št. 9 (936) L Xi> NOVO MESTO, četrtek, ★ ★ 29. febr. 1968 DOLENJSKI LIST Marca začno graditi cesto do Vinice Kakor je obvestil predsednik občinske skupščine Črnomelj Anton Dvojmoč odbornike na zadnji sejd, bodo konec marca začeli graditi težko pričakovano asfaltno cesto do Vinice. Predvideno je bilo, da bi cesto gradili v dveh fazah, odločili pa so se> da bodo z deli letos začeli in končali, ker bo tako gradnja cenejša. Okoli 100 milijonov Sdin bo zagotovila občina Črnomelj, 250 milijonov Sdin bo prispeval republiški cestni sklad, okoli 300 milijonov Sdin pa bo treba dobiti še posojil. Verjetno jih bo najelo podjetje, ki bo cesto gradilo. Licitacija za oddajo gradbenih del bo kmalu razpisana. Dan prosvetnih delavcev V soboto, 2. marca, bo na Otočcu veliko zborovanje prosvetnih delavcev iz novomeške občine. Udeležilo se ga bo okoli 350 ljudi. Na tem zborovanju bodo najprej poslušali predavanje o položaju prosvetnega delavca v naši družbi in predavanje o družbenem dogovoru, zatem pa bo zabava. Zborovanja bodo tradicionalna. Našli mrtvo starko Na gozdna stezi pod vasjo Drežniki pri Kočevju so našli 20. februarja okoli 15. ure mrtvo 80-letno Katarino Osterman iz Drežnika. Domnevajo, da je ženica začutila znake slabosti in nameravala k sosedom po pomoč, pri tem pa je verjetno zaradi izčrpano-ti omagala. Brežičani so se odločili za „DA“ Optimistična napoved, ki jo je tovarišica Deržaničeva dala v nedeljo dopoldne, na dan odločanja o samoprispevku za šolstvo, z volišča prek brežiškega radia, se je uresničila. Brežiški občani so se kot volivci v potrebni večini odločili za samoprispevek in dokazali, da jim ni vseeno, kako se bo šolal in vzgajal mladi rod. Na sliki: tov. Deržaničeva (na desni) odgovarja na vprašanje direktorja brežiškega radia Vlada Podgorška (Foto: J. Teppey) NAS NE BODO KOMUNALNE TAKSE OD ZASEBNIH MOTORNIH VOZIL PREJ ALI SLEJ SPET TEPLE? Zdaj daviti, zdaj pestovati? Skupščinsko življenje prejšnjega tedna je minilo v znamenju taks, natančneje rečeno; komunalnih taks od zasebnih motornih vozil. Bilo je zelo živahno: v Krškem so odlok odložili, v Črnomlju in Novem mestu so sprejeli takse v taki višini, kolikor je dovoljeno, v Trebnjem le polovico od dovoljene, v Sevnici so pol zamižali le lastnikom tovornjakov, prav tako v Metliki, kjer so pridali še besedo pogojno itd. Povsod so se spraševali, kako so sklenili sosedje. Velike razlike dokazujejo, da se predstavniki občin niso mogli prej dogovoriti o enotnejših stopnjah. V republiških organih, kjer še niso razčistili, ali je predpisovanje teh taks v skladu z ustavo, so menili, da bodo s takso obremenjeni le bolje preskrbljeni ljudje in da bodo občine do konca izkoristile vse dovoljene možnosti. Pa se ni zgodi- lo tako, zakaj tudi odborniki imajo avtomobile! Neenake obremenitve s taksami in prometnim davkom so spet voda na mlin za staro premlevanje problema selitev avtoprevoznikov. Res bo treba takso plačati tam, kjer je vozilo registrirano, toda izigravanja predpisov smo pri tem že tako navajeni, da ne moremo verjeti, da bo zdaj drugače. V boju za dohodki so občine prisiljene že lep čas loviti in tako rekoč cincljati zasebne avtoprevoznike, tako da so se nekateri na račun tega lepo opomogli. Vprašamo se, ali ne bi bilo treba najprej spremeniti določila, ki selitve sploh omogočajo. Nismo najbolj prepričani, da se v različnih stopnjah obremenitve avtoprevoznikov kaže samoupravnost občine. Po našem je vse to pomanjkanje občutka, kaj hočemo. Inž. M. LEGAN Beg v neznano se ni posrečil j! Delavca tovarne papirja i v Krškem so bili v noči jj od ponedeljka, 26. febru- I" ar j a, na torek 27. februarja, nemalo presenečeni. Pri razkladanju metrskega lesa iz vagona, ki je prispel iz Gorskega Kotara, so odkrili med lesom skrite štiri mladoletnike: jj trije so bili iz Zagreba, | četrti pa iz Osijeka; po-•' begnili so iz mladinskega prehodnega doma v Zagreli bu. Na postaji Ljudske r, milice so izjavili, da niso 5 vedeli, kam je vagon na-j’ men jen. Domnevajo, da so mladeniči nameravali pobegniti v tujino. SKLEP SKUPŠČINE DELAVSKEGA ZAVAROVANJA H Novem mestu brez izrednega prispevka Lanski primanjkljaj bo plačan z rezervnim denarjem — Regija spet odprta Zavarovancem v novomeški komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev letos ne bo treba plačevati izrednega prispevka, ker je skupščina na seji 20. februarja ugotovila, da bo primankljaj, ki ga izkazuje zaključni račun sklada za leto 1967, možno plačati s sredstvi rezerve. Tako je novomeška skupnost med redkimi v Sloveniji, ki jim ne bo treba z izrednim prispevkom obremenjevati zavarovancev. V razpravi o zaključnem računu so ugotovili, da izdatki niso bili bistveno večji od planiranih, dohodki pa v okviru predvidenih. Lani je bilo za zdravstveno varstvo porabljeno 71,32 odst. vseh Kmetje dolgujejo 232 milijonov Letošnje dajatve: 16.000 Sdin pavšala in 8 odstotkov iz KD Novoizvoljena skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov je v ponedeljek, • 26. februarja, predpisala pravice in dolžnosti zavaro--v v&ncev v letu 1968, potrdila zaključni račun sklada , za leto 1917 in izivolila organe. Za predsednika skup-. ščine je bil znova izvoljen Stanko Gunčar, predsednik izvršilnega odbora skupščine pa je spet postal Zdenko Dular. skih. Za zdravstveno varstvo kmetov je predvideno letos 634 milijonov S din. Skupščina je pooblastila izvršilni odbor, da bo sklenil pogodbo z zdravstveno službo o potrošnji sredstev. sredstev v skladu delavskega zavarovanja. Predvideno je, da bo imel sklad letos 3 milijarde 252 milijonov S din dohodkov in prav toliko izdatkov. Člani skupščine so se podrobneje seznanili z novimi republiškimi zakoni za zdravstveno zavarovanje, predvsem z zakonom o dodatnih prispevkih in zakonom o rokih -in pogojih za soglasje k stopnjam, ki ga dajejo občinske skupščine. Tako so zvedeli, da bodo morali zavarovanci od dopolnilnih dohodkov plačati 7,40 odst., po tej stopnji pa tudi zavarovanci od popoldanske obrti in drugih podobnih dejavnosti. člani skupščine so temeljito pretresli tudi veljavni pra- vilnik o rabi zdravstvenega varstva. Navedli so, da je bilo lani za več kot 37 odstotkov odliva sredstev v zavode drugih komunalnih skupnosti, čeprav so bila glede tega v pravilniku zelo stroga določila. Na številne pripombe pa je skupščina prilagodila omenjeni pravilnik s stališčem republiškega sooialnozdravstve- Ameriški rojaki bodo obiskali Ribnico Letos bodo Ribničani organizirali piknik za rojake iz Amerike. Poseben pripravljalni odbor bo poskrbel, da bodo izseljenci obiskali vso Ribniško dolino in vse njene zanimivosti. Pričakujejo, da bodo rojaki še posebej navdušeni nad planinskimi postojankami. Prav gotovo bodo radi obiskali ribniško Grmado. Prav bo, če bodo pripravljalni odbor in tudi turistični delavci poskrbeli, da bo našim rojakom doma čim lepše. nega zbora. Novi pravilnik daje zavarovancem možnost iskati zdravstveno varstvo tudi v zavodih zunaj novomeške skupnosti. Določeno pa je, da bodo zavarovanci sami plačali razliko v ceni med domačim in dražjim zdravstvenim zavodoom. Za uboj 15 let strogega zapora Okrožno sodišče v Novem mestu je pred dnevi obsodilo Alojza Lenarta iz Bele cerkve na 15 let strogega zapora. Tjtfvi 26. oktobra je z žepnim nožem dvakrat zabodel 30-let no Frančiško Jenič, ranil pa je tudi njeno hčerko, staro manj kot dve leti. Jeničeva, mati dveh otrok, je takoj izkrvavela. Zločinca, ki je po dejanju pobegnil, so kmalu zaprli. 27. letni morilec je bil zaradi nasilja že prej dvakrat kaznovan- O nedavnem sodnem procesu pred novomeškim sodiščem bomo obširneje poročali prihodnjič. . Zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1967 je pokazal 106 milijonov S din primanjkljaja. člani skupščine so našteli tri glavne razloge za primanjkljaj: ker so kmečki zavarovanci preslabo plačevali prispevke, ker je bil odliv denarja v druge komunalne skupnosti in ker zdravstvena služba ni dosledno joq> MEBLO NOVA GORICA upoštevala dogovora o'potrošnji. Lanski dohodki * so bili za 7,3 odst. manjši, izdatki pa za 6,2 odst. večji od predvidenih. Predsednik izvršilnega odbora Zdenko ■ Dular pa je tudi povedal, da dolgujejo kmetje skladu že 232 milijonov S din; razen lanskih obveznosti so tu všteti dolgovi iz prejšnjih_let , ___________ Pravice kmečkih zavarovancev niso bistveno 1 drugačne, kot so jih predlagali in obravnavali v javnih razpravah. Za te pravice pa je skupščina predpisala - zavarovancem naslednje dolžnosti: plačilo pavšalnega prispevka za kmečko gospodarstvo v višini 16.000 Sdin in 8 odstotni prispevek iz katastrskega dohodka negozdnih površin. Tako bi imel sklad, zdravstvenega zavarovanja kmetov letos 709 milijonov S, din dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodki bi bili za 10 odstotkov večji, izdatki pa za 5,6 odstotka manjši od lan- OD 29. FEBRUARJA DO 10. MARCA Padavine pričakujemo okrog 29. februar ja, 3. marca in okrog 5. marca. V vseh primerih sneg do nižin. V osta-lem suho oziroma lepo, toda hladno vreme. Dr V. M. HITRI IN UČINKOVITI POSEG strokovne ekipe na naši sliki v drobovje glavnega stroja krške CELULOZE je rešil tovarno velike izgube. Jugoslovansko podjetje, ki je stroj izdelalo, ni moglo zagotoviti popravila prej ko v dveh mesecih, krški strokovnjaki pa so s pomočjo dveh Siemensovih ljudi spravili stroj v tek po sedmih dneh. — (Foto: Tone Zalokar, Krško — druga nagrada za fotografijo tedna) vsak mesec NAGRADNO ŽREBANJE mirna® tedenski mozaik Ameriško poveljstvo v Sai-gonu je povedalo, da odslej ne bo več objavljalo števila mrtvih in ranjenih pri napadu na kako oporišče, ne števila granat, ki so, bile izstreljene, in podobno. Morda so na poveljstvu izračunali, da jim tako in tako nihče več ne verjame, ttt je zato vseeno, če kaj objavijo ali ne... »Vse ali nič« je ponovil britanski zunanji minister Broum v odgovor na sporazum med de Gaullom in Kiesingerjem v Parizu Po tem sporazumu bi morala Britanija opraviti dolg »kandidatski staž«, preden bi lahko postala članica Skupnega trga. Toda Britanija noče biti »stažist« ... Neki duhovit novinar je zapisal: »Funt šterling ni bil samo devalviran, ampak bo kmalu tudi decimaliziran.« Prosto povedano: zdesetkovan. Če bodo tudi ameriški dolar razvrednotili, kakor napovedujejo nekateri ekonomisti, bo še kaka druga valuta »decimalizirana« .. Ameriški krogi so nekoliko zaskrbljeni zaradi proti-ameriških demonstracij v Španiji in dostikrat neugodnih poročil v nadzorovanem španskem tisku o ameriški, politiki. Franco — je zapisal neki komentator — je bil zaveznik osmih sil med drugo svetovno vojno, na koncu pa je menjal smer. Ali je zdaj izračunal, da Američani izgubljajo vojno v Vietnamu?... »Rek« tedna je brez dvoma stavek, ki ga je izrekel ameriški major v Vietnamu: »To-le mesto smo morali uničiti, da bi ga rešili.« . .. Britanci bodo zdaj umaknili svoje vojake z Daljnega vzhoda že do leta 1971 in ne do leta 1975, kakor je bilo prvotno določeno. Avstraliji to ni všeč in zato je predlagala, da bi kdo drug izpolnil »praznino.« v jugovzhodni Aziji, predvsem Američani. Singapurska vlada je vljudno, a odločno odgovorila, da se sicer močno ogreva za trgovino, za morebitno novo tuje vojaško oporišče v Sirigapu-ru pa se lepo zahvaljuje... Zanovo leto papež Pavel VI. m hotel sprejeti kakih 500 članov posvetnega papeškega plemstva, ostanek iz srednjega* meket. Zato se se razširile govorice, da bo morda ukinil podedovane plemiške naslove papeškega mesta. Nosilci teh naslovov so znani po svojem razkošnem in lagodnem življenju. Verjetno se bodo znali tudi v prihodnje zabavati brez sprejemov pri papežu... Ni mladinskih vprašanj! Mladi so povedali sivo jo pravo besedo. Njihov kongres ni bil samo manifestacija in pregled tega, kar so dosegli. Tudi ni bil samo kritika tiste-česar niso dosegli. Ne, to nost kot odlično merilo za prisperoaje dobrin in pridb-bivanje položaja v družbi. Mlada dobro vedo, da ta bitka še ni dobij ena, da jih čakajo še mansakateri spopadi. je bal odgovor, deloven in Na kongresu so na primer odgovoren odgovor o tistem, kar je treba doseči. V plenarni dvorani kongresa se je praktično začel operativni del reorganizacije Zveze mladine. Osnovna misel kongresa je bila: mladina bo storila vse, kar bo mogla, da njena organizacija postane tisto,, kar mora biti. BITKA Jasno je balo povedano: ni mladinskih vprašanj in problemov. Edina, povsem mladinska karakteristika mladih je njihova mladost in sposobnost te mladosti, da je ustvarjalna. Vse drugo je enako splošno družbeno kot mladinsko — zlasti reforma in samoupravljanje. V tem vidijo mladi svojo priložnost in perspektivo — celo edino. Prav tako jasno so povedali še nekaj: v tem razdobju revolucije je najznačilnejša karakteristika družbe bitka za nove, že proklamirane vrednote. V žarišču te bitke postavljajo mladi delo in sp©sob- TELEGRAMI STOCKHOLM — Izgnani grški politik Andreas Papandreu je izjavil, da je bil pod njegovim vodstvom ustanovljen odbor, ki ima nalogo usklajevati dejavnost organizacij, usmerjenih proti sedanjemu polkovnišiiemu režimu v Grčiji. LONDON — Grški režim je v skrbeh za svoj adober glas« po svetu. Na predlog iznajdljivega lastnika reklamnega podjetja v Londonu je začel propagandno kampanjo, da bi se pred svetom prikazal kot »rešitev za Grčija« in »obramba proti komunizmu«. NEW YORK —* Vlada odcepljene nigerijske pokrajine Biafre je zahtevala od OZN, naj obsodi osrednjo vlado v Lagosu zaradi genocida, ki ga vojaki osrednje vi^de izvajajo nad plemenom Ibo. NIKOZIJA — Z veliko večino glasov je bil spet izvoljen za predsednika ciprske republike nadškof Makarios, Edini Makarijev nasprotnik na volitvah desničar Takis Evdokis je dobil manj kot 4 odstotke oddanih glasov. NEW YORK — Varnostni svet OZN odlaša s svojo sejo, na kateri bi morali obravnavati Južno Afriko in njen odnos do Jugozahodne Afrike. OZN je že pred dvema letoma odvzela Južni 'Afriki mandat nad tem ozemljem, toda Pretoria se ni za to zmenila, ampak je zdaj celo postavila pred sodišče 33 oseb iz Jugovzhodne Afrike, češ da so se upirali osrednjemu režimu. zahtevali, da se iz kongresnih dokumentov izpustijo vsi mobilizatorski glagoli( težiti, zavzemati se, skušata in podobno), razen enega — boriti 6e. Borbenost jim je zadal za nalogo tudi najdražji gost kongresa, tovariš Tito. SREDSTVA Mladi torej niso v zadregi glede ciljev, tudi ne glede poti, ki vodijo do teh ciljev. Jasno jim je tudi, da so »sredstva« dvovrstna: ena izvirajo iz njih samih in njihove organizacije, druga pa iz družbe (sedaj na žalost še iz preostalih etatistično-biro-krafcskih središč odločanja). Svojo organizacijo, kot eno izmed sredstev za dosego proklamiranih ciljev, so mladi začeli preobnavljati. V novi strukturi Zveze mladine, predvidene z novim statutom, pričajo o tem mnoge novosti. Vodstvo mladine na ravni federacije ne bo več »zbor« univerzalcev, ki bi v imenu mladih vodili politiko in predpisovali sklepe. Zvezna konferenca ZMJ se bo posebej Do maja: elektrificirana proga do Sevnice Do maja naj bi zaključili elektrifikacijo železniške proge Zidani most—Sevnica, kar bo omogočilo hitrejše in sodobnejše obratovanje te zelo obremenjene proge. Boljši in večji promet na že elektrificirani progi Ljubljana—Zidani most potrjuje načrte strokovnjakov, da bo treba čimprej modernizirati tudi progo Sevnica—Zagreb. Dobre napovedi za letošnji razvoj Po predvidevanjih izvršnega sveta ŠR Slovenije naj bi se letos fizični obseg celotne prometne dejavnosti v naši republiki povečal za 6 do 7%, turistični promet (izražen v nočitvah) za 7 do 8 °/o, promet v trgovini pa naj bd se povečal za 7 do 9 %. Obrt bi lahko povečala svoje storitve in obseg dejavnosti za 5 do 6%. BUDIMPEŠTA: Hotel GELLERT v glavnem mestu Madžarske, kjer teče te dni posvetovalni sestanek komunističnih in delavskih partij. Slika je bila posneta v ponedeljek popoldne pred začetkom otvoritvene slovesnosti. (Telefoto: INTERFOTO MTI za UPI) Konstituirala po programu dela in v povezavi s temami dnevnega reda .O vsaki temi bodo na naj višji mladinski ravni razpravljali o nji najbolj usposobljeni ljudje. Oni bodo tudi odločali. Morda je dobro znamenje tega, da je reorganizacija ZMJ stopila na pravo pot, že samo dejstvo, da je za predsednika organizacije izvoljen najmlajši med kandidati: 25-letni Janez Kocjančič. MILENKO BABIČ Za koSeko se bo dvignii realni osebni dohodek? Iz razprave o oceni razvoja v Sloveniji v letošnjem letu lahko povzamemo, da se bodo nominalni osebni dohodki v družbenem sektorju letos povečali za 7 do 9 odst., realni i. osebni dohodek na zaposlenega pa za 4 do 5 odstotkov. To bi ustrezalo tudi pričakovani porasti proizvodnosti dela. — Kaj pa prejemki iz pokojninskega zavarovanja? Ti naj bi bili večji za pribl. 18 odst., medtem ko naj bi se prejemki od zdravstvenega zavarovanja povečali na podlagi osebnega dela za kakih 8 odstotkov. j tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m IZVRŠNI KOMITE CK ZKS O AKTIVNOSTI KOMUNISTOV. — Ko so na seji ocenjevali politično situacijo v Sloveniji, so menili, da je v celoti vzeto dobra, čeprav so v posameznih okoljih seveda različne situacije. Izvršni komite je zato priporočil občinskim komitejem, da vsak na svojem območju konkretno oceni politične razmere in v skladu s svojimi ugotovitvami zastavi ustrezno politično akcijo. Na seji so poudarjali, da je najtežje v tistih kolektivih, kjer nimajo jasnega koncepta bodočega razvoja. Ponekod se vse preveč zanašajo na spremembe instrumentov. Razočaranje nekaterih izvira iz zmotne miselnosti, da bo reforma kratkotrajno dejanje, nevihta, Id bo hitro mimo. So tudi taki, ki mislijo, da se je treba predati samodejnemu toku, stihiji, in da se za cilje reforme ni nujno bolj angažirati. V resnici pa nikjer, v nobenem podjetju, ustanovi, občini itd., ne bo napredka, modernejše in produktivnejše proizvodnje, uspešnejših vodstev, hitrejšega reševanja problemov zaposlovanja itd. brez odločne in stalne akcije subjektivnih sil, predvsem komunistov. V razpravi na seji IK CK ZKS so menili, da so težave tudi posledica prepočasnega izpopolnjevanja našega gospodarskega sistema, predvsem zunanjetrgovinskega. V predpisih so nekatere pomanjkljivosti, ki so težko prizadejale tudi nekatera podjetja, celo panoge, ki se lahko merijo z visoko produktivnimi v svetu. Ko so ocenjevali aktivnost Zveze komunistov, so na seji poudarjali, da je večja in uspešnejša, čeprav seveda ne vsepovsod enako. Grajali so tudi tiste posameznike, ki iščejo v Zvezi komunistov samo šibke točke. Pri tem so omenjali Ocena politične situacije tudi pojav nepolitičnosti pri nekaterih vodilnih v podjetjih. ■ ZVEZA BORCEV — POLITIČNO ANGAŽIRANA ORGANIZACIJA. — Na seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije so govorili o aktualnih nalogah v prihodnjem obdobju. Med drugim so naglašali, da mora biti Zveza borcev živo zainteresirana za vse, kar se pri nas dogaja, prav tako pa mora biti tudi kritična do vseh pojavov v družbi. Zgovoren dokaz angažiranja borcev je njihova velika občutljivost in prizadetost ob vsaki naši težavi in slabosti. Na seji so govorili tudi o nalogah v zvezi z mladino. Med drugim so poudarjali, da moramo glo- boko etične vrednote našega narodnoosvobodilnega boja, ki so najdragocenejša dediščina, vcepljati v zavest mlade generacije. Za to je odgovorna sleherna borčevska organizacija. ■ VEČ UREJENOSTI V ZAPOSLOVANJE NA TUJEM. — Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije je na svoji zadnji seji poudaril, da moramo biti bolj angažirani pri urejanju problemov naših delavcev v tujini, v zaposlovanje je treba vnesti Teč urejenosti, predvsem pa moramo uskladiti akcijo vseh družbenih dejavnikov, ki so odgovorni a pomoč našim ljudem v tujini. ■ NOVO V ZAKONU O VARNOSTI PROMETA. — V kratkem bo zvezna skupščina sprejela dopolnitve temeljnega zakona o varnosti prometa. Zakon bo predvidel strožje kazni za prometne prekrške. Novi poklicni vosniki težkih tovornjakov in avtobusov bodo morali imeti posebne strokovne kvalifikacije. Amaterske vomlke naj bi v prihodnje usposabljali samo Šoferji z opravljenim posebnim ispitom za voznika in inštruktorja. Iz zakonodajne dejavnosti skupščin povzemamo še vest o tem, da bodo v kratkem objavili za javno razpravo teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje. V zakonodajnem odboru slovenske skupščine so se zavzeli za strožje ukrepe proti črnim gradnjam. tedenski zunanjepolitični pregled] Generalnega sekretarja OZN U Tanta, ki je v zadnjih dneh vodil zelo pomembno akcijo za začetek pogajanj v Vietnamu, so zelo slovesno sprejeli v Beli hiši v Washingtonu, kamor je prišel na koncu svoje poti. Začela sc je v Delhiju in nadaljevala v Moskvi, Londonu in Parizu. Toda še preden se je U Tant odpravil iz New Yorka, kjer je sedež OZN, v Washington, kjer je sedež ameriške vlade, je lahko ugotovil, da je bilo tudi to pot njegovo prizadevanje zaman. Predsednk Johnson je siecr govoril, da mu je-hvaležen za ves trud, a da še vedno vžtraja pri svoji izjavi iz San Antonia- V tej izjavi je Johnson v bistvu dejal, da morajo- ZDA, preden bi prenehale bombardirati Severni Vietnam, dobiti od Ha-noia zagotovila, da tega premirja ne bo izkoristil za premike svojih Žet in za krepitev svojih položajev. Hanoi odgovarja, da ne more sprejeti tega pogoja, saj je bombardiranje severa izrazita agresija. Hanoi ne more dovoliti, da bi agresor vrhu tega še izsiljeval žrtev agresije. Toda Hanoi je v zadnjem času večkrat nakazal, da se je voljan pogajati. Najdlje je šel pred nekaj dnevi sever-novietnamski zunanji minister, ki je dejal, da ne bi minila dva tedna po prenehanju bombardiranja, ko bi se-vernovietnamski delegati sedli za isto mizo s Američani, da bi začeli pogajanja, če je verjeti določenim poročilom, pa je Hanoi zasebno šel še dlje in je v bistvu celo sprejel Johnsonovo »formulo« iz San Antonia v tem smislu, da bi Hanoi tudi omejeval svoje vojaške akcije, če U se začela pogajanja. Toda VVashiugton je se vedno gluh in se noče pogajati. To je predsednik Johnson v bistvu povedal U Tantu v Beli hiši. Medtem pa osebni svetovalec predsednika Johnsona profesor Walt Rostow malodane razglaša zadnjo ofenzivo osvobodilnih sil v Vietnamu kot uspeh ameriških sil in politike. Tem izjavam ne verjamejo ne ameriški »golobje«, ki jih omačujejo kot fantastične, ne »jastrebi«, ki zahtevajo še hujše bombardira- nje, še hujši teror, še več žrtev in krvi. Tako nihče ne verjame vladi, le da zmerneži zahtevajo mir in pogajanja, U Tant ADIS ABEBA — Ministrski svet OrgidiMfr afettke enotnosti je obsodil nekatere zahodne države, ker gospodarsko, finančno in vo-jaSko sodelujejo z Južno Mnko, in zahteval, naj članice NATO takoj ustandjo vojaško pomoč Portugalski. KAIRO — V glavnem mestu ZAR so bile v zadnjih dneh velike demonstracije delavcev in študentov, ki so protestirali proti pie-blagim kaznim, izrečenim nad voditelji egiptovskega letalstva. Dolžijo Jih, da so krivi uničenja letalstva ZAR. Kljub prepovedi so sa demonstracije nadaljevale. Proces proti obtoženim etalskim generalom bodo obnovili. skrajneži pa zmago za vsako ceno, četudi je postalo z leti popolnoma jasno, da je vojaška zmaga v Vietnamu nemogoča. V ponedeljek popoldne se je v Budimpešti začel posvetovalni sestanek komunističnih partij, ki se ga po nepopolnih podatkih udeležuje kakih 66 partijskih delegacij. Kitajska, Albanija, Kuba, Nizozemska in Švedska niso sprejele povabilo za udeležbo v. Budimpešti. Jugoslavija se tudi ne bo udeležila sestanka. Naše stališče do sestanka je v bistvu tako-le: Vprašanja, ki jih bodo obravnavali na sestanku, so preveč pomembna in široka, da bi jih lahko na takem sestanku uspešno reševali. K tej obravnavi bi bilo treba pritegniti vse tiste napredne sile sveta, ki se aktivno borijo za mir in proti imperializmu. Poleg tega je bila Zveza komunistov Jugoslavije od vsega začetka proti sprejemanju kakršnihkoli resolucij, ki bi vezale roke posameznim partijam ali jim določale smer razvoja. Pri tem naša partija upošteva izkustvo dveh podobnih sestankov — leta 1957 in 1960 — ko so bile — predvsem na prvem sestanka — sprejete kompromisa* ske resolucije, delno tadi na naš račun in v našo škodo. Seveda to ne pomeni, da ZKJ vnaprej izključuje možnost pozitivnih rezultatov in koristnih rešitev. Pridržuje si pravico, da jih oceni po njihovi vrednosti in koristi. Konferenca se je začela v znamenju širokosrčnosti in obljub, da ne bo nikomur vsiljevala resolucij ali sklepov, ampak da bo resnično tribuna svobodne razprave, med katero bodo lahko vse partije povedale tisto, kar mislijo, in prišle na dan s svojimi analizami svetovnega položaja. Zanimivo je, da italijanska partija, četudi je poslala svojo delegacijo v Budimpešto, zastopa stališče, ki je precej podobno stališču ZKJ. Romunska partija pa, ki je do zadnjega omahovala, je poslala tudi svoje zastopnike na sestanek, a je vnaprej povedala, da je ne bodo vezale nobene resolucije ali sklepi, Id bi kakor koli omejevali njeno avtonomn««* DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! STANE KAVČIČ: (3) Razvojne možnosti Slovenije Najhujše je namreč vezati se samo na nekaj partnerjev v mednarodni delitvi. Takšna usmeritev takšna trgovinska politika, oži manevrski prostor vsakega gospodarstva in ga spravlja v mučne in dvomljive situacije. Naše gospodarstvo bi morali usmerjati tako, da bi bilo bolj in vedno pripravljeno na presenečenja na mednarodnem trgu. Ne smemo dopustiti, da bi nas izguba ali kriza na tein ali onem trgu prignala v slepo ulico, kajti podrejati se diktatu tega ali onega trga je vselej boleče. Naša strategija vključevanja v mednarodno menjavo je usmerjena v širino in globino. To je torej politika povezovanja in vključevanja v gospodarstvo na vseh straneh — na Zahodu in na Vzhodu; v Evropi in na Bližnjem vzhodu; na razvitem Severu in v nerazvitem Jugu. Drugi ekonomski element so družbena sredstva, za zdaj še preveč razdrobljena in nemočna. Ekonomsko združevanje sredstev je nujno potreb^ no, sicer bodo naša dejanja krenila v drugo smer kakor naše besede. Banke bodo morale bolj previdno iskati najbolj privlačne partnerje in če bo potreba, s svojimi sredstvi opravljati tudi ostro selekcijo. Iskati bodo morale optimalno stopnjo presežnega dela in takšno strukturo investiranja, ki bo oplajal kapital. Slovenci smo vse doslej premalo računali s komporativnimi prednostmi, ki bi jih lahko imeli v blagovnem prometu, se pravi v trgovini. Naš gospodarski položaj je tak, da nam daje odlične možnosti za nesluten razmah naše trgovinske dejavnosti. Imamo možnosti, da se še bolj vključimo v tokove mednarodne trgovine, zato pa bo potrebno nekaj naložb in veliko več ambicij in tudi fantazije in znanja, kot smo jih imeli doslej. Zadnje čase veliko govorimo o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Zdi se, da smo že obračunali z večino sektaških in socialistično romantičnih pogledov. Ne gibljemo se več v idealističnem ozračju tega vprašanja, vendar pa še nismo dovolj posegli v njegovo konkretno ekonomsko bistvo. Zasebno delo bo treba vključiti v našo ekonomiko, zavedajoč se, da na ta način večamo našo skupno akumulacijo. Resno se moramo lotiti vprašanja, kako izkoristiti ta neomajen potencial. Dosedanje izkušnje so-socialističnega gospodarstva v svetu namreč dokazujejo, da se v socializmu ne splača nacionalizirati vseh proizvodnih procesov. Končno še o nekaterih elementih infrastrukture, ki jim namenoma odmerjam zadnje mesto, čeprav smo jih doslej zmerom postavljali na prvo. Tudi tu nam bo potrebna zvrhana mera realizma in tudi diferencija. Dolgo smo bili prepričani, da so železarne conditio sine qua non našega gospodarstva in infrastrukture, spoznavamo pa, da to najbrž ne bo res. Delovne organizacije in varnost Delovna organizacija mora poslej sama prijaviti vsako kazensko dejanje, zato brez organov notranje kontrole, ki pa morajo biti sestavni del organov samoupravljanja, ne bo šlo več Skrb za varnost dežele ni stvar, s katero naj bi se ukvarjala samo Služba državne varnosti in drugi državljani, ampak je to naloga vseh družbenih dejavnikov, posebno pa delovnih organizacij in državljanov. To ugotovitev smo slišali v zadnjem času na mnogih zborih in brali v številnih časopisnih člankih. Sodeč po dejanskem stanju, pa je v praksi še zmeraj nekoliko drugače, na kar opozarja tudi poročilo ene izmed skupčinskih komisij. Od lanske jeseni so poslanci obiskali veliko podjetij in ustanov in tako spoznali, kakšno je stanje in kakšni so problemi družbene varnosti. Po njihovi sodbi je v nekaterih kolektivih »stvar stekla« in so organi samoupravljanja in družbeno-politične organizacije posvetili večjo skrb budnosti in samozaščiti. Vendar je še veliko kolektivov, v katerih sistem varnosti ne ustreza, predvsem zato ne, ker še izhajajo iz starega pravila — »saj je znano, kdo je plačan za to delo«. Splošni interes Tako mnenje je lahko nevarno ne samo s stališča šir- še družbene varnosti, ampak tudi za neposredne koristi samega kolektiva. Gospodarska in družbena reforma zahteva od vsakega kolektiva, da zaradi čim boljših poslovnih uspehov ukrene vse potrebno za zaščito svojega premoženja. Okrepljena skrb za varnost je potrebna tudi zaradi sodobnega načina poslovanja, ki naše gospodarstvo čedalje bolj odpira svetovnemu tržišču. Zato je nujno, da delovna organizacija poskrbi tudi za lastne varnostne uprepe, in sicer na taki osnovi, na kateri bo našel svoje mesto in vlogo sleherni delavec, vsaka delavna enota in služba Organe notranje kontrole mora imeti vsaka delovna organizacija, seveda pod pogo- Tisoč novih ležišč Nastanitvene zmogljivosti slovenskega gostinstva naj bi se letos povečale za 1000 novih ležišč v raznih gostinskih zgradbah, motelih in taborih. Razen tega pripravljajo zasebniki za turiste spet večje število novih sob, ki jih urejajo bodisi v lastni režiji, bodisi s pomočjo kreditov. I ust* zaloge so mrtev kapital V skladiščihf Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem,^kt ga boste' dobili na ta način! Obvestite ‘javnost in kupce, koliko odstotkov p 6 ff u š t a' šte namenili z'a blago iz zđlog!. Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga -crglaš v lokal-r / V nem tedniku! PISMO IZ VARŠAVE: Vsaki družini stanovanje V prihodnjih 17 letih: stanovanje za vsako družino, za vsakega njenega člana pa sobo Sorte, kakovost in pridelovalni stroški Slovenski krompir naj bi se spet uveljavil na jugoslovanskem trgu - Možnosti za izvoz - Predelovanje v kosmiče in moko v novi tovarni v Trebnjem na Dolenjskem? V varšavskem zavodu za urbanistiko poudarjajo, da so do dokončnega načrta za razvoj glavnega mesta Poljske prišli potem, ko so elektronski stroji vrgli iz sebe 120 različic tega načrta. Ta način izdelave načrta je vzbudil za nimanje po vsem svetu. Sicer pa so poljski arhitekti že v raznih deželah, tudi v Jugoslaviji, pobrali več prvih nagrad za urbanistične rešit-ve. Načrt za razvoj Varšave je razen tega še rezultat več-letne javne obravnave stro-kovnjakov, tiska in »milijon urbanistov in pol milijona ekonomistov«, kot pravijo Varšavčanom zaradi njihovega znanega zanimanja za razvoj Varšave. Ko je bila pred 23 leti Varšava osvobojena, je bila videti iz zraka kot velikanska arheološka izkopanina. Tedaj so strokovnjaki izračunali, da bo treba ruševine obnavljati vsaj petdeset let. VARŠAVO GRADI VSA DEŽELA Prvotni fond za obnovo pod geslom »Vsa dežela gradi Varšavoa je sedaj ukinjen in mesto se izgrajuje samo, z lastnimi sredstvi• Urbanistični osnutek izhaja iz treh pogojev. Prvič: mesto je funkcionalno razdeljeno tako, da so stanovanjske četrti strogo ločene od industrijskih okolišev. Drugič: mesto naj se razvija umerjeno, brez umetnega megalomanskega povečanja števila prebivalcev, s predmestji na širokem pod- ročju varšavskega vojvodstva, kjer so tudi lokacije za nova gospodarska podjetja. Do leta 1985 naj bi imela Varšava s predmestji 2,500.000 prebivalcev, samo mesto pa okrog milijon in pol. Nekatere ustanove in podjetja z določenim številom prebivalcev že preseljujejo v druga mesta in pokrajine. ŽIVLJENJSKA RAVEN Tretji in glavni cilj urbanističnega m ekonomskega razvoja Varšave je izboljšanje življenjske ravni njenih prebivalcev.. Do leta 1985 naj bi vsaka družina dobila stanovanje in vsak njen član six>-jo sobo. To je velik načrt. Okrog 30% vseh investicij bo šlo za razvoj mestnih komunikacij, z zgraditvijo metroja in podobno. Predvideno je veliko novih uslužnostnih središč, ki jih je sedaj zelo malo. Za višje Sole fe v načrtu decentralizacija in preselitev v druga mesta. Na koncu je vprašanje, kakor ga slišimo tudi za Beograd: naj se mesto razvija proti reki, ali naj »beži* od nje-Za Varšavo so sprejeli srednjo rešitev: obrežja Visle bodo »usmerili« 2elent pas 2 bližnjimi stanovanjskimi poslopji in s pretežno športnimi, zabavnimi in gostinskimi objekti Stanovanjske ulice ne bodo torej neposredno ob bregovih Visle, kot je to na primer v Budimpešti ob Donavi ali v Parizu ob Seni. vclibor Popovič V vsej državi smo lani pridelali okrog 330.000 vagonov krompirja Ce od tega pridelka odšejemo semenskega. 10 odst kala in še 30 odst. za živinsko krmo, bi ostalo na prebivalca povprečno 65 kg. Toliko pa ga menda ne pojemo ali ga je bilo manj namenjenega za živino, kajti pridelovalci niso mogli prodati vseh viškov. To so močno čutili v nekaterih krajih Slovenije, ki velja lesenimi figurami. S. DOKL DANICA MOČNIK, atletinja iz Novega mesta, je na uličnem teka v Sevnici najbolj presenetila svojo starejšo sestro KATJO in jo prvič premagala. Danica (na sliki) prejema iz rok pokrovitelja, predsednika občinske skupščine Sevnica FRANCA MOLANA, pokal v trajno last (Foto: S. Dokl) ULIČNI TEK V SEVNICI Uspela prireditev mladih tekmovalcev Številna udeležba v Sevnici — Prvi mesti za D. Močnikovo, Plahuto in Ravenska — Mladi tekmovalci so presenetili s svojo borbenostjo Mednarodni mojster Stojan Puc je s potekom prvenstva zadovoljen. Uvrstitev med prvih deset šahistov, bi bila zanj zadovoljiva. Sevnica je bila pretekli teden prizorišče velikega srečanja mladih atletov. Prireditelju uličnega teka po Sevnici — občinskemu komiteju ZMS, turističnemu društvu in TVD Partizan — se je prijavilo več kot 80 tekmovalcev iz Trbovelj, Šoštanja, Novega mesta, Šoštanja, Tržišča itd. Skratka, pisana družba mladih ljudi, ki se je želela pomeriti med seboj za najboljše dosežke na zelo zahtevnem teku. Organizatorji so namreč pozabili, da je termin zelo zgoden, da atleti niso trenirali (suha zimska doba), da je še precej hJadno in da potzna večerna ura ni najbolj primerna za takšno tekmovanje. Kljub temu so mladi atleti, ki so se uživeli v samo tekmovanje, breas pripomb tekmovali in se borili T pravem tekmovalnem duhu. Orgar nizatorjem ne moremo teh spodrsljajev šteti v zlo, ker še nimajo večjih iricušenj. Gre jim celo pohvala, da so se odločili za takšno masovno tekmovanje, Id zahteva precejšnje napore in precejšnjo mero požrtvovalnosti. Sevnišktai organizatorjem želimo pri izvedbi prihodnjega teka še večjih uspe- hov. Vsak tudi ta. začetek je težak, pa Kar trije Slovenci so v vrhu V četrtek so v Čateških Topli-oah pospravili pod streho prvi del šahovskega prvenstva Jugoslavije. Ob koncu igre po Bergerjevem sistemu je bil vrstni red naslednji: l. Ostojič 6,5, 2. Parma 5,5, 3.—7. Puc, Meštrovič, Stupica, Sineš, šibarevič 5, 8.—11. Cvetkovič, Nikolič, Kurajica, Janošević 4,5, 12.—16. Mesing, Minič, Kelečevič, Matulovič, Bertok 4, 17.—27. Ivkovič, Antunac, Džajkovski, Planinc, Ivanovič, Bogdanovič, Mihalj-člšin, Leban, Sušič, Marič, Bukič 3,5 , 28.—40. Pirc, Buljovčič, Brad-varevič, Vukič, Dimitrljevič, Bukal, Kržišnik, Despotovlč, Rajkovič, Osmanotfč, Mašič 3, 41.—43. Bajo-vič, Cebalo, Baretič 2,5, 44. Iljev-ski 2, 45.-48. Danov, Mejič, Mi-Ijonič in Zečevlč 1 točka. Doslej so med petimi neporaženimi tudi trije Slovenci: Parma, Stupica in Puc, poleg njih pa še Ostojič ln nekdanji mladinski svetovni prvak Kurajica. XXIII. šahovsko prvenstvo Ju- goslavije bo končano v četrtek, 7. marca, Zadnje kolo bo na programu t torek, prekinjene partije zadnjega kola pa bodo odigrali še v sredo. V. P. Šahovski drobiž iz Kočevja Na turnirju četrtokategomikov vodi po 7. kolu Edi Osterman s 6 točkami, pred Dušanom Obrano-vičem, Jožetom Zupančičem in Ljubom Trobentarjem, ki Imajo 5 točk. Na turnirju igra 16 šahistov. Na turnirju brezkategomikov vodijo po drugem kolu Tone Krava- nja, Miloš Stanetič in Andreja De- jak z 2 točkama. Na turnirju igra 17 šahistov. z Na turnirju najmlajših vodi Mirko Škof z 2,5 točke pred Rupnikom in Kravanjem, ki imata 2 točki. Na turnirju igra 10 šahistov. z Na medrazrednem prvenstvu šole vodi po 12. kolu 8. b z 39 točkami pred 6. e (38). x 24. februarja je bil odigran dvoboj med starejšimi in mlajšimi pionirji. Zmagali so starejši z rezultatom 6,5:3,5. STANIČ Tekmovanje se je odvijalo proti pričakovanju. Najprej je za presenečenje poskrbela mlajša sestra Danica Močnik, ki je porazila favorizirano sestro Katjo. Zmaga je povsem zaslužena in Danica je prejela od organizatorjev pokal v trajno last. Drugo presenečenje je bilo pri mladincih. Janez Plahuta Celulozar - Crvena zvezda (Laduč) 1:5 V nedeljo popoldne je na Stadionu Matije Gubca v Krškem igralo prvo moštvo Celulozarja svojo prvo tekmo v letošnjem leta. Domačim igralcem se je poznal prehod Iz treningov v telovadnici •n jim je zato na odprtem igrišču zmanjkalo »sape«. Nasprotnik je imel po pričakovanju dobro uigrano moštvo, ki je zasluženo zmaga- lo. Poraza domačih igralcev ni jemati preveč tragično. v. n. Trener Laci odhaja? Zvedeli smo, da v Krškem oziroma v bližnji okolici ni uspelo najti zaposlitev za trenerja krških nogometašev — Lacija. Samo leto dni mu manjka do upokojitve, vendar ni uspelo vodstvu kluba niti predstavnikom družbeno-poli-tičnih organizacij, ki so se za to zaposlitev zavzemali, najti zaposlitev temu odličnemu in zaslužnemu trenerju krških nogometašev. Trener Laci je izjavil, da mu je žal, toda poiskati si bo moral zaposlitev kje drugje. Prepričani smo, da bo ta odhod pomenil ponoven zastoj oziroma nazadovanje krškega nogometa. Sicer pa počakajmo na prvo kolo spomladi. v. n. iz Trbovelj in Martin Ravenšek iz Sevnice sta se borila do zadnjega metra in tako pritekla tudi v cilj. Njim tek so ocenili kot mrtvi tek, kar je najbolj pravična razsodba. Martin Ravenšek, ki je kljuboval Plthuti, je pokazala talent in bi ob vestnem trenerju lahko napredoval v dobrega atleta. Mladi tekači, ki so se predstavili na generalki v Sevnici, so pokazali velik smisel za atletiko. Pod vodstvom strokovnjakov bi tudi tl lahko postali dobri atleti. Rezultati: mladinke 1000 m: 1. Danica Močnik (N. m.), 3. Katja Močnik (N. m.), 3. Meta Pusto-sletnšek (Trbovlje), 4. Marija Cep-ljak (Boštanj), 5. Boža Prosenc (Trbovlje). Mladinci 2000 m: 1. 2. Jane* Plahuta (Trbovlje) in Martin Ravenšek (Sevnica), 3. Stefan Obel (Šoštanj), 4. Prane Požek (Sevnica), 5. Mirko Jager (Trbovlje). Ekipno mladinke: 1. Boštanj, 2. Trbovlje, 3. Tržišče. Ekipno mladinci: 1. vajenska Soda Sevnica, 2. Trbovlje, 3. Sevnica. Zmagovalci in zmagovite ekipe so prejeli iz rok pokrovitelja predsednika ObS Pran ca Molana lepe pokale. S. DOKL Nov zletni odbor Izvršni odbor občinske konference SZDL v Novem mestu je predlagal v imenovanje občinski skupščini nov zletni odbor, ki kna nalogo izvesti priprave na X. zlet bratstva ln enotnosti. V odboru so naslednji športni delavci: Avgust Avbar — predsednik, Boris Andrijanič, Slavko Dokl, Danilo Kova* Hč, Janko Petrič, Andrej Repinc Miran Simič, Adolf šuštar in Slavko Vote. Vsak dan šahovsko tekmovanje Šahovski klub Kočevje je izdelal program prireditev za mesec marec DELJEN DELOVNI ČAS VAM NE BO DELAL SKRBI, če boste uporabljali v gospodinjstvu kuhalnike in štedilnike na plin □ rmPn|P Trgovsko podjetje NOVOTEHNA iz Novega mesta je znižalo ceno jeklenkam z 10 kg butan-propan plina nova cena 14,00 Ndin stara cena 16,10 Ndin Plin prodajajo v prodajalni št. 2 — pri kandijskem mostu. Na željo kupca dostavljajo plin tudi na dom. NOVOTEHNA obvešča, da sprejema nove naročnike za plin, ker je sedaj na zalogi zadostna količina jeklenk. V vseh prodajalnah NOVOTEHNE imajo izbiro štedilnikov na plin, ki jih nudijo pod ugodnimi pogoji na potrošniški kredit. Kupujte v prodajalnah NOVOTEHNE v Novem mestu, Krškem, Metlika in Trebnjem! Tudi v mesecu marcu bo Šahovski klub Kočevje organiziral vrsto Šahovskih tekmovanj ln krožkov. Udeležijo se Jih lahko vsi občani, od najmlajših do najstarejiih. Urnik za marec Je naslednji: 1. m. od 18,30 do 19,30 — priprava pionirskih ekip za tekmovanja 2. m. ob 15,00 — hitropotezno prvenstvo pionirjev n posameznike 4. m. od 17,00 do 18,00 — krožek najmlajSih od 18,30 do 19,30 — turnir četrtokategomikov 5. m. od 18,30 do 19,30 — turnir brezkategomikov 6. m. od 18,30 do 19,00 - modra redno prvenstvo iole 7. m. od 18,30 do 19.30 — turnir četrtokategomikov 8. m od 18,30 do 19,30 — priprave pionirskih ekip za tekmovanja 9. ITI. ob 15.00 — tekmovanje paralelk 11. ra. od 17.00 do 18,00 — krožek najmlajSih od 18,30 do 19,30 — turnir četrtokategomikov 12. ra. od 18,30 do 19,30 — turnir brezkateeomikov 13. m. od 18,30 do 19,00 — med-razredno prvenstvo Sole 14. m. od 18,30 do 19,30 — mešani turnir 16. m. od 18,30 do 19,30 — pripre ve pionirskih ekip za tekmovanje 1«. m. ob 15,00 — tekmovanje med dopoldanci ln popoldand 18. ra. od 17,00 do 18,00 — krožek najmlajSih od 18,30 do 19,30 — mešani turnir 19. III. od 18,30 do 19,30 — turnir breeskategomikov 20. m. od 18,30 do 19,00 - raed-razredno prvenstvo Sole »1. ra. od 18.30 do 19.30 — meSa-nl turnir 22. IH. od 18,30 do 19,30 — priprave pionirskih ekip za tekmovanja 23. IH. ob 15.00 — tema turnir (vsi Igrajo Isto otvoritev, na primer slclljanko ali kako drugo) 25. m. od 17,00 do 18,00 - krožek najmlajših od 18,30 do 19,30 — meSanl turnir 36. IH. od 18,30 do 19,30 — tumlr brezkategomikov 27. III. od 18,30 do 19,00 — med razredno prvenstvo Sole 28. m. od 18,30 do 19,30 — mešani turnir 29. m. od 18,30 do 19,30 — priprave pionirskih ekip za tekmovanja 30. III. ob 15.00 — tekmovanja za pokal (starejši pionirji ln mlajši pionirji) Vsa tekmovanja so v šahovskem klubu v Domu telesne kulture, le medrazredno prvenstvo je v novi Soli. Kmetijska zadruga RIBNICA razpisuj e prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. traktor FE 35, prikolico za traktor 35 in traktor FE 65 2. žitni kombajn 3. sejalnico za FE 35 pobiralec zelene mase in razne druge manjše ' kmetijske stroje ter orodje JAVNA LICITACIJA bo 2. S. 1968, ob 9. uri na posestvu Ugar pri Ribnici. Praznovanje 8. marca V zvezi s praznovanjem 8. marca — dneva žensk so se sestau predstavniki krajevnih konferenc SZDL Kandija I. in II., Novo meslo — teren I.f II. in III. ter Bršljina. Sklenili so, da bodo letošnji 8. marec počastili s skupno osrednjo prireditvijo v Novem mestu. Na predvečer praznika 7. marca bo v Domu kulture prireditev, ki jo bo pripravil »Oder mladih«. Po končani prireditvi bodo posamezne krajevne konference pripravile za žene še zabavne prireditve. V nekaterih krajevnih konferencah bodo pripravili obiske starejših žensk, pa tudi na obdaritev ne bodo pozabili. Tudi v drugih krajevnih središčih in delovnih organizacijah-že razmišljajo o tem, kako bodo pripravili praznovanje 8 marca — dneva žensk. Za novo šolo 76 milijonov Sklad za gradnjo nove novomeške osnovne šole se je te dni povečal na več kot 76 milijonov Sdin. Se posebej so prispevali v sklad: Novoteks 5 milijonov Sdin, Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij 240.000 Sdin, Knjigotisk 100.000 Sdin in ob-činski odbor RK Novo mesto 30.000 Sdin. Priprave za »SAVO 68« Predsedniki mladinskih aktivov so se 22. februarja v Novem mestu pogovarjali o sodelovanju novomeške mladine na letošnji delovni akciji »Sara 68«. Predvidevajo, da bodo mladinsko delovno brigado na to akcijo poslali avgusta. V. 2. Občni zbor PGD Gasilsko društvo v Dolenjskih Toplicah je imelo 21. februarja občni zbor. To je eno najstarejših društev pri nas, saj je lani praznovalo 85-letnico obstoja. V njem je 43 rednih in 31 podpornih članov. Društvo si prizadeva predvsem, da bi pomladilo svoje vrste. Do zdaj se je udeležilo več tekmovanj. D. G. Vozniki ne poznajo obzirnosti Tovariš urednik! Po biatni vaški poti, ki se za tovarno »Inis« in »Iskro« odcepi od prečenske ceste in pelje v Cegelnico in še naprej, pelje vsak dan mnogo avtomobilov. Posebno živahen je promet do gradbenih parcel za vasjo. V deževnih dneh, ko se cestno blato razmehča, vozniki divjajo preko luž, da blato brizga na vse strani. Pešci, ki hodijo po tej cesti, se ne utegnejo umakniti in gredo z blatno obleko svojo pot. Vozniki ne poznajo počasne vožnje, zato so tudi hiše ob poti poškropljene z blatom. Posebno neobzirni so nekateri vozniki, ki divjajo mimo hiš in čez lužet da voda kar curlja od oken. ’ Lastnica hiše, ki stoji ob poti, je pročelje hiše na novo prepleskala, zaradi dšvje vožnje nekaterih voznikov pa je hiša popolnoma pomazana. Zato pričakuje, da ji bodo povzročitelji škode povrnili škodo. Prav bi bilo tako in prav bo tudi, če se bodo v prihodnje zave-dali, da smo tudi na cesti ljudje. Prizadeti vaščani ! Zajetje vode bo na Drči »Načrti so tu, vodovod pa si moramo sami zgraditi,« pravijo v Šentjerneju — Isti izvir bo napajal tudi kartuzijo v Pleterjah šentjemejčani so dolgo čakali na vodovod. Kaže, da se jim bo letos naposled želja izpolnila. Pred dnevi sta njihovo krajevno skupnost in odbornike obiskala predsednik občinske skupščine Franci Kuhar in svetovalec ter analitik za urbanizem in gradbene zadeve pri ObS inž. Slobodan Novakovič in izročila prve načrte za vodovod: Sela, Šmarje, Dol. Brezovica, Šentjernej in šmalčja vas. Kaže, da bodo pričeli delati, brž ko bo boljše vreme. Tudi letos se je na pustno nedeljo v Šentjerneju oženil Kurent. Vsakoletna tradicionalna Kurentova poroka je privabila v Šentjernej nad 1.500 gledalcev. Tudi letošnji ženin »Kurent« je bil videti zdrav, a kaj, ko ga bo kot vedno čez tri dni že pobralo. In tako bo šentjemejska nevesta spet ostala »vesela vdova« (Foto: Polde Miklič) Zajetje za ta vodovod (načrte je naredil inž. Novakovič) bo v Drči. Tam se bo pričel tudi vodovod, ki ga nameravajo napeljati v kartuzijo Pleterje. Vodstvo kartuzije je privolilo v skupno gradnjo, to pa bo napeljavo precej pocenilo. Prva akcija članov sveta krajevne skupnosti, ki so popisovali zainteresirane hiše, se je uspešno končala. Pretežna večina gospodarjev iz vasi, kjer bo tekel vodovod, je ŽIVAHNA RAZPRAVA O PRORAČUNSKIH DOHODKIH Dvoboj mnenj in manjše stopnje V razpravi sodeloval tudi podpredsednik IS SRS dr. France Hočevar bila takoj za to, da prispevajo po 500 N din oziroma ustrezen delež za gradnjo. Obrtniki naj bi dali nekaj več, delovne organizacije pa še več. Vodovod bo že letos, če bodo prebivalci podprli gradnjo in prizadevanje krajevne skupnosti. Nekateri pa so povedali, da nočejo imeti nič z vodovodom; menda so se odločili, da bodo še nadalje pili vodo iz vodnjakov. Ti posamezniki pa gradnje ne smejo ovirati, pravijo v Šentjerneju. Kaže, da ne bo ostalo samo pri tem vodovodu, pitno vodo bi lahko kmalu zatem dobila Gor. in Dol. Vrhpolje in žvabovo. Pravijo, da ba se vodovod za te kraje lahko pripojil na mihovskega. Upokojenci za boljše Občinska skupščina v Novem mestu je 23. februarja sprejela več odlokov o dajatvah občanov in delovnih organizacij v letu 1968. Na novo je uvedla prispevek za uporabo mestnega zemljišča in komunalno takso za zasebna motorna vozila. Razen zveznih in republiških poslancev je seji prisostvoval tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar. V razpravi o prispevkih in davkih občanov je prvi sodeloval predsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar. Povedal je, da noben pravni predpis ne obvezuje občine, da bi smela predpisati le 4,74-odstotno stopnjo iz osebnih dohodkov v delovnem razmerju. Nekateri so predlagali, naj bi to stopnjo povečali za 0,23 odstotka, kar bi ustrezalo lanskim dohodkom iz tega vira, pomagali pa bi predvsem šolstvu, za katerega temeljna izobraževalna skupnost letos ne more zagotoviti dovolj denarja. Govor je bil tudi o tem, da bi prispevno stopnjo zaokrožili navzgor, oz. jo povečali na 5 odstotkov. Samo glasovanje pa je bilo naklonjeno predlagani stopnji 4,74 odstotka. Odborniki so pripomnili, da bi z večjo stopnjo le preveč obremenili gospodarstvo, ki ima v reformi tudi težke naloge. Odborniki kmetijske skupine se niso strinjali z na novo predlagano 14-odstotno stopnjo iz osebnega dohodka »Velika križanka« v Vavti vasi Osnovna šola v Vavti vasi je pripravila v počastitev kulturnega praznika lepo prosla. vo, odbor pionirskega odreda Otona Župančiča pa je priredil tekmovanje »velika križanka«, na katerem so bi- li med šestnajstimi ekipami iz višjih razredov najboljši učenci osmega razreda. Naijboljšd šahisti s pravkar končanih razrednih prvenstev bodo tekmovali za prvenstvo šole, ki se bo končalo 25. februarja. 18. februarja je SSD Srobotnik povabilo na košarkarsko tekmo gimnazije«. Rezultati: Gimnazija : »Srobotnik« 49 : 16 (pri fantih) in Gimnazija : »Srobotnik« 72 : 11 (pri dekletih), želijo si še več podobnih srečanj. J. P. od kmetijske dejavnosti. Povedali so, da ne morejo glasovati za večjo stopnjo, kot so jo potrdili zbori volivcev. Izglasovana stopnja 13 odstotkov je za odstotek večja od lanske. Skupščina je hkrati sprejela predlagane olajšave za kmečke borce in aktiviste NOV. Na predlagani prispevek iz osebnih dohodkov obrtnikov odborniki niso imeli bistvenih pripomb. Predlagali pašo ugodnosti za obrtnike, ki bodo zaposlili novo delovno silo. Razpravo o določitvi sredstev za izobraževanje so preložili, ker še ni znano, kako bi pokrili letošnje potrebe na tem področju. Podpredsednik izvršnega sveta dr. Hočevar je povedal, da republika ne bo mogla financirati srednjega šolstva, kot želijo v mnogih občinah. Občinska skup- ščina pa je podprla temeljno izobraževalno skupnost, ki se zavzema za dopolnilna sre stva republiške izobraževalne skupnosti. S 23 proti 13 glasovom je bila nadalje sprejeta komunalna taksa na zasebna motorna vozila. Obrazložili so, da bo ta denar porabljen za modernizacijo cest zunaj naselij. Z večino glasov pa je bil sprejet odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Prispevek bo v Novem mestu, Šentjerneju, Straži in Dolenjskih Toplicah enak (15 S din za m5 stanovanjske površine), v žužemberku pa majši (10 S din za stanovanjske površine), ker je skupščina upoštevala mnenje zbora volivcev v tem kraju. prejemke 11. februarja je imelo Društvo upokojencev v Straži občni zbor. Največ so govorili o nujnosti, da se pokojnine povečajo in da se staro upokojenci po prejemkih izenačujejo z novoupokojenci. D. G. OBČINSKI KOMITE ZK O USTANOVNIH KONFERENCAH Člani si želijo preobrazbo zveze Želja, naj postane ZK pomemben in ugleden dejavnik v družbenem življenju, zahteva po večji disciplini in ugotovitev, da je treba več in boljše delati z mladino, so prevladovale na ustanovnih konferencah Zveze komunistov Pri ocenjevanju dosedanjih ustanovnih konferenc novih krajevnih organizacij ZK in priprav nanje je bilo ugotovljenih več slabosti in uspehov. Po prvih vesteh o reorganizaciji ZK so se razrahljale že tako dokaj slabe vezi med sekretariati in osnovnimi organizacijami, ki se nato niso več sestajale. Da bi pospešil pripave na ustanovne konference, je komite ustanovil iniciativne skupine, ki so pripravljale posamezne konference. Te skupine so dobro opravile svoje naloge. Obveščanje je zaradi nedejavnosti prejšnjih sekretariatov padlo na ramena komiteja. Zato obveščenost ni bila najboljša, udeležba 21. februarja so odprli v Novem mestu ob Cesti komandanta Staneta blagovnico NOVA MODA ljubljanskega podjetja OBRTNIK. Otvoritev, ki so ji prisostvovali predstavniki ObS, družbeno-političnih organizacij in poslovni sodelavci ter odjemalci, je opravil predsednik delavskega sveta OBRTNIK Franc Žnidaršič. Prodajne prostore v pritličju.in prvem nadstropju ter krojaško delavnico v drugem nadstropju je gostom razkazal direktor OBRTNIKA Milan Kostevc. Povedal je tudi, da bodo v drugem nadstropju, kjer prodajajo moško in žensko konfekcijo, prirejali občasne modne revije. Slabo uro po otvoritvi so NOVO MODO odprli tudi za potrošnike, šest prvih kupcev je OBRTNIK nagradil. (Foto: M. Vesel) na ustanovnih konferencah pa je bila sorazmerno slaba. Ustanovnih konferenc se niso udeležili mnogi komunisti iz delovnih organizacij, ki so imele doslej svoje organizacije ZK. Mnogi so uvideli, da bodo imeli od organizacije na terenu manj koristi, saj si s partijsko izkaznico v bodoče ne bodo mogli več zagotavljati položaja ali delovnega mesta v podjetju. Nekateri iz podjetij; ki niso prišli na konference, pa so izostali zato, ker se jim na sestanek na terenu ni zdelo vredno priti. V razpravah je bila na vseh konferencah v ospredju ugotovitev in zahteva, da mora ZK z vsebinsko preobrazbo, ki je v teku, spet postati ugleden dejavnik v družbenem življenju in si s tem pridobiti pomembnejše mesto, člani so zahtevali več discipline, več odgovornosti in doslednosti pri uresničevanju statutarnih določil. Zavzemali so se za to, da bi ZK delovala v krajevni skupnosti. Veliko so povsod govorili o mladini, kateri je treba omogočiti vstop v ZK, se z njo pogovarjati in sodelovati. Od novih krajevnih organizacij si lahko obetamo več tudi zato, ker so številčno močnejše, ker je starostni in izobrazbeni sestav v njih zdaj precej boljši in ker imajo sekretariate, ki bodo sposobni voditi in usmerjati de- lo organizacij. V nekaterih organizacijah so že na ustanovnih konferencah ustanovili sekcije, v katerih bodo delali komunisti po interesnih področjih. ' - ■ . NOVOMEŠKA KOMUNA® julija lencah, IVO Pl R KGVIC baladajB -.krakovslaK* 9k močvirij varstvenih ustanovah. Računajo, da bi se letos za potre^ be otroškega varstva na posebnem računu pri TIS nabralo 28 milijonov Sdin. Priporočili so tudi, naj bi letos pospešili ustanavljanje malih OBRTNIK« NOVO MESTO NOVA MODA na Cesti komandanta Staneta je ugodila željam potrošnikov in bo od jutri dalje odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Cenjenim potrošnikom se priporočamo! Samo 9 km na uro? Tov. uredniki 13. februarja sem ob 5. uri zjutraj s postaje milice v Mokronogu po telefonu zaprosil novomeško reševalno postajo za nujen prevoz moje matere, ki jo je zadela kap. Naročil sem prevoz z Vrha nad Mokronogom, ki je oddaljen od Novega mesta 27 km. Dežurna tovarišica na reševalni postaji mi je zagotovila, da bo rešilni avto prišel takoj, ker je prost. Ko rešilec v ustreznem času ni prispel, sem klical ponovno. Tokrat je bil pri telefonu neki tovariš in tudi ta mi je zagotovil, da bo avto prišel takoj. Kljub ponovnemu zagotovilu pa je rešilni avto prispel šele ob S. uri zjutraj. Ne bi se jezil, če bi bil rešilec na kakšni nujni vožnji, toda nerazumljivo mi je, da je za 27 km dolgo pot potreboval kar 3 ure! človeško življenje je dragoceno in nenadomestljivo, zato ga je treba varovati. To vedo najbrž tudi na novomeški reševalni postaji, vendar njihov postopek tega ne izpričuje! S hitrostjo 9 km na uro se človeško življenje pač ne rešuje, utemeljenega opravičila pa najbrž tudi nimajo. V tak način »reševanja« naših življenj v nujnih primerih pa nimam zaupanja! JULIJ MIKEC Osnutek je dober Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah je na seji 13. februarja razpravljalo o pripravah na občni zbor, ki bo predvidoma 1. marca. Na tej seji so med drugim potrdili ostv’ '»‘t novih pravil, ki ga bodo sprejemali na občnem zboru. D. G. Plat zvona za izobraževanje Novomeška TIS zaprosila za republiška dopolnilna sredstva otrok, da pa jih je le 214 ali .2,8 odstotka v varstvenih Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti (TIS) v Novem mestu je 22. februarja zaprosil republiško izobraževalno skupnost za 164 milijonov Sdin. Tolikšna dopolnilna sredstva so novomeški TIS potrebna, da bi lahko letos financirala osnovno, srednje in strokovno šolsbvo ter druge vzgojne in izobraževalne zavode. Istega dne, ko je republi- tudi pričela biti plat zvona sira izobraževalna skupnost predvsem zaželela, da bi to poročili so prejela novomeško prošnjo, vprašanje resno pretresli re- pospešili ustanavljanje je skupščina TIS v Novem publiška izobraževalna skup- šol. mestu na redni seji z zaskrb- nost in občinska skupščina Ijenostjo sprejemala na zna- Novo mesto. Hkrati je skleni-nje, da bo letos za izobraže- la, da bo zahtevala od črno-vanje v občini malo denarja maljske in trebanjske občine in da so pravzaprav izrabi je- oziroma njunih TIS, naj po-ne vse možnosti, ki so bile ravnata lanske dolgove do na voljo. Skupščina je s tem Osrednja prireditev 8. marca Vodstva krajevnih konferenc SZDL v Novem mestu in Bršlinu so se dogovorila za osrednjo prireditev v počastitev dneva žena. Prireditev bo v Četrtek, 7. marca ob 19. uri v kinu Krka. Program prireditev bo predvajala umetniška skupina »Oder mladih«. Program pa bo takšen: 1. uvodni govor, 2. recitacije, 3. Peter Marinc — Ivan Tavčar »Otok in struga«. Na proslavo bodo povabili vse ženske, vstop je prost, brez vstopnic. Po končani prireditvi bodo posamejne krajevne organizacije priredile za svoje člane še zabavo. Novomeška kronika financiranja strokovnega šolstva. Na predlog občinskega sveta za socialno varstvo, varstvo družine in delo je TIS sklenila prevzeti tudi skrb za otroško varstvo v novomeški občini. V ta namen je ustanovila tudi komisijo sedmih članov. Pred odločitvijo so Tečaj prve pomoči Te dni se bo začel v Novem mestu tečaj prve pomoči za delavce, Ki imajo nalogo skrbeti za pripravo v primeru elementarnih nesreč. Tečaj sta organizirala v okviru programa civilne zaščite oddelek za narodno obrambo in Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu. Predavali bodo novomeški zdravstveni delavci. Program obsega praktični in teoretični del prve pomoči, imobilizacijo( transport, zaustavitev krvavitev, pomoč pri šoku, opeklinah in nezavesti. Ob zaključku predavanj bodo morali tečajniki opraviti tudi preizkus znanja. Z roko v roki za napredek 4.198 brezplačnih delovnih ur so opravili lani prebivalci na območju žužemberške krajevne skupnosti pri popravilih poti in mostov. Opravili so tudi 162 ure brezplačnih prevozov in prispevali 117 m1 lesa. Skupen prispevek občanov so ocenili na več kot 3,7 milijona S din. 585 m5 peska je dala krajevna skupnost, ki je vsa dela tudi organizirala. Izračunali so, da je bilo z delom in materialom občanov ter prispevki krajevne skupnosti opravljeno za 13,5 milijona Sdin splošno koristnih del. Do 16. leta vstop prepovedan Na izjemni filmski spektakel »Ljubavni slučaj ali tragedija PTT službenice« iz proizvodnje Avala filma vabijo (v srbohrvaščini) v omaricah kina Dom JLA v Novem mestu. Pod tem tekstom je še napis: Mladini do 16. leta vstop prepovedan! Vse bi bilo pravt če ne bi bile v taistih omaricah razstavljene fotografije prav tistih spolzkih scen iz tega fil' ma, zaradi katerih je mladini do 16. leta najbrž prepovedan ogled. Zakaj torej javno razkazujemo mladim to, kar ji v isti sapi prepovedujemo? Odkod takšna dvojna morala? ZB v Dol. Toplicah Občnega zbora ZB v Dolenjskih Toplicah, ki je bil 18. februarja v zdraviliški restavraciji, se je udeležilo veliko članov. V razpravi so predvsem govorili o pomenu Dolenjskih Toplic kot partizanskega kraja in poudarili, da morajo vsi prebivalci skrbeti za to, da bodo To-plioe tudi ostale. D. G. Mi in mednarodno gospodarstvo V ponedeljek, 4. marca, bo ob 16. uri popoldne v sindikalnem domu predavanje »Mednarodne ekonomske grupacije in njihov vpliv na naše gospodarstvo«. Predaval bo dipl. ekonom. Rudi Videtič iz Ljubljane. Predavanje šteje v izobraževalni niz, ki ga prireja občinski komite ZK Novo mesto, in je za člane ZK iz Novega mesta obvezno. ■ NOVA MODA, ODPRTA prej-Snji teden ob Cesti komandanta Staneta, bo od 1. marca poslovala vsak dan neprekinjeno od 7. do 19. ure. V trgovini so povedali, da bodo tak delovni čas uvedli na željo obiskovalcev. ■ KOMISIJSKA TRGOVINA životari, odkar se je preselila poleg slaščičarne. Kupcev je čedalje manj, tistih, ki bi radi preprodali rabljene obleke in drugo blago, pa vsak dan več. Police se kopičijo tudi zato, ker lastniki pozabljajo na oddano blago v tej trgovini. Včasih se tudi celo leto ne zmenijo, kaj je z blagom, ki so ga dali v komisijsko trgovino. ■ NA PRAZNOVANJE DNEVA žena se gostinci že pripravljajo. Restavracija Breg je že sprejela nekaj rezervacij, podobno tudi druga gostlSča. Na Loki bo 8. marca ves dan glasba, poskrbljeno pa bo tudi za jedila in pijače. ■ »JULIJA PRIMIC IN NJEN ROD«, razstava v Dolenjski galeriji, ki jo je posredoval Pre&emov spominski muzej iz Kranja, bo odprta do 5. marca. Do zdaj si Jo Je ogledalo 390 obiskovalcev. Čeprav je razstava namenjena predvsem šolarjem, sta jo obiskala le dva razreda gostinske in po en razred ekonomske srednje in osnovne Sole. Kako je to mogoče? ■ GIMNAZIJCI IN DIJAKI ESS so imeli v soboto v gimnazijski telovadnici skupno pustno prireditev. Zabavo Je organiziral 3. d, udeležilo pa se Je je okoli 200 mladincev in mladink. Igral je ansambel električnih kitar Cmi angeli. ■ V TREH DNEH OČISTI oblačila neprekinjeno odprta kemična čistilnica GALEB, nasproti prodajalne BOROVO. ■ IZREDNO DOBRO je bila založena novomeška tržnica zadnji ponedeljek. Vsaka prodajalka je imela naprodaj jajca, vseeno pa Jih niso dajale ceneje kot po 45 Sdin. Precej Je bilo regrata .na merice (po 80 Sdin), radič in motovilec pa sta obdržala Se staro cena (100 Sdin merica). Jabolka so prodajali po 130 Sdin kg, smetano v skodelicah po 250 Sdin, orehe po 300 Sdin ter čebulo in česen v vencih. Dobiti je bilo tudi šopke teloha ni vresja, sladkovodne ribe ter običajno kramarsko blago. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Ladislava Lopatič iz Ljubljanske ceste 16 — Iztoka. Moral je biti Korošec ali Stajerc, ker je neoporečeno govoril slovensko. Baričevo je poznal. Videl jo je večkrat ko je prihajal obiskovat sestro Marijo, ki se je bila primožila k Dvojmočevim na Križaj v Zameškem, kjer so si bili sosedje z nemško posadko. Ko je nemški vojak slišal, kaj se je zgodilo, se je naglo odpeljal in se vrnil s komandirjem. Oficir je domobrance, ki so se delili z medom in maslom in se nalivali z žganjem, grdo oštel. Ne gre, da se spreminjajo v roparje. Ves plen jim je vzel in ga velel uničiti. Pijačo iz sodov in žganje so morali izliti. Hrano jim je polil z neko tekočino, da je postala neužitna. Jetnico je Nemec osvobodil in ji dal za varstvo straže, ki je Baričevo pospremila domov. Na Koprivniku je bil tudi stari legist Matija Petrič iz Mršeče vasi, star Zameščanov sobojevnik. Pri legiji na Brezovici ni nikoli zamudil nobenega streljanja jetnikov, čeprav je skrbel samo za konje in krmil prašiče in si zaslužil vzdevek »svinjski major«. Ukradel je vse, kar se je dalo »pretopiti« vsaj za kozarec vina. Iskren pa je bil tolovaj. Povedal je, da so nameravali opleniti po Zakrakovju še več domačij, če se ne bi že pri Fakinovih tako nerodno vse končalo. s Ubijati je groza. Zato morilci pogosto pobegnejo s kraja svojega zločina, meneč, da so opravili svoje delo. Tudi Angela Fakinova se je s prestreljeno ramo na Koprivniku zbudila iz nezavesti in se skozi bodečo žico priplazila nekaj sto metrov daleč na čisti breg. Doma je za božjo voljo prosila vaščana Andresa (pisal se je Anton Jordan) in soseda Mateca, ki se ga je bila pri srečanju z Bajčevo partizansko patruljo tako prestrašila, naj jo spravita čez Krko. Hotela se je zateči v kakšno partizansko bolnišnico. Mateca je še prosila vode, ki ji jo je prinesel in izginil. Kmalu prihiti na Cisti breg Nemec z dvema domobrancema v baretkah. V rokah sta nosila puški. Prišli so iz postojanke v Zameškem. Angelo so našli v postelji, na pol sedečo in naslanjajočo se na visoko podloženo vzglavje. Vaščane, ki so se nagnetli okoli ranjenke, so zapodili iz hiše in jih zunaj zaprli v skedenj. V hiši sta odjeknila dva strela in krik ženske. Domobranca sta z Nemcem zopet zapustila hišo. Angelo so našli s prestreljeno glavo, druga krogla pa ji je prebila prsi. Svinčenki sta predrli blazino in obtičali v posteljni skončnici, kjer ju je bilo dvajset let pozneje še vedno videti. Ljudje so krivih soseda Mateca. Ne samo Mršečani, Bajčevi partizani, ogorčena Baričeva in Angelin brat Janez, upokojeni finančni uradnik, ki se je vrnil iz južnih krajev na domačijo iztrebljene Fakinove družine. Govorice so se širile tudi po dobrovskih krajih, odkar se je Metec preoblekel v domobransko uniformo in v Povšiče-vem vinotoču v Cučji mlaki nekoč, trkaj e se samozavestno na prsi, pravil svoji družbi domobrancev, kako se je z Angelo vse zgodilo. Gospodinja Fani je pozneje dejala: »Lahko bi ga pokopala, pa ga nočem; se bo že usoda maščevala.« OPOMBA: Iskrena hvala vsem, ki so prijazno in požrtvovalno pomagali pri zbiranju gradiva. Pripovedovali so zlasti: Bajc Jože, upokojenec JLA, Zameško (13. julija 1963). — Barič Anica iz Mršeče vasi, sedaj v Zamešku (13. julija 1963). — Bon Pepi, trgovski upokojenec, Raka (26. novembra 1967). — Božič Marija, mati dveh talcev, Dobrova 29 (12. avgusta 1961). — Ceme Janez, mizar v Mr-šeči vasi 6 (13. julija 1963), 22. junija 1963 in 8. julija 1967). _ Dvojmoč Anton in Marija, posestnika v Zameškem 11 (13. julija 1963). — Fakin Janez, upokojeni finančni uradnik, Cisti breg (30. junija 1963). — Fakin Marija in sin Pavle, posestnik v Cučji mlaki 5 (26. novembra 1967). _ Jarkovič Jože, posestnik na Čistem bregu 1 (24. 1961). — Jordan . Jože, rojen leta 1920 na Malih Ma- sedaj na Kiri, Cerovi log (23. julija 1963). — Ku- har Antonija, vdova na Hrvaškem brodu (22. julija 1963). — Povšič Fani, vdova v Cučji mlaki (12. avgusta 1961 in 20. julija 1963). — Tomažin Ivan s Colnišč, sedaj posestnik na Hrvaškem brodu 21 (6. septembra 1964). Prošnja: če je kaj preveč, premalo ali narobe zapisano, sporočite na avtorjev naslov: Ivo Pirkovič, Ljubljana, Kocenova 7. »Ena gospa Je rekla, da je bila konzumacija na otoškem pustovanju previsoka. Tisti, ki niso zmogli vsega obvoznega pospraviti, so so preostalo nesli domov v zavojčkih in vrečkah. Se dobro, da pijač niso Steli za obvezno naročilo . . .« Med bralci Dolenjskega lista je imel spis tovariša Iva Pirkoviča velik odmev. V sestavku so bili omenjeni tudi Fakinovi iz Zameškega. čeprav je pisec sestavka sam povedal. da Fakin ni bil iz Zameškega, je bil Fakin res doma v Zameškem: živeli so na čistem bregu. — Vnuk pokojnega Janeza Fakina, tovariš Pavle Fakin iz čučje mlake, mi je pred dnevi prinesel kup starih jugoslovanskih kraljevih bankovcev po 1000, 500 in 100 din. Z žulji jih je zaslužil pokojni Janez Fakin, vendar jih iz patriotizma ni hotel zamenjati za okupatorjeve lire. Na sliki: kup bankovcev stare Jugoslavije, na fotografijah pa so: oče Janez Fakin, posestnik v Zameškem, njegov sin Miha Fakin, avtoprevoznik; oba sta bila žrtvi fašističnega nasilja. Tretji na desni je še živeči vnuk Pavle Fakin iz čučje mlake. (Foto: Polde Miklič iz Šentjerneja) \ aivasor o naših trgih in gradovih KOSTANJEVICA Nadaljevanje in konec no 1466. leta, na dan Povišanja sv. Ulrik je zavzel mesti Ljubljano in Kostanjevico ter vso deželo, kralj pa vojvodino Koroško, patriarha Filipa pa je tako trdo stiskal, da se je predal. Leta 1305 je grof Majnhard, gori-škega grofa Alberta brat, ki se je zaročil s hčerko Leopolda, vojvode Avstrijskega, z gospodično Elizabeto ter stopal z njo v svoj drugi zakon, dal Avstrijcem Kostanjevico ter več drugih gospostev, da bi bil lažje kos izdatkom za vojno, ki jo je vodil z Benečani. Leta 1320 je bil kostanjevišk' grad po poročilu Henningija že frankopan-ski, takole namreč pravi: »Leta 1320 so lastniki kostanj eviškega gradu Thiemo, grof Frankopanski, ter njegovi bratje Jernej, Dionizij in Dionizijev sin Štefan.« Ta, nekdaj tako znameniti rod frankopanski je bil 20. aprila 1671. leta z grofom Franjem Frankopanskim popolnoma izkoreninjen, ker je bil Franjo zaradi veleizdaje in upora obglavljen v Dunajskem Novem mestu. Kostanjeviški grad pa je že dolgo prej, kot pa je bil s pravkar omenjenim grofom Frankopanskim ta rod zatrt, prišel v posest različnih drugih družin. Kakor poroča Lazius, je grad že leta 1329 v posesti gospodov Svibenskih. O tem jasno pričajo tele piščeve besede: »Leta 1329 je živel Hugo Svibenski, ki je bil lastnik kostanje-viškega gradu.« Kasneje sta čas in sreča kost: ji j e-viško gospostvo dodelila grofom Celjskim, ki so tu vladali po svojih grajskih knezih, glavarjih, sodnikih ali pa tudi oskrbnikih. — Med grajskimi knezi je bil tu tudi gospod Albert Kozjek, ki je v Kostanjevici bival od leta 1388 do 1406 ter je bil ooročen z gospo Marjeto Katzensteinsko, leta 1417 pa je z ločitvijo duše od telesa odšel v grob. Leta 1424 je bil gospodar kostanje-viškega gospostva grof Friderik Celjski, poročen z lepo, a nesrečno Veroniko, ki so jo kasneje na ukaz Friderikovega očeta, grofa Hermana, utopili v kopalni kadi, kar sem prej pri opisu Kočevja in Fridrihštaina že na dolgo pripovedoval. V letu 1426 je bil glavar kostanjeviški gospod Gašper Apfaltrer, ki je za zakonsko družico imel eno iz rod^i Gallov. Za njim pa je bil leta 1429 tu za glavarja Henrik Apfaltrer, ki je poleg drugih prič podpisal listino o zamenjavi posestva. To zamenjavo sta napravila na sveti binkoštni dan imenovanega leta gospod Ulrik Mindor-fer s samostanom v Pleterjah, še v letu 1449 sem tega gospoda Henrika Apfaltrerja zasledil kot glavarja v Kostanjevici. Ko je poslednjemu grofovskega rodu in imen A Celjskih, grofa Ulriku namreč, leta 1456 nekaj ogrskih veljakov prizadejalo mnogo ran in ga ubilo, je kostanjev iško gospostvo, mesto in grad prešlo na Avstrijsko hišo in zato se še danes daje v zastavo. Od tega časa naprej je postavljala spoštovana Avstrijska hiša temu gospostvu glavarje ali oskrbnike, kar pa je bilo v onem času eno in isto, ker se je pač tak uradnik podpisoval zdaj glavar zdaj oskrbnik. Na primer: ko je leta 1466 Nikolaj Schutter prodal pleterskemu samostanu neko desetino, so se priče podpisale takole: »Bernard Ratter in Jurij Wurzen-biichle »Novotehne« v Kandiji v Sodelavk Novem mestu. Vozniki jeli v svC avtomobilov že dobro po- beli so • znajo ustrežljivega Andre- obleko, & ja. Tudi sodelavci ga ima- steljnino jo radi• Toplo so ga spre- »Novo jeli medse in zdaj mu radost z° pravijo kar »naš Andrej«. ja rešite} 23-letni Andrej je prišel val Andrt v Novo mesto pred dvema dobro ra* letoma iz Slavonskega za delo, j Broda. Imel je težko ot• lo hv0^c roštvo, ostal je zgodaj ki so P° brez staršev in bližnjih za silo sorodnikov. Delal je v to- Sloveni]a vami vagonov »Djuro Dja- bila> še • ković« v Slavonskem Bro- Pravi, da du in se priučil za kiju- Delal t>° čavničarja. Potem je ostal neje ureC brez dela in poziv za odslužitev kadrovskega roka je bila zanj prava rešitev. Pred dvema letoma je prišel v Novo mesto. V br-šlinskih vojašnicah je odslužil kadrovski rok in potem nenadoma ni vedel, kam bi. Slovenija se mu je priljubila, domotožja pa ni imel več — doma ga ni nihče pričakoval. Ostal je v Novem mestu. Do januarja je iskal dela pri kmetih na polju, pri obrtnikih, v podjetjih. Dovolj je bilo, če je zaslužil za kruh in za toplo enolončnico. Včasih tudi tega ni bilo. Potem se je Ni več zavlekel v kozolec in pre- bil v spal noč. Zima tudi nje- na ljvdi> mu ni prizanesla, zato je njegovo '• vsako jutro iskal toplote skočili n v novomešlcih trgovinah, zatrjuj^ da bi se pogrel. Najdlje ljudi vul je ostal v »Novotehni«, -potem s° kjer je od časa do časa ne prav ž dobrt tudi kak priložnost- in to fi71'1 ni zaslužek■ ti. V »Nomtehni« so se za- trikon TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE* 3 fliOGOMET NA BAVARSKEM In ko so potem brali v listu »Allgemeine Sportzei-tung«, da rumeno-beli iz Tillingena po svoji sijajni nedeljski zmagi nimajo več resnega tekmeca v južni Nemčiji in da so predvajali igro, ki je celo njihove nasprotnike očarala, jim je bilo pri duši takisto kakor njihovim prednikom, ko so Tillinžani nekoč zasedli Hochstadt in ga izropali. Poročilo jih je zlasti raztogotilo s stavki kakor: »Ura-ganski ogenj na leipziška vrata« — »sijajen dribling desnega krilca« in podobno. »Tudi jaz bi rad nekoč predriblal tega fantiča«, je žalostno rekel Tomaž — napadalec, »da ne bi nikoli več -igral nogometa, kvečjemu v nebesih s svetim Petrom na ena sama vrata.« Vsi skupaj so sedeli v klubski sobi in je pogovor za trenutek utihnil. Pričakovati je bilo* da bo zdajle nekdo nekaj povedal, kar bo razčistilo položaj in vsem olajšalo njihove duše. Ta mož je bil klubski tajnik. »Pogodimo se z njimi za prijateljsko tekmo,« je rekel, »tako jih dobimo sem. Saj za to imamo konec koncev naše domače časopisje. Povratne tekme ne bomo igrali, ker bo moštvo »Tillingen« odigralo pri nas svojo poslednjo tekmo. Kdor ne opravi vsaj z enim igralcem, ga izključimo iz kluba in če je kje nameščen, bomo pritisnili na delodajalca, da ga postavi pod kap. Razen tega ga bomo privezali v golu k mreži in bodo vsi igrači pri vaji enajstmetrovke morali streljati vanj.« Krajevno časopisje je bilo svojemu klubu Hochstadt takoj na uslugo in je začelo privabljati »Tillingen« na ogn j eniška tla svojega mesta. Zlasti članek »Najboljše moštvo južne Nemčije« je bil kaj spretno napisan. V njem so opozarjali na poslednje zmage »Tillingena« in so hvalili njegovo igro in presenetljive uspehe. Zapisano je bilo, da se lahko tudi Hochstadt postavi z dolgo vrsto lepih uspehov, vendar da je lahko edino merilo o tem, kateri klub je boljši, ali »Tillingen« ali »Hochstadt«, samo srečanje obeh klubov pri prijateljski tekmi, kjer je treba vse pozabiti, kar je tako in tako že glavno zabrisano med obema mestoma, s katerih imenoma se ponosno dičita obe moštvi. Nogomet je mednarodna igra in krajevne zadevščine nimajo tu prav nič opraviti. Tu ne zmaguje več telesna moč srednjeveških vojščakov, marveč čista ideja športnika, ki polaga v svojo igro pogum in tehnično spretnost. Z obiskom »Tillingena« v Hoch- ; stadtu, so zapisali, bodo gotovo za vse čase odpravljene zdrahe med obema mestoma stare švabske dežele. Podobno so pisali Hochstadtčani že pred več sto leti tillinškemu grofu: naj jih vendar počasti s svojim obiskom, kar da odkritosrčno žele, in so mu v ta namen 1 poslali zanesljivo spremnico, da se bo lahko sam prišel pogajat o mejah Tillingena in Hochstadta. Ko je gospod Burggraf von Tillingen prišel, mu res j niso skrivili lasu. Voljno so z njim razpravljali o vseh L perečih vprašanjih, pri katerih pa se je gospod grof tolikanj razburil, da so ga morali Hochstadtčani obesiti, če f so ga hoteli pomiriti. In tako se je zibal na nazidku t s spremnim pismom v roki. V nekem drugem članku, s katerim je hotel urednik »Morgenblatta« v Hochstadtu popolnoma preslepiti Tillin-žane, beremo naslednje stavke: »Ko bo »Tillingen« naposled stopil na igrišče »Hochstadta«, bo to višek pomladne sezone, hkrati pa tudi manifestacija bratskih vezi med obema mestoma. Kar je bilo, je pozabljeno. Zeleno-modri bodo rumeno-belim segli v roke in jih toplo priželi na srce. Kakor smo zvedeli v uredništvu, bo klubski tajnik našega kluba odpotoval prihodnji teden v Tillingen, da se dokončno pogovori o tekmi obeh klubov. Naročeno mu je, naj sporoči, da pripravljajo »Tillingenu« bratski sprejem ne samo naši športniki-gentlemani, marveč tudi naša šport ljubeča javnost, ki se veseli »Tillingena« in njegove igre, ker upa, da bosta obe moštvi nudili, kar najbolje zmoreta, in zaigrali tako, kakor se spodobi njunim tradicijam, o čemer v ostalem priča tudi izvrstna kondicija obeh moštev. O končni klasifikaciji obeh moštev bomo lahko spregovorili šele po končani tekmi.« »Lej si,« so rekli v klubu »Tillingenu«, ko so brali takšno hvalo, »kaj vse zmore uspeh v športu. Pred letom še živ krst ni vedel za nas, zdaj pa se celo že Hochstadtčani cede od hvale. Ni še minilo štirinajst mesecev, ko so o nas pisarili, da smo najbednejše moštvo na svetu, in so nam priporočali, naj rajši kegljamo kakor da igramo nogomet. Nu, prav, če hočejo biti tepeni, ne nasprotujemo prijateljski tekmi z njimi. Jim jo bomo že zabelili. Pišejo, da se lahko tudi »Hochstadt« postavi z vrsto lepih uspehov. Lažnivci nesramni! Kdo pa je sploh že igral z njimi? Klubi »Truttensdorf«, »Regensburg« in »Keichenthal« — sami znani pretepači, ki nimajo pojma o tem, kaj je igra z glavo. Pri njih je najboljša kombinacija ta, da igralce obstopijo z vseh strani in jih zbijejo na tla. Ti gredo samo na moža, ne pa na žogo.« »Tako smo tudi mi delali,« je vzdihnil desni krilec, »in, pri moji veri, bili so zlasti časi. še pomnite, kako sem zgrabil srednjega napadalca »Ulmskih bratov«? Zlomil sem mu tilnik, ramo in levo nogo; in vse to z eno samo brco.« »In smo ga morali pokopati na stroške našega kluba,« je nejevoljno opomnil blagajnik. »Tvoj strel nas je stal dva tisoč zlatih mark, ker je vam vsem skupaj šinila v glavo neumna, sentimentalna misel, da smo ga pokopali v krsti, kakor da je bil nogometna žoga.« »Ampak igrali smo do kraja in nam ni bilo treba vrniti vstopnine,« se je opravičeval desni krilec. JAROSLAV HASEK □ rnosjrL\Js. PS - 275 in PS - 652 mesečni kredit pod enakimi pogoji za vse štedilnike Tovarna l~| j I fr 1 F3 H | ^ iz VELENJA daje 12-mesečno garancijo in po želji kupca priključuje pralne stroje. ca z dolgimi nosovi iki trlo ljudi — Prišli so gledat pogruntav-di klavrnega sprevoda maškar razočarano utegne pustna polomija precej škodovati! za superavtomatske pralne stroje grenjen, kot je 'etku. Naletel je fci so razumeli itisko in mu pri-pomoč. Vedno da je takih ■0• če je to res, delavci Novoteh-•otovo med njimi, moramo prizna- xr- BENEDEJČIČ ^ metliška godba, a Je šlo nekaj nW » kar je letos slavna ega spravila skupaj, ^jižica z napisom, *«š iz LISCE je znašel Mrja je bila na se-ine v Sevnici burna 0 prispevku za upo-tnega zemljišča, šlo rti naj podjetja les-nske industrije ena-[ej° tudi od dvorišč ‘č> ki zavzemajo ve-'&ne. Zastopniki te 1 so kazali na kon-‘SCO, češ da je tam °rabnikov komunal-It’, tovarna pa bo ta-Plačevala. imo krivi' če pokri-° majhne površine,« r° znašel Franc Ogo--■ISCE in resne ob-°že spravil v grom- e znano, izdelujejo m°drčke. steznike in 'IM SRCEM« 'ni dan 'nskega Broda •OVOTEHNI je 5'še in dobre i® zato prijet-}venskih tova-Prejemkov na > ga rešilo za-tek samostoj-e* mu je po- poskrbeli, da redno zaposlitev. pralec avtomo-njihovem servisu. so ga takoj sprejo sredo. Poskr-20 toplo zimsko 1 najnujnejšo po-za sobo. le*o je bilo prva ,Tne, bilo je mo-*.* mi je zatrje- * 7fl. S sodelavci se ■ume. Rad prime orijazen je in ze-len vsem tistim, skrbeli> da si je uredil življenje. Se mu je prilju-'co je bil vojak. *>o ostal kar tu ^ si nekoč kas-W svoj dom. Spet telesna poškodba v Podgorju Janez Šime iz Vel. Orehka bo mesec dni zaprt Novomeško občinsko sodišče je postavilo na zatožno klop 39-letnega Janeza Simca, kovača iz Ved. Orehka, ker je z nožem poškodoval sovaščana Ravnikarja. Kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe je obtoženec zagrešil 31. avgusta lani. Ker je večkrat pijan kot trezen in tedaj doma razgraja, grozi in vpije, je žena s 7-letnim otrokom pobegnila z doma in se zatekla k sosedu Ravnikarju. Sime je zvečer prišel domov opit, najprej doma razbijal, nato pa je šel ženo iskat. Zatekel jo je na Ravnikarjevem dvorišču. Tepel jo je in ji grozil, sosed pa je posegel vmes in žensko branil. Razjarjen mož, ki je imel pri sebi nož, ge z njim zamahnil proti branilcu Ravnikarju ter ga zadel v čelo in mu povzročil rano, segajočo do kosti. Pred sodiščem v zagovor ni vedel povedati drugega kot to, da je bil opit. Senat občinskega sodišča je Janezu šimcu prisodil mesec dni zapora, pri odmeri kazni pa so upoštevali tudi to, da se na stopiškem področju pogosto pojavljajo taka kazniva dejanja. »da so gadje, kot se šika«, Semičani pa so se za njo peljali na kamionu. Baje so predstavljali turizem in kmetijstvo. čast metliških maškar je med množico skušal reševati še naš maskirani novinar, »neviđenih senzacionalnosti«, ki so jih napovedali, pa res ni bilo videti in ljudje so se nejevoljni razhajali s pripombo, da gre še osel navadno samo enkrat na led. Kakor pravijo, je do pustne polomije prišlo zato, ker so stari gadje in belouške sodelovanje odpovedali. Za kakršnekoli zamere med njimi gre, bi'jih bilo pametneje preje razčistiti, kot pa dopustiti, da se je zgodilo, kar se je. RIA BACER NAJMANJŠI MODEL LJUDSKEGA VOZILA za izlete v dvoje je izumil mehanični servis »Kurentove oblasti« v Šentjerneju. Vozila se dobe tudi na kredit! (Foto: P. Miklič) Izredna priložnost za ugoden nakup! V vseh prodajalnah NOVOTEBNE 12 mesečni kredit ■ brez obresti ■ brez porokov ■ brez pologa NOVO MESTO TREBNJr KRŠKO METLIKA Ceste v Pišece in Sromlje zaprte Letošnja zima je močno zagodla cestam v brežiški občini. 2e deset let nazaj ne pomnijo, da bi morali ustaviti promet na toliko krajih, še vedru) so 'zaprte ceste proti Pe-čŽcam, Sromljam in Pišecam. tjkinjene so tudi redne avtobusne proge. Ljudje silno negodujejo, toda le z zaporo se da preprečiti še večja škoda. Zaradi prepovedi tovornega prometa je prizadetih dvoje podjetij v Globokem obrat KREMENA in RUDNIK, ki vsak dan prevažata s kamioni kremenčev pesek in glino. Pod-J-!jl sta dobili izjemno dovoljenje za vožnjo iz Globoka na asfaltno cesto Bre-iice-Bizeljsko. Po pogodbi sta morala zagotoviti 480.000 starih din za to, da so zorali in splaniralt Ćttto od rudnika do lovske koče v Dobravi. Vse druge ceste so za tovorni in avtobusni promet še vedno zaprte. Dovoljena je le vožnja z osno obremenitvijo do dve toni. Strožji nadzor delovne inšpekcije Delovna inšpekcija je pri analizah lanskih poškodb ugotovila, da so le 20 odstotkov poškodb povzročali nezavarovani stroji in druge tehnične pomanjkljivosti, da pa izvira 80 odstotkov poškodb iz osebnih vzrokov- Letos bo inšpekcija prav zaradi te veliko strože nadzorovala varnostno izobraževanje in preverjanje znanja iz osnov varstva pri delu. Sorodnim delovnim organizacijam je po novno predlagala, naj ustanovijo skupno službo za varstvo pri delu. Priznanje moškemu zboru Moški pevski zbor DPD bra tov Milavcev je pred nedavnim priredil dva koncerta: prvega za učence osnovne šole v Brežicah, drugega za odraslo občinstvo. Obakrat je bila dvorana prosvetnega do ma napolnjena do zadnjega sedeža. Zbor zelo uspešno vo di Piane Baškovič iz Brežic. Koncert je obsegal tri de le; narodne, umetne in borbene pesmi. Zbor 16 pevcev se je predstavil kot ubrana skupina, ki ima v svojih vr stali nekaj dobrih pevcev. Poslušalci so njihov koncert ugodno sprejeli. Nastopajočim je, žal, ob koncu koncerta ne koliko zmanjkalo moči, to pa je dokaz več, da bi se s po dobnimi nastopi morali pred občinstvom večkrat pojaviti. Občani cenijo lepo slovensko pesem, zato so penici dobili zasluženo priznanje poslušalcev. V. P. Neusklađene priznavalnine V petek, 23. februarja, se Je sestalo predsedstvo zveze Združenj borcev NOV za občino Brežice. V razpravi so člani najprej nanizali prime-Te neenotnih priznavalnin v brežiški in sosednjih občinah. Razlike med spodnjepo-savskimi občinami, med Laškim, Šmarjem pri Jelšah in Šentjurjem so tolikšne, da so se predstavniki občinskih adruženj že sestali in predlagali poenotenje. Na seji predsedstva so govorili tudi o pripravah na občni zbor Zveze Združenj ZB NOV, ki bo 5. marca v Brežicah. NAJBOLJE SO SE ODREZALI VOLIVCI IZ CERKELJ IN BRE2IC Samoprispevek za šole izglasovan V.:....................................... -3 Od vseh volilnih upravičencev v občini jih je glasovalo za samoprispevek 9.534 ali 53,48 odst. — Na volišča jih je prišlo 15.719 ali 88,18 odst. — Neveljavnih glasovnic je bilo 553, proti samoprispevku pa se je izreklo 5.623 volivcev Nedelja je tisočem občanov minevala v nestrpnem pričakovanju. Na volišča je prišlo 15.719 volilnih upravičencev ali 88,18 odst. Dopoldanske napovedi in ugibanja o izidu so bile ponekod zelo optimistične, drugod spet polne dvomov glede končnega izida. Komisije so ocenjevale uspeh po razpoloženju volivcev, ki so prišli glasovat. Povsod tam, kjer so bili prisotni pionirji in mladinci, je bilo vzdušje na voliščih zelo prijetno. Posebno se je odrezal cerkljanski okoliš, ki je napovedal tekmovanje volilnima okolišema Artiče in Bizeljsko. Tekmovalni duh tega območja je zmagal. Cerklje s 15 volišči so Preimenovanje Trga svobode Trg svobode v Brežicah je občinska skupščina na zadnji seji preimenovala v TRG DR. IVANA RIBARJA, prvega* častnega Občana brežiške občine. Tako se je oddolžila spominu velikega državnika in plemenitega prijatelja mladine. ’• po izidu na prvem mestu. 72,92 odst. vseh volilnih upravičencev se je izreklo za samoprispevek šolstvu. Volišča na Izviru, v Lazah in Zasa-pu so že v dopoldanskih urah obiskali vsi vaščani. Na drugem mestu po volilnem izidu so Brežice z okolico. Za samoprispevek je glasovalo 66,33 odst. vseh volilnih upravičencev. Na tretjem mestu je okoliš Krška vas — Skopice s 57,93 odst, RK prosi za obleko in obutev Občinski odbor Rdečega križa v Brežicah sporoča občanom. da zbira rabljena oblačila in obutev, da jih bo razdelil tistim občanom, ki so potrebni pomoči. Obleko in obutev’, ki je vi ali vaši otroci ne uporabljate več, lahko oddaste na občinskem odboru RK v Brežicah, Cesta prvih borcev 24-1, vsak dan od 7. do 11. ure. će kdo želi, prevzamemo obleko tudi na domu. Za razumevanje in pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo. nakar si sledijo tale območja: Bizeljsko s 50 odst., Čatež z 49,72 odst., Jesenice z 49,5 odst., Sromlje z 48,6 odstotka, Pišece s 47,98 odst., Artiče s 46,68 odst. Dobova s 46,4 odst., Velika Dolina s 45,9 odst., Globoko z 41,32 odstotka in Kapele s 24,94 odst. vseh volilnih upravičencev, ki so se odločili za pomoč pri gradnji in obnovi šol. Načelo solidarnosti na Veliki Dolii^j in v Dobovi ni zmagalo, čeravno so ljudje iz drugih okolišev pričakovali, da se jim bodo pri glasovanju pridružili in da bo večina na njihovi strani.. Tistim, ki pa so kljub nerazpoloženju večine obkrožili besedico ZA, so iz srca hvaležni. J.T. Na volišču v Cerkljah je pionirka pripela slehernemu volivcu za dobrodošlico šopek zvončkov. (Foto: Jožica Teppey) KARNEVALSKI SPREVOD BO SPREMIL PUSTA SKOZI MESTO Danes sojenje pusta v Brežicah Veselo razpoloženje na pustnem parlamentu — V torek je bila tudi otroška maškarada — Pustne novice so bile takoj razprodane Za rešilni avto so darovali Občani so zbrali že 3.670 Ndin prostovoljnih prispevkov za nakup rešilnega avtomobila Neverjetno hitro so se občani odzvali v akciji za nov rešilni avto. Občinski odbor RK Je spet prejel seznam darovalcev, katerih imena danes objavljamo. Pri Ireni Er-pič je bilo v zadnji številki pomotoma objavljeno, da je darovala 10 Ndin namesto 100 (sto) Ndin. Tiskarski škrat nam je ponagajal tudi pri številki tekočega računa. Vse darovalce opozarjamo, naj nakazujejo prispevke na št. 5162-9-487! Novi darovalci so: Dolfi in Fani Križanec, vrtnarija Zakot — 100 Ndin, Jcrčka in Lojze Ost rožnik, gostilna v Sevnici — 100 Ndin, Jožica Aleksič, frizerski salon Brežice — 50 Ndin, Danilo Kosmatin, gostilna Reteče pri Škofji Loki — 50 Ndin, Terezija Kramar, gostilna Dobova — 10 Ndin, Vili Račič, gostilna Cerklje — 60 Ndin, Alfonz Vahčič, gostilna Cerklje — 50 Ndin, Miško Rada-novič, avtomehanična delavnica, Brežice — 100 Ndin, Karel Strašek, slaščičarna, Brežice — 50 Ndin, Anica Kolarič, steklarstvo, Brežice — 100 Ndin, Mira Šekoranja, gostilna Bizeljsko — 100 Ndin, Mimica Šemrov, gostilna, Bizeljsko — 50 Ndin in S. M. Brežice — 350 Ndin. Pustne prireditve so se začele v Brežicah v soboto, 24. februarja. V vseh gostinskih lokalih so bili gostje veselo razpoloženi. Dobro so bili obiskani plesi mask v Cateških Toplicah, v Mokricah, v Narodnem domu v Brežicah, v Cerkljah in v Dobovi. K pustnemu razpoloženju so pripomogle tudi PUSTNE NOVICE s svojimi šalami. V torek popoldne je bil v mestu otroški karneval, zvečer pa v prosvetnem domu tradicionalno zasedanje pustnega parlamenta. Zbrani poslanci — v resnici gledalci in poslušalci — so z zanimanjem poslušali govor ministrskega predsednika in njegovih sodelavcev ter se iz sroa nasmejali šaljivim prizorom na odru. Ob tej priložnosti so tudi odlikovali najzaslužnejše občane. Zasedanju je prisostvoval sam prevzvišeni PUST, ki so ga nato odpeljali srednjeveški inkvizitorji. Za dejanja, ki jih je zagrešil, ga bodo da- nes popoldne javno sodili na zi vse mesto. Po upepelitvi športnem stadionu v Breži na stadionu se bo vsa pusto-cah. Pogrebni sprevod se bo va žlahta zbrala na sedmini začel pri gradu in bo šel sko- v narodnem domu. Mali filmski sejem v Brežicah V nedeljo je bil v Brežicah zaključen petdnevni filmski sejem, ki ga je organiziralo distribucijsko podjetje KINEMATOGRAFI iz Zagreba. Predstavnikom kinemato- LANSKA BREZBRIŽNOST SE NE SME VEČ PONOVIT' Volivci ste tudi krvodajalci Predvideni sta dve krvodajalski akciji: prva pomladi, druga jeseni grafov iz vse Jugoslavije so v brežiškem kinu prikazali vsak dan po tri odkupljene tuje filme. Večino teh filmov bodo prikazovali za občinstvo šele prihodnje leto. Filmskih predstav se je udeležilo 86 predstavnikov kino mreže iz vse države. Ogledali so si 16 filmov različnih zvrsti od drame do komedije, glasbene komedije in kriminalke do revijskih filmov. Brežice so si izbrali zaradi lepe funkcionalne in tehnično dovršene dvorane in zaradi bližine Cateških Toplic, kjer so se gostje odlično počutili. Mnogi med njimi so bili prvič v tem predelu Slovenije in so se zanj zelo navdušili-Direktor distribucije Smajo Cmovršanin je v pogovoru izjavil, da mu Brežice ugajajo, ker so zelo miren kraj in zato udeleženci lahko nemoteno razmišljajo o filmih, k* jih bodo naročili za svoje občinstvo. J. T. Letos moramo v brežiški Brežice ekipa ljubljanskega pel do Bizeljskega bo daro- občini zbrati 1200 krvodajalcev. To predvideva republiški program. Občinska komisija za krvodajalstvo je ugotovila, da bo moralo darovati kri sedem odstotkov voliv-oev. Napravila je že razpored za odvzem krvi po okoliših. Maja bo prvič prišla v transfuzijskega zavoda. Za odvzem krvi bodo 15. m 16. maja na vrsti prebivalci Cerkelj, Čateža, Jesenic, Krške vasi, Mrzlave vasi, Skopic, Velike Doline in Brežic z okolico. Za Artiče, Dobovo, Globoko, Pišece, Pečice in Sromlje sta določena dneva 23. in 24. oktober. Okoliš od Ka- NOVO V BREŽICAH ■ Z A /.BOR OBČANOV 22. februarja so v prosvetnem domu razstavili po avli več panojev z barvnimi In čmo-belimi fotografijami, ki so prikazale prostorne, svetle in sodobne učilnice novih Sol v Radljah, Sloven j gradcu in drugod. Ob njih so bili za primerjavo posnetki učnih prostorov osnovne Sole bratov Ribarjev v Brežicah. Marsikdo je obstal, se zamislil m se na referendumu zavestno odlo-čil za samoprispevek. Trg dr. Ivana Ribarja ob- sega dosedanji Trg svobode, del Ceste bratov Milavcev ter gimnazijo s prosvetnim domom. Občinska skupščina ga Je preimenovala In sprejela odločbo o razfiiritvi na seji 26. februarja. ■ NA PRKOVKČER DNEVA 2E. NA bo v prosvetnem domu proslava, nato pa družabno srečanje z bogatim srečolovom v narodnem domu. Denarja je letos zelo malo na razpolago, zato so prostovoljni prispevki dobrodoSli. Denarne prispevke zbira Anica Godler jeva v pisarni občinskega komiteja 7.K, prispevke v materialu pa Iva Bu-zunčičeva. Poziv velja ženam iz mesta in okolice. ■ V CATEŠKIH TOPLICAH so ae gostje zelo pohvalili s sobotno plesno prireditvijo. 