vode, ker je do tega prišel p ri raziskovanju Severnih A pneniških A lp in ker je našel za to dokaze v nekaterih p litv ih k rašk ih predelih. Soglaša (s. 258) z naziranjem , da poteka zakrasevanje v glavnem v zgornjih plasteh, do 100—200 m globine, čeprav sega kraško p re takan je mnogo globje. Č etudi je hidrologija daleč v ospredju, Zötl ne zanem arja kraške m orfologije. U gotavlja, da se podzem eljska h id rografska m reža z veliko zam udo p rilagaja m orfološkem u razvoju v nekra- ški okolici, ki določuje erozijsko bazo. Zato meni, da lahko m orfogenetske raz­ iskave bistveno osvetlijo kraško pretakanje . K njiga je obenem priročn ik za tehnična k raška hidrološka dela. Založba Springer je omogočila tehnično izvrstne skice in skoraj luksuzen tisk. Skoda, da avtor ni na tekočem glede najnovejših kraškom orfoloških dognanj po svetu. M. D. Blcaliu, Morfologia carsticä. 590 s., 184 risb, 101 fot., Bucure?ti, 1974, broš. B leahuva »Kraška morfologija« je do neke m ere pravo nasprotje »Morfoge- netike«, ki jo je napisal prof. geografije v Szegedu Jakucs. B leahuv učbenik je soliden pregled kraške geom orfologije na podlagi resnično izrabljene in ne samo v seznam u navedene literature . Skupen pa jim a je do neke m ere m orfodina- m ičen pogled na kraško geomorfologijo. P ri tem daje Bleahu velik pomen lito- loškim pogojem, ki so v knjig i izredno drobno obdelani. Svetovna razgledanost av to rja se vidi tud i p ri hidrološkem pregledu. D a o te j knjig i tu ne bo več govora, je k riv jezik, v katerem je kn jiga ob­ javljena. Rom unski tekst ne po jasnjuje kak m ednarodni jezik, ne p ri skicah in fo tografijah in ne v povzetku. Če kn jiga ne bo prevedena v kak m ednarodni jezik, najb rž ne bo imela večjega vpliva na svetovno krasoslovje, k ar je škoda. V poročilu o učbenikih Gvozdeckega, Čikiševa, Zötla in Jakucsa, jugoslovan­ ski krasoslovci ne moremo molče mimo naslednjega. V n jih sta D inarsk i kras kot klasično kraško ozemlje in jugoslovansko krasoslovje upoštevana znatno m anj kot v učbenikih, o katerih smo poročali v stare jših G eografskih vestnikih. Gvozdeckij se je v svojem historičnem pregledu krasoslovja sicer omejil že z naslovom poglavja na Sovjetsko zvezo, toda med pregledom k rasa po svetu je D inarskem u K rasu odm erjena le ena stran teksta. Jakucs sicer večkrat omenja prim ere z D inarskega krasa, toda jugoslovansko krasoslovje, ki je delno sicer zastopano v pregledu literature , med tekstom skoraj da ni upoštevano. V 64 stran i dolgem poglavju z naslovom »Vzorčne pokrajine in pojavi k raškega odte­ kanja« najdem o med opisom D inarsko-grškega k rasa v Zötlovi knjig i prikaz h i­ droloških razm er na slovenskem krasu — v petitu pod črto. Tu ni mesto za razglabljanje, zakaj novejši učbeniki — Bleahuv je izjem a — vedno m anj upošte­ vajo naš k ras in našo znanost. K tem u je gotovo pripom oglo tud i nezadovoljivo objav ljan je naših rezultatov v m ednarodnih jezikih. Gotovo pa do tega p rih a ja tud i iz naslednjega vzroka. Večina avtorjev je raziskovala poglavitne kraške p re­ dele sveta in ti predeli so tud i bolj v ospredju njihove knjige. P ri nas p a stav- Ijam o takem u raziskovanju tujcev skoraj neprem ostljive ovire, ki so z gledišča strateške varnosti sicer razum ljive, a prinašajo udarec ugledu posestnikov k la­ sičnega krasa. I. Gams O geografiji Jugoslavije Sozialgeographische Fragestellungen, Beiträge zum Sym posium in L jub lja ­ na/M aribor in O ktober 1975, M aterialien 5, Geographisches In stitu t der U niver­ s itä t F ran k fu rt, F ra n k fu rt am M ain 1976. P eta številka publikacije geografskega inštitu ta univerze v F ra n k fu rtu p r i­ naša enaindvajset referatov z m edinštitutskega posveta sodelavcev geografskega inštitu ta univerze v F ra n k fu rtu in inštitu ta za geografijo univerze v L jubljani, k i je bil v L jub ljan i in M ariboru. Vsebina posveta je bila m etodologija socialno- geografskega znanstveno-raziskovalnega dela ob prim erih konkretn ih raziskav sodelavcev obeh inštitucij, to je na prim erih Slovenije in gospodarskega in popu­ lacijskega zgostitvenega ožjega obm očja F rank fu rta .