PREDLOG PREDLAGATELJA Poročilo o delu upravnih in strokovnih služb občine LJubljana Vič-Rudnik predlagamo zborom skupščine v obravnavo in sprejem. UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnikje na 81. seji dne 20. 1. 1988 obravnaval poročilo o delu upravnih organov In strokovnih služb in na poročilo nima pripomb. IZVRŠNI SVET POROČILO o delu upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1987 I.UVOD Upravni organi in strokovne službe so v letu 1987 opravljale naloge, ki jim jih nalagajo zakonski in drugi predpisi ter izvrševali programe dela, ki jih je sprejela skupščina občine na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana. V delovni skupnosti upravnih organov in strokovnih služb občine je bilo 31. 12. 87, skupaj s funkcionarji, zaposlenih 156 delavcev: od tega je 25 delavcev z visoko, 39 z višjo, 45 s srednjo (4-letno), 8 s srednjo (3-letno) in 4 s srednjo (2-letno) šolo, 18 delavcev ima opravljen skrajšan program srednjega izobraževa-nja in 17 delavcev ima zaključeno samo osnovno šolo. V letu 1987 so se upokojili 3 delavci. Iz delovne skupnosti je odšlo 25 delavcev, na novo pa se je zaposlilo 24 delavcev. Podelili smo 3 kadrovske štipendije in sicer: 2 štipendiji za izobraževanje na srednji stopnji in 1 štipendijo za izobraževanje na visoki stopnji. V delovni skupnosti se usposabljajo trije pripravniki. Ob delu se izobražuje 11 delavcev. Ti delavci opravljajo dela in naloge, za katere ne izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe, zato si morajo zahtevano izobrazbo pridobiti. II.REŠEVANJEZADEV 1. REŠENE IN NEREŠENE ZADEVE Število nerešenih zadev se tudi 1987. leta postopoma zmanj-šuje, čeprav hkrati narašča število t. i. prispelih zadev. Razmerje rešenih zadev v primerjavi z nerešenimi (79:21) je sicer le za dve odstotni točki ugodnejše od lanskoletnega (77:23), vendar pa to le pomeni 9,5% manj prenosa nerešenih zadev v leto 1988 (lani 5.378, letos 4.913). Kljub temu, da sta v letu 1987 prispeli 18.402 zadevi je 4.913 prenešenih zadev kar 27%, kar je mnogo preveč, glede na sosle-dje prispetja. Očitno je, da iz leta v leto prenašamo iste nerešene zadeve, torej zadeve, ki zanesljivo niso več aktualne. (Dogovorili smo se, da v prvem trimesečju letošnjega leta »zapremo« vse neaktualne zadeve). Podrobni pregled reševanja zadev v upravnih organih ter pri-merjava za preteklih pet let je v prilogi. PREGLED RESEVANJA ZADEV OBCINSKIH UPRAVMH 0RGSN0V IN STHOKOVNIH SLUZB LJUBLJANA VIC RUDNIK 1983 - 1987 __ št._______ L E T 0 _________1983 198^4 1985 1986 1987 1. Stanje nerešenih zadev iz preteklega leta 13.351 11.072 6.976 6.127 5.378 2. Prispele zadeve 12.522 15.082 16.110 17.631 18.102 3. Skupaj za reševanje 25.876 26.151 23.386 23.761 23.780 1. Rešene zadeve št. 11.8014 19.178 17.259 18.383 18.867 % 57% 73$ 7U 77* 79» 5. Nerešene zadeve št. 11.072 6.976 6.127 5.378 1.913 i 13» 271 26» 23» 21» PitfGLED STAflJA REŠEVANJA ZADEV V OBDOBJU OD 1/1-1987-31/12-1987 ! ¦ j j I ^~T~~' ^~1 •"> čT~! I I " I ! ~1 ~ '-' *-> ¦ | G) O • " > o j-J -O ^-> (t O C ! _ ,. ^1 (t 4J C Ji ill (H .'.' C .iC C W O L. CC C, > T ' S | . ObcinBki upravni -^ ;: •;; ;* - ?; p-o ^ L ¦L ^-h o ^;--* H ¦- ^S^ coSoio "S I _ orw3i o=. ¦?,;:, 3; g!iLH- , * o ^ § ^ g g ^ ^ L S 5 3 §" fe 3*ŠŠ S^ j 5 2 stroi:ovne slu7.b,: •;¦;¦; L ¦,; « - u L p, L ri ,-g ^S ^^ 5S3 %k .S^§ 5; n 9 ' 1 ¦" • •: > ^ .i -- n . i- ¦ t. _; tc t" ^ ji o C' ,.c i> m L ,i: c . -: "\ i- ~ ^ -"¦ 1 -^ ° L-i'JBv=- 3iyi|-198?_____ _26. ..??... ....739______84 _ 2290. _ _ _3?= _ ._ 16= _9t__. _ J_9_2L____.Ui.^^za.____=______^. = -¦ i " :: ''rojete zadevc (lo_^ JJ_/_1_2-1_987___________92 _76__._1221______278 _ 4092______502__ J6jU__ _J76___ _79_37 _ _J_9J_. L8_1Q2____________ --'^-l-^.