7.a dobro razpoloženje Je poskrbel zlasti prlljub. ijeni pevec VJce Vukov. Najbolj. Se maske so bile nagrajene. val kri 25 oktobra. Občinski odbor Rdečega križa se priporoča, da čim-prej odgovorite, če vam ti datumi ustrezajo. Zdaj jih še lahko spremenimo. Število krvodajalcev sporočite 15 dni pred odvzemom, da bomo lahko pravočasno uredi- li razpored prevozov. Krvodajalce iz oddaljenih krajev bomo prevažali brezplačno. Opozarjamo, da zbiranje krvodajalcev ni samo naloga Rdečega križa, ampak da so dolžne pri tem pomagati vse družbeno-politične organizacije. Potrebe po krvi so iz dneva v dan večje. Vse za zdravje in blaginjo ljudstva! Občinski odbor RK Brežice Motorist je trčil v pešca Motorist Milan Barbič iz BuSe-če vasi se je 22. februarja zvočer pripeljal od žolezniSke postaje Brežice v mesto. Pri Narodnem domu je trčil v pešca Mehmeda Taliča lz Brežic, ki Je z vrečo Jabolk prečkal cesto. Pri tem sta oba padla in se laže poškodovala. No motorju Je za 300 Ndin Škode. »V prihodnje si želimo, da bi priredili sejem filmov v sodelovanju s slovenskim distribucijskim podjetjem Vesna film,« je predlagal Smajo Crnovr-šanin, direktor distribucije Kinematografi iz Zagreba (Foto: J. Teppcy) RADIO BREŽICE PETEK, 1. MARCA: 18.00—19.30 — PRAVLJICA ZA NAJMLAJSE — Ela Peroci: Pravljice žive v velikem mestu — Nove plo&če RTB — Obvestila — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDELJA. 3. MARCA: 11.00 — Domače zanimivosti — S seje občinsko skupSčine Brežice poroča Spela Pirnat — Maks TopUSek: Ureditev naselij in hiS — Poročilo občinske volilne komisije po referendumu — Za naše kmetovalce: Franc Starič: Kmet in danaSnja stopnja razvoja kmetijstva — Mira Skočaj: Kratka navodila o uporabi zimskih Škropiv, ki so na razpolago za sadno drevje — Zabavajo vas Veseli planšarji — Vlado Curin: UspeSen zaključek velike akcije — Pozor, nimaS prednosti! — Obvostlla, reklame In filmski pregled. 12.45 — Občani čestitajo ln pozdravljajo. TOREK. 5. MARCA: 18.00—18.30 — Pred dnevom žena — Govorno glasbena oddaja — "Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Vladan Dasnlca — Iz naSe glasbene Sole — Športni ln Sahovsfcl komentar —■ Obvestila in filmski pregled. Občina - dolžnik že 4 leta Občinski dolg pri Zavodu za kulturo v Brežic®** je dosegel v štirih l«*® vsoto 1,300.000 SD/ Ves » čas skupščina ni plačalft nobene objave po niti najemnine za upora**5 dvorane na sejah skupke*' ne. Kolektiv zavoda se W ji, da bodo dolgovi zasta-reli, za tožbo se pa *1. more odločiti. Toda razumevanje' finančnih žav ObS ima svojo Čriček pred referendumom^ Novinarski krožek ^ . novni šoli Bizeljsko je posebno številko glasila _ CEK pred referendumom samoprispevek šolstvu, ci seznanjajo starše s ^ trebami šole, z njeno vino in z delom drugih Lzven razrednih nosti pionirskega o® t. Številka Je napisana aaio k* vlačno. Dragi prijatelji mladine v Spodnjem Posavju! Prepočasen razvoj posebnega šolstva in nezadostna skrb za duševno manj razvite občane nam narekujeta, da jim pomagamo po svojih najboljših močeh. Zato smo v dogovoru s predstavniki krške, brežiške in sevniške občine sklemli ustanoviti skupno društvo za pomoč tem ljudem. V okviru društva naj bi se zbirali strokovni in družbeni delavci ter starši in prijatelji duševno nezadostno razvitih občanov. Društvo bo sodelovalo z delovnimi in družbenimi organizacijami ter z državnimi organi, da bo z njihovo pomočjo reševalo probleme teh ljudi. S predava- nji, s sestavki v časopisih in po radiu bo seznanjalo širšo javnost s temi vprašanji ter se zavzemalo za njihovo strokovno in sodobno reševanje• Društvo bo imelo trajne stike z Društvom za pomoč duševno nezadostno razvitim SRS v Ljubljani. Pomagalo mu bo pri strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu. Včlanite se v spodnje-posavsko društvo in pridite 4. marca ob 17.30 na ustanovni občni zbor v sindikalno dvorano Tovarile celuloze in papirja v Krškem! INICIATIVNI ODBOR ZA SPODNJE POSAVJE ZA OBČINO KRŠKO JE UKINJENA PRVA DAVČNA SKUPINA Občinski davki za spoznanje večji Obremenitev kmečkih gospodarstev je letos enotnejša za vso Slovenijo -Davki v dolenjskih občinah so še vedno precej manjši kot na Štajerskem Obdavčitvene stopnje za kmečka gospodarstva, ki jih je 21. februarja sprejela občinska skupščina v Krškem, so nekoliko večje od dosedanjih. Prilagojene so sosednjim občinam. Odborniki so upoštevali pobudo republiške skupščine za enotnejši način obremenitve zasebnih kmetij. Razporeditev katastrskih občin po katastrskih skupinah bo ostala enaka kot lani, ukinjena pa bo prva skupina. Republika je predložila enotne stopnje: za prvo skupino od 30 do 42 odst., za drugo od 17 do 29 odst., za tretjo 10 do 16 odst. in za četrto 3 do 9 odst. občinskega davka od katastrskega dohodka. Odborniki v občina Krško so izglasovali za drugo skupino 20-odstotno obremenitev, za tretjo skupino 13 odstotkov in za četrto 6 odstotkov. Lani so bili ti odstotki nekoliko manjši: 15 za drugo, 10 za prvo in 5 za četrto skupino. Približno enako višino predlagajo vse dolenj- ske občine, medtem ko imajo štajerske-občine precej višje stopnje. Zveza predpisuje 6 odst., republika 8 odst. in 1 odst. vodnega prispevka na katastrski dohodek gospodarstva. Obremenitev za zdravstveno varstvo kmetov še ni znana. NEDISCIPLINIRANI SADJARJI ŠKODUJEJO SEBI IN DRUGIM Izgovorov ne bo nihče upošteval AGROKOMBINAT posoja škropilnico in pošilja na delo strokovno ekipo za škropljenje sadnega drevja — Poostren bo nadzor nad sadovnjaki v bližini družbenih nasadov Začelo se je obdobje sistematičnega čiščenja in škropljenja sadnega drevja. Po vsem občinskem območju so seznanili lastnike sadovnjakov z nalogami, ki jih čaka- Za tretjino manj živine Težave pri izvozu živine in draga reja se močno kažejo pri živinoreji v krški občini. Zadnje čase se je število stojišč zmanjšalo za tretjino, v AGROKOMBINATU pa celo za polovico. Prispevki za brizgalno Gasilci iz Podbočja so ime-^ 18. februarja občni zbor. Sklenili so, da bodo letos ku-Pili novo motorno brizgalno. Stara je že odslužila in si z nJo ne morejo več učinkovito pomagati. Prostovoljne prispevke so začeli zbirati že lani. Upajo, da bo nekaj.pričevala tudi občinska gasil-a zveza in da bo brizgalna ^res še to leto njihova last. J. S. Akcija za obnovo šole Do leta 1970 bodo v krški °l>čini zbrali za gradnjo in Reditev šol štiri do pet milijonov novih dinarjev. Skup-113 predračunska vrednost za J*e to znaša 9,550.000 Ndin. f^ednost imajo kraji Krško, Koprivnica in Leskovec. Po-^^jkanje šolskega prostora °^tij° povsod. Otroci obi-f^mejo pouk v dveh izmenah ^ nimajo možnosti za udejstvovanje v interesnih krož-‘h in šolskih organizacijah. Zaloge peska na Vel. Korenu p°djetje KREMEN iz No-,fsa mesta je predložilo ob-J-^ki skupščini v Krškem in-estioijski program. Z dovo-Jenjem republiškega sekreta- jo in ki se jim ne smejo izogniti. Za kršenje zakona, o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci so predvidene velike denarne kazni, ce- lo do 300.000 S dinarjev. Kmetijska inšpekcija se bo potrudila za učinkovit nadzor. Načrtno bo pregledala vse sadovnjake in sadna drevesa, zlasti okoli družbenih nasadov. Za nekaj tednov se bo posvetila samo temu delu. Največje družbene nasade ima AGROKOMBINAT. Nekaj jih je v Leskovcu, nekaj pa v Stari vasi. Da bi jih obvarovali okužb, morajo biti vsi zasebni sadovnjaki vsaj pol kilometra stran od njih kar najskrbneje negovani in zaščiteni, če lastniki sadnega drevja tega ne upoštevajo, škodujejo sebi in družbi. Njihova drevesa propadajo in dajejo slabši pridelek, okužba pa se širi z njih na družbene nasade. To' podražuje Delovne organizacije oproščene Na predlog sveta za gospodarstvo in finance skupščina ni predpisala prispevka od skladov skupne porabe v .delovnih organizacijah. Podjetja so bila namreč zadnja leta zelo obremenjena in so veliko prispevala za napredek občine. Izgradnja mostu je zahtevala ogromno denarja, raaen tega so se delovne organizacije odločile^ da bodo vsaka po svojih možnostih prispevale za izgradnjo šol in komunali j. oskrbo, saj morajo zaradi te ga večkrat škropiti. V naslednjih tednih . bo kmetijska inšpekcija hodila od sadovnjaka do sadovnjaka. Da ne bo več izgovorov glede škropljenja, bo letos priskočil na pomoč AGROKOMBINAT. Kdor tega dela ne zmore sam mu to lahko opravi strokovna ekipa pri AGROKOMBINATU. Po želji posodi lahko samo škropilnico. Računi za škropljenje ne bodo predragi. Jt. Kostanjeviški šelmarji so na pustno nedeljo na star način vabili na Kurentovo poroko, šelmarji so meščani, toda kaj, ko ne zmorejo boljšega vozila, kot je konjska vprega. Morda pa je to najboljše, kajti konji znajo sami domov, tudi če »furmani« zaspijo z vajetmi v rokah (Foto: Polde Miklič) JESENI BODO MORALI V ŠOLO VSI CIGANSKI OTROCI Cigane bodo naselili na Žadovinku Priporočilo podjetjem za sprejem Ciganov v delovno razmerje naj ne bi ostalo brez odziva — Če bodo imele ciganske družine redne dohodke, bo laže preprečiti krajo in prosjačenje riata aa gospodarstvo sodijo friljišča v vasi Veliki Koren j, V ok-vire razširjenih meja v i.^kori&čanje, ker so tam medtem ko £^ajanje za odškodnino ne v njene okvire. O tem morata obe strani sami ^razumeti. S' Z veseljem pridemo vsak četrtek v vašo hišo - zato tudi vi z veseljem odrinite naročnino za prvo polletje za svoj Dolenjski list Občinska skupščina v Krškem je 22. februarja ponovno obravnavala cigansko vprašanje. Komisija, ki ji predseduje Edo Komočar, je na zahtevo odbornikov pripravila nove predlage za naselitev Ciganov, za šolanje njhovih otrok in zaposlitev za delo sposobnih moških. Komisija je upoštevala velik odpor prebivalstva do naseljevanja ciganskih družin po vaseh. Ljudje se boje nasilja in tatvin in so na zborih volivcev zahtevali skupno naselitev ciganov. Skupščina je sprejela predloge komisije in se je odločila, da bodo uredili Ciganom bivališče na Žadovinku. Vseh družin je 19, družinskih Članov pa 86. Skupščina priporoča delovnim organizacijam iz Krškega in bližnje okolice, da sprejmejo na delo po enega ali dva Cigana. Za urejanje zaposlitev so dolžno poskrbeti pristojne službe na občini le v primeru, če bodo imele ciganske družine redne dohodke, občani lahko pričakujejo konec prosjačenja in kraje, če pa bodo živeli Cigani po starem načinu, bodo še vedno nadlegovali prebivalstvo. Z novim šolskim letom bo osnovno šola v Krškem morala sprejeti ciganske otroke. Nadzorovati bo treba o-biskovanje šole in prisiliti starše, da jih bodo puščali k pouku. Občinska skupščina bo u-redila Ciganom skromna bivališča. Najbrž se bo odločila za nakup starih železniških osebnih vagonov. Približno 200.000 Sdin bo morala odšteti za enega, to pa je tudi najcenejša rešitev. Komi-sija je priporočila, da bi Ciganom prepovedali rejo konj in psov. Predvsem konji jim omogočajo preseljevanje iz kraja v kraj. Prehranjujejo jih z ukradeno ali napro-šeno krmo in razen tega jih tudi trpinčijo. Odborniki so nadalje skle- nili, da je treba iz občine izgnati vse tiste družine, ki se občasno gojavljajo in naseljujejo na tem območju. Komisija meni, da bo njeno delo uspešno le tedaj, če bo skupščina dosledno izpeljala vse njene predloge. Predsednik Edo Komočar je seznanil odbornike z ugotovitvijo, da Cigani spoznavajo potrebo po delu in spremenjenem načinu življenja. Zavedajo se, da ob sedanjem odporu prebivalstva ne bodo mogli več živeti po starem. Jt KRŠKE NOVICE ■ PUSTNI DOGODKI SO RAZBURKALI enolično življenje. Da Krčani radi izkoristijo to, kar dovoljujejo pustne navade, je že dolgo znano. V karnevalskih dneh si je marsikdo privoščil stvari, ki jih kdaj drugič ne bi napravi). pa tudi učinek bi bil drugačen kot sicer. ■ ZA KOPICO PUSTNIH SEGA-VOSTI in ton praznovanja so letos poskrbele PUSTNE NOVICE. In kako na splošno ocenjujejo NOVICE nenapadenl občani? Preveč odkrite osebne žalitve in premajhen obseg časopisa, da bi lahko objavili tudi cvetke članov uredništva. Slednjih bralci namreč niso nikjer zasledili. ■ IZVOZ BO TREBA SE POVEČATI. Ob ocenjevanju lanskoletnih poslovnih rezultatov v tovarni papirja so organi upravljanja menili, da si bo moralo podjetje še utirati pot na zunanje tržišče in izvoz bistveno povečati. Izvoz že nekaj časa prilagajajo smernicam samoupravnih organov, kar dokazujejo zlasti januarske številke. CELULO- ZA je tedaj izvozila nad 1.000 ton svojih izdelkov. • ■ KIM) JE V KOMISIJI ZA ODLIKOVANJA? Občinska skupščina je imenovala sedem članov v komisijo za odlikovan}a. Predseduje ji Stane Nunčič. člani pa so Vera Kovačič, Peter Markovič, Branko Voglar, Marjan Štajner, Slavko Sribar in Edo Komočar. ■ V SINDIKALNI DVORANI TOVARNE PAPIRJA bo 4. marca ustanovil občni zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim ljudem v Spodnjem Posavju. V referatu bodo udeleženci slišali o vlogi in pomenu društva, sprejeli bodo statut, izvolili člane plenuma in nadzornega odbora in si ogledali film. Spodbuda za sodobne nasade Sadjarstvo in vinogradništvo sta temeljni kmetijski panogi v občini. Skupščina z oprostitvijo davkov spodbuja kmetovalce, da bi se pri obnovi držali sodobnih načel. Ce zasadijo nove vinograde z žlahtno trto, tako da jih lahko obdelujejo s stroji, potem so za štiri leta oproščeni davčnih obveznosti, če pa bodo obnavljali nasade po starem, ne bodo imeli olajšav. Za češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje v intenzivnih sadovnjakih so kmetje oproščeni davka pet let po zasaditvi, za breskve tri leta, za orehe deset let in za ribez dve leti. Vse omenjene oprostitve veljajo od januarja 1968. Obnove se morajo lastniki lotiti pod strokovnim nadzorom * pristojne službe. Milijon za znanje Tovarna celuloze ima v rednih šolah 65 štipendistov. Višina štipendij je odvisna od vrste šole, ki jo obiskujejo, in od učnih uspehov posameznikov. Pri obravnavanju zaključnega računa so organi upravljanja predlagali, naj bi v prihodnje namenili več truda in denarja za strokovno izpopolnjevanje na delovnih mestih. CELULOZA je lani prispevala za izobraževanje 36 milijonov in 500 tisoč starih dinarjev. Od tega je nakazala skladu za šolstvo druge stopnje 12,800.000 Sdin, za izobraževanje lastnih kadrov pa je porabila 23,700.000 Sdin. PAVK Maškarada v Sremiču DPD »Svoboda« iz Krškega je v soboto priredilo tradicionalno maškarado v prostorih hotela »Sremič«. Udeležilo se je je veliko število ljudi, več kot sto gostov pa so morali odkloniti, saj so bile rezervacije kmalu razprodane. Najboljše maske so nagradili, skromne nagrade pa so dobili tudi vsi tisti, ki so prišli v maskah. Za prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel »Steb« s pevcema Tatjano Gros in Vasjem Matjanom. V. N. Novo iz domovine cvička Ljubljančani in Gorenjci odkupijo večino cvička iz okoliša Podbočja in se zaradi njegove dobre kakovosti vsako leto vpračajo v te kraje. Vinogradniki pridno obnavljajo nasade v Starem gradu, na Bočju, v Dolu, na šutenskem vrhu, v Banovcu in Brezovici, v Skurcu, Gradišč ku, Zakriž ju in Gadovi peči. Stari vinogradi niso več donosni, ker je ročna obdelava predraga, trta pa iz leta v leto bolj odmira. Novi nasadi imajo redke vrste in žično napeljavo in jih lahko obdelujejo s stroji ter vprežno živino, čez 20 let bo večina teh vinogradov obnovljenih. Podboški vinogradniki sami vzgajajo plemenite vrste trte in prodajajo cepiče. Za kakovost jamčijo. J. S. Borci zbirajo za prapor V Podbočju je v Združenju borcev NOV 130 članov. V februarju so imeli občni zbor in so ga polnoštevilno obiskali. Na predlog Jožeta Kodriča so sprejeli sklep za nakup novega prapora. Odločili so se za nabiralno akcijo, pri kateri pričakujejo pomoč članov in vseh drugih občanov. Prapor bi radi ime- li že za dan borca, torej do julija. J. S. Fluorografiranje bo ob koncu junija V sevniški občini bo od 22-junija do 1. julija obvezno fluorografiranje, rentgensko slikanje pluč, ki bo zajelo 11.102 občana. Slikanje bo brezplačno, v občinskem proračunu je zanj že zagotovljenih 2,9 milijona S din. Ker je junij delno že čas dopustov, bi bilo prav, da bi zaposlen? to upoštevali. Za tiste, ki se £i,uorogTaf irar\j a ne bodo udeležili, je predvidena kazen desetih tisočakov. Milica se je pritožila Sevniška postaja milice se gorijo. Podatki t) delu te poje pritožila, da je bila nepravilno uvrščena v tretjo kate-staje namreč zgovorno kažejo, da bi morali biti uvrščeni v drugo kategorijo. Občinska skupščina je priporočila republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, naj pritožbo upošteva. Največ požarov iz malomarnosti v. -evnižlki občini je bile .ni 11 požarov, kar je ve* kot leto dni prej. Skupna škoda sicer ni velika — blizu tri milijone starih din, vendar se je treba za to zahvalit predvsem gasilcem. Ugo- ( tovljeno je, da je največ požarov zaradi malomarnosti. Odbor sindikata družbenih dejavnosti V začetku marca bodo v Sevnici ustanovili odbor sindikata družbenih dejavnosti, ki bo povezoval ljudi, zaposlene v družbenih službah. Odbor je trajnejša oblika dela sindikata in bo imel precejšnjo samostojnost Filatelisti bodo zborovali 10. marca se bodo zbrali člani sevniškega filatelističnega društva na rednem letnem občnem zboru. Društvo ima 37 zbirateljev znamk, ki se povečini redno sestajajo na tako imenovanih menjalnih sestankih Obdaritev žena za 8. marec Komisija za družbeno aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL v Sevnici te dni pripravlja obdaritev žena za njihov praznik 8. marec. Del denarja za nakup daril bo prispevala komisija, del pa bo zbran iz drugih virov. Odbornik iz Loke je zagrozil z odstopom Odbornik in predsednik krajevne skupnosti iz Loke tov. Leopold Veber je na zadnji seji skupščine odločno zahteval občinsko pomoč pri gradi\ji vodovoda v Loki. To je utemeljeval s podatkom, da so tamkajšnji prebivalci pripravljeni s prispevki in delom zbrati 5,5 milijona starih dinarjev in da Je trebe z delom čimprej začeti, da ne bi zamudili celega leta. Zagrozil Je celo z odstopom. Predsednik ObS Prane Molan je odgovoril, da trenutno v občini gradijo ducat vodovodov in da bi samo v te namene potrebovali v občinskem proračunu 80 milijonov starih dinarjev. Glede Loke Je pojasnil, da ae bo predsedstvo skupščdne zavzemalo za ureditev preskrbe z vodo v tem kraju, v ta namen po skušalo dohiti posojilo. S SE.TE OttčTNSKH^ SKUPŠČINE 21. FEBRUARJA Upoštevan je bil predlog industrije Po dobrih dveh urah »čiščenja« besedila je bil sprejet odlok o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča — V razpravi je sodeloval tudi poslanec Bogo Gorjan — Predlog DS Jugotanina in tov. J. Rebernika so upoštevali Z odlokom, ki velja za Sevnico s Šmarjem in za Krmelj, so bili ljudje že seznanjeni na petkovih zborih volivcev. Naj vseeno ponovimo: od kvadratnega metra stanovanjskega ali poslovnega prostora bo treba v Sevnici plačati 12 Sdin na mesec, v Krmelju pa 10 starih dinarjev. Od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki leži znotraj mej zazidalnega okoliša, bo treba v Sevnici plačevati 2 Sdin na mesec, v Krmelju pa 1 S din. Vrtovi pri stanovanjskih hišah, veliki do 500 kvadratnih metrov, so pri tem izvzeti. S prispevkom bi se nabralo v Sevnici 15 milijonov S din na leto, v Krmelju pa skoraj dva milijona, če bi prispevala tudi podjetja kemične lesne in kovinske industrije od površine, ki jo uporabljajo za svojo dejavnost- V primerjavi s potrebami zneska nista velika, čudno je prkv-2&prav, da se odborniki niso bolj zataknili pri zelo visokih stroških pobiranja tega prispevka, za kar bi šlo v prvem letu kar 5 milijonov. Ti miljoni so za komunalne naprave čisto izgubljen denar. Največ časa je bilo na seji posvečenega spremljevalnemu predlogu delavskega sveta Jugotanina in predlogu Janka Rebernika. V obeh amandmajih je bilo predlaga no, da je potrebno podjetjem, ki moc^ajo imeti velike skladiščne prostore na prostem, zmanjšati prispevno stopnjo. Končno sta bila predloga upoštevana in delno spremenje- no besedilo odloka, ki zdaj določa, da bodo lesna, kemična ln kovinska industrija plačevale 12 oziroma 10 S din le od kvadratnega metra zazidanih koristnih površin. Prispevka bodo oproščene 2e z zakonom narejene izje- me, v sevniškem odloku pa je tudi zapisano, da prispevka ne bodo plačevale osebe z zelo majhnimi dohodki ter tisti graditelji, ki so v zadnjih letih plačali pogodbene zneske za gradnjo komunalnih naprav. Nadrobnosti boste lahko zvedeli v objavljenem odloku. M. L. Razvoj gostinstva je treba pospešiti Pripraviti se je treba na večji turistični promet, ki ga bo odprla modernizirana cestna mreža Sevniško gostinsko podjetje predvideva do leta 1971 preurediti kolodvorsko restavracijo, sevniški obrat družbene prehrane ter kuhinjo gostišča »Na križišču«. Vse to bo veljalo približno 150 milijonov starih dinarjev. V daljši prihodnosti je predvidena tudi gradnja motela ob ustju Mirne ter bungalov na območju malkovških vinogradov. Podjetje je imelo lani 246 milijonov starih dinarjev prometa, kar je 12 odstotkov več kot leta 1966. Na alkoholne pijače odpade približno polovico, vendar Je zadnje čase opaziti, da zaradi dobre lan-, ske sadne letine in vinotočev prodaja pdjač pada, prodaja hrane pa se občutno pove čuje. Tudi v Sevnici družbeni gostinci opozarjajo na nesorazmerno obdavčitev. Izračuna no je, da plačujejo zasebni gostinci občutno manjše obveznosti kot družbeni obrati Prizadeti menijo, da se to ne da opravičiti, češ da so družbena gostišč1* *** bolj prometnih krajih. Vodstvo podjetja se zave- Kolikšne bodo takse od vozil fo uo'Uu mora.i ».u sebni lastniki motornih vozil plačevati komunalno takso, ki se bo stekla v občinski ce stni sklad in bo porabljena za ceste četrtega reda. Na seji občinske skupščine v Sevnici je bil po daljši razpravi sprejet odlok, ki določa, da bodo lastniki tovornjakov Če ste prizadeti, se pritožite! Več sto lastnikov gozda te dni z nejevoljo gleda terjatev GG Brežice, ki zahteva plačilo dejatev od lesa, ki Je bil prodan mimo gozdnega gospodarstva. Zastopniki podjetja menijo, naj se prizadeti pritožijo (kolkovanje ni potrebno), posebna komisija pa bo ugotovila, če Je pritožba res upravičena. PO SEVNIŠKI KOMUNI ■ SEVNICA. Na zadnji seji od bora občinske gasilske sveze Je bilo dogovorjeno, da bo občni zbor občinske zveze v nedeljo. 3. marca, ob 8. uri v gasilskem domu. Doslej so imele občne »bore že m gasilska društva, izjema je le Blanca . ■ MALKOVEC. Občinski sanitarni lnSpektor j« povedal, da Je pregled vode, ki Jo bodo zajeli za vodovod Malkovec — Slančjl vrh, pokazal, da Je Izvir neoporečen. Razen dveh so se preJSnjl teden zbrali vsi porabniki vode In Izbrali tudi 11-članski odbor, ki bo vodil delo. Za predsednika so Izvolili Ivana Pungrčarja, za tajnika pa Lojzeta Udovča. S: VN IS KI VESTNIK ■ BREG. v sredo je na Bregu predavala patronažna sestra tov. Jelerjeva o bolezni otrok ln odraslih. Za predavanje Je bilo veliko zanimanja, poslušalci pa so ob koncu želeli, da bi Jim priredili tudi predavanje o prvi pomoči. ■ BLANCA. Prejšnji teden je bil v tem kraju občni zbor organizacije Rdečega križa. Na njem so grajali lanski primer ko se Je za krvodajalsko akcijo prijavilo 28 ljudi, kri pa so dali samo itlrje. Na aboru so prisotni želeli, da bi Jim priredili tečaj za nego bolnika. ■ LOKA. Prosvetno društvo Prl-mož Trubar se Javno zahvaljuje učiteljskemu kolektivu za poklonje nlh 100 Ndin namesto venca na grob pok, Franca Škrabe. Društvo bo denar porabilo za popravilo prosvetnega doma. ■ STUDENEC. Za dane« Je v tem kraju napovedano veterinarsko predavanje Alojza Mihova. Kot so nam sporočili lz več krajev kjer Je tako predavanje že bilo. Je za vsterinarske nasvete mod kmetovalci veliko zanimanja. da, da sta kakovost storitev in postrežba najbolj odvisni od usposobljenosti gostinskih delavcev. Gostinsko šolstvo je bilo dolgo zanemarjeno, nepravilni odnos do ljudi, zaposlenih v gostinstvu, pa je odbijal mlade fante in dekleta od tega poklica. Tudi še sedaj, ko je gostinskih delavcev več, je značilno, da se neradi zaposlujejo v manj prometnih turističnih krajih. Da bd si lijudi le zagotovilo, štipendira podjetje 14 slušateljev gostinskih šol. Prejšnji teden je nastopil mesto političnega sekretarja občinskega komiteja ZK v Sevnici inž. Albin Ješelnik, doslej zoposlen kot agronom v kmetijskem kombinatu »Zasavje«. Ob tej priložnosti je na naše vprašanje o delu občinskega komiteja za prihodnje obdobje odgovoril, da bo dejavnost tekla po začrtanem programu. Sredi marca bo tretja seja občinske konference ZK obravnavala šolstvo, prosveto in kulturo, naslednja konferenca pa bo posvečena organizacijskim zadevam, predvsem reorganizaciji ZK v občini. KS 1 jiačevali polovico toliko, ko« dovoljujejo republiški predpisi. S tem popustom računajo, da bodo zadržali selitev avtoprevoznikov, čeravno bd bilo v ta namen treba spremeniti predpis, ki selitev sploh dopušča. Lastniki osebnih avtomobilov bodo plačali 8.000 Sdin za vozila do 900 ccm, 12.000 Sdin za vozila od 900 do 1350 ccm. 24.000 Sdin za vozila od 1350 do 1800 ocm itn. TIS prevzela otroško varstvo Sevniška temeljna izobraževalna skupnost je prevzela tudi otroško varstvo. Denar za varstvo otrok se bo zbiral na poseben račun te skupnosti!. Občinska skupščina je razen tega tudi priporočila, naj skupnost čimprej izdela načrt izgradnje objektov otroškega varstva s ■- - J . . .v.-.. . . ŠE KORAK DO CILJA — Pa so se zadovoljno oddahnile mladinke, ki so maloprej pretekle 1000 m dolgo progo. »Bilo je težko, kljub temu smo zdržale do konca,« so nam povedala simpatična dekleta, ki so tekla na uličnem teku v Sevnici. Pri mladincih se je bil zagrizen boj, saj sta zmagovalca PLAHUTA in RE-VINŠEK istočasno pretrgala ciljno vrvico. (Foto: S. Dokl) KAKŠNA JE PRIHODNOST ŠOL NA VEL. CIRNIKU IN KALU Zagotoviti je treba prevoz šolarjev Predlagano je, da bi ukinili šolo na Cirniku, šolarje pa vozili v Šentjanž — Tja bi vozili tudi šolarje višjih razredov s Kala Sevniška občinska skupfičina je prejšnji teden sklenila, da je treba zadevo začeti reševati. Pripraviti je treba nadrobnejše izračune. Te dni bo narejen predračun stroškov izgradnje ceste proti Kalu. Staršem prizadetih otrok je priporočeno, naj kljub oddaljenosti pošiljajo otroke v šolo. Na podružnični osnovni šoli na Velikem Cirniku je trenutno vpisanih 32 učencev, šolanje vsakega posameznika pa velja 170.000 S din na leto, kar Je za skoraj 70 odstotkov več, kot Je povprečje v občini. Ker Je to do matične Sole v Šentjanžu 9 km, bi šolo ukinili le pod pogojem, da bd bdi zagotovljen stalen _ai__________________________ Seminar za vodstva ZK V petek, 23. februarja, Je občinski komite Zveze komunistov priredil na sevnl-škem gradu seminar za sekretarje krajevnih organizacij, člane občinskega komiteja ZK in predsednike njegovih komisij. Na seminarju je psih. Jože Valentinčič govoril o delu z ljudmi, organizaciji in metodi političnega dela, poslanec in glavni urednik revije Teorija _ln praksa Stane Kranjc pa o vodilni idejni vlogi Zvezo komunistov. in zanesljiv prevoz. Preprost izračun kaže, da bi s tem prihranili več milijonov starih dinarjev. Na osnovni šoli na Kalu, kjer je tudi kombiniran pouk, ne morejo organizirati pouka v višjih razredih. Zato Je skupno 20 učencev vpisanih v višje razrede osnovne šole v Šentjanžu- Ker pa Je razdalja do šentjenSke dole tudi osem in več kilometrov, staršev teh otrok ni mogoče prisiliti, da bi otroke redno pošiljali v šolo. Obiskovanje šole je za prizadete učence hud napor, zato Je treba zanje organizirati prevoz, še prej pa dograditi 1 kilometer ceste Pri-mštaj — Kal. . Sevniška občinska skupščina je bila 21. februarja seznanjena s težavami pri prešo-lanju otrok s teh dveh podružničnih Sol. Odborniki s prizadetega območja so na seji poudarjali, da prešolanju ljudje ne bodo nasprotovali, če bo prevoz zanesl jiv tudi v zimskih mesecih, ko na Veliki Cimik več mesecev ni mogoče priti z avtomobilom. Ravnatelj šentjanške osnovne šole in predsednik skupščine temeljni izobraževalne skupnosti Jože Bavc je n* seji poudaril, da izobraževalna skupnost ne more dati denarja za zgraditev odseka ceste proti Kalu, občinsko skupščino pa Javno vprašal, kdo je odgovoren za to, da otrokom ni omogočeno 8-letno šolanje. 82 odst. otrok dobiva malico Zadnji podatki o razširjenosti šolskih kuhinj kažejo, v sevniški občini dobiva ro® lioo 2185 otrok ali 82,11 odstotka vseh šolarjev. Brezplačno majico dobiva 15.13 ods\^h ka otrok. V šolskih kuhinj^ ugotavljajo, da otroci radi j do tople enolončnice, nin K pa odklanjajo samo icruh premaz. Vodstvo temeljne * obraževalne skupnosti ,n. ’ da Je potrebno poveča • vilo otrok, ki dobi vaj n m * oo. Pri tem naj več Pon'^A, tudi • starši, saj Je J®* v obrok njihovim otrokot največ jo kori«' št. J) (936) ★ S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 23. FEBRUARJA . Takse za pol manjše od dovoljenih V prihodnje bodo avtoprevozniki imeli manj dajatev kot doslej Letošnji odlok o prispevkih in davkih ima tako malo sprememb kot še noben v zadnjih letih. To je dober znak, saj je znano, da stalne spremembe ljudi begajo, ker ne vedo, pri čem so. Doslej je bila davčna nestabilnost kriva za marsikatere nesporazume, povzročala pa je tudi gos podrško neuravnovešenost. Čeprav je bil odlok o letošnjem proračunu ena izmed točk dnevnega reda na petkovem zasedanju, je bil zaradi nejasnosti o financiranju šolstva umaknjen z dnevnega reda. Prav tako je bil seveda umaknjen tudi odlok o financiranju vzgoje in izobra-ženanja. Najbolj živahno je bilo v razpravi o komunalnih taksah, ki jih bodo morali plačevati zasebni lastniki motornih vozil. Odbornik Franjo Bulc je predlagal spreminje-valni predlog, po katerem naj bi bile te takse za polovico manjše od predlaganih in priporočenih. Glasovanje je pokazalo da se večina od bor - Prostor bo verjetno dobil nazaj Trebanjska občinska skupščina je 23. februarja pristala na razveljavitev odločbe o nacionalizaciji prostora, lasti Franca in Ivane Senica iz Trebnjega, v katerem je bila do srede lanskega leta prodajalna Borovo. Za prostor, velik 33 kvadratnih metrov, ni zanimanja, ker ga ni mogoče preurediti v sodobno prodajalno, urejeno po sanitarno-tehničnih predpisih. Dokončno bo o zadevi odločal pristojni republiški organ, ki je pred 8 leti izdal .odločbo o nacionalizaciji. Pristanek občinske 'Skupščine je pri tem velikega pomena. Neosvetljena vprega na cesti Ivan StarlC iz Bogneče vasi se je 35. februarja zvečer peljal b vprežnim vozom iz Trebnjega v Poljane. Voz ni Imel luči ali odbojnih stekel. V Jezeru se je naproti pripeljal avtomobilist Drago Gorenc iz Cerovca. Ko Je opazil voz, se Je ustavil. Starič se za to m zmenil, marveč Je poganjal pro- ti avtomobilu, ld ga je ob srečanju zadel, škode je bilo za okoli 300 Ndin. nikov zavzema za tako obremenitev, ki pa bo pomenila polovico manjše od predlaganih in priporočenih. Glasovanje je pokazalo, da se večina odbornikov zavzema za tako obremenitev, ki pa bo pomenila polovico manj dodatnega denarja za ceste četrtega reda. Avtoprevozniki bodo po novem v trebanjski občini na boljšem, kot so bili doslej. Na seji so namreč sprejeli tudi odlok, da se prometni davek od avtoprevozniških storitev zmanjša od sedanjih 20 na 15 odstotkov, kolikor imajo tudi druge dolenjske občine. Ta prihranek bo za avtoprevoznike večji kot komunalna taksa, ki jo bodo morali na novo plačevati. Nadrobnosti o taksah lahko preberete v objavljenem odloku v prilogi našega lista. Na seji j& bil sprejet tudi odlok o prispevkih in davkih, ki nima večjih bistvenih sprememb. Prispevki iz kmetijstva so ostali nespremenjeni, le izterjava bo v prihodnje bolj dosledna, kot je bila doslej. V današnjem Skupščinskem Dolenjskem listu je odlok objavljen in vsakdo lahko sam ugotovi, kako bo z njegovimi obremenitvami. Skupščina je obravnavala tudi predlog o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga bodo morali plačevati. Nadrobnosti o taksah lahko preberete v objavljenem odloku v prilogi našega lista. Na seji je bil sprejet tudi odlok o prispevkih in davkih, ki nima večjih bistvenih sprememb. Prispevki iz kmetijstva so ostali nespremenjeni, le izterjava bo v prihodnje bolj dosledna, kot je bila doslej. V današnjem Skupščinskem Dolenjskem listu je odlok objavljen in vsakdo lahko sam ugotovi, kako bo z njegovimi obremenitvami. Skupščina je obravnavala tudi predlog o dodatnem pri- spevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga bodo morali plačevati zavarovanci od dopolnilnih dohodkov. Odborniki so k temu dali soglasje, vendar pod pogojem, da bi stopnja dodatnega prispevka - • ' *!' ' od obrtne ali podobne dejavnosti, s katero se zavarovanci postransko ukvarjajo, znašala le 4 odst., in ne predlaganih 7,4 odst. M. L. Ne pozabite na sadno drevjel 25. februarja je bilo po vsej trebanjski občini razglašeno naj kmetovalci začno škropiti sadno drevje proti kaparju. Poudarjeno je bilo tudi, naj skrbno očistijo in obrežejo sadno drevje, potrebe po škropivih pa sporoče kme tajski zadrugi, da bo pravočasno preskrbela dovolj velike količine. Pristaviti je tudi potrebno, da je kmetijski inšpekciji dovoljeno lastnike zanemarjenih sadovnjakov ostro kaznovati. m&m - - . '4“ km _ Wm * * v •ra m ' »Z'' • £&ff —•**';' *x S,' * 'V f$pi^vV , ' - »v 'i vf'T s£' Predpustni čas je minil. Po Trebnjem in seveda tudi drugod so zadnje dni odmevali glasovi harmonike, na kmečkih vozeh pa so vozili bale. V vsej občini je od lanskega pusta sklenilo zakonsko zvezo 86 parov, od tega v Trebnjem 45, drugi pa povečini v Ljubljani. Na sliki so svatje zadnje predpustne poroke, posneti z občinske hiše. Novoporočenca sta Anton Hlebec iz Rodin in Jožefa Korelec iz Vavpče vasi pri Dobrniču. (Foto: Legan) ZBORI VOLIVCEV NISO SAMO »VENTIL« Na kaj so opozorili na zborih »Potrebno je imeti posluh tudi za navidez drobne probleme, ki pa so za prizadetega velikega pomena,« uči že staro pravilo Prejšnji teden so bili v 14 krajih v občini zbori volivcev,, na katerih je bilo več sto ljudi seznanjenih s pomembnimi ukrepi, obdavčitvami in načrti. Ljudje so imeli posebno pri predračunu socialnega zavarovanja kmetov in letošnjih obremenitvah veliko vprašanj in pripomb. Razen tega so opozorili na nekatere njihove neurejene zadeve in neizpolnjene želje. V nekaj skopih besedah se seznanimo z njimi! ŠENTRUPERT. Na zboru v Šentrupertu so udeleženci veliko govorili o cestah in pri tem menili, da je potrebno neplačane prispevke Izterjati. Kot so zatrjevali, pogrešajo strokovne pomoči zadruge, radi pa bi tudi kmetijska preda vanja o strojništvu in uporabi kmetijskih strojev. Zadrugi zamerijo, ker lani ni izpolnila pogodb za semenski krompir. LANSKA SUŠA — DOBRA SOLA Za ljudi bo dobra, za ribe pa ne Bodo izviri Sotle dovolj močni tudi za oskrbo Trebnjega? Mirna Z okolico bo dobivala pitno vodo iz izvirov no nič določenega. Na Mirni potoka Sotle, v katerem še ribe ne uspevajo, kot že .pravijo, da bodo vodo lahko vrsto let tarnajo ribiči. Toda brez skrbi: s preiskavami so ugotovili, da je voda sicer malo pretrda, vendar neoporečna za človeško prehrano, še več: v nji so odkrili tudi dve vrsti majhnih cibic, mlinar Rugelj pa zatrjuje, da so razen ve^iih rib pred leti živeli v potoku tudi raki jelševci. Sele osem let je sedanji mirenski vodovod napajal Mir-Iz Kraljeve doline, pa Je v inskih poletnih mesecih že odpovedal. Pet do sedem litrov vode na sekundo je bi-{o za naraščajoči kraj naen krat premalo. Tovarna DANA 86 je zavedala, da s tako ma-|° za naraščajoči kraj naen-spekcija že vse težje zatiska oči. »Odriniti vse drugo in napeljati vodo!« Je bil odločen skl©p vodstva tovarne. Začel ^ je lov na izvire, ki je rodil sadove. V dolini potoka Sotle so bili v oddaljenosti dobrih ^tih kilometrov odkriti tri-J® Izviri, ki dajo skupaj sko-*}lj 50 litrov vode na sekundo- Najmočnejši, tako imeno-^ni Marinov izvir pri Ruglju UaJo sam 36 litrov. ga x]p bi še enkrat po-omili! Novi vodovod mora ‘to tak, da bo za dolgo časa mir. Cez 50 let bo Mirna Ste la že nad 2500 prebivalcev, ta vodovod pa bo napajal tudi vasi Trstenik, Stražo, Šentrupert, Slovensko vas, Rakovnik, Brinje in Praproče, saj so ljudje iz teh krajev že pokazali to željo. Ko bo DANA modernizira la proizvodnjo z avtomatskimi stroji, ki potrebujejo več vode, bo šlo samo za to podjetje 26 litrov na sekundo, 10 litrov pa še za obrat brezalkoholnih pijač. Tovarna bo letos žgradila zajetje in cevovod, vse to pa bo stalo 112 milijonov starih dinarjev. Dokončna izgradnja vodovoda z vodohramom na Rojah bo veljala skoraj 300 milijonov, k temu pa bodo morali seveda prispevati tudi drugi. Kaj bo z zamislijo, da bi se od tod preskrbovala z vodo tudi spodnja TemeniSka dolina s Trebnjim, Še ni zna- porabili sami, bolj nestrpni pa še pristavljajo, češ da občina zdaj ne dd nič zraven. Izhod bo treba najti, zakaj Trebnje z okolico bo v sušnem poletju spet ostalo brez vode. Se prizadeti spomnite tistih dni? M. LEGAN VELIKA LOKA. Za telesno kulturo je v občinskem proračunu toliko denarja, za pospeševanje kme-tijstva pa tako malo. Predlagamo tudi. da je treba letos izdatneje pomagati šoli v šentlovronou, ki bo letos stara že sto let. DOBRNIČ. Čutimo, da je naš kruj zapostavljen, odkar smo zgubili za drugo in pošto. Kakšne težave so samo s šolskim avtobusom, ki je za naše potrebe premajhen. Letos bo potrebno polepšati zunanjo po dobo našega kraja, ki bo oktobra slavil 25-letnico prvega kongresa AF2. TREBELNO. Predlagamo, da se celotno območje Trebelnega uvrsti v četrto skupino, saj je zemlja revna in kmeta ni treba tako obremenjevati z dajatvami, so dejali na zboru. VELIKI GABER. Na tem zboru Je bila cela vrsta vprašanj. Zakaj zadruga bolj ne sodeluje s kme tovalci? Zakaj ukiniti avtobus, ki vozi mimo Biča v 2užemberk? Naša nadloga so tudi Cigeni Zakaj jib pošiljajo k nam, denar pa gre na Mimo in Mokronog? Pritoževali so se tudi zaradi poslovanja občinske uprave. RAČJE SELX). Predlagamo novo klasifikacijo nekaterih naših zemljišč, končno pa se bomo o tem odločili, ko bodo znani stroški za to delo. BOL. NEMŠKA VAS. Dečja vas bi rada imela oseme'njevalo posta Jo. V Dol. Dobravi potrebujejo na iiajališče za živino, popraviti pa e treba tudi most. Socialni pro- Lovstvo zahteva več načrtnega dela V ta namen bodo ustanovili občinski lovski sklad Čeravno je že zdavnaj potekel rok za sklenitev pogodb med lovskimi družinami ln občinami, tega v trebanjski občini še niso naredili. Kot vzrok tega pristojni navajajo, da je bila še vrsta stvari nerazčiščenih in da naglica ne bi prinesla tehtnih rešitev. V kratkem bo lovstvo na dnevnem redu občinske skupščine. V občini nameravajo ustanoviti tudi občinski lovski sklad, ki bi pomenil denarno osnovo za načrtno delo. Po približnem računu bi vseh osem družin po bo-nitiranem odstrelu vplačalo vanj tričetrt milijona starih dinarjev na leto. Ta denar bi namensko porabili za vlaganje v lovišča. Lovci so prepričani, da bi bilo mnogo bolje, če bi bil sklad pri občini In ne pri lovski zvezi. V merilu občine bi zbrani denar bolje obrnili. V Mirenski dolini bodo redno vlagali fazane, pomladiti pa je treba tudi zajce in drugo divjad. Lovišča so precej prazna, zato jih je treba obogatiti, če se hočemo pogovarjati o razvoju lovstva in lovskega' turizma. Dlem Jožeta Fltrjančiča ni dobro rešen, so zatrjevali. MIRNA. Gradnja nove šole je že obveza. Gasilstvo ima v občinskem proračunu premalo denarja, civilna zaščita pa je deležna premajhne pozornosti. Hitreje je potrebno urejevati mirenske komunalne probleme, dolg za asfaltiranje ceste je nujno izterjati. Za kmete Je treba organizirati v prihodnji sezoni več predavanj. Vse to je samo nekaj vprašanj, ki jih je pretresal mirenski zbor. KNEŽJA VAS. Nadleguje nas divjačina, predvsem divji prašiči. Zakaj moramo tudi mi plačevaU vodni prispevek, če od tega nima mo nobene koristi? Zakaj v Trebnjem ne vzamejo v zdravstvenem domu oddaljenih najprej na vrsto? Z odgovorom zastopnika pošte, ki je predlagal poStno zbiralnico, smo le delno zadovoljni. Za nas bi bila velikega pomena tudi telefonska zveza. MOKRONOG. Nujno potrebno je popraviti našo šolo. Predlagamo, da so lastniki motornih vozil do 900 ccm oproščeni komunalne takse. Kaj bo s Pričo, ko se tako dolgo nič ne ukrene. Ne bo tovarna za predelavo krompirja lahko zašla v težave? To so bila vprašanja v Mokronogu. Gregorjev semenj na Veseli gori V torek, 12. marca, bo na Veseli gori pri Šentrupertu prvi sejem, odkar je bilo tam znova odprto sejmišče, šent-ruperško turistično društvo je dalo spodbudo za oživitev tega sejmišča, v bližnjem gradu pa namerava urediti tudi turistični objekt. Proslava dneva žena na Mirni Kot vsako leto bo tudi letos krajevna organizacija SZDL priredila proslavo za 8. marec. Slovesnost bo v domu Svobode 8. marca ob 17. uri, po končani proslavi pa bo tudi skromen prigrizek. Vabljene so vse žene z Mirne in Iz okolicp Seja občinske konference ZK Danes ob 14.30 bo v sejni dvorani občinske skupščine Trebnje 2. seja občinske konference ZK Trebnje. Člani konfrence bodo volili organe konference bodo volili organe vplivu in aktivnosti komunistov v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah in o vplivu komunistov na javno mnenje. Predsedniki komisij bodo na seji podali tudi poroči ’s o delu komisij Grobova slo ostala nezasuta Grobova dveh pokojnikov, ki sta bila pred kratkim pokopana na pokopališču v Šentlovrencu, sta še dan po pogrebu ostala nezasuta, s čemer je bila prizadeta pieteta do mrtvih. Pristojni inšpekciji v Trebnjem je bdlo tudi spročeno, da je temu dejanju verjetno botroval alkohol. Občinski ocLiok o pokopališkem redu odloča, da mora biti pokop pravilno opravljen, ne določa pa kdaj mora biti krsta zasuta, saj je star običaj, da jo zasujejo po opravljeni žalni slovesnosti. če bo šentlovrenskemu grobarju dokazan prekršek, bo zanj kaznovan Sindikat bo izdajal glasilo Na letošnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta so delegati sklenili, da je treba preučiti možnosti za izdajanje skupnega občinskega sindikalnega glasila, ker so podjetja in ustanove tako majhne, da ne morejo imeti vsak svojega. Te dni se že pripravljajo na izdajo prve številke glasila, ki bo izhajalo enkrat na mesec in bo ciklostirano. Računajo, da glasilo ne bo drago, ker bodo del stroškov krili tudi z objavo reklam, člani sindikalnih vodstev ?a bodo dobivali r>r» * Spet o tovarni za predelavo krompirja V soboto, 24. februarja, je trebanjsko občino obiskal pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo tov. Komel. Z njim je bil tudi zastopnik republiškega zavoda za rezerve. S predstavniki občine sta se pogovarjala o možnostih za gradnjo tovarne za predelavo krompirja v krompirjevo moko in kosmiče. O mirenskem podjetju posebno poročilo 2e na nekaj sejah občinske skupščine je bila razprava o stanju v gradbeno-opekar-skem podjetju iz Mirne. Direktor Stane Pančur je 23. februarja znova zatrjeval, da poročilo, pripravljeno za sejo, ne ustreza resničnemu stanju ln da napihovanje slabosti kvari ugled podjetja, ki posluje v težjih razmerah in ob večji konkurenci- Da bi prekinili to razpravo, ki sega že na strokovno podiročje, je bilo sklenjeno, naj svet za gospodarstvo skupaj s strokovnjaki pripravi gradivo o stanju v tem podjetju- IREBANJSKBiOVICB Polžev telegram Dolenjska turistična zveza je preteklo soboto poslala kočevskemu Turističnemu društvu telegram, v katerem je želela kočevskemu društvu na občnem zboru, ki je bil isti večer, veliko uspeha, hkrati pa se opravičila, ker njeni predstavniki ne morejo priti na občni zbor. Telegram je sprejela kočevska pošta v soboto ob 1,45, predstavnik TD pa je dobil telegram v roke šele v torek ob 10£0. Taka počasnost kočevski pošti prao gotovo ni v ponos, saj je telegram potoval dvakrat počasneje, kot bi pismo. Taki in podobni spodrsljaji so na kočevski pošti že kor pogosti tn je zadnji čas, da jih kolektiv pošte ali uprave podjetja prepreči. Športni dan gimnazije Pretekli teden so imeli dijaki kočevske gimnazije športni dan. šli so na izlet k razvalini Fridrihštajna na Stojni. Dijakinje pa so imele med-razredni odbojkarski turnir v domu telesne kulture. Nastopilo je 16 ekip. Igrale so na izpadanje na dva dobljena niza. Kljub temu je tekmovanje trajalo od 8. do 14. ure. V polfinalu sta bila dosežena naslednja rezultata: IV. a : III. b 2:0 ki II. a : II a 2:0. Po kratkem odmoru so odigrale finalno tekmo IV. a: II. b 2:0 in III. a : II a 2:0 za dijakinje IV. a razreda. Tekmovalke so bile utrujene, a so kljub temu prikazale lepo igro. Tekmovanje je pokazalo, da imamo tudi v Kočevju idealne pogoje za razvoj ženske odbojke, žal pa premalo denarja. A. Arko Struška mladina je oživela Mladinska organizacija v Strugah je doslej le životarila. Na pobudo prosvetnih delavcev so se struški mladinci zbrali preteklo soboto v prostorih osnovne šole. Izvolili so novo delovno predsedstvo: novi predsednik je Andrej Hočevar, podpredsednica Hedvika Medja, tajnica Mara Pugelj in blagajničarka Dragica Pugelj- Ustanovili so tudi več krožkov, ki bodo imeli tudi strokovno vodstvo. Struški mladinci imajo mnogo na* Črtov in volje, le denarja, športnih pripomočkov in prostora nimajo. Sklenila so, da bodo za pomoč zaprosili občinski komite ZMS v Kočevju. KATJA MAJERLE Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah 's sadjem In zelenjavo naslednje maloprodajne cene: Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOČEVJE Tudi turistični delavci za novo cesto Kočevje Ribnica (cena v Ndin za kg) krompir 1,06 1 sveže zelje 2,60—2,80 2.70 kislo zelje 1,96 1,90 kisla repa 1,96 1,90 fižol v zrnju 4,40—43« 4 čebula 2,30 2,50 česen 14,6 14 solata 8.20 4,60—8,20 korenje 1,95-4,38 2,20 peteršilj 5,10 — ohrov 2,50 radič 11,10 — cvetača 2,70 2,80 Špinača 7,20 — jabolka 1,40—3,43 1,30 hruške 4,50 pomaranče 4.20-4,90 5,20 • limone 4,85 5,20 banane 5,80 5,70 grozdje —- 5,80 ribe 6,20—«,55 —. jajca (kos) 0,60—0.68 0,65 Vse ceste v občini so slabe — Turisti za modernizacijo ceste Kočevje— Delnice — Glavni načrt za plavalni bazen bo v kratkem narejen — Jamarji bodo skušali urediti za ogled eno izmed kraških jam — Leta 1971 bo 500-letnica Kočevja — Upravičene kritike na račun SAP — Med turističnimi delavci premalo mladih Na nedavnem občnem zboru Turističnega društva Kočevje so razpravljali največ o modernizaciji ceste Kočevje—Delnice, o gradnji plavalnega bazena, jamarstvu in o delovnem programu. Izvolili so nov upravni odbor društva in vodij e več sekcij. Za predsednika so ponovno izvolili Karla Riglerja. Zbora se ni udeležil noben predstavnik občinske skupščine, čeprav je prav turizem tista dejavnost, ki posega v vse ostale dejavnosti v občini. Turistični delavci so najprej ugotovili, da so vse ceste (razen ceste Ljubljana — Kočevje) slabe in potrebne popravila. Najbolj nujno pa bi bilo modernizirati še tistih 22 lan ceste od Kočevja do Broda na Kolpi, s čimer bi Slovenija dobila še en izhod na morje- Pozdravli so predlog občinske skupščine, naj ba še letos uvedli v občinski samoprispevek in tako zbrali denar, ki bi ga prispevali za modernizacijo te ceste. Poudarili pa so, da bosta imeli od te ceste največ koristi republika ki zveza, zato naj tudi onidve največ prispevata zanjo. Seveda so turistični delavci hkrati ugotovili, da bo nova cesta pripomogla k napredku kočevskega turizma le, če bomo imeli tu objekte, ki bodo turiste privlačevali’ in jih zadrževali na Kočevskem. V nasprotnem bodo zaradi modeme ceste lahko še hitreje zapustili Kočevsko in se zapeljali tja, kjer bo za njih privlačno. Najpomembnejši tak objekt je plavalni bazen, za katerega so idejni načrti že narejeni. glavni projekt pa bo končan v deveh do treh mesecih. Lokacija zanj je določena ob Kidričevi cesti,, ker bo tu gradnja naj cenejša. Predstavniki jamarjev so prisotne obvestili, da je na Kočevskem precej zanimivih kraških jam. Menili so, da željskih jam ne bi kazalo urediti za ogled turistov, ker so onesnažene z rudniškimiod-plakami. Odkrili pa so 6 km od Kočevja »črno jamo«, ki je zelo lepa in bi jo kazalo urediti. Omenjenih je bilo še več drugih jam, med njimi »Zvezdica«, ki je lepša od Postojnske, vendar manjša in težje dostopna; druga je Ledena jama, v kateri je večni led. 4 Precej kritik je bilo izrečenih na račun SAP. Njihova počitniška dejavnost je lani dokazala, da dela slabo in neodgovorno. Prevoz z avtobusi je nekulturen, - ker je na vozilih pogosto gneča. Z Ljubljano bi bilo potrebnih več avtobusnih zvez, verjetno tudi nekaj hitrih. Urediti bi bi- lo treba okolico avtobusne postaje, ker je v slabem vre- Zahtevajo obnovo trgovine Trgovsko podjetje »Tabor« že 14 let ni obnovilo svoje prodajalne — Sami vzdržujejo pota na kot travniki in pašniki, v resnici pa so tam gozdovi. Zaradi tega plačujejo več davkov, kot bi morali. Menili pa so, da so za to sami krivi, ker niso zahtevali, naj pristojni organ vknjižbe popravi. Občani bodo tudi obvestili trgovsko podjetje »Tabor« iz Grosuplja, naj obnovi trgovino v Strugah, ker bodo sicer ponudili kakemu drugemu ■ ■ ■ »MILIONARJEV« JE LETOS V KOČEVJU VEC, kot lani. Čeprav je rok za prijavo lanskega osebnega dohodka oziroma zaslužka nad dva milijona Sdin potekel, zatrjujejo v občinski upravi za dohodke, da dohodkov niso še vsi prijavili. Do minulega petka je vložilo prijave 157 občanov ali 33 več kot lani. Med dosedanjimi prijavami je najvišji dohodke 4,5 milijona Sdin. Skupna vsota prijavljenih zaslužkov je precej večja kot prejšnja leta, zato bo imela občinska skupščina iz tega obdavčenja tudi večji dohodek. ■ ■ ■ GRIPA TUDI V KOČEVJU. Zdravniki so zelo obremenjeni, ker morajo obiskovati bolnike na domovih, pa tudi lekarna izda več zdravil. Neugodno vreme slabo vpliva tudi na zdravje ostalih občanov, posebno starejših. ■ ■ ■ NOVO TRGOVINO SADJE -ZELENJAVA v stavbi poleg kina Jadran so začeli urejati. Trgopro- menu skoraj neprehodna. Tudi pokritih čakalnic na avtobusnih postajališčih ni. V Kočevju pa bi bilo treba urediti še parkirni prostor za avtobuse. Predlagano je bik), naj bi občinska skupščina skupaj s krajevnimi skupnostmi načrtneje skrbela za komunalno urejanje krajev. Sprejela naj bi program del do leta 1971 — takrat bo namreč mesto Kočevje praznovalo 500-letni; co svojega obstoja. Seveda so razpravljali še o drugih zadevah. Ugodno so ocenili lansko turistično leto. Poudarili so, da bi morali bolj skrbeti za vzdrževanje in obnovo zgodovinskih znamenitosti (stare cerkvice, grado- vi, spomeniki iz NOB itd.). Pohvalili so prizadevanje gostincev za urejanje gostišč in njihove načrte. Kritizirali so občinsko skupščino in SAP, ki sta zgradila javno stranišče, odprla pa ga nista. Nekdo je omenil tudi, da je v TD premalo mladine, kar drži. Tudi TD za boljšo cesto 17. februarja je bil občni zbor Turističnega društva Kočevje. Na njem so razpravljali največ o pripravah za gradnjo plavalnega bazena, o modernizaciji ceste, Kočevje—Delnice in o delu SAP. Seveda pa so se turistični delavci temeljito pogovorili tudi o ostalem svojem delu in načrtih za naslednji dve leti. Izvolili so nov upravni odbor društva in podelili priznanja Ljubljanske turistične zveze in upravnega odbora TD najbolj zaslužnim turističnim delavcem. Za predsednika društva so ponovno izvolili Karla Riglerja. Podrobneje bomo o občnem zboru poročali v naslednji številki našega lista. „Trikon“ je dobi! stroje iz Italije Z njimi bodo v pletilskem obratu uvedli novo tehnologijo — Montirali jih bodo do konca meseca, proizvodnja pa bo stekla v začetku marca Pred kratkim je dobilo kočevsko podjetje Tri-kon težko pričakovano popolno opremo za pletilski obrat. Med stroji, ki jih je okoli 30, je tudi 20 polavtomatskih ploskih pletilnih strojev. Vso opremo so uvozili iz Italije s posredovanjem firme Stier, ki je nakup tudi kreditirala. Stroje so izdelale znane italijanske firme. Na zboru volivcev v Stru- Trgovina ne odgovarja vsem gah, ki je bil pred kratkim, sanitarnim in drugim predao volivci ugotovili, da imajo pisom, zato jo je treba oim-precej zemljišč, ki so knjiže- prej obnoviti. Občani Strug že več let sami vzdržujejo svoja pota, za kar so uvedli samoprispevek. Nekateri obvez še niso izpolnili, zato so volivci vztrajali, da jih morajo čimprej. Tudi za naprej so sprejeli za vzdrževanje potov samoprispevek, ki velja za nekatere kraje. Volivci so razpravljali še o trgovskemu podjetju, da zgra- pravicah in dolžnostih iz di trgovino v Strugah. V nji- zdravstvenega. zavarovanja bovi trgovini je namreč kar kmetov, o komunalnih lep promet, »Tabor« pa trgo- v nekaterih naseljih, o pri-vine že 14 let ni obnovil, spevkdh in davkih itd. DROBNE IZ KOČEVJA met želi prodajalno čimprej odpreti, da bi ustregel potrošnikom novo nastale mestne četrti v Podgorski ulici ■ ■ ■ PRIMERJAVA CEN V TRGOVINAH s sadjem in zelenjavo v Ribnici in Kočevju, ki je redno objavljena v Dolenjskem listu, je za gospodinje zelo zanimiva in osnova za marsikateri domači razgovor in posvet. Tako zatrjujejo gospodinje, da bi bilo tu in tam dobro k tabeli cen dodati tudi cene ljubljanskega trga ter iz ostalih krajev Dolenjske. Gospodinje namreč trdijo, da so drugje cene precej nižje kot v Kočevju. Prav zato bi bila taka primerjava umestna, da bi lahko vsi videli, če trditve drže ali se morda včasih pretirane. Gospodinje nadalje trdijo, da je meso v Velikih Laščah precej cenejše kot v Kočevju, da je boljše in da ga prodajajo po kvalitetnih vrstah. Razlik v cenah je kar precej in potrošnike zelo zanima, kaj vpliva, da imamo pri nekaterem blaga visoke, če ne celo najvišje cene. ■ ■ ■ NOV SVETLOBNI NAPIS je pretekli teden dobila tudi podružnica Kreditne banke in hranilnice v Kočevju. Tako je v sredi-šču mesta vedno več svetlobnih napisov, zaradi česar je Kočevje vedno lepše tudi ponoči. Novi stroji bodo zamenjali stare, ki so že dotrajali. Vendar pa morajo pred montažo novih strojev nekoliko prenoviti stavbo pletilskega obrata. Obnova in montaža bosta predvidoma dokončani do konca tega meseca, v začetku marca pa bo obrat začel redno delati. Pri uvajanju nove proizvodnje in tehnologije pomagajo tudi italijanski strokovnjaki. Nekatere mehanike, ki bodo imeU z delavkami tečaj za de- lo na strojih, pa je Trikon poslal na prakso v Italijo. Modernejši stroji bodo zahteva- li od delavcev tudi več znanja. Doslej je delala pri vsakem pletilnem stroju po ena delavka, poslej pa bo delala ena delavka na 2 do 3 novih strojih. Pri istih strojih dela v Italiji ena delavka, če plete zahtevnejše vzorce, na Odlikovani turistični delavci Na občnem zboru Turističnega društva Kočevje je podelil predstojnik ljubljanske turistične zveze priznanja nekaterim turističnim delavcem. Srebrno častno značko in diplomo je dobil Stane Potisek, bronasto častno značko in diplomo za sta pre-jelLa Budi Murovič in Katica štajhodar. Upravni odbor društva je podelil spominske plakete naslednjim svojim članom: Andreju Arku, Jožetu žagarju, Stanetu Potisku, Katici štajdohar, Rudiju Muroviču in Marioi Rutar. Iz »Metka bara« se kadi ... Do sedaj je bilo že več pripomb meščanov, pa tudi odbornikov na seji občinske skupščine, da ne bi smeli mladoletnikom v tem lokalu točiti alkoholnih pijač. Občani so prepričani, da mladoletniki dobivajo pijače, čeprav občinski odlok o javnem miru in redu to prepoveduje. Dnevno imajo v tem lokalu 70 do 150 ljudi. V glavnem so obiskovalci gimnazijci. Ker ima mladina malo denarja, v glavnem pije limonado in kavo, obenem pa precej kadi. Prav zaradi kajenja se je v zadnjem času sliša- lo precej pripomb. V restavraciji je prepovedano igranje kart in šaha. Ne vemo, zakaj mladina ne bi smela igrati šaha, glede igranja kart pa se strinjamo. M. G. dveh strojih; če plete manj zahtevne vzorce, pa na 3 do 5 strojih. Z uvedbo nove tehnologije pri Trikonu predvidoma ne bodo povečali števila zaposlenih. Krediti, ki jih je Trikon dobil za nakup opreme, ni- so vezani na izvoz. Vendar pa se že zdaj zanimajo nekate-ra italijanska in naša izvozna podjetja 7P nakup Trikono-vih pletilskih izdelkov. V prenovljenem obratu bo Trikon izdeloval še naprej najrazličnejše vrhnje pletenine, kot: vestje, puloverje, kostime in ženske obleke, se pravi izdelke, ki jih je Trikon pokazal potrošnikom na letošnjem sejmu »Moda 68« v Ljubljani od 13. do 21. januarja. Takrat je hkrati razstavljal tudi težko konfekcijo. Otrok utonil v narasli Rinži Učenec Dolmin iz Kočevja je med igro padel v vodo in utonil - Trupelce so našli šele čez šest ur V soboto, 24. februarja, je okoli 12.30 utonil v narasli Rinži Dolmin Miklič, učenec prvega razreda osnovne šole iz Kočevja. Otrok je prišel ir šote oko- li 12. ure in omenil materi, da se gre igrat k 150 m oddaljeni Rinži. Igral se je tata), da je metal v vodo prazne steklenice, ko pa jih je narasla reka naplavljala k bregu( jih je mali Dolmin s palico spet potiskal proti sredini Rinže. Nenadoma mu je na skali spodrsnilo in je padel v 2,5 m globoko vodo. Utopljenca so našli šele po 6-umem iskanju gasilci iz Ljubljane. Ko je otrok padel v vodo, je zaklical na pomoč. Slišala sta ga 58-letni Andrej Čolnar in njegovi sin, ki sta bila na njivi na drugem bregu Rinže Ni denarja za otroke Rudniški vrtec so prejšnjo jesen ukinili, stavbavrtoa pa propada, ker ni denarja za vzdrževanje- Vendar-bi bil vrtec po mojem mnenju vzgojnih deiav še vedno potreben. Tu je namreč precej otrok, potrebnih otroškega varstva, vendar se starši tega ne zavedajo, sa jnočejo ničesar prispevati za njihovo varstvo. Sestanek vodij KO SDZL Pred kratkim je bilo v Ko-čeju posvetovanje predsednikov krajevnih organizacij SZDL, ki ga je vodil sekretar občinske konference Nace Kamičnik. Na njem so se pogovorili o programu dela krajevnih organizacij, sprejemu mladih v SZDL, pobiranju članarine ( delu ostalih krajevnih organizacij in njihovem sodelovanju s SZDL ter drugem. Najdalj pa so razpravljali o pripravah za izvedbo referenduma, s katerim bi uvedli samoprispevek za modernizacijo ceste Kočevje —Delnice in kakih 100 m od kraja nesreče. Takoj sta pritekla bliže in klicala na pomoč. Medtem je voda še nekajkrat vrgla otroka na površje. Ko so •pritekli ljudje do kraja nesreče, pa je narasla Rinža obdržala otroka pod gladino. Kje so turistične sobe? V zadnjih nekaj letih je bi- lo v kočevski občini izdanih precej »turističnih kreditov«, se pravi kreditov za urejanje sob, ki naj bi jih posamezni jemalci posojil oddajali turistom. Evidenca o tem, kdo je dobil kredit, obstoja vendar so se doslej le trije prejemniki tega kredita prijavili, Da oddajajo sobe turistom. Občinska skupščina bi verjetno morala imenovati posebno komisijo, ki bi pregledovala, 'kako so ta posojila porabljena in če so res za tiste namene, za katere so bila dana. Prejemnik posojila je namreč hkrati obljubil, da bo dajal določeno število ležišč za določeno obdobij e na razpolago turistom. Občinska komisija pa bi morala še pred tem pregledati, če so turistične sobe primerno urejene, in jih kategorizirati. To bo vsekakor treba urediti še pred sezono, ker se vedno pogosteje zgodi, da v Kočevju med sezono v gostiščih zmanjka ležišč za turiste. Seja ObS Kočevje Za pretekli torek je bila sklicana seja občinske skupščine Kočevje. Dnevni red je predvideval razpravo o programu gospodarskega razvoja občine za letos, sprejem proračuna za letos in sprejem več odlokov, ki se v glavnem nanašajo vsd na razne prispevke, davke in takse. 