-..---^-^^- -=-=JJ?_____J05_____J963_______362_____6382______54J____365O___ _270______J»86iL__-=-5A5== ?^=8=0=-= -====—==- SeSene zadeve <*o_t_3V12-J9_87___,_________98______76_____jjjj______J2J___ 4472______5JP___ 363J___2?6______8074.______3_68._ 1_8_867_______-_-_-__ Iz prejžnjih let__________24 23 425_______123 1732_______4j______16 54 1797 163 4398_____________ Iz leta 1957 74 53 686 198 2740 469 3615 152 6277 205 14469 Etanie Jiprešsnih "•^»J.1-2-—L _ 2?___f9^._ 8F __ ._ ifj... J9_1?_ ___1_1___ J9__ __64_ _J790 __ _J57__ 4_gi_3_ _ _ 17. nrcjšnjih let 6 9 314 8 1456 5 0 39 222 37 2096 !•- let.-< 1087 ,4 20 538 33. 454 26 19 25 1568 120 2817 2. OKVIRNI ŠTEVILČNI PRIKAZ REŠEVANJA ZADEV V POSA-MEZNEM UPRAVNEM ORGANU KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Na področju obrtne dejavnosti je bilo izdanih 176 obrtnih dovoljenj, 139 odločb o odjavi obrtne dejavnosti, ter 92 odjav postranske dejavnosti. Hkrati je bilo izdanih 101 dovoljenj za postransko dejavnost. Na področju delovnih razmerij je bilo regi-striranih 806 delovnih pogodb, 786 odjav delavcev, ter izvedenih 976 registracij sprememb delovnih pogodb. Rešenih je bilo tudi 42 upravnih zadev, ki se nanašajo na reševanje štipendijskega razmerja, pa tudi iz področja reševanja manjših sporov iz delov-nega razmerja. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V tem letu je bilo izdanih 1231 odločb brez ugotovitvenega postopka ter 665 odločb po predhodnem ugotovitvenem postopku. Za izvajanje odloka o priznavalninah udeležencev NOV in zakona o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov je bilo izdanih 3197 obračunov in nakazil, knjiženih 2999 nakaznic in izpiskov ter izvedenih 441 postopkov za zdraviliško klimatsko zdravljenje. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA V oddelku za urbanizem in lokacije je bilo izdanih 435 lokacij-skih dovoljenj, 74 sprememb lokacijskih dovoljenj, 220 urbani-stičnih potrdil, 43 odločb o funkcionalnem zemljišču, 97 odločb o zavrnitvi, 48 odločb o ustavitvi postopka, 233 odločb o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti, 57 podaljšanja lokacij-skih dovoljenj in 663 potrdil po 170 členu ZUP. Poleg tega je bilo danih še 104 različnih mnenj na zahteve občanov. V oddelku za gradbene, stanovanjske in komunalne zadeve je bilo izdanih 324 gradbenih dovoljenj, 20 odločb s komunalnega področja, 45 sklepov, 106 odločb o tehničnem pregledu (oprav-Ijenih je bilo 128 tehničnih pregledov), izdanih 82 uporabnih dovoljenj, 4 odločbe o izselitvi, 2 izvršbi in 1628 potrdil o priglasi-tvi del. V oddelku za premoženjsko-pravne zadeve je bilo izdanih 13 prednostnih pravic, 4 odločbe o razlastitvi, 12 odločb o izročitvi zemljišč, 33 odločb za pripravljalna dela, sklenjenih 18 sporazu-mov o odškodnini, izdanih 28 potrdil po 25 členu ZUP in 18 potrdil po 29. členu ZUP, pripravljenih 46 zemljiškoknjižnih pred-logov, 10 pogodb o uskladitvi s prenosom na KZS ter danih 79 informacij in pravnih nasvetov. KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRESKRBO Izdanih je bilo 19 odločb o priznanju statusa kmeta, 57 odločb o zaščiti kmetij z zemljiško-knjižnimi predlogi, 24 razveljavitev oziroma sprememb arondacijskih odločb. Poleg tega je bilo izda-nih še 322 potrdii o upravljanju kmetijske dejavnosti in potrdil o podaritvah zemljišč, ter 301 potrdilo o upravljanju kmetijske dejavnosti kot edinega poklica in 64 potrdi! o družbeno organizi-rani proizvodnji. Izdane so bile še odločbe o določitvi mesečne preživnine, o višini odškodnine za izkoriščanje rudnin ter odločbe o imenovanju komtsij. SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO V tem letu je bilo nudenih 655 pomoči nosilcem obrambnih priprav, napisanih 32 soglasij za delo na področju splošne Ijud-ske obrambe oziroma preverk, realiziranih 20 sklepov sej komi-teja za SLO in DS, ter izdelana vsa poročila in informacije s tega področja. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN Na evidenci je bilo 223.000 sprejema, evidentiranja in odprem- Ijanja pošte, 410 tekočih metrov arhiva, 26.730 arhiviranih vlog, 25.400 knjiženja vlog ter 28.520 izknjiženih vlog. Izdanih je bilo 63 potrdil po 172. členu ZUP, 256 zdravniških spričeval za živali, izdanih 1163 delavskih knjižic, 69 vpisov delovne dobe v delavsko knjižico ter 7232 overitev. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE ' Opravljenih je bilo 1446 odmer davkov in prispevkov na promet nepremičnin, prijavljenih je bilo 350 pogodb za dediščine in darila, 4447 pogodb o nakupu motornih vozil, 6561 pogodb za promet premičnin, izdanih je bilo 673 odločb o odmeri davka na dohodek od premoženja, 17.345 odločb o odmeri davka na posest stavb, 6128 odločb o odmerj davka od kmetijske dejavno-sti, 1860 odločb o odmeri davka od gospodarske in poklicne dejavnosti po dejanskem dohodku ter 387 v pavšalnem znesku ter 303 odmere od skupnega dohodka občanov, ter 9005 odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Okvirni številčni prikaz reševanja zadev ni identičen s prikazom rešenih in nerešenih zadev (tabelo), ker so primeri, ko je vloga obravnavana večkrat, vodi pa se pod isto številko. Hkrati dolo-čene vloge, informacije, niso knjižene in v tem pregledu rešenih in nerešenih zadev niso zajete. III. POROČILO O DELU UPRAVNIH ORGANOVIN STROKOVNIH SLUŽB V LETU 1987 1. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPO-DARSTVO 1. Vodenje upravnega organa V letu 1987 je občinski komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo imel 6 sej. Udeležba na sejah je bila 75,5%. Seje so imele v povprečju 6 točk dnevnega reda. Tudi v letu 1987 smo nadalje-vali s prakso organiziranja sej v tistih OZD, katerih problematika poslovanja in razvojni načrti so bili v obravnavi na seji komiteja. Glavne točke, ki jih je komite obravnaval na sejah so bile - ocena planskih aktov OZD - stanje ekonomskih odnosov s tujino , " , - interventni zakon na področju OD in njegovo izvajanje v letu 1987 - uresničevanje družbenih usmeritev na področju razporeja-nja dohodka v letu 1986 ter v šestih in devetih mesecih 1987 - spremljanje poslovnih uspehov gospodarskih OZD v občini v treh in devetih mesecih 1987 - predlog začasnega ukrepa družbenega varstva v DO IGO ter spremljanje stanja DO IGO in DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo po uvedbi ukrepa družbenega varstva - ^ - sanacijski program DO KIP "* : - stanjfe drobnoprodajne mreže osnovne preskrbe v občini - problematika vključevanja investitorjev s področja samo-stojnega osebnega dela v proizvodno cono VP-1/2 Rudnik - spremljanje uresničevanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v letu 1987 - osnutek in predlog resolucije za leto 1988 Udeležba članov kolegijskega organa bo po 1988 predvidoma boljša. Člani, ki so iz različnih vzrokov na sejah redko sodelovali, so bili zamenjani z novimi (4). 