32 DOLENJSKI LIST Št. 9 (936) ** Skupno delo jih združuje Zadnji zbor volivcev na vij a delo uspešno. V lanskem Bregu pri Ribnici, na katerem so se zbrali volivca iz vasi Breg, Dolenji Lazi in Zapuže, je pokazal, da se prebivalci živo zanimajo za vsa dogajanja v občini in za razmere v domačih vaseh. O vsaki stvari, ki jim je bila predočena na zboru, so živo razpravljali, pa tudi kritizirali so, če se jim je zdelo, da stvar ni pravilno postavljena. Volivci teh vasi so združeni v eni krajevni skupnosti. Le ta se je uveljavila med občani. Svet krajevne skupnosti tukaj dejansko vodi gospodarsko politiko teh krajev. In reči je treba, da opra- letu je svet krajevne skupnosti zbral 27.000 N din sredstev, ki so jih prispevali občani. Predvsem velja pohvaliti PGD Dolenji Lazi. Največ sredstev so porabili za gradnjo vodovoda v Jurjeviči, ki napaja vodovod v Dolenjih Lazih. Vaščani iz Dolenjih Lazov so za omenjeni vodovod prispevali 15.000 N din. Pri krajevni skupnosti deluje sedem komisij, ki so svetu KS v veliko pomoč. Spričo velikega angažiranja občanov v organih lokalne samouprave tudi uspehi niso izostali, čeprav je to razmeroma majhna KS, kjer prevladujejo delavci in mali kmetje. NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Obrati morajo razširiti proizvodnjo Odborniki so se seznanili s predlogi in pripombami volivcev — Velika gospodarska škoda je nastala zaradi nizkih odkupnih cen lesa — Obrati, ki imajo sedež izven ribniške občine, morajo razširiti proizvodnjo — Sprejeli so odloke in izvolili odbore — Proračun bo najvažnejša točka na prihodnji seji občinske skupščine 24. februarja je bila seja občinske skupščine Ribnica. Odborniki so se seznani- li s potekom zborov volivcev in s pripombami, ki so jih dali volivci, ko so obravnavali osnutke odlokov. Posebno dolga je bila razprava o sprejetju sklepa o stopnji osnovnega prispevka za zdravstveno varstvo delavcev in o sklepu o dodatnem prispev- Osebni dohodki so pod povprečjem V ribniški občini so osebni dohodki porasli za 5 odst. in so še vedno nižji kot drugje — Za nerentabilna podjetja je rešitev le v preusmeritvi proizvodnje — Število nezaposlenih še vedno narašča — V svet KS so izvolili nove člane Na nedavnem zboru volivcev v Ribnici — udeležba na zboru je bila za Ribnico zelo skromna — so se volivci seznanili z oceno gospodarskih gibanj v letu 1967 in razvojnimi možnostmi gospodarstva v letu 1968. Ocena gospodarstva je realna. Iz tega je razvidno, da si danes ne moremo več zamišljati družbenih planov, ki bi gospodarskim organizacijam administrativno odrejali proizvodni program, akumulacijo, delitev dohodka in stopnjo rasti. Vse to je v rokah kolektivov samih. Iz poročila smo slišali, da so lani bruto osebni dohodki porasli za 5 odst., vendar so osebni dodatki v naši občini še precej pod republiškim povprečjem, ki znaša 850 n din; v ribniški občini znašajo namreč le 750 N din. Malo boljši so OD v družbenih dejavnostih, kjer so povprečni OD 970 N din (v republiki 1.070 N din). Razkorak med stopnjo porasta celotnega dohodka in narodnega dohodka (in seveda med sestavnimi de- li narodnega dohodka, v katerega štejejo: osebni dohodki in ostanek dohodka) je v Veliki meri posledica dejstva, da je bilo v gospodarstvu naše občine še precej dediščine preteklosti; ki je povzročila, da se je posamezna proizvodnja pokazala v reformi kot nerentabilna. To velja za gradbeništvo, lesno galanterijo v obratu Galanterija v Sodražici, usnjeno galanterijo v obratu Gorbica v Sodražici, lastno proizvodnjo v kmetijski zadrugi Ribnica in še kje. Zato je ena glavnih nalog v letu 1968, da se vse tiste gospodarske dejavnosti, ki so se v lanskem letu pokazale kot nerentabilne, preusmerijo. Vse bolj prihaja do izraza nezaposlenost. Število nezaposlenih iz leta v leto raste. Sedaj jih imajo na zavodu za zaposlovanje registriranih okrog 150, vendar pa računajo, da se bo število ob začetku gradbene sezone zmanjšalo. Volivci so potem, ko so dišali vsa poročila, zastavili več vprašanj. Zahtevali so tudi, naj stanovanjsko komunalno podjetje skliče čimprej vse stanovalce v družbenih stavbah in poda poročilo o trošenju sredstev iz najemnin. Poslušali so tudi poročilo o dejavnosti krajevne skupnosti in njenih načrtih ter izvolili polovico novih članov v svet krajevne skupnosti Ribnica. ku za zdravstveno zavarovanje. Odborniki so opozorili, da bodo morali v prihodnje misliti tudi na štednjo v socialnem zavarovanju. Ko so govorili o gospodarski problematiki, so največ pozornosti posvetili gozdarstvu. Na vprašanje, kdo je odgovoren, da je v ribniških gozdovih propadlo 4000 m3 lesa, so odbornikom povedali, da so bili vzroki: nizka odkupna cena lesa, prevelika oddaljenost in težka dostopnost lesa. škoda je velika, trpijo pa jo prizadeti lastniki in skupnost. Občinska skupščina bo v bodoče posvečala večjo pozornost obratom, ki imajo sedež izven občine. Obrati, ki delajo na območju občine, ustvarjajo sklade, od katerih pa ima korist samo matično podjetje. Sredstva se odvajajo, za obrat pa ostane le malo denarja. Obrati prav zato ne morejo vlagati v lastno razširjeno reprodukcijo, pač pa to delajo na njihov račun na sedežu podjetja, ki je izven občine Ribnica. Na seji občinske skupščine so sprejeli več odlokov: odlok o prispevku in davku ob- čanov občine Ribnica, predlog odloka o spremembi odloka o občinskem prometnem davku in nekatere druge. Sprejeli so tudi odlok o komunalnih taksah na motorna vozila. Sredstva, ki se bodo zbrala s pomočjo teh taks, bodo uporabili samo za ceste IV. reda. Izvolili so tudi odbor za gradnjo in dograditev šol v občini, upravni odbor komunalnega sklada, upravni odor cestnega sklada, upravni odbor rezervnega sklada gospodarskih organizacij pri občinski skupščini, iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti otroškega varstva in potrdili ustanovitev višjega disciplinskega sodišča postaje Ljudske milice. Potrdili so predlog, da se vsa sredstva likvidiranega podjetja Gradbenik s posebno pogodbo dodelijo stanovanjskemu podjetju Ribnica. S tem mora soglašati še stanovanjsko komunalno podjetje. Na dnevnem redu skupščine je bil tudi predlog o proračunu občine Ribnica za leto 1968, vendar bodo o tem sklepali na prihodnji seji v mesecu marcu. r— Lepi načrti mladincev INLES Sprejeli so delovni program in ga začeli izvajati — Polovica mladih pa je še izven organizacije — Za predsednika so izvolili Staneta Vesela Poročali smo že, da je delovna enota INLES v Ribnici po dolgih letih spet ustanovi, la mladinsko organizacijo, ki šteje 40 članov (v tej delovni enoti pa je zaposenih 86 mladincev). Pobudniki za ustanovitev so bili mladi štipendisti, ki so letos končali šolo, pri’ tem pa so jim pomagali nekateri starejši člani kole- RAZGOVOR V KOVINSKEM PODJETJU V RIBNICI „Najprej moramo dobiti strokovnjake" Govorice o združitvi ne drže — So lanski slabi uspehi posledica pomanjkanja naročil ali tega, ker nimajo strokovnjakov? O Kovinskem podjetju je v Ribnici slišati zadnje čase precej, tako med ljudmi kot na sejah občinske skupščine. Osnovna misel ali morda bojazen v teh nepreverjenih govoricah je, da je za likvidiranim »Gradbenikom« na vrsti Kovinsko. Ker v. d. direktorja Janeza Bolhe ni bilo doma, sta odgovarjala na vprašanja predsednik DS France Zajc in računovodja Mirko Gorsič. Govori se, da vam je pred meseci ali leta ITAS Kočevje ponudil sodelovanje ozir. združitev, vendar ste odklonili, zdaj pa vi sami predlagate rešitev. Ali je to res? Računovodja: — Nisem slišal ne za prvo ne za drugo, pač pa so našemu predstavniku pri ITAS povedali, da niso za združitev. Dogovarjali pa smo se z njimi o tem, da bi nas vzeli kot kooperanta, in to raje kot koga drugega. Predsednik DS: O takih predlogih nisem nič slišal. — Kaj kaže primerjava lanskega poslovnega leta s predlanskimi? Računovodja: Realizacija je manjša oa 10 odstotkov, čisti dohodek je večji za 50 odstotkov, osebni dohodki so bili manjši za 11 odst., čee leto pa smo imela povprečno 3 zaposlene manj kot predlani. — V čem so torej vzroki za gospodarski neuspeh? Predsednik DS: — Premalo je bilo dela. in naročil. Največ smo delali vprežne pluge, ki so se v začetku dobro prodali, nato pa se je trg zasitil in ostali so nam v skladišču. Od strokovnjakov sta odvisni organizacija proizvodnje in poznavanje tržišča in tu je najbrž vzrok. Koliko inženirjev in ekonomistov imate v podjetju? Računovodja: — Nobenega, le 3 strojne tehnike, enega tehnika kemije, dva v srednjo ekonomsko šolo in enega metalurga, ki še nima inženirske diplome. Na ponovni razpis za tehničnega vodjo se ni prijavil noben inženir. To je dokaj čudno, ko hkrati beremo po časopisih, koliko strokovnjakov je brezposel-K nam naj pridejo! Predsednik DS: — V DS se zavedamo, da brez dobrega vodilnega kadra ne gre. Na naše razpise pa ni odziva. čeprav smo v razpisu za direktorja posebej podčrtali da razpis ni formalen! Najbrž strokovnjaki ne gredo radi na deželo! — Kako se kanite izkopati iz težav? Računovodja: — Najhuje je že za nami. Tri možnosti imamo: ali preusmeriti proizvodnjo v opremo za cestna podjetja, ali s kom poslovno sodelovati, ali preusmeriti proizvodnjo v investicijsko opremo . . . Predsednik DS: — ... ali pa se v skrajnem primeru združiti s kakšnim večjim podjetjem. Računovodja: — O združevanju pa doslej nismo razpravljali še v nobenem samoupravnem organu. Na Stojni -smučarski tečaj Letos so imeli med zimskimi počitnicami na smučiščih Velike gore tedenski smučarski tečaj. Učiteljem telesne vzgoje sta pomagala še dva učitelja — vojaka, čeprav je bil prispevek za izdatne tople malice malenkosten (900 s din), se je prijavilo samo 38 otrok, največ iz petih razredov. M. G. ktiva. Mladinci so izvolili za predsednika Staneta Vesela, ki nam je povedal, da je mladinski odbor na prvi seji že sprejel delovni program. Za mladino bodo organizirali predavanja o njihovem podjetju, samoupravljanju, varstvu pri delu in drugem, ogledali si bodo obrat INLES in nekatera druga sorodna podjetja, ter ustanovili več športnih sekcij: smučarsko, telovadno, odbojkarsko, šahovsko in namiznoteniško- Na smučarsko tekmovanje gozdarjev in delavcev lesne industrije, ki je bilo pred kratkim v,črni na Koroškem, so poslali 3 svoje predstavnike. Tudi na kulturo niso pozabili. Organizirali bodo obisk predstav Drame in skušali ustanoviti nekatere kulturne skupine. Vpisali se bodo v Počitniško zvezo, sodelovali z ribniškim klubom OZN in organizirali ples. In denar? Malo ga je. Nekaj ga bodo zbrali s članarino, nekaj jim ga bo dal sindikat (če bo treba, bodo uvedli samoprispevek), dohodke pa bodo imeli tudi od raznih delovnih akcij. Tako so napri-mer že začeli posipavati pot dio njihovega obrata družbene prehrane, nato pa bodo pospravili tudi skladišče. Vse to bodo dobili plačano, denar pa bodo dali v mladinsko blagajno. Polletni uspeh na osemletki Na osnovni šoli v Ribnici je 821 učencev, od tega kar 182 vozačev. Ob polletju je bil uspeh celotne šole 73,5 odstotka. V nižjih razredih je uspeh veliko boljši kot v preteklih letih, v petih in šestih razredih je uspeh zadovoljiv, v sedmih in osmih pa zelo slab. Učni uspeh je slabši predvsem zato, ker se v višjih razredih precej dijakov vozi iz oddaljenih krajev, ter zaradi nedelavnosti, saj so v nekaterih razredih učenci samokritično priznali svojo napako. M. G. Težko pričakujejo nove šolske prostore Na sedanji šoli težko pričakujejo nove šolske prostore, saj so vrata in okna dotrajala, sanitarije in razsvetljava tudi več ne ustrezajo sodobnemu pouku, čeprav je pouk v dveh izmenah, sta obe šoli natrpani do zadnjega kotička. V novi šoli bodo prešli na dopoldanski pouk vseh učencev, pa tudi za krož-karske dejavnosti bo dovolj prostora. M. G. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ RIBNIŠKE TRGOVINE tudi na zunaj polepšujejo: te dni sta dobili nove svetlobne napise trgovini živila in Oblačila. Trgovina Oblačila je v novo urejenih prostorih ln bo v kratkem odprta. ■ PRODAJALNO TOBAKA bo odprlo v Ribnici podjetje »Tobak« iz Ljubljane. Nova prodajalna je zelo lepo urejena in bo kmalu odprta. Razen tobaka bodo prodajali tudi drobno galaterijsko bltgo. ■ DIMNIKARSKE USLUGE, pleskarske in druge uslužnostne dejavnosti so v ribniški občini dražje kot drugje. O tem so poročali nekateri odborniki na zadnji seji občinske skupščine. ■ NA ZADNJIH Zr/.RIH VOLIVCEV so kmetje iz Žimaric in Ota vic zahtevali, naj se njihova zemlja prekvalificira v slabšo skupino, ker bi prišli pri plačevanju davkov v ugodnejši položaj. ■ 140 ZASEBNIH OBRTNIKOV in 34 gostilničarjev je imelo lani le 109 zaposlenih delavcev. To je 5 odst. vseh zaposlenih. Dopolnilno obrt je imelo v Ribnici lani 64 ljudi. Ce to upoštevamo, potem bomo letos lahko našli kruh tudi še za nekaj nezaposlenih. Izseljenski piknik v Ribnici Podružnica Slovenske izseljenske matice v Ribnici je imela pred kratkim letni občni zbor, na katerem so pregledali lanskoletno delo. Podružnica je organizirala več srečanj z našimi delavci, zaposlenimi v tujini, predvsem pa s tistimi, ki so na delu v Zahodni Nemčiji, kjer jih je največ. Pojasnili so jim pravice, ki jim gredo po zakonih. Z izseljenci, ki so prihajali v domovino, je imela podružnica stalne stike. Za izseljence je organizirala tudi piknik v ribniškem gradu. Delovanje podružnice je bilo težavno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, sicer bi bili lahko uspehi še večji. Udeleženci zbora so dali več koristnih nasvetov za bodoče delo podružnice. Predstavnika GO SIM iz Ljubljane pa sta odgovorila na več vprašanj, ki so jih v razpravi zastavili diskutanti. Na zboru so sprejeli program dela za letos in sklenili, da bo osrednji piknik za izseljence, na katerega bodo vabljeni tudi ostali prebivalci iz ribniške in kočevske občine, 30. junija v ribniškem gradu. Prav tako so sprejeli sklep, da se združijo s kočevsko podružnico, in izvolili 8 članov v skupni odbor. Podružnica bo samo koor. dinator dela, ker bosta tako v ribniški kot kočevski občini delovali sekciji podružnice SIM. -r Pustna zabava ob soju sveč V Ribnici je postalo že tradicionalno, da priredijo žene v tednu pred pustom zabavo. Tako je bilo tudi letos. V četrtek so ribniške žene priredile pustno zabavo v prostorih Restavracije. Prijetno razpoloženje in dobro udeležbo je zmotila le prekinitev električnega toka, zato so si morali svetiti s svečami Nov motel v Ribnici Turistično podjetje IMOS iz Zagreba je zaprosilo ribniško občinsko skupščino za lokacijo motela v bližini Ribnice. Občina bo prosilcem dodelila prostor ob glavni cesti v neposredni soseščini vasi Breg. Novi motel, ki bo znatno pripomogel k razvoju turizma v Ribnici, bo kmalu zgrajen. Ker nameravajo nekateri zasebniki v neposredni bližini zgraditi tudi montažne hiše, bo v prihodnje tu morda zraslo pravo weekend naselje. r — Občni zbor Izseljenske matice V nedeljo, 25. februarja, so imeli v Ribnici občni zbor. Pogovorili so se o programu, o prireditvah ter o tem, kako bodo vzpostavili stik z izseljenci v Franciji, Ameriki in Kanadi. Lani je bil centralni izseljenski zlet v Kostanjevici letos pa je predviden na Mirni. M. G. S šolo v naravi ni bilo nič V zadnjem času so v Ribnici precej govorili o šoli v naravi. Vendar nimajo dovolj denarja, pa tudi starši niso preveč zainteresirani. Lani so imeli v načrtu plavalni tečaj za četrte razrede, za pete pa smučarskega. Celoten načrt je zaradi pomanjkanja denarja ter bojazni staršev pred morebitnimi poškodbami padel v vodo. M. G. REŠETO U USTANOVNI SESTANEK AKTIVA ŠOLNIKOV — KOMUNISTOV Ne samo znanje, mladim dajmo tudi vzgojo! Idejnost pouka ne sme biti več zanemarjena, so sklenili v Črnomlju na posvetu prosvetnih delavcev-komunistov 21. februarja so se v Črnomlju sestali prosvetni de-lavci-komunisti z vseih šol v občini ter ustanovili svoj aktiiv, ki se bo še večkrat sestal ter s političnega gle- pendirajo. Ker je po mnenju aktiva zelo pomembna izven-šolska dejavnost, bi bilo treba svobodne aktivnosti na šolah finančno podpreti, prodišča ocenjeval pouk in nje- Na področju čmomalj- svetn^m delavcem, ki pri f.em govo idejno plat. ske občine je polovica pro- ^elu_icl0se®a^0 ,us?^ie’ cla’ O vlogi šole pri idejnem svetnih delavcev že članov ^ ” oblikovanju mladine je kot Zveze komunistov, vendar bo-uvod v razpravo govoril An- do še bolj pazili na svetov- ton Troha. Komunisti šolni- ni nazor kadrov, ki jih šti- Ni bilo okvare, le miši so bile Neki možakar iz Dolenjcev je mislil, da ima po-kvarjen radijski sprejemnik, ker je zaslišal v aparatu »visoki c«, čeprav je bil zaprt. Vzel je izvijač in nervozno začel odstranjevati zadnjo steno sprejemnika, kar mu je nekaj skočilo med prsti. V strahu je bliskovito odmakriil roko, nato pa ugotovil, da je ven skočila miš, Ko je možak natančneje pogledal v notranjost radiat je opazil še precejšnjo mišjo domačijo. Gnezdo je junaško odstranil, okvara je bila pojasnjena, domača muca pa je imela testi dan imenitno kosilo. R. V. ki so nato ugotovili, da bi morali idejnost pouka poudarjati pri vseh predmetih, zlasti pa na podeželju, kjer svetovni nazor otrok ni zado- Le 70 odstotkov ti ustrezna priznanja. Prav tako so v razpravi dejali, da dobivajo otroci v šolah premalo napotkov za življenje, zato bi bilo nujno vsaj v osmih razredih poučevati več biologije. Kot vzrok, da te stvari že doslej niso stekle, kot bd morale, pa so voljiv zaradi tradicij, ki se IZtenaillh davkov navBjal1 prenatrpanost učnih še niso preživele. programov. Za vzgojno delo Od leta 1957 dalje se je uč- Lani uPrava 23 dohodke z mladino ne ostaja sedaj ni uspeh v šolah izboljšal pri občinski skupščini Crno- skoro nič časa. za okoli 30 odst., menili pa meU izterjala le 70,7 odst. ob-so, da bi morali v prihodnje veznosti iz kmetijstva in pri-ocenjevata tudi vzgojne uspe- spevkov za socialno zavarova- Komite o zamenjavi direktorjev Preteku louen so na seja komiteja v Črnomlju razpravljali predvsem o reelekciji. Ker so ugotovili, da je v nekaterih delovnih organizacijah premalo razvito samoupravljanje, da gre ponekod za familiamosti in slabo politično delovanje, kar vse ima lahko ob nepravilno izvedeni reelekciji usodne posledice za delovni, napredni in strokovno sposobni ljudje. Trije sestanki v Adlešičih V nedeljo, 25. februarja, so bili v Adlešičih trije sestanki: sestanek članov Rdečega kri- gospodarstvo, so sklenili, po- ža> gasilcev in zveze rezerv-drobneje spremljati zamenja- ni11 oficirjev in podoficirjev, vo direktorjev. Najbolje je bil obiskan se- Kamite predlaga, naj bi se stanek RK, kjer so obravna-koonunisti v delovnih organi- vali socialne in druge kra-zacdjaih zavzemali za stališče, jevne probleme. Izvolili so da bi bili novi ravnatelji šol tudi dva nova odbornika: sposobni pedagoški delavci in komunisti, na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah pa naj bi bili za Fučkovce je bil izvoljen Rudi Segina, za Jankoviče pa Jože Vardijan. R. V. ZABELEŽENO NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE he. nje, medtem ko so izterjali 84,5 odst. vseh drugih obveznosti občanov. Odstotek Lz-rerjave je med najnižjimi v Sloveniji in je tudi slabši kot je bil dosežen v preteklih letih. Ker si občinski proračun ne more privoščiti tolikšnega primanjkljaja, je bilo sfcle- V Črnomlju so izkoristili možnosti Stari trg: Zahteve občanov upoštevati Najbolj vroča razprava na zboru volivcev v Starem trgu je bila zaradi tega, ker je bi- nerednim plačnikom. w Med zaslužki ni bistvenih razlik Razširjene seje občinskega odbora sindikata delavcev Ker letošnjemu proračunu spet zelo slabo kaže, je občinska skupščina s komunalnimi taksami izkoristila vse možnosti za pridobivanje dohodkov — Ponovno zadeva Vranešič la gradnja ceste Radenci— Sodevci predvidena že v programu krajevne skupnosti za leto 1967, a ni bila izvršena in tudi v letošnjem letu dela niso predvidena. Namesto tega pa so začeli graditi vo- . dovod Prelesje, ki je sicer družbenih dejavnosti v Cr- C|nwn (.ninu tudi potreben, vendar ljudje nomlju, ki je bila 23. febru- Slovo tansklh-fantov menijo da bi z njim jJahkJ0 arja, so se udeležili tudi Predvideni dnevni red je vina, ki uporablja nacionall-bil obrnjen na glavo, ker so zirane lokale, doslej premalo odbornike, da bo treba letos nekatera predvidena javna sejo začeli z zadevo Vrane- naredila v pogledu moderni- dela odložiti, ker bodo šla šič, h kateri je podal obraz- zacije poslovnih prostorov, vsa razpoložljiva predstva za čeprav je trgovcem vse do modernizacijo ceste do Vini- lani kupčija cvetela. Po drugi ložitev občinski javni pravobranilec. Na eni prejšnjih sej so odborniki s tajnim glaso- strani pa so se pritoževali tudi vanjem odločili, naj se nacionalizirani lokal v zasebni hiši Janka Vranešiča v Cmom- oe, ta bo narejena že letos, in ne v dveh letih, kot so računali prvotno. Najpomembnejši del seje, tem ponovno razpravljali. V petek, 24. februarja, SepoCataUi. K prvensbveQO £ Javnosti Slavko Bohanec. Ob- ceste. Volivci so imeli še ne- ravnava li so predvsem druž- kaj pripomb glede krneč- beni dogovor in njegovo ure- kega zavarovanja in delovanja sničitev ter ugotovili, da v da bi še s p^otno^odločitvi zdravstvene službe. Omenjali črnomaljski občini ni bistve- io nowročil» đni?Tv»n» 5kr>H» so visoke dohodke zdravni- nih razlik med osebnimi do- OokSe zahterajT mij uS kov in pa dejstvo, da zdrav- hodki v gospodarstvu m drugi lastniki, prizadeti z niške pomoči niso deležni ta- družbenih službah. Obstaja- nacionalizacijo), so imeli od- nad načinom obravnavanja te zadeve. Ni jim bilo všeč, da morajo o isti stvari dvakrat sprejemanje odlokov, je bml lju vrne lastniku. Kasneje so glasovati. Predlog, naj bi že kratek. Odborniki so izglaso- v občinski upravi ugotovili, sprejeti sklep o vrnitvi loka- vali spremembe odlokov o la razveljavil, ni prodrl, pač občinskem prometnem davku, na in preuranjena, zato so o pa so se odločili za zadržanje o prispevkih in davkih obča- sklepa, medtem pa bo svet nov ter odloka o taksah. Od- večar so fantje preživeli pri Flekovih, kjer se je zbrala precejšnja družba. Vrteli so gramofonske plošče in se prijetno zabavali. Naslednji dan so se poslavljali od svojcev m po stari navadi jokali, čeprav vedo, da se bodo kmalu vrnili in da jim pri vojakih ne bo nič hudega R.V. Čeprav je javni pravobra- za gospodarstvo ponovno pro- loki so bili sprejeti, nekateri nilec dr. Bogdan Škerlj uvo- učil možnosti za vrnitev lo- po najvišje dovoljenih stop-doma navedel, da za vrnitev kalov zasebnim lastnikom ter njah, kar je nujno v prid ob-lokala ni zakonitih pogojev in previdel tudi rok, kdaj bo to činskemu proračunu, ki bo letos spet kazal dno. Kljub temu, da je občina izkoristila vse možnosti za pridobi- mogoče izpeljati. Seja se je nadaljevala z koj četudi je nujn« Tečaji za voznike motornih vozil Avto-moto društvo Črnomelj bo priredilo v marcu in aprilu v Metliki tečaj za voznike A in B kategorije. čeprav so se stroški za gorivo in zavarovalnino povečali, ostanejo cene storitvam AMD iste. Za poučevanje na službenem avtomobilu stane ura 22 Ndin, na last- jo pa precejšnja odstopanja bomiki pomisleke. V razpra- v primerjavi z bogatejšimi občinami. Sprejet je bil sklep, da bodo naredili še analizo osebnih dohodkov po kvalifikaciji zaposlenih ter na podlagi te ponovno primerjali osebne dohodke. K. W. Samo 14 dni je trajalo veselje vi so poudarjali, da je trgo- razpravo o lana izvršenah de- vanje dohodkov, bo po sedalih s samoprispevkom obča- njih računih še vedno manj-nov. Ob tem je predsednik kalo okoli 100 milijonov S občinske skupščine obvestil dinarjev. Mladino navdušuje le stvarno delo Novi predsednik občinskega komiteja mladine svoje funkcije ne bo opravljal kot profesionalec — Strojništva ne namerava pustiti Strojni tehnik, zaposlen v BfJLTU, doma pa iz Rožnega dola - Boris Skedelj — je bil na občinski mladinski Avtobus, ki je pred kratkim začel prevažati otroke jz nem avtomobilu 12 N din, za štrekljevca in okoliških vasi konferenci izvoljen v komite motor pa 15 Ndin. Tečaj bo v semiško šolo, je napravil m Predlagan za predsednika, trajal mesec in pol, prijavlje- veliko veselja šolarjem, nji- Bil Je tudi delegat na mladin- ni kandidati pa bodo v tem hovim staršem in ljudem, ki kongresu v Beogradu, času za volanom 20—30 ur. so zaposleni v semiški Iskri. kJer Je delal v komisiji za Ne pozabite: vaš pismo- Med prebivalca vlada za tečaj Proga pa je obratovala le po- . . * . - izredno zanimanje, tako da izkusno, in ker se je izkazalo, nosa ima se tlSOC potov, ^ jmgjo 5 inštruktorjev kar da bi veljala občino letno zato mu pripravite denar precej dela. Društvo ima v okoli 8 milijonov S din, av- načrtu prirediti podobne te- tobus ne bo več vozil. Odlo- za naročnino domačega £. Se v Metlifc! Semi- 6itev so Odborniki na zadnji lista? čaje še v Metliki in Semi-*» M. G. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ ČEPRAV časopisi na široko poročajo o pustnih prireditvah v raznih krajih, bo pust letos v Beli krajini potegnil »ta kratko«. Celo vsakoletni metliški karneval je odpovedal, Črnomaljci pa ga ie prej nismo imeli. Ljudje pravijo, da je temu vzrok reforma, občutijo pa jo gostinci, ki so prejšnja leta polnili mošnjičke, letos jih pa ne. ■ DELAVCI KOMUNALNEGA PODJETJA so že začeli popravljati poškodovane pločnike od lansko-letnlkh vojaških vaj. Lastniki motornih vozil pa komaj čakajo, da bo cesta skozi mesto pretlako-vana, sa je zdaj zaradi preoejinje valo-vltostl cestišča vožnja neprijetna. ■ PODJETJE BELT je sprejelo na delo že nad 30 ljudi 1z propadlega podjeitja LIC, še zmeraj pa ostaja okoli 40 ljudi doma. Prav bi bilo, če bi tudi druga podjetja poizkušala zaposliti bivše LIČEVE delsvrp zadnji občinski seji neradi sprejeli, toda k temu so bili prisiljeni, ker proračun toliko ne bo mogel utrpeti Res v Gribljah najmanj dobijo? Zbora volivcev v Gribljah na domačem odru uprizorili že se je udeležilo 65 občanov, d5ugo„dK1°,. “S^ 25“^ ta. f razpravljali pa so o progra- odressali bolje kot prvič. Komisija . ., , , , f.6 ugotavlja, da je doslej nastopila mu j&vnih del, o davčni po- polovica prijavljenih, tako da se litiki, kmečkem zavarovanju Crnomeljk^Crnana^sU igralcTpa ^ problemih. Ljudje pod lastno streho bodo nastopili laven Konkurence. obljub- Krajevna skupnost AdleŠ^Či Ijena gradnja trgovine v va« ^ Sb&Tn^ mriiški m kinu. Medtem ko so bile prej mu javnih del kakor je bilo T*’ 28 kat?re&a SO zbrali “,x*£^a? sso ^ »• »80 ■ V OKVIRU NATEČAJA za Zupančičevo nagrado so v nedeljo 25. februarja v Dragatušu gostovali igralci iz Preloke z igro »Moje dete«. Igralci iz Gribelj pa so družbeno aktivnost mladine. — Zastopam stališče, je dejal, da mladino lahko navdušujejo le konkretne akcije s ciljem, ki je dosegljiv v bližnji prihodnosti. Mladina je voljna delati, če ima dobrega mentorja, če je delo dobro organizirano in če so zadovoljivi delovni pogoji. — Kakšnih oblik dela z mladimi ljudmi se boste v bodoče posluževali? — Točnega načrta si še nismo zastavili, ker sem delo komaj prevzel. Menim pa, da je organizacija prireditev, ki jih ima mladina najraje — ples — lahko samo del naše dejavnosti. Takim prireditvam bi lahko priključili še delček kulturnega programa ali zanimiv razgovor- V delo ... ...... . ... Mrliški voz ■ Črnomaljci so'sp'7*« Čase gradnja trgovine v vasi , pohvalijo z izbiro fiin?.