2. Najpomembnejše vsebinske naloge so bile - na področju planiranja spremljanje izvajanja resolucije oz. družbenega plana občine mesečno in kvartalno, priprava resolu-cije za leto 1988, sodelovanje pri načrtovanju na ravni mesta - na področju investicij: sodelovanje pri izgradnji industrij-skih con VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal . - na področju spremljanja poslovanja OZD: uvedba ukrepov družbenega varstva v DO Igo in DO Hoja TOZD Stavbno mizar-stvo; spremljanje poslovanja OZD z motnjami v poslovanju ozi-roma na meji rentabilnosti - na področju razporejanja dohodka je bila zelo zahtevna in obsežna izredna naloga izvršena v okviru občinskega odbora udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Slovenijl - na področju urejanja prostora: aktivnosti v okviru komisije za oddajo poslovnih prostorov, v okviru organiziranega izvajanja prenove Eipprove ulice in pridobivanja novih poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva - na področju trgovine: pripravljeno je bilo poročilo o stanju osnovne preskrbe v občini; sodelovanje pri pridobivanju možnih lokacij in investitorjev 3. Izvajanje upravnih nalog Na področju reševanja zadev po upravnem postopku je bilo delo zelo intenzivno kljub kadrovsko nepopolni zasedbi. Zvišalo se je število odprtih zadev v letu 1987 nasproti letu 1986, več je bilo rešenih upravnih zadev in manj je koncem leta 1987 ostalo nerešenih zadev. Izdanih je bilo več obrtnih dovo-Ijenj, gre pa tudi za kvalitativen premik, saj so postopki za izdajo dovoljenj čedalje težavnejši in bolj komplicirani, predvsem zaradi uveljavljanja nekaterih novejših obrtnih dejavnosti. V letu 1987 je upravni organ na področju osebnega dela izvajal tri zelo obsežne izredne naloge vezane na predpisane časovne roke, kar je dodatno otežilo dosego cilja, ki je bil hitrejše reševa-nje vlog in zmanjševanje števila nerešenih zadev na razumno minimalno količino. V zadnjem letu je bil poudarek na eliminiranju najstarejših odprtih zadev, ki so po svoji vsebinf zahtevnejše. Glede na omeje-nost razpoložljivega časa strokovnih delavcev in odsotnost admi-nistrativnega kadra je seveda na ta račun trpelo takojšnje reševa-nje novejših zadev. 2. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Komite za družbene dejavnosti je pokrival področje negospo-darstva na območju občine. Je kolegijski upravni organ s 14 člani. V letu 1987 je imel 6 sej s 65,6% povprečno prisotnostjo. Na ° sejah se je obravnavalo gradiva, predvidena za obravnavo na Izvršnem svetu ter druga gradiva, do katerih se je bilo potrebno vsebinsko opredelitl. Komite za družbene dejavnosti je v skladu z odlokom o njegovi ustanovitvi pokrival zlasti naslednja področja: - spremljanje izvajanja resolucije za leto 1987, - spremljanje izvajanja programov družbenih dejavnosti, - spremljanje poslovanja izvajalskih organizacij s poudarkom na rasti in nivoju osebnih dohodkov, - varovanje naravne in kulturne dediščine, - spremljanje izvajanja in koordinacija aktivnosti pri izvajanju planiranih investicij, - izvajanje varstva borcev NOV in drugih vojn, njihovih družin-skih članov ter vojaških invalidov - izvajanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za delovanje delegatskega sistema občinskih SIS družbenih dejav-nosti, - izvajanje del in nalog s področja preventive in vzgoje v cest-nem prometu. Komite je pri svojem delu sodeloval z upravnimi organi občine, mestnimi upravninni organi, občinskimi samoupravnimi jnteres-nimi skupnostmi ter strokovnimi organizacijami tako na občinski kot mestni ravni. Sredstva za izvajanje programov družbenih dejavnosti so bila zelo omejena. Zvezna interventna zakonodaja sprejeta koncem leta 1986 ter v začetku leta 1987 sta močno posegia na področje skupne porabe. Rast le-te je bila omejena na 10% zaostajanje za rastjo dohodka v gospodarstvu. Ob istočasnih sprejetih nekaterih novih zakonih oziroma novih nalogah na področju družbenih dejavnosti je to pomenilo precejšno realno zmanjšanje sredstev za izvajanje programov. Zato je bilo potrebno skozi vse