> i dw?na- ni zajeta v letošnjem progra-čem kinu Medtem ko so bile prej mu javnih del, kakor je bilo \°Z' na sporedu pretežno kavbojke ali nKliuHi, dena izrazito komercialni filmd, je ▼ Obljubljeno, m SO menili, da rvrineHali v vas ««» splošno veselje odraslih vse ve« dobivajo Griblje od skupno- f pripeljali v vas, so se filmov z dobro vsebino. sti najmanj pomoči. Vaščani l™v'arJa^ z vprašanjem, kam ■ v SOBOTO ZVEČER je bil so navajali kopico zadev ki w ga sPravili- v nedeljo bo SIS w i**1 radi uredili: želijo' in- 118511 ustrezno rešltev- Del MO dustrijski tok, razširili bi ra- razrušenega župnijskega hle-zelo malo. Ob glasbi ansambla di gasilski dom, nabavili mr- o°do popravili m uredili Pussyke so največ plesali šejk. liS}cj VQZ oonravliali vaška 23 shrambo mrliškega voza. pota itd.’ vendar sami ne 80 Javno licitirali, prev- zmorejo vsega. Prav tako so zel Pa Je za 690.000 S din ponovno prosili, naj občina Jože Adlešič. Popravilo je ob-uredi potrebno s KZ Metli- ljubil opraviti v čim krajšem' ka glede lastništva bivših za- roku, domača krajevna skup-družnih hlevov, ki bi jih radi nost pa mu bo dogovorjeni uporabil ali znesek plačala. R V Boris Škedelj iz Črnomlja, novi predsednik občinske* ga komiteja mladine z mladino bi morali vnašati več ideološko-poldtične vzgoje, saj imamo opravka z do-raščajočimi ljudmi, ki si šele oblikujejo svetovni nazor. — Boste v občinskem komiteju delali kot profesionalec? — Ne. Samo en dan v tednu bom v pisarni občinskega komiteja, da bom urejal stike z mladino na terenu, sicer pa imam službo. Zaljubljen sem v strojništvo! Upam, da bodo vsi člani novoizvoljenega komiteja delavni in da bodo plodovi naših prizadevanj kronani z uspehom. Z izletom v Celovec ni bilo nič Pri turističnem biroju v Črnomlju se je prijavilo za drsalno revijo v Celovcu samo 8 interesentov. Ker pa bi jih moralo biti najmanj 30, je izlet padel v vodo. Cena ni bila tako visoka — 88 N din — pa kljub temu ni balo zanimanja. V marcu imajo v načrtu izlet s Sapovimi avtobusa v Trst. Turistično društvo upa, da se bo prijavilo več ljudi kakor za Celovec. Letos bodo organizirali še izlete na Plitvice, v Benetke, ter 4-dnevni izlet po Madžarski in češki. M. G. Novi vzorci za pomladne obleke. — Novi pomladni plašči pri NOVICE oi čmomaJjsfifi komuni »LJeleteUsfH« ČRNOMELJ OB ZAKLJUČNEM RAČUNU TEHTAMO USPEHE Za KOMET je bilo leto 1967 eno najtežjih Metliško podjetje KOMET se je lani s precejšnjimi težavami spoprijemalo z reformo, zato je ob koncu leta ostalo čistega le dobrih 37 milijonov — Letos kaže precej bolje Leto 1967 je konfekcijsko podjetje »Komet« iz Metlike zaključilo z malo več kot milijardo fakturirane realizacije, izvodili so za 116.674 dolarjev blaga, vseeno pa je bil poslovni uspeh za 18 odstotkov manjši, kot so računali. imajo podpisano pogodbo z nemško tvrdko Triumph za izdelavo 100.000 nedrčkov, v sodelovanju s tovarno BETI pa delajo za zahodni trg tudi --------------------------------- 60.000 kopalnih oblek. Na do- ZainoP nor asi krmnim mačem ^žišču bomo lahko zaloge počasi Kopnijo kmalu zasledili prijetno Ko- Ob konou lanskega leta so rnetovo novost: damske oble-irneli v KOMETU še za do- ke in bluze iz lyora tkanine brih 500 milijonov Sdin zalog zares sodobnih vzorcev. Mimo tega se KOMET uveljev- Foiožaj podjetja je bil lani znašal že 65.000 Sdin. Zaradi precej kočljiv, ker blago na opuščanja ročnega dela in te-domačem trgu na šlo v denar, žav v podjetju so morali spo- razen tega pa so uvajali spremembe v tehnologiji dela, uvajali so novo veliko-serijsko proizvodnjo, ob tem pa so morali zaradi kopičenja zalog zniževati cene izdelkom. Znižanja cen so veljala podjetje okoli 53 milijonov dinarjev. Medtem ko so se tako resno spoprijemali z reformo, so morali delavce nekajkrat poslati na brezplačen dopust. Tudi osebni dohodki so lani nazadovali. Bili so za obodi 13 odst. manjši kot leto dni prej, vseeno pa je konec leta povprečen zaslužek V Metliki 566 vozil 15. februarja je bilo v Metliki pri organu, pristojnem za notranje zadeve, registriranih 213 mopedov, 86 motorjeiv, 194 osebnih avtomobilov, 50 tovornjakov, 14 traktorjev, 8 kombijev in 1 kombibus. Neverjetno, bi rekel tisti, ki je Metliko poznal pred nekaj leti, saj bi tedaj lahko na prste ene roke prešteli vsa motoma vozila. mlada 1967 odpustiti 39 ljudi. Osnovna šola — kar dve knjižnici V Metliki nimajo ljudske knjižnice, zato pa imajo v osemletki dve. Najbolj obiskana je knjižnica za učence. V njej si lahko izbirajo knjige za obvezno šolsko čtivo, za lastno zabavo ter za urjenje v branju; saj veliko učencev sodeluje v tekmovanju za bralsko značko. Knjižnica je na voljo vsem od prvega do osmega razreda. Strokovne nasvete za branje knjig daje najmlajšim tovarišica Gačnikova, starejšim pa tovarišica Sturmova. Knjižnica je odprta v ponedeljek in sredo za višje razrede, v torek in petek pa za nižje. Učiteljsko knjižnico obiskujejo profesorji in učitelji. V njej imajo samo strokovno literaturo ter zahtevnejše knjige. To knjižnico uporabljajo predvesm za nadaljnje usposabljanje. M. G. v surovinah, izdelkih in nedokončani proizvodnji, toda skladišča se že počasi praznijo. Kljub naštetim težavam pa je podjetje lani kupilo staro šolsko stavbo, 53 novih šivalnih strojev in specialni stroj za rezanje trakov. Spričo povedanega so se delitvena razmerja morala spremeniti na škodo skladov: kar 86 odst. dohodka so porabili za izplačalo zaslužkov in le 14 odst. namenili skladom. Konec leta je tako ostalo čistega komaj 37,200.000 Sdin. Kakor pa zatrjuje direktor podjetja Manek Fux, so z zalogami razčistili, ocenili so jih po tržni vrednosti, zato pomena ostanek 37 milijonov res zelo skromen, a zanesljiv dobiček. Bo šlo letos bolje? Tovariš direkbocr meni, da kolekitdvu letos bolje kaže, čeprav delavci prve tri mesece še ne dobivajo celotnih zaslužkov v roke. Domenili so se, da bodd 40 odst. zaslužka puščali podjetju kot posojilo, ker manjka obratnih sredstev, po obračunu pa bodo dobili vse izplačano. Pomembno je, da se je trg končno le odprl! V prvih dveh mesecih imajo po 100 milijonov prometa na mesec, lja tudi kot prvi specializiran proizvajalec zaščitnih oblek za zdravstvo. Priprave na 8. marec V Metliki se na dan žena tudi letos skrbno pripravljajo. Kakor običajno bo na predvečer 8. marca svečana akademija s kulturnim programom, na tej prireditvi pa bodo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim, ki v okviru DPM delajo z mladino. Posebne prireditve in prosla-ve bodo za ženski praznik organizirali še po kolektivih, medtem ko bo na občini sprejem za starše padlih v NOV. mmm um m/m m šmimm KOMETOVO novost predstavlja med drugim tudi ženska bluza iz lycra tkanine, sodobnega kroja in vzorca blaga. ČE SAM NI PREPRIČAN, KAKO BO DRUGE UČIL, Idejnost pouka ni zadovoljiva Z nedavnega posveta prosvetnih delavcev — komunistov Javno o podzemeljskih težavah 1 ? ; " Velika udeležba in dobra razprava na zboru volivcev Predzadnjo nedeljo je bil v Podzemlju zbor volivcev, kamor so v velikem številu prišli prebivalci 11 okoliških vasi. V nabito polni dvorani so v prisotnosti predstavnikov občine in socialnega zavarovanja zelo živahno razpravljali. Volivce, ki so v pretežni meri kmetovalci, so najbolj zanimale novosti v krneč- Vsi prosvetni delavci — komunisti iz osnovnih šol Metlika, Podzemelj in Suhor so se udeležili razgovora s člani občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki, kjer so razpravljali o idejnosti pouka v šolah, o odnosu šole do religije in v zvezi s tem o nalogah vzgojiteljev mladine. Na podlagi zbranih podatkov, iz katerih je videti, da od 844 osnovnošolskih otrok kar 479 stalno ali občasno obiskuje verske obrede, so Razen tega so se občani ži- bito pogojev. Sklenili so, da vo zanimali za gradnjo vodo- bodo letos z gradnjo gasilske-voda, ki poteka že dve leti. ga doma nadaljevali, saj so ugotovili, da prosvetni delav Občani že plačujejo vodni občani obljubili nadaljnjo po- ci premalo pozornosti posve samoprispevek, vendar dela moč pri delu, pričakujejo pa čajo idejnosti pouka. Menili prepočasi napredujejo. Prav tudi podporo vaške krajevne so, da bi morali že na sred tako so razpravljali o dogra- skupnosti. njih, višjih in visokih šolah, ditvi gasilskega doma, v ka- Na zboru volivcev je pre- kjer se le-ti usposabljajo za terem bi vas dobila tudi pre- vladovalo mnenje, da bi va- poklic, dobiti razen strokov-potreben prostor za sestanke ški gasilsko-prosvetni dom nega znanja tudi več podlage in kulturno izživljanje. Želijo lahko postal tudi zbirališče za družbeno vzgojo mladine. kem zdravstvenem varstvu, si potujočega kina in gledali-obravnavali pa so tudi urba- ških predstav, ki bi jih do-nistični red za Podzemelj in mača mladina zmogla, a do- ožjo okolico vasi. slej za kulturno življenje ni mladih, ki zdaj zahajajo v V razgovoru so prišli do gostilno in ob pijači včasih spoznanja, -da še dobršen del preplešejo vso noč. prosvetnih delavcev ni svetov- LOJZE ČRNIC nonazorsko napredno oprede- VELETRGOVINA mercator IMPORT - EXPORT LJUBLJANA bo odprla v četrtek, 7. marca, ob 11. uri V METLIKI ’ NOVO SAMOPOSTREŽBO z bifejem Na dan otvoritve bo brezplačna pokušnja # MERCATOR kave # izdelkov tobačne tovarne Ljubljana # žganih pijač tovarne BELSAD, Črnomelj Vabimo občane na otvoritev in -pokušnjo! 1 jenih, zato je od njih težko pričakovati, da bi v šoli lahko prispevali k idejnosti pouka. Od 53 prosvetnih delavcev v metliški. občini je samo 17 komunistov, zato je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče previdneje odločali za štipendiste. V bližnji bodočnosti pa nameravajo organizirati po šolah tudi nekaj predavanj o vlogi cerkve v sodobnem svetu in o ^nalogah šol. Na posvetu so prosvetni delavci izražali nezadovolj- Vsak dan sveža zelenjava S sadjem in zelenjavo so v Mercatorjevi poslovalnici v Metliki vsi zadovoljni. V lepo urejeni trgovini prodajajo pomaranče po 440 — 500 S din, limone po 460 — 500 S din, jabolka po 100 — 150 S din in čebulo po 200 — 250 S din. Razen navedenega prodajajo še krompir, por, cvetačo, zelje ter češenj. Na zalogi imajo tudi sadne sokove, alkoholne pijače, pivo in kislo vodo. V istem prostoru prodajajo še jajčka, smetano, jogurt, surovo maslo ter predelano sadje v obliki marmelad in kompotov. M. G. stvo, ker nimajo nobenega vpliva na sestav šolskih programov in tudi zato, ker njihovih predlogov navadno ne upoštevajo. Zahtevali so. naj bi sekretariat za šolstvo skupno z drugimi republiškimi izobraževalnimi institucijami bolj skrbel za idejnost v šolskih učnih programih. Za »Anteno« največje zanimanie V trafiki na .n&tlisKem glavnem trgu prodajajo poleg časopisov še kozmetična sredstva, razna darila m čestitke, v zadnjem času pa še pustne maske Največje povpraševanje je za »Antei.o«, saj jo prodajo kar 100 izvodov; ratzen tega je veliko zanimanje še za Areno in Ne-. deljskega. M G. Dbrt je slabo razita Na področju metliške ooči-ne je 7.200 prebivalcev, od teh pa je v obrti zaposlenih samo 105. Tako odpade povprečno na er i kar 67 prebivalcev iz česar se jasno vidi, da je obrt slabo razvita. V obrti so torej možnosti za zaposlovanje še precejšnje. SPREHOD PO METLIKI ■ NAD VRATI MERCATORJEVE GA bifeja in delikatese na metliških Dragah se je minuli teden zasvetila nova svetlobna reklama, ki Je prijetno poživela okusne trgov ske lokale. ■ V NOVI SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI so že namestili police, hladilnike in prodajalne pulte. Sedaj urejujejo okolico, postavili pa so tudi svetlobni napis. Predvideno Je. da bo trgovina odprta za letošnji praznik žena. ■ V METLIŠKIH PARKIH in nasadih se že nekoliko pozna pomlad. Minule dni so namreč delavci komunalnega podjetja obrezovali okrasno drevje in grniičevje, obenem pa pograbili vso nesnago, ki se je nabrala po tratah m zelenicah. ■ ŠTEVILNI GOSTJE ti. su ae na pustno nedeljo od vsepovsod zgrnili v Metliko, so se zapeljali tudi na Veselico, kjer so hoteli obiskati tamkajšnje gostišče. Toda to je bilo negostliubno zaprto ■ V TOVARNI BETI hitijo preurejati in razširjati prostore družbene prehrane. Razširili bodo jedilnico, poleg pa uredili tudi prostor za mladinski klub. ■ SINDIKALNA PODRUŽNICA BETI pripravlja zaposlenim ženam za praznik žena kulturni program, povezan s prosto zabavo. Sindikalna podružnica je predlagala, naj bi bila zabava na prosto soboto, 9. marca. Ker ima podjetje odločeno samo eno prosto soboto v mesecu, bodo zadnjo soboto v marcu delali. Pogovor z zdravnikom urnimi« ........ Hcrniclik; Kuharske bukvice Shramba in klet Shramba je navadno na severni strani hiše ali stanovanja, da je poleti bolj hladna. Okno naj bo gosto zamreženo, da ne pridejo noter muhe. Ob stenah so postavljene police, na katere spravljamo posodo z živili. Poleg sladkega mleka ne devaj kislih jedi! Na deželi ima vsaka hiša tudi klet. Poleti naj bodo kletne line zatemnjene. Po vinogradih jnaj bo klet za vin« ločena od druge kleti, ker vino rado potegne neprijeten vonj nase. V vinskih kleteh ne sme biti ostro dišečih reči (petrolej), pa tudi ne repa ne zelje. V kletnih shrambah za pridelke naj bi bila ob zidu Uidi ozka gredica za shranjevanje solate, peteršilja, redkvice in druge zelenjave za zimo. Kleti moramo večkrat zračiti in žveplati, da preprečimo plesnobo. Prav tako odstranjujemo iz kleti vse nagnite reči. Pozami ob sončnih dnevih klet tudi zračimo. Vino pretakamo le ob sončnih brezvetrovnih dnevih. Vreče z moko ali drugimi živili naj ne stojijo na golih betonskih ali opečnatih tleh, ampak naj bodo na podstavkih, ki so nekaj centimetrov dvignjeni od tal. Vreče naj se ne tiščijo, med njimi naj bo vselej nekaj praznega prostora. — Neumnica, — je ugotovil starejši in modrejši Matjaž. Toda Alenka se je delala, ko da je preslišala, da jo Matjaž graja. Obrnila se je k materi: — Zakaj pa imamo prske, mama? — No, ko boš velika, ti bodo bolj zrasle. In če boš kdaj imela otroka, se ti bo nabralo mleko v njih m otročiček ga bo lahko pil. To je zelo važno, ker otročiček ne more jesti, marveč lahko samo pije mleko. — Tudi ti si ga tako pila. Mama te je dojila, — je pripomnil Matjaž strokovnjaško. — To se razume. In tebe ravno tako, samo da se tega ne moreš spomniti, ker si bil še premajhen, — je pripomnila mama. — Vsak majhen otrok pije najprej mleko svoje mame. Pogovor bi bil s tem končan, da ni Alenke zanimalo še to, zakaj še nima takih prsi kot mama in mleka v njih. — Ker si še majhna, pa ti še niso zrasle, — ji je pojasnila mama. — Matjažu pa ne bodo zrasle take? — je še vprašala Alenka. — Ne, ker je fant in bo zrasel v moškega. Moški so drugačni kot ženske. Zato tudi ne dojijo otrok. Živalski svet Kakor vsi otroci, sta tudi Matjaž in Alenka rada gledala slikanice. Alenki so najbolj ugajale slikanice, ki so kazale živali, kravo, psa, mačko _ in ne vem katere še. Roditelja sta jima najraje kupovala take, na katerih so bile naslikane ne samo posamezne živali, marveč cele živalske družine. Nekoč se je ustavila ob podobi z ovcami in vprašala Matjaža, zakaj ima ena večja ovca take zavite roge, druga pa ne. In Matjaž ji je strokovnjaško pojasnjeval, da je večja ovca z rogovjem oven, druga večja pa je ovca in manjše so mladiči. Ker mu Alenka še ni povsem zaupala, se je obrnila še na mater: — Pa zakaj ima oven tudi roge, mama? — Zato, ker je oven samec, Alenka. Oven je oče teh mladičev. Oče med ovcami je zmeraj tak. — Ali imajo živali tudi očeta in mamo? — Seveda, Alenka, tudi živali imajo očeta in mater. In tudi živali imajo otroke, ki jim pravimo mladiči... Drugič sta šla Alenka in Matjaž z roditeljema na obisk k sorodnikom na kmete in tam sta seveda silila v hlev. Oba sta se nemalo začudila, ko sta videla, kako je'tele sesalo. Hotela sta vedeti, kaj pravzaprav dela. — Mleko svoje mame pije! Teliček je še tako majhen, da trave ne bi mogel jesti. Tudi mnogi živalski mladiči se velikokrat najprej hranijo z mlekom svoje mame, — sta jima pojasnila roditelja. — Temu pravimo, da sesajo. Pri sorodnikih sta videla tudi kokošjo družino. Neka rjavka je vodila kar cel trop piščancev za seboj. Bili so še puhasti in najrazličnejših barv. — Jej, kako so fletni! — sta vzkliknila otroka in stekla' za njimi. Toda kokoš se je takoj približala in odpeljala piščance s seboj. —■ Raje jih pustita, — sta jima svetovala roditelja. — Vsaka mama se boji za svoje otroke. In petelin bi se lahko še spustil v vaju, ker jim je oče, pa se tudi on boji zanje. V hišo je prišla muca in z njo mladiči... Preden so se poslovili od sorodnikov, sta si Matjaž in Alenka izprosila tudi muco, ki sta jo odnesla s seboj domov. Bila jima je velika prijateljica. Lepega dne pa je pritekel Matjaž ves razburjen v sobo in vzkliknil: — Naša muca ima mlade! Veliko jih ima in čisto majhni so še .. ‘. — Res? — je rekla mama. — No, lepo, zdaj je tudi ona mama. Seveda jih je šla Alenka takoj pogledat. Tudi mama je morala z njo. Otroka sta mladiče ogledovala in občudovala ter se čudila, kako majhni so in ljubki. * Prekipevala sta od začudenja in navdušenja. Naenkrat pa je Alenki šinila v glavo misel, ki se ji je očitno prvič porodila: — Ampak, le kje jih je dobila? Pa toliko? — No, zrasli so, kot zraste vse, kar je živo. Solata na vrtu in drevesa v gozdu... Piščanci in kužki in muce in ribe in vse ... Pogledala je neverno in tudi Matjaž je bolj napeto prisluhnil. Delal pa se je, kot da noče pokazati, da takih reči še ne ve. Zato je previdno molčal. Alenka pa je kar naprej vpraševala: — Ampak, kje so zrasli? Solata zraste na gredi, drevo na vrtu ali v gozdu... Kje pa so zrasle mucke? — V svoji mami, naša muca je njihova mama. Vsak mladič zraste v svoji mami. Tega si otroka očitno nista mogla predstavljati, zato sta le molče in tako napeto poslušala, da sta pozabila občudovati mucke. Mama, ki je hotela poudariti, kako vsaka mama skrbi za svoje mladiče, jih varuje in neguje,- ju je opozorila: — Poglejta, kako jih greje in pazi, da. bi se jim kaj ne pripetilo. Naša muca je dobra mama. Vsaka dobra mama zelo pazi na svoje mladiče. Potem jima je še rekla, da bo najbolje, če jih zdaj puste lepo pri miru, ker se bo muca sicer preveč bala zanje. In vsak dan naj ji neseta mleka, da bo imela muca zdaj dobro hrano, ko bo dojila mladiče. In otroka sta poslej naravnost ganljivo skrbela za svojo muco. Najraje sama sploh ne bi več pila; mleka, samo da bi ga muca imela dovolj. Le iz dneva v dan sta vsem pravila, kako mladiči rastejo in da so vse bolj ljubka. Lepega dne pa kar iznenada: — Ampak kje v muci pa so zrasli? —No, v njej, v trebuhu ima poseben prostor, v katerem zrastejo mladiči. Dalj njuno zanimanje tedaj še ni seglo. Pač pa sta vsem znancem kazala mladiče. Vsem sta strokovnjaško pripovedovala, da so zrasli v njej, v »ta stari« muci. Odrasli so se čudili: —Res? To je pa lepo. Zdaj boste pa veliko muck imeli. Ko je Alenka lepega dne spet zavlekla mamo občudovat mačji zarod, se je na moč začudila, kako so mucke že zrasle. — Kakopak, saj ti tudi rasteš, — je rekla mama. Toda otrok je bil še zmerom pod vtisom najnovejše ugotovitve, da zrastejo mladiči v materinem telesu. Vrednost in uporaba fizikalne terapije Včasih je potrebno delo v posameznih delavnicah, da bi se popravila neka mišična grupa ali poškodovan ud usposobil 23 dei°\ Taka delovna terapija poleg čisto fizičnih funkcij izboljšuje tudi duševno prizadetost zaradi večje ali manjše invalidnosti, kar pomeni da bolnik spet najde samega sebe in svoje mesto v družbi. 9. Zdraviliško zdravljenje Temu pravimo tudi balneoterapija ali zdravljenje z naravnimi zdravilnimi sredstvi. Zdravilna voda ali zdravilno blato vsebuje več ali manj raznih primesi, ki so zdravilne. Lahko so to toplice, če imajo ustrezno temperaturo, ali pa slatine, če vsebujejo določene kemične snovi. Lahko so oboje. Hipoterme so med 20 in 34»C, homeoterme med 34 in 38"C in hperterme nad 380C. Take toplice z majhno radioaktivnostjo pa brez večjih primesi kemikalij so tako imenovani nevtralni topli izviri ali akratoterme. Slatine pa imajo v sebi precej ogljikovega dvokisa, poleg tega pa lahko še natrij, kalij, kalcij, magnezij barij, železo, karbonate in hidrokarbonate, žveplo itd. Razumljivo je, da ima vsaka slatina drugačno sorazmerje raztopljenih kemičnih snovi, kar je zanjo tudi značilno. Zdravilne vode uporabljamo za kopeli, jih pijemo in tudi vdihavamo. Zdravilišča imajo organizirano zdravljenje pod strokovnim zdravniškim nadzorstvom s pravilno uporabo vode in drugih zdraviliških naprav, ker le kompleksno zdravljenje lahko da zadovoljive uspehe. Zdravilno blato oziroma močvirne usedline, ki vsebujejo zdravilne peloide, uporabljamo vedno bolj pogosto. Oblagamo vse telo ali pa samo telesne dele_ uporabljamo jih pa’ tudi v kozmetiki za maske za obraz’. Zdravilne vode in blato moramo uporabljati skoraj za vsa področja bolezni, pač po vsebini zdravilnega sredstva in potrebi bolnika. Opozoriti je treba, da nekaj dni po prihodu v zdravilišče nastopi posebna reakcija na zdravilno sredstvo, ki je pri nekaterih precej huda, pri drugih pa manj. Ta reakcija, ki je sicer boleča in ustvari pri bolniku nerazpoloženje ter tudi večkrat poveča telesno temperaturo, ni nevarna. Največkrat ostane bolnik v zdravilišču 14 do 30 dni; manj navadno ne da uspeha, več dni pa tudi uspeha ne poveča. To je povprečje. Praviloma pa je potrebno vsakega bolnika presojati po svoje in mu tudi odrediti zanj najbolj primerno dolgo dobo bivanja v zdravilišču. 10. Klimatsko zdravljenje Brez dvoma je klima izredno važen dejavnik za človekovo zdravje, še več: od klime je prav tako odvisno človekovo zdravje in počutje, kakor od konstitucije, dednosti, prehrane in higiene. Zaradi tega je zdravilni vpliv klime lahko blagodajen in včasih prav očarujoč. Čeprav smo razdelili klimo na alpsko, subalpsko, kontinentalno, obalno, oceansko ali morsko, smo vedno bolj mnenja, da je treba poleg menjave klime upoštevati fcudi vse ostalo zdravljenje z zdravili ali fizikalno terapijo. Vendar pa le lahko rečemo, da živčni ljudje spadajo v hribe. Tja je najbolje, da gredo tudi slabokrvni in sploh oslabljeni ter prebolevniki po dolgotrajnih ali nevarnih boleznih. Ti poslednji gredo lahko tudi na morje< kamor spadajo predvsem ljudje z naduho, s kroničnimi katarji dihal, z akcemi in sploh preobčutljivostnimi boleznimi, bolniki s psoriazo in drugi. * če ste dobro prebrali gornje vrstice, ste našli verjetno kakšno misel, ki bi se dala uresničiti tudi doma, ali pa načrt, kam bi šli. Sodobna medicina nikakor ne zametava starih, preizkušenih načinov zdravljenja, da je jim samo novo vsebino in razlago, pa tudi način uporabe. Dr. BOŽO OBLAK Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. A Če pa pije, I pije Hermeliko < Ali želite zgraditi svoj lastni vodovod? c veliko-zeleniki n mnoc^cn* najimcnitnfJ Preskrba pitne in potrošne vode v redko naseljenih krajih, kjer ni vodovoda, je rešena z majhnimi elektročrpalnimi napravami. Uporabite elektročrpalni agregat (črpalko) ELEKTROKOVINE in odpadlo vam bo težko in dolgotrajno delo s prenašanjem vode v škafu ali vedru potrošnikom v hišo, v hlev, na dvorišče ali na vrt! Naš novi elektročrpalni agregat (črpalka) EvCkt 65 načrpa že v eni uri 1500 litrov vode ob pritisku 1,4 atmosfere oziroma 14 metrov visoko. Za to delo potrebuje le 550 vatov električne energije. Naši črpalni agregati so opremljeni z enofaznim motorjem, ki ga lahko priključite na instalacijo za luč (slika zgoraj). Zahtevajte prospekte in ponudbe z najbližji trgovini s tehniškim materialom ali v našem predstavništvu ELEKTROKOVINE v LJUBLJANI, Titova 38. telefon 315-824. MARIBOR nil je go Sćdnika, mislilo, Ko je bil nekaj korakov od svoje hiše, prileti po stezi iz gozda stara ženica, vsa izpehana in izbegana za njim ter vpije na vse grlo: »Sel jan, Sel jan! Stoj, za pet krvavih ran božjih, stoj! Vsi svetniki in svetnice v nebesih pomagajte!« Sel jan se obrne proti nji: »Kaj ti je, da tako vpiješ, Jera?« »Oj, oj! Tam v S6dnikovem bukovju — šla sem bila gobe brat — pa kaj sem videla, Jezus Nazarenski! Tam, v Sćdnikovem bukovju, pri tisti razraščeni stari bukvi, leži človek mrtev, krvav, prav dobro sem videla, da je krvav!« »Kdo je tisti človek?« * »V obraz ga nisem videla, nisem se upa^i blizu; stekla sem, ko sem ga zagledala, da so me komaj pete dohajale!« »Pojdi z mano pokazat!« »Za ves svet ne! Lahko ga najdeš pri tisti stari bukvi, ki je bilo lani osorej vanjo treščilo; pojdi sam!« »Prav, pa pojdem sam!« reče Seljan ter krene proti gozdu; starka je hitela proti trgu. Tesno je bilo Seljanu pri srcu, ko se je z urnimi koraki bližal označenemu mestu. Nekaj mu je dejalo, kaj ga čaka. Ko pride do znanega drevesa, ni mu bilo treba dolgo iskati. Kakih pet korakov od drevesa zagleda mrtvega moža. Ta mož je bil Andrej Sddnik! — V prsih na levi strani mu je še tičal nož. Seljan mu ga izdere; kri, ki mu je tekla iz rane, se je bila že strdila; truplo je bilo mrzlo, trdo — nič pomoči! Kdo je to storil? — Tako bi bil vprašal vsak drug človek; Seljan je predobro vedel, čigava roka je Andreju Sddmiku zasadila nož v srce. Ali svet tega ni smel vedeti. To je bila prva misel Seljanova. Kako bi se zvedela resnica? Kdo je bil priča njegove smrti? Dvema je bilo znano, kaj ima Sćdnik na vesti; eden je I zdaj nem za večne čase, drugega ne bo blizu; pobeg- o pravem času iz dežele. Kdo je usmrtil to naj ostane svetu skrivnost. Zakaj bi se ne da so ga razbojniki napali in oplenili? To naj svet misli, tudi gosposka! Seljan zažene krvavi nož v potok, ki je tekel spodaj po jarku. Potem začne truplo preiskavati. Res najde listnico z bankovci; bankovce zažge, listnico vrže nekoliko v stran, tam naj jo najde kdor hoče, morebiti on sam. Potem mu še malo obleko raztrga, češi da se je branil. Ko je bil tako storil, kar je bilo v človeški moči, da bi se ne prišlo resnici na sled, začuje korake. Dva moža prilomastita skozi grmovje; Jera ju je bila sem napotila kakor Seljana. »Ali je res, kar Jera pravi?« »Res je, res, da bi ne bilo teko! Toda tu ni treba javkanja, pomagajte, da ga nesemo domov!« »Za božje ime, Sddnikov Andrej! — Kdo ga je?« »Kdo ga bo! Kak prijatelj menda ne. Poglej, kako je tu obleka razparana; tu nič; nikjer nič. Sodnikova navada ni bila, da bd hodil brez denarja.« »Torej kak razbojnik!« »To lahko ugane vsak otrok.« »Kaj je pa to?« pristopi zdaj drugi s prazno listnico v roki. »Vidiš, kaj sem dejal?« pravi Seljan, zadovoljen, da se mu je bilo tako posrečilo. »Tako delajo ljudje. Vse prazno! Dobro sd zapomnita, moža, da bosta vedela govoriti, kadar bodo vaju vprašali, kako je bilo; da tudi lahko presežeta, ako treba. Zdaj pa dovolj besedovanja; primimo in nesimo ga domov!« Nekaj časa potem so se bližali trije nosači z nesrečnim bremenom Sddnikovemu domu. Ko so bili že blizu hiše, reče Seljan svojima tovarišema: »Tu si malo oddahnimo. Ostanita tu pri njem, jaz grem ženi povedat, čez nekaj časa ga zopet vzdignita in prinesita!« Po sreči so bili otroci še v postelji. Ko najde Seljan Lizo, približa se ji z žalostnim obrazom ter ji reče: I »žena! Nikoli mi nisi nič žalega storila in vendar moraš zdaj ravno iz mojih ust slišati prezalo-stno novico. Velika nesreča te je zadela; misli sa najhujšo!« »Andrej!« vzklikne nesrečna žena. »Zdaj, zdaj ga boš videla!« »Nič! — Glej, tu je!« Moža sta bila stopila v vežo z mrtvim gospodarjem. »Nesimo ga gor!« reče Seljan ter jima pomaga. Molče omahuje žena za njimi. Neso ga v sobo ter polože na posteljo. Nato moža odideta. Ko je bil Seljan sam z Lizo, reče ji z nekim posebnim poudarkom: »Rekel sem, da te je najhujša nesreča zadela, Liza; ne vem, ali sem prav rekel; morebiti ba se ti , bila lahko še večja zgodila, tebi in tvoji hiši! Bog te tolaži, uboga žena! Jaz moram iti, ali skoraj se vrnem.« t fon, ga je dobro umela. Ko je bala zvedela, da so Zaplotnika ujeli, ko je bil takoj potem Andrej zapustil hišo,'da ni nikomur povedal, kam gre; ko ga le ni bilo nazaj: začela se ji je zibujati strasna misel, slutila je grozno resnico. Zdaj ji je balo vse jasno! 3. NADALJEVANJE Vzdolž meje so izselili skoraj vse slovensko prebivalstvo, naselili pa so nemške begunce iz raznih držav, tako da je obmejni pas postal nekako samoobrambno področje. Tu naseljem Nemci niso bili samo obveščevalci, ampak so se tudi aktivno vključevali v boj proti partizanom s tem, da so jih ovajali ali pa jih napadali. Slovensko prebivalstvo so prisilili, da je hodilo Nemcem poročat o gibanju partizanov. Ta nasilna politika je rodila odpor, r Aktivisti so žilavo vztrajali pri svoji politični akciji, partizanske čete pa so vedno našle možnost, da so se ohranile pri moči. V vojnotaktičnem oziru je bilo Kozjansko za dolgo bivanje partizanske enote v tedanjih razmerah neprimerno. Bilo je premalo prostrano in za manevriranje preozko. Od treh strani so ga obdajale tri reke. Dobrih prehodov proti jugu, vzhodu in zahodu ni bilo. Kozjansko je bilo kot nekaka vreča z odprtino proti severu. Bohor je dobro oporišče za napade proti komunikacijam in industrijskim napravam proti jugu, vendar dolgo na njem ne bi bilo moči vztrajati. Le manjša enota bi se mogla zadrževati na njem. Kozjansko je bilo primemo le za prvi kratek stik Štirinajste s Štajersko. Po prvotnem načrtu bi štirinajsta pri Klanjcu vdrla čez mejo, kjer se z obeh strani reke Sotle približata drug drugemu gozdnata, kakih 500 metrov visoka grebena Zelenjak in Cesarsko brdo. Divizija se je 5. februarja že začela pomikati - t-' smer, vendar je spotoma zve-deia, da so na nameravanem odseku nemške zasede. To je bilo res. Ob Sotli, na meji s Hrvaško, je bil namreč razporejen 649. bataljon deželnih strelcev. Divizija le še 5 km pred Sotlo Olični hrvaški obveščevalci so hitro ugotovili, da na od- seku pri Klanjcu ni vse v redu. Divizija je hitro reagirala in zasedla tele položaje: Šercer jeva in štab divizije Ravnice, Tomšičeva Jelenjak, Bračičeva pa hiše na cesti med Hrvatsko in Ravnicami. Od Sotle so bili oddaljeni le 5 kilometrov. Tu so bili izhodiščni položaji za preboj čez mejo. Vreme je bilo lepo, jasno. Kakšne podatke je imela divizija o razmerah onkraj Sotle? Podatki so bili do- kaj točni, Viktor Avbelj jih je poslal glavnemu štabu Slovenije v depeši z dne petega februarja: ».. .Naš enostranski obmejni pas (držijo) oboroženi Besarab-ci in Kočevarji. Meja delno minirana. Posadke, karta Rogatec: Pišece, Pesnica, Senovo, Podsreda, Bizeljsko, Sv. Peter, Kozje, Pilštanj, Prevorje, Prelasko, Imeno, Podčetrtek, Rogaška Slatina), Žetale, dalje ne ve- mo. Sestav Weihrmannschaft, graničarji in žandarji. Jakost: 30 do 300.. Rudi. Danes prekoračimo mejo. Poročila z one strani meje pravijo, da so prosili Nemci za oikrepitev meje, in vlaki neprestano vozijo ( iz Celja. (Ta podatek ni bil točen, op. avt.) ... Rudi.« Pri Selih so hrvaški kmetje zgradili most • čez Sotlo S Kocjanskega so prišli k diviziji še nekateri drugi partizani in aktivisti, katerih dolžnost je bila pomagati ji pri prehodu čez Sotlo. Gradivo za most so hrvaški kmetje že prej pripravili: nekoliko debel za nosilce (saj Sotla ni široka) in deske, ki so jih kasneje povprek zabili na debla. Za prehod so Hrvati predlagali od-' sek pri Selih. Vas je le nekaj sto metrov oddaljena od Sotle. Cerkvica Sv. Katarine gospoduje nad vasjo. Ves teren na hrvaški in slovenski strani ni strm, zato pa je ugoden, da bi se bila štiri- najsta lahko razvila na njem za prehod in za boj. Od sedanjih položajev do Svete Katarine je bilo le dobro uro hoda. Rahel greben, ki se kot val razprostira vzporedno s Sotlo, zakriva sedanja brigadna nastanišča pred njenih in 34 bolnih, ki so ostali v bolnišnicah na Hrvaškem, 10 partizanov pa so pustili za stražarje pri strelivu, ki ga je divizija pustila v bližim Sotle, in za kurirje za zvezo s hrvaškimi enotami. Torej se je divizija zrna- prišla še močna in bojevita, le obleka in obutev sta zelo propadli. Upali so, da se bodo na novo opremili v bogatih krajih vzhodne štajerske. Ugotoviti moramo še, ali je diviziji uspela tajnost po- France Mihelič: MOST radovednim pogledom nemškega obveščevalca. Ves dan 6. februarja 1944 so obveščevalci na pomembnih mestih budno opazovali vsa gibanja onstran Sotle. Tako se je približal zgodovinski trenutek, ko bo štirinajsta vdrla v nemški rajh. Štirinajsta je imela ob prehodu na Štajersko 1025 partizanov Ob prehodu čez Sotlo je imela divizija 1025 partizanov. Na maršu skozi hrvaško je imela 7 mrtvih, 29 ra- njšala za 87 partizanov. Na Hrvaškem so pri kmetih pustili tudi 7 glav popolnoma izčrpane živine. Sklep: Drugi del pohoda od Kalnika do Sotle se je nepričakovano zavlekel. Vzrok je bila ustaška hajka, naperjena proti XXXII. diviziji desetega korpusa (zagrebškega) NOV in POJ. S tem je divizija izgubila nekaj dragocenih dni. V drugem delu pohoda po Hrvaški Je divizija napravila 130 km dolgo pot ali 130 km skupne poti. Na Sotlo je hoda. Vemo, da so ustaši dvakrat zabeležili prisotnost velike slovenske partizanske enote. Dva člana divizijskega obveščevalnega centra so ujeli. Iz tega lahko sklepamo, da so vedeli za prisotnost Štirinajste. Iz razpoložljive dokumentacie ne moremo zvedeti, kako so reagirali na te vesti. Posebne akcije proti štirinajsti, vemo, niso začeli! Tudi ne moremo ugotoviti, ali so o tem obvestili Nemce. Kasnejši dogodki nam bodo nekoliko razjasnili ta vprašanja. KONEC Partizanske anekdote Rodoljub čolaković je hodil 1942. leta z nekim odredom skozi vzhodno Bosno. Pred njim je korakal mlad borec, ki je nenadoma preskočil neko grapico. Za njim je preskočil tudi čolaković, ki ni dobro videl. Mladenih je spet preskočil, čolaković za njim. Ko se je to dalj časa ponavljalo, se je čolakovi-ću zazdelo čudno in je vprašal: »Ti, tovariš, kaj venomer preskakuješ?« Fant je odgovoril: »Zebe me, tovariš Ročko, pa se takole ogrevam!« * x x Kipar Stojan Batič je kot komisar med NOV na-kip borca in mu pomotoma položil puško na levo ramo. Vsi so občudovali kip, nihče pa ni opazil pomotej. Potem je komandir zbral četo in poveljeval: »Puško na levo ramo!« Borci so začude: no gledali, eden pa se je opogumil in vprašal: »Menda na desno ramo?« »Ne!« je rekel komandir, »Če je tovariš komisar naredil borca s puško na levi rami, pomeni, da je direktiva: likvidirati vse. kar je desničarsko!« XXX Poleti 1943. so partizanske enote zaplenile neki star so-vražnikov tank. Kot je bila navada, da so po zidovih, vratih in plotovih pisah spodbudne parole, tako je nekdo tudi na zaplenjenem tanku napisal NOV Ko so nato partizani s tankom prišli v neko vas, se je vse zbralo okoli njih. Borci so navdušeno pripovedovali o bojih in zmagah, vaščani so jih navdušeno poslušali. Le neki starejši kmet ie s prstom pokazal na tank in odkimaval z glavo: »Tovariši, vse, prav vse vam verjamem, le tega ne, da je tale krača nova!« MALI OGLAS, W ga objavite v Dolenjskem listu - zanesljiv uspehi Pre->ere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev dijakov, uslužbenk in vojakov doma In po svetul - ' Poskusite! GRADAC Vsi tisti, ki uporabljate našo gospodinjsko opremo, se prav gotovo veselite velikega uspeha naše tovarne: NA TRŽIŠČU JE MILIJONTI IZDELEK »GORENJE«! tiiMiimiiiiuliffltBiiimnmiimuiiiiiBiniitinniiiniiinmiiHimifflJiHiiniiflimHmimiHiimtimiuiHiiiiMmiiitiniiuumiiiiiittittiimiiiniHHHiHiiiinniiiiniiii H s | Oglašujte v [ DOLENJSKEM LISTU! j Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE BIZELJSKO Tazpisuje prosto delovno mesto SNAŽILCA POGOJI: Sprejme se samo moški. — Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: vešč mora biti raznih popravil, zato je zaželen izučen mizar. Nastop službe takoj. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave razpisa na delovno skupnost osnovne šole Bizeljsko. Komisija za razpis delovnega mesta MIZARSKEGA PODJETJA PODGORJE Šentjernej razpisuje mesto DIREKTORJA POGOJI: srednja ekonomska ali lesna tehnična šola in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, visoko kvalificiran delavec lesne stroke ali najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Poleg tega morajo biti kandidati splošno, družbeno in politično razgledani ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Ponudbe je treba poslati v roku 30 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokaaili o izobrazbi in delovnih izkušnjah. OBVESTILO za priglasitev sečnje lesa v sečni sezoni 1968/69 prosimo lastnike gozdov, da v smislu Pravilnika o pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov GG Novo mesto priglasijo sečnjo na pristojnem gozdnem obratu do 10. aprila 1968 Priglasnice - prošnje so na razpolago pri gozdnih obratih in revirnih gozdarjih. Predilnica begunje NA GORENJSKEM Zaradi velikega povpraševanja po naših izdelkih obveščamo potrošnike, da PREDEMO 1. ovčjo volno v domačo volneno prejo 2. predelujemo stare volnene krpe v mikano volneno prejo različnih barv Prineseni material lahko vzamete v predilnici od 6. do 14. ure vsak dan. razen v soboto. Ce pošljeta po pošti, vam v najkrajšem času zamenjano odpošljemo na vaš naslov proti odkupnini. . S 1. januarjem 1968 smo znižali cene izdelkom in storitvam in se priporočamo. IN HRANILNICA v Novem mestu je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključujte se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI. Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! NAJNOVEJŠE! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avgusta 1967 dalje po zvišani obrestni meri: - navadne po ~ vezane do Kadrovska komisija mreže TOVARNE OBUTVE PEKO TRŽIČ razglaša za svojo poslovalnico PEKO Metlika prosto delovno mesto POSLOVODJE POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: 0 kranjske klobase % lovsko salamo 0 šunkarico % vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade.sprejemamo posebna naročila. OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 Pogoji za sprejem: — kvalificiran delavec v trgovini s petletno prakso in sposobnostjo organizacije in vodenja — poln delovni čas — poskusno delo štiri mesece — da kandidati niso kaznovani ali v preiskavi. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve PEKO, Tržič, do 5. marca 1968. Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden! DOLENJSKA BANKA Ob tem jubileju smo za vas pripravili lepe nagrade iz širokega izbora naših kakovostnih izdelkov. Zato posebej opozarjamo na dopisnico, ki jo ob nakupu našega izdelka dobite pri svojem trgovcu. tel. 76-177, lok. 8 Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno. veliki spomladanski ■ “"»O CELJANA REGRES VSAK DAN: poročila ob 5.15. 6.00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 1. MARCA: 8.06 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne poje Ludvik Ličar. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Nekaj ' za pihala. 12.30 Kmetijski nasveti ‘ — Jote Kregar: Vrt v marcu. 12.40 Igrajo domači ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Na&i poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.45 Kulturni globus. 17.05 Človek in zdravje. 18.45 Na mednarodnih križpot-jih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Poje akademski zbor »Branko Krs-manovićc. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 2. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Igrajo naši ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marija Sotler: Pomen kontrole beljakovin v mleku. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermeaso. 15.45 Naš podlistek — Milan šega: Igra. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar prispelo! 18.50 S knjižnega trga! 19.00 Lahko noč otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.00 Melodije se vrste ... 21.30 Iz fonoteke Radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 3. MARCA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra — za otroke — Hanna Januševska: »O pastirčku, ki je rad pel«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite tovariši .. . Marija Jordan-Ančikova: a) Verižica; b) Moj prvi govor; c) Punčka. 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Regres velja od 26, februarji Uo zgodnje spomladi. Kdor kupi premog sedaj, si zagotovi naslednje ugodnosti: nižjo ceno, zanesljivo in takojšnjo dobavo, boljšo kvaliteto #r višjo kalorično vrednost zaradi osušitve. RUDNIK LIGNITA VELEN5E »KOMET« KONFEKCIJA METLIKA proda na dražbi avto - kombi Ogled vozila vsak dan do 14. ure na dvorišču poslovne stavbe v Metliki CBE št. 98. Dražba bo v soboto, 9. marca 1968, ob 8. uri za državni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor. Razpisna komisija VETERINARSKE POSTAJE BRESTANICA razpisuje mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti še: diplomo veterinarja, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse. Rok prijave je 15. marec 1968. OSNOVNA ŠOLA ČRNOMELJ obvešča starše, da bo VPISOVANJE v 1. razred osnovne čn|e 1. marca ob 8. uri dopoldne in ob 15. uri popoldne. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1961 in januarja 1962, ki bodo obiskovali šolo v Črnomlju, Dobličah, Tribučah in na Talčjem vrhu. Otroci, ki bodo obiskovali šolo v Gribljah, bodo imeli vpisovanje v Gribljah; čas bo naknadno objavljen. K vpisu prinesite izpisek iz rojstne matične knjige. NIŽJE CENE! Pridite po superavtomatski pralni stroj ZOPPAS k JUGOTEHNIKI, Ljubljana POD TRANCO 2 — pri Čevljarskem mostu Teleron: 23-881 do 23-884 CENEJE ga ne dobite nikjer! Prejšnja cena 7Š Sedaj LIT 68.000 in 860 Ndin za carino. Dobava takoj! Jamstvo eno leto! Nadomestni deli zagotovljeni! Po konkurenčnih cenah dobite pri nas tudi HLADILNIKE ZOPPAS. Obrnite se na JUGOTEHNIKO, Ljubljana, Pod Trančo 2. Generalni zastopnik za Jugoslavijo: »MERKUR«, Zagreb, Martičeva ul. 14. Zahtevajte pojasnila! Obiščite nas! Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Pojo znameniti operni pevci. 17.30 Radijska igra — Bertolt Brecht: Zasliševanje Lu-kula. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 4. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugoslovanskih studiov. 10.15 Pri viias doma. 12.10 Aškerčev »Brodnik« v uglasbitvi Danila Svare. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jernej Ude: Tehnika dela pri podpiranju goadnega drevja. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje zbor »Jože Hermanko« iz Maribora. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Deset minut z orkestrom Billy Vaughn. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 5. MARCA: 8.06 Operna matineja. 925 Slovenske narodne pesmi. 9.40 »Cicibanov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Sava Krofič: Pridelovanje mandeljnov na Koprskem. 12.40 Koncert pihalnega orkestra Milice. 14.25 Lepe melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Slovenske zborovske glasbe. 18.45 Pota sodob- ne medicine — dr. Joče Bariče- vič: O krčnih žilah - II. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ivico šerfezijem. 20.00 Radijska igra — Giintber Weisbom: »Harlemska balada«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 6. MARCA: 8.08 Glasbena matineja s kitaro in pihali. 9.45 Glasbena pravljica — T. Pavček — M. Vodopivec: Zgodba o najlep-šfem. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje g06te. 12.10 Leoš Janaček: Vlaški plesi. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Rado Linz-ner: Oves ali jari ječmen. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — Th. Mann: Tobaias Mindernickel. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 »Odskočna deska«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti. ČETRTEK, 7. MARCA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Pozdrav iz Makedonije. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Odlomek iz opere »Zrinjski«. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Aleksander Lukane: Higienski principi pitališč žrebet. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Komorni glasbeni večer. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA 3. III. 9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MAD. ZARščINI (Pohorje, Pleši-vec) (Beograd) 9.25 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO ANSAMBLOM Janeza MAH-KOVIČA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA • ODDAJA (Beograd) 10.45 MOKEDAJEVA MATINEJA (pribl, do 12.00) (Ljubljana) 15.00 Ženeva: SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU — revija do 17.00/ 17.15 (EVR) TV KAŽIPOT (Ljubljana) ČLOVEK S FILMSKO KAME-RO (Ljubljana) 19.15 GORA SKRIVNOSTI — serijski- film (Ljubljana) 19.45 FILMSKI BURLESKI (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.30 TV DNEVNIK (Beograd) 22.50 POSNETEK PRENOSA ŠPORTNEGA DOGODKA (Zagreb) PONEDELJEK, 4. 3. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.45 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plefeivtsc) (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 OD ZORE DO MRAKA (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 TORTRET DR. FRANJE BOJC — BIDOVEC (Ljubljana) 18.50 REPORTAŽA — Skopje (Zagreb) 19.20 KUHARSKI NASVETI (Ljubljana) 12.45 StCT.ATmr. MIKISA TEODO-RAKISA POJE DUO NANOS — oddaja is cikla Vokalno instrumentalni solisti Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 TRENUTEK 68 (Ljubljana) 21.35 CIRKUS V HIŠI — serijski film (Ljubljana) 22.15 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) TOREK, 5. 3. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.45 ANGLEŠČINA — ponovitev 18.05 POROČILA (Ljubljana) 18.10 RISANKE (Ljubljana) 18.25 NORMIRANJE SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA — (Ljubljana) 18.50 SVET NA ZASLONU — Venezuela (Ljubljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 ŠEPETANJE NA BLAZINI — ameriški celovečerni film — (Ljubljana) 21.40 MARGINALIJE: Marij Pregelj (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) SREDA, 6. 3. 16.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec), (Beograd) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 TETINA OHCET — lutkovna zgodba iz serije Kljukčo.ve dogodivščine (Ljubljana) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NE CRNO, NE BELO — oddaja za otroke (Beograd) 19.05 GLASBENI LABORATORIJ — (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 Madrid: NOGOMET REAL MADRID : SPARTAK — prenos EVR 22.15 SREČA TVOJEMU ŽIVLJENJU — ameriška pevka Ruth Reese (Ljubljana) 22.50 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 7. 3. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) , 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI - ponovitev (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 17.10 POROČILA (Ljubljana) } 17.15 TIKTAK: Zgodbe iz ilovice (Ljubljana) < 17.30 DALJNOGLED — oddaja za otroke (Beograd) v 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NARODNA GLASBA (Skopje) 18.45 REPORTAŽA — Titograd i Beograd) 19.05 HUMORISTIČNA ODDAJA — (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 CIKCAK (Ljubljana) 20.30 Mira Mihelič: SVET SOVRAŠTVA — TV (Ljubljana) 21.35 GLASBENA ODDAJA (Ljubljana) 32.00 ZADNJA POROČILA ljana) BREZ drama (Ljub- PETEK, 8. 3. 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 17.25 POROČILA (Ljubljana) 17.30 MOJ PRIJATELJ FLICKA — serijski film (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT (Beograd) 19.05 TELEKOMUNIKACIJSKA — SREDSTVA — oddaja iz cikla Človek, znanost in proizvodnja (Ljubljana) 19.35 Božo Kos: SALON ZA SMER (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 PRIMER DR. LAURENTA — franc, celovečerni film (Ljubljana) 22.25 Jur jev: ZOJA KOSMODEM-JANSKAJA — kantata (Beograd) SOBOTA, 9. 3. 9.40 TV V ŠOU (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 17.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC — mladinska igra (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA LOLE D JUKIČA (Beograd) 21.35 VIDEOFON — glasbena od-daja (Zagreb) 21.50 FILMSKI BURLESKI — (Ljubljana) 22.05 BONANZA — serijski film (Ljubljana) 23.00 ATLETIKA V DVORANI — posnetek iz Madrida (Zagreb) DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov_/ V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedensK6ledar Petek, 1. marca — Albin Sobota, 2. marca — Radoš Nedelja, 3. marca — Milena Ponedeljek, 4. marca — Kazimir Torek, 5. marca — Jane* Sreda, 6. marca — Danica Četrtek, 7. marca — Tomas nem kraju miličniku PM Kočevje dne 4. 2. 1968. Lepo se mu zahvaljujem, da Je odstopil od kazenskega pregona, Slavko Podlogar, Trg svobode 9, Kočevje. ^OBVESTILA I Za polovično ceno opravljam prevozniške usluge do 2 toni na relaciji Ljubljana—Novo mesto. Ponudbe: Jože GrH, Poljane, Dol. Toplice. Zorica MišmaS, Novo mesto, Kettejev drevored, izjavljam, da nimam nobene osnove za očitke proti Julijani Sekula, Novo mesto, Kurirska pot 8, v zvezi z mojim možem, in se ji opravičujem zaradi svojega opozorila z dne 16. 11. 1967 v 46. Številki Dolenjskega lista. Zahvaljujem se ji, da je umaknila zasebno tožbo. Sinu oziroma brata Ivana Priča, Obžalujem žalivke, ki sem jih ki živi s svojo družico v Bradfordu Izrekel v pijanem stanju na jav- v Kanadi, prav lepo pozdravljajo Kotle za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakro-kotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. SLUŽBO DOBI IŠČEMO ZENSKO za varstvo pol leta starega otroka in za pomoč v gospodinjstvu od 6. do 14. ure. Plačam dobro. E. P., Mestne njive, blok 11, stanovanje 21, Novo mesto. KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem. Saje, Irča vas, Novo mesto. SPREJMEM dimnikarskega vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster. Kamnik. HRANO IN STANOVANJE nudim dekletu ali fantu, ki bi mi po službi pomagal na kmetiji. Sprejem takoj. Peter Mesec, p. Zabni-ca št. 1, Kranj. GOSPODINJSKO POMOČNICO -pridno in pošteno — sprejme dobra družina pod ugodnimi pogoji. Inž. Kuntarič, Ljubljana, Rojčeva 5i STANOVANJA UPOKOJENEC (upokojenka) trezen, pošten, nekadilec, dobi v najem lepo sobo v predmestju, če ima veselje do reje malih živali. Ponudbe pod »Dobri ljudje«. UGODNO PRODAM enostanovanj-sko hišo, takoj vseljivo. Jožefa Žnidaršič, Laverca 25, Ljubljana. PRODAM, HIŠO z okoli 2 ha zemlje. Danilo Murn, Smihelska cesta 5, Novo mesto. IŠČEM opremljeno sobo v Novem inestu. Naslov v upravi lista (280/68) USLU2BENEC išče opremljeno sobo z garažo ali brez nje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (298/68). PRODAM novo dvostanovanjsko hišo, delno na odplačila. Lavrič, Volčičeva 20, Novo mesto. SLOIDNA VDOVA z dvema otrokoma išče sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista (295/68). PRODAM VSELJIVO HIŠO z njivo v Birtni vasi, blizu postaje. In- _ formacije na Partizanski 11, Novo mesto. VRSTNO HIŠO, nedograjeno, v Mrzlih njivah, Grosuplje, ugodno prodam. Pojasnila pri Antonu Severju, Malo Hudo 12, Ivančna gorica. MOTORNA VOZILA KUPIM MOPED T 12, lahko Je tudi v nevoznem stanju. Naslov t upravi lista (282/68). MOPED s tremi brzinaml. dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov ▼ upravi lista (283/68). ŠTEDILNIK NA DVA PEČNJAKA, levi, še stoječ, poceni prodam. Vrbinc, Ob dolenjski železnici 13, Ljubljana. UGODNO PRODAM polavtomatični pralni stroj, uporaben tudi brez vodovoda. Ogled vsak dan po 15. uri. Štefanija Pavlič, Gotna vas 26, Novo mesto. PRODAM kmetijsko posestvo z vinogradi. Obdelava možna s stro- ' ji. R. Šmalc, Zalog 6, Novo mesto. PRODAM KOLOSEK in njivo v izmeri 70 arov. Štefan Mavsar, Sela 4, pošta Črnomelj. PRODAM žitni mlin za vse vrste žita, po ugodni ceni. Edi Rostohar, Rožno 48, p. Blanca. PRODAM kombinirane grablje »Bavc«, ki se lahko uporabljajo s konjsko vpreero ali traktorjem, in kosilnico »Farr«, velikost 14. Alojz Kirn, Dobravica 15. Šentjernej. PRODAM 2000 kosov kostanjevega kolja za vinoerad. Naslov v upravi lista (300/68). POCENI PRODAM dobre vinske trte. Oglasit« se vsak dan popoldne od 15 ure naprej. Kovačevič, Kettelev drevored 44. PRODAM SKEDENJ, dobro ohranjen. Jože Ambrožič. Žerjav in 2, Brusnice PRODAM AVTOTRANSISTOR z UKV valovi in motorno kolo BMW, dobro ohranjen. Gotna vas 66, Novo mesto. PRODAM nov gumi voz srednje teže, cena 2750 Ndin. Naslov v upravi.lista (304/68). UGODNO PRODAM kmetijsko pose stvo v Starem trgu 2 pri Trebnjem, blizu železniške postaje, ob glavni pesti. Pojasnila dobite pri Jožetu Pižmohtu, Stari trg 33, vsako nedelio. Javna dražba bo 17. marca 1968 ob 10. uri. UGODNO PRODAM kombiniran otroški voziček. Dr. Murganič, adravstveni dom Brežice. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno ostrešje z opeko ali brez (7,5x11 m). Ogled vsak dan. Peter Lampret, Stična 41. ter želijo, da se čimprej vrne v svoj rodni kraj vsi njegovi: mama, ata, Andrej, Jože, Marko, Marjeta, Hinko z družinami ter Niko in Drago. M05MES Ob prerani, za vse nas boleči izgubi ljubljene hčerke in sestre RAŠE MASTNAK iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje ali nam na kakršenkoli način pomagali in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo dr. Božu Oblaku, ki je- storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi ji ohranil življenje. Zahvaljujemo se tudi častiti duhovščini in obema govornikoma za tolažilne besede. Na tem mestu se želimo zahvaliti družini Vahterjevi, tov. Suhijevi, Plaperjevi, Somrakovi, Moškonovim, Pepci in Minki Vidmar ter vsem ostalim, katerih imen nam ni mogoče objaviti zaradi pomanjkanja prostora. Vsem naj bo izrečena še enkTat najlepša zahvala! Žalujoči mama in sestra Ob bridki izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE ERŠTE iz Gornje Straže 13 se iskreno zahvaljujemo dr. Koscu, dr. Primožičevi, bolničarju Klenovšku ter vsemu ostalemu osebju, ki ji je lajšalo bolečine. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Prav iz srca se zahvaljujemo pevskemu zboru za ganljive žalo-stinke, tovarišici Senica za poslovilne besede, Zvezi borcev in vsem, ki so jo spremili do zadnjega počivališča. Žalujoči domači KUPIM KUPIM močan prtljažnik za avto. Naslov v upravi lista. RAZNO PRODAM PRODAM VINOGRAD in zidanico v Trški gori (približno 17 arov). Vidrih. LeSnlea 11. Otočec ob Krki. Ob prerani izgubi našega očeta Jožeta Beceleta iz Gor. Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki • so nam izrazili -sožalje, s poslednjim spremstvom počastili njegov spomin in darovali vence. Posebno zahvalo smo dolžni ZB iz Šentjerneja, Novega mesta in Orehovice, Društvu upokojencev iz Šentjerneja, pevcem iz Šentjerneja, govornikoma za poslovilne besede, kolektivu NOVOTEHNE, Novo mesto, in vsem vaščanom Vrhpolja Posebno zahvalo sem dolžna tov. Janezu Ovnu za organizacijo pogreba, tov. Vinku Ceglarju za poslovilni govor pred hižo žalosti, tov. Pavletu Mikliču' in Tonetu Žibertu za poslovilni govor pri odprtem grobu. Nadalje se iskreno zahvaljujem vsem političnim organizacijam občine Trebnje, godbi na pihala iz Trebnjega, gasilskemu društvu iz Šentlovrenca in krajevni organizaciji ZZB in VVI. Lepa hvala tudi sosedom, ki so mi tako nesebično pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Slavka Peruš z družino Bogdan Stopar iz Drganjih sel 30 se iskreno zahvaljujem Iztoku Bradaču iz Podhoste 12 pri Dolenjskih Toplicah za pošteno vrnitev denarnice. Ob bridki izgubi naše mame in stare mame MARIJE GREZNIK iz Trebnjega se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje. Zahvalo izrekamo tudi dr. Vilfanovi za obiske na domu. Žalujoča hčerka Olga z možem in vnuki. Ob prerani izgubi naše dobre mame JOŽEFE FRANKO iz Razdrtega 6 pri Šentjerneju se zahvaljujemo dr. Zoriču in dr Podobniku, enoti pošte v Šentjerneju, OTM GG Brežice ter vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za izraženo sožalje. Žalujoči mož Janez in sinova Vinko ter Jože z družinama Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta MATIJE ZIDARJA _ iz Dolge njive pri Šentlovrencu se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili vence, In vsem, ki so nam izrekli sožalje. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta, brata in strica FRANCA CEMIČA iz Vel. Podloga se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu poklonili številne vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni krškim zdravnikom. ki so mu lajšali trpljenje, leskovškim pevcem za žalostinke, gasilskemu naraščaju, učiteljskemu kolektivu in učencem iz Leskovca, vajencem vrtnarske šole iz Celja, kolektivu »Transport« Krško, gospodu župniku za mrliški obred ter sosedom za tolažbo in pomoč v težkih dneh. Žalujoči: žena z otroki, hrat, sestri in drugo so- Kočevje: 1. do 3. marca ital. film »Nesmrtni bojevniki«. 3. do 5. 3. amer. film »Pregon brez milosti«. 6. in 7. 3. ital. barv. film »Stoj in streljaj!«. Kostanjevica: 3. 3. ital. barv; film »Zlata strela«. Metlika: 1. do 3. 3. franc.-ital. barvni film »Angelika«, markiza angelov«, in »Angelika, čudovita ljubica«. 6. do 7. 3. amer. film »Pravica do življenja«. Novo mesto — »Krka«: 1. do 4. marca ital.-špan. barv. film »Vrnitev Ringa«. 5. do 7. 3. ital. barv. film »Tri noči ljubezni«. Ribnica: 2. do 3. 3. franc.-ital. barv. film »Prezir«. Sodražica: 2. in 3. 3. nem. barv. film »Kralj čardaša«. Trebnje: 2. in 3. 3. amer. barv western film »Klic trobente«. HIPNOZA za vas ne bo več skrivnost, če preberete knjigo TAJNA HIPNOTIZMA i—II. Naročite pri LAN-IAN, Ljubljana 1, poštni predal 22. Povzetje 15 Ndin. POROČNE PRSTANE po naj novejši modi Izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški DONAT * vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini. te pa ga dobe v Novem mestu pri HMELJN1KU in STANDARDU (MERCATORJU) Prav je, da zveste: Danes kar 44 strani! ■ ČEPRAV SMO PREJŠNJI TEDEN NAPOVEDALI za danes 36 strani, smo jih morali dodati še 8 — toliko se je nabralo nujnih novih odlokov vseh 9 občinskih skupščin, ki so v zadnjih dneh sprejele vrsto predpisov, predvsem pa odloke o davkih in prispevkih občanov za 1968, ki morajo biti objavljeni še ta mesec Bralcem svetujemo, da današnji »Skupščinski Dolenjski list« shranijo, marsikdo ga bo še potreboval. V obeh izdajah danes: 44 strani domačega lista! ■ VSE POLOŽNICE ZA IZTERJAVO NAROČNINE prvegp polletja so bile medtem razposlane in pismonoša že pridno obiskuje naročnike našega lista. Nekateri, zlasti novi naročniki, nas še vedno sprašujejo, zakaj je treba plačati Dolenjski list vsaj za pol leta vnaprej Vedeti moramo, kdo bo ostal naročnik, izterjava zamudnikov in plačevanje »za nazaj« pa sta že tako nepriljubljena (in tudi veliko manj uspešna!) S plačano naročnino naročniki hkrati tudi zahtevajo od uredništva in uprave, da jim vsak teden poskrbimo za najnovejše vesti in za zanimivo branje. Obojestranske pravice -in dolžnosti torej — mar ni tako najbolj prav? ■ SLIKANICA O VESOLJSKIH POTNIKIH se je prejšnji četrtek iztekla; zdaj razmišljamo o novi, a je ta hip še nimamo pri rokah. Slikanica je precej draga stvar (honorarji, klišeji itd.), a verjemite nam, da ne bomo pozabui na naše bralce, zlasti ne na najmlajše, ki tako branje še posebno cenijo. Vsem naročnikom — lep pozdrav od uredništva in uprave vašega Tudi na vaši mizi novica PtteNJSN IKT^ □ so vsak četrtek in vse leto najnovejši dogodki, zanimivosti, pregled napredka in rasti naših krajev, pa tudi graja napak in pomanjkljivosti, ki nas vlečejo nazaj. Skratka: Z DOMAČIMI NOVICAMI VAM NAJZVESTEJE STREŽE VAŠ DOLENJ-SKI LIST! Zdaj, ko vas bo te dni obiskal pismonoša, pa ustrezite tudi vi upravi našega domačega obveščevalca in že pri prvem obisku poravnajte polletno naročnino! Le tako boste vsak četrtek tudi vnaprej redno postreženi z vsemi novicami iz 9 domačih občin, hkrati pa vam bo DOLENJSKI LIST še naprej »okno v svet«, kot je vsem našim rojakom in sorodnikom drugod po domovini in v tujini resnično »okno na Dolenjsko«! V tem pričakovanju vas pozdravlja UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Slavka Pevc iz Zakota — Marjetko, Marija Papež iz Zg. Vodal — dečka, Ivana Kranjčič iz, Pavlove vasi — deklico, Anka Veselinovič iz Sombora — dečka, Cvetka Cvetkovič iz Dobove — Romana Marija Teraž z Blance — Martina, Marija Gole z Malega Cirnika — Marka, Terezija Vodopivec iz Dol. Skopic — dečka. Darinka Šepetave iz Sel — Ingrid. Kristina Kos iz Breganskega sela — Vesno, Marija Kovač iz Ledine — Marinko. - / I Grški hladilnik v drevo 22. februarja zvečer je Antoniu* Mitrousis iz Soluna vozil tovor-njak-bladilnik iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Grmovljah je okoli 22. ure zapeljal na neutrjeno bankino. Tovornjak je izgubil ravnotežje in se prevrnil pod nasip, s sprednjim delom pa treščil v drevo. Poškodovala sta se lastnik hladilnika Apostolos Cldoniatls in Petaros Alkibiadis, da so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico. škodo so ocenili na 10.000 Ndin. Kolesarju je zaprl pot Kolesar Ernest Tornše iz Krške vasi se je 21. februarja zjutraj peljal 1z Brežic proti Brezini. Pri avtobusni postaji je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Milan španič iz Bosanskega Broda. Ko je prehiteval kolesarja. Je nenadoma zavil nazaj na desno In tako zaprl pot kolesarju, ki se Je zaradi tega zaletel v avtomobil in padel po cesti. Pri tem se kolesar ni poškodoval, na kolesu pa je za okro" 50 Ndin škode. Voznik avtomobila je po nesreči odpeljal Neprimerna hitrost 20. februarja dopoldne je Joie Peteh iz Kranja vozil poltovomi avtomobil iz Tržišča proti Bošta-nju. V Jelovcu mu je naproti privozil voznik osebnega avtomobila Valentin Dvojmoč iz Dol. Bošta* nja. Zaradi neprimerne hitrosti in ozke ceste sta na nepreglednem ovinku trčila. Poškodovan ni bil nihče, na vozilih pa je za okrog !K)00 Ndin škode Tovornjak ga je podrl 24. februarja pozno popoldne se je iz smeri Krškega proti Radečam peljal s konjsko vprego Karel Petan iz Presladola. K zapravljivčku pa je pripel konja Jože Prosenik iz Gor. Leskovca. Med Logom in Radno sta Imenovana napajala konje. V trenutku, ko je Jože Prosenik pripenjal konja k vozu, je iz smeri Krškega pripeljal neznan tovornjak, ga zadel In ebll po cesti. Prosenika so odpeljali v celjsko bolnišnico DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen ce SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer. Miloš Ja kopec, Marjan Legan Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA: vsak četrtek - Posamezna številka 70 par (70 starih din) - Letna naročnina: 32 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 1 amer dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 521 8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: ĆP »Delo« v Ljubljani