leto tekoče usklajevati programe z razpoložljivimi sredstvi ter iskati tudi nekatere začasne rešitve. Ob koncu leta je bilo ugotovljeno, da kljub navedenemu ne bo moč z resolucijo navedenih okvirov sofinancirati vseh sprejetih programov. Zato je bila na zvezni ravni sprejeta sprememba, po kateri sta bila zdravstvo in izobraževanje izvzeta iz 10% omejitve zaostajanja za rastjo dohodka. Tudi ta sprememba ne rešuje tiste finančne situacije, do katere je prišlo v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih zlasti pa na področju zdravstva. Prednostna naloga na področju družbenih dejavnosti je bila zagotavljanje usklajene rasti osebnih dohodkov z doseženimi v gospodarstvu. Sprejete zakonodaje na tem področju ter pomanjkanje sredstev so izvedbo te naloge zelo otežkočale. V komiteju je bilo za izvedbo te naloge uvedeno tekoče spremlja-nje rasti in doseženih nivojev osebnih dohodkov. Na ravni občine pa je bil ustanovljen občinski odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah in meriiih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, pri delu katerega sodeluje tudi predstavnik komiteja. Odbor spremlja rast osebnih dohodkov ter tudi dovoljuje na podlagi vlog organizacij nekatere popravke dovoljene ravni osebnih dohodkov. Kljub precejšnim prizadevanjem lahko ob koncu leta ugotovimo, da je prišlo do nekaterih neskladij v primerljivih osebnih dohodkih znotraj in med posameznimi dejavnostmi. Zato bo potrebno tudi v bodoče temu področju posvetiti posebno pozornost. Velika prizadevanja so bila vložena tudi v izvajanje načrtovanih investicij. V letu 1987 je bila začeta gradnja zadnjega objekta iz programa samoprispevka III, t.j. ZP Škofljica. Gradnja poteka po terminskem planu in bo končana v začetku prihodnjega leta. Poleg tega so bile začete oziroma v pripravi nekatere inve, ticije, ki se financirajo iz drugih virov. V skladu s sprejeto resolucijo je bila: - začeta gradnja Knjižnice Prežihov Voranc, zagotovljena so bila sredstva za dokončanje III. faze z zaporo, - začeta je bila gradnja ZP Ig v blokovni gradnji na Igu, zagotovljena so bila sredstva za odkup prostorov do tretje grad-bene faze. - začeta je bila in je tik pred dokončanjem gradnja prizidka 3 učilnic k OŠ Horjul. Hkrati se je pripravljala dokumentacija za izgradnjo prizidka k OŠ Velike Lašče ter za pridobitev lokacije za podružnični šoli Rob in Turjak. Sprejeta interventna zakonodaja na področju investicij je pov-zročila precejšne zamike pri gradnji načrtovanih investicij. Pre-cejšno oviro pa je predstavljala problematika zagotavljanja sred-stev. Navedene investicije naj bi se financirale bodisi iz združene amortizacije bodisi iz sredstev posebnega sporazuma za gradnjo objektov družbenega standarda po stopnji 0,5% iz čistega dohodka. Združevanje amortizacije zaradi pomanjkanja sredstev ni potekalo tako kot je bilo predvideno. Sam sporazum, pa je bil prepozno sprejet, da bi omogočil v letu 1987 večji priliv sredstev. Na področju občine je predvidena gradnja tudi nekaj večjih investicij iz republiškega programa. Sem sodijo: Centralna tehni-ška knjižnica, Muzej Ijudske revolucije ter Mladinski dom Malči Belič. Za vse je potekala priprava zemljišč ter projektne doku-mentacije, tako da bo v prihodnjem letu začeta gradnja Muzeja Ijudske revolucije ter Mladinskega doma Malči Belič. Zaradi neprestanih pritožb lastnikov zemljišč in nepremičnin pa je vpra-šljiv datum začetka gradnje Centralne tehniške knjižnice. V analiziranem obdobju je bilo v šestih samoupravnih interes-nih skupnostih družbenih dejavnosti, za katere se izvajajo stro-kovna dela v okviru komiteja, izvedenih 131 sej organov skupš-čine ter 14 sej skupščin. Zaradi zaostrenih pogojev delovanja se je zlasti okrepilo delo posameznih odborov. Le-ti so dobili tudi pooblastila, da sprejemajo spremenjene stopnje, ker jih zaradi izredno kratkih rokov ni bilo moč sprejemati na sejah skupščin. Zaradi neprestanih sprememb na področju okvirov delovanja družbenih dejavnosti se je dogajalo tudi to, da je bilo potrebno naknadno spreminjati tudi stopnje sprejete po skupščinski poti. Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine je skupš-čina sprejela odlok o razglasitvi polhograjskega graščinskega kompleksa za kulturni, zgodovinski in naravni spomenik, trije odloki pa so v fazi predloga. Hkrati z razglašanjem objektov skušamo zagotoviti preko kultume skupnosti tudi sredstva za njihovo vzdrževanje in nadalnji razvoj. Zaradi omejenih sredstev v tem letu se nekatera nujna dela prenašajo v prihodnje leto. Iz teh razlogov smo zadržali tudi dokončno razglasitev turjaškega kompleksa. Prednostna naloga je, da bomo po razglasitvi kultur-nih in zgodovinskih spomenikov poskrbeli za njihovo označitev. Za določitev primerne in perspektivne namembnosti gradov in podobnih objektov pa je potrebno nadaljevati aktivnosti tudi v širši družbeno-politični skupnosti. V skladu z družbenim dogovorom o vzdrževanju spomenikov NOB je bil sprejet samoupravni sporazum o prevzemu skrbi za varstvo, vzdrževanje \n obnavljanje spomenikov, na podlagi kate-rega zbiramo pristopne izjave oskrbnikov. S tem bo zagotovljena povečana skrb za spomenike in okolja ter oživljanje tradicij NOB. Nerešenih starejših zadev po podatkih komiteja nimamo. Upravne zadeve se rešujejo pretežno v referatu za borce in vojaške invalide. Referat posluje s strankami s povprečno sta-rostno dobo 72 let, zato so zahtevki večinoma nepopolni. Upravni organ jih dokumentira po uradni dolžnosti. Rešitev upravne zadeve je vedno povezana z rešitvijo predhodnega vprašanja, to je mnenja krajevne organizacije ZB, odločitve občinske komisije, odločitve zdravniške komisije na prvi in drugi stopnji. Vsa dejanja v postopku sam postopek podaljšajo. Po rešitvi predhodnih vpra-šanj upravni organ vedno rešuje v roku. Zakon o temeljnih pravi-cah vojaških invalidov in družin padlih borcev vsebuje določilo obvezne revizije odločbe, ki naj jo opravi inštančni organ v roku treh mesecev. To določilo podaljša izvršitev odločbe. Invalidski prejemki se medletno večkrat usklajujejo s porastom življenjskih stroškov in pokojnin. V letu 1987 so bili prejemki valorizirani po zveznih predpisih petkrat, po republiških in občin-skih pa štirikrat. Vsako uskladitev je potrebno opraviti v čimkraj-šiem času. 3. OBČINSKI KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je imel v 1987. letu 7 sej. Na teh sejah je obravnaval 74 gradiv, 66 gradiv je posredo-val v obravnavo Izvršnemu svetu. 14 ' Udeležba na sejah komiteja je bila zadovoljiva 63%. Na sejah so poleg članov komiteja sodelovali še predstavniki strokovnih organizacij, prizadetih KS ter delovnih organizacij. Poleg gradiv, ki jih je pripravil komite v sodelovanju s strokovnimi organizacijami, je obravnaval še nekatera gradiva v zvezi z zade-vami, ki so v pristojnosti mesta (komunala, promet, nadomestilo, stanovanjsko gospodarstvo). Komite je vodil postopke v zvezi s pripravo in sprejemanjem prostorskih izvedbenih aktov. Tako je bilo v letošnjem letu na skupščini sprejetih 6 prostorskih izvedbenih aktov in 7 prostor-skih ureditvenih pogojev. Ni pa bil sprejet ureditveni načrt za peskokop Hrastenice. Poleg tega je komite sodeloval tudi pri spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine v zvezi z gradnjo avtoceste. Komite je spremljal in obravnaval poročila, programe dela ter rebalanse samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje ter se vključeval v njihove planske pro-cese. V letu 1987 smo na področju, ki ga pokriva Komite naleteli na problematiko izredno negativnega odnosa krajanov in njihovih predstavnikov do vsakršnih posegov v prostor, zlasti z ekolo-škega stališča. Na področju urbanističnega načrtovanja ugotavljamo, da se subjekti planiranja zelo slabo vključujejo v postopke družbenega planiranja, zato se nam dodatno pojavljajo zahteve po zelo hitri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov (ko se pojavijo možnosti investitorjev po investiranju - primeri: Metalurški inštitut, Elek-trofakulteta). , Zaradi takega pristopa prihaja do konfliktnih situacij, med različnimi interesenti za isti prostor (primer: inštitut J. Stefan - dom Malči Belič, Elektrofakulteta - IBE, Elektroinštitut M. Vidmar). V komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja so tri organi-zacijske enote: oddelek za urbanizem in lokacije, oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve in oddelek za pre-moženjsko pravne zadeve. Delo oddelka za urbanizem in lokacije lahko ločimo na delo v zvezi z vodenjem lokacijskih postopkov ter delo v zvezi s spreje-mom prostorskih izvedbenih aktov in nudenju mnenj v zvezi z urbanistično problematiko. Oddelek za gradbene, stanovanjske in komunalne zadeve vodi postopke v zvezi s pridobivanjem gradbenih in uporabnih dovo-Ijenj, postopke s stanovanjskega področja, koordinira delo v zvezi z izvajanjem planov SIS materialne proizvodnje in Sklada stavbnih zemljišč. V oddelku za premoženjsko pravne zadeve delo temelji na izvajanju predpisov s področja premoženjsko pravnih zadev. Oddelek opravlja poleg del in nalog iz pristojnosti, ki izhajajo iz predpisov za področje premoženjsko pravnih zadev tudi pravno pomoč strankam, t.j. predvsem številnim krajevnim skupnostim. Velike težave nastopajo pri reševanju starih spisov, kjer je spisna dokumentacija praviloma nepopolna, zato je potrebno opraviti predhodne poizvedbe oz. naročiti izdelavo novih elabo-ratov (npr. delilnih načrtov, cenitev, izpiskov iz ZK itd.) Obsežen problem predstavlja tudi izvajanja zakona o razpola-ganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur.l. SRS št. 7/ 65). S prenosom zemljišč, last agrarnih skupnosti v d.l. je potrebno čimprej začeti, vendar glede na to, da gre v teh primerih za veliko število strank (okrog 150) bo moral upravni organ ravnati v skladu s 56. členom ZUP in stranke pozvati, da morajo navesti kateri udeleženec bivše agrarne skupnosti bo nastopal kot njihov skupni predstavnik oz. da si postavijo skupnega poo-blaščenca. Največ težav pri svojem delu pa ima služba zaradi pomanjkljive evidence nepremičnin družbene lastnine v upravljanju občine. Evidenca se sicer vodi, vendar ni popolna in zanesljiva, ker temelji le na odločbah upravnega organa, sklepnih sodišč, pri pogodbah, ki jih sklepa neposredno občina. Nobenega pregleda pa služba nima nad spremembami pri uporabi nepremičnin, nastalimi na podlagi pravnih poslov, ki jih s strankami sklepa ZIL. Že dalj časa si zato služba prizadeva za vzpostavitev celovite evidence in je zato že večkrat poskušala doseči, da bi ZIL predlo-žil vse akte, ki ji v imenu občine sklepa z občani in družbenimi pravnimi osebami, vendar do sedaj prj tem ni imelo uspeha. 4. OBČINSKI KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRE-SKRBO I. Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribi-štva, kmetijskih in gozdnih zemljišč, zlasti njihovo urejanje, var-stvo in združevanje. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo deluje kot kole-gijski upravni organ. V letu 1987 je imel komite 5 sej, na katerih je bilo obravnavanih 37 pomembnejših gradiv. Sej komiteja se je poprečno udeleževalo 7 članov komiteja. II. V letu 1987 je komite, glede na problematiko urejanja in obdelanosti kmetijskih zemljišč v občini, nadaljeval prizadevanja za čim kvalitetnejše izvajanje kmetijskih prostorskih ureditvenih operacij (hidromelioracije, komasacije). Aktivno vključevanje komiteja, predvsem kot koordinatorja med raznimi nosilci nalog s tega področja, je prispevalo k strokovnejšemu, zakonitejšemu in bolj usklajenemu delu na področju načrtovanja in uvedbe hidromelioracij in vzdrževanju sistema odvodnjavanja na Barju ter izvedbe komasacijskega postopka na območju Ig-Dobravica in v Horjulski dolini. S spodbujanjem kmetijske pospeševalne službe se realizirajo projekti agromelioracij in urejanja pašnikov na zaraščajočih površinah na hribovitem območju občine. V izdelavi je projekt o nadaljni rabi zaraščajočih površin na območju Golega in Zapo-toka in njihovo ponovno vključevanje v kmetijsko proizvodnjo. S sprejemom odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v občini je dana pravna osnova za zbiranje sredstev za vzdrževanje melioriranih območij v občini, kar bo omogočilo redno vzdrževanje objektov, v katere so vložena znatna družbena sredstva. Zaradi vedno manj ugodnih pogojev gospodarjenja se je komite prizadeval za nadaljevanje pospeševalnih projektov, ki se financirajo iz sredstev SIS za kmetijstvo in preskrbo občin mesta Ljubljane in za urejanje mlečnih zbiralnic. Ta prizadevanja so pripomogla k manjšemu upadanju odkupa mleka in mesa kot je to drugje. Med zahtevnejšimi izrednimi nalogami komiteja v letu 1987 je bila kolavdacija objektov napravljenih iz solidarnostnih sredstev za odpravo posledic žleda. III. Upravne naloge so se izvajale v skladu s programom dela. Manj kot je načrtovano, je po uradni dolžnosti izdanih odločb o zaščiti kmetije. Glede na obseg dela z izdajo tovrstne odločbe, je bilo načrtovano število (150) preoptimistično, čeprav jih je treba izdati. Za izdajo teh odločb (uvedene so bile s spremembo zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev), smo uvedli postopke. Pri izdaji odločb so naslednje ovire: - neusklajenost zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in zakona o temeljnih lastniško pravnih razmerjih. Odločba namreč ne more biti izdana, če se vsi solastniki ne strinjajo z zaščito kmetije. Med odločbami, ki bi morale biti izdane je 75% kmetij v solastništvu. - neusklajenost podatkov v katastru in zemljiški knjigi (odločba je dana a/a šele, ko je izvedena zaznamba pri parcelah v zemljiški knjigi). Zaradi neusklajenih podatkov o parcelah v posestnih listih in zemljiški knjigi (ki le redko v izpisu vpiše parcelne številke) ni izvedena zaznamba v zemljiški knjigi. - ker lastniki nimajo interesa za zaščito kmetije ne preskrbijo popolnih podatkov. V novembru 1987 je Samoupravna interesna skupnost za goz-darstvo Gozdnogospodarskega območja Ljubljana predlagala komiteju, da razglasi z odločbami za trajno varovane gozdove gozdove na površini 709 ha, od tega 500 ha v zasebni lasti. Komite je že pridobil seznam 150 lastnikov teh gozdnih parcel. Glede na določbo zakona o gozdovih morajo biti izdane odločbe do avgusta 1988. Glede na določbo zakona o kmetijskih zemljiščih kasnijo odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega postopka so nastale spremembe v izvedbi geodetskega dela. Zaradi zamuja-nja geodetske dokumentacije kasnijo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. 5. SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO 1. VODENJE UPRAVNEGA ORGANA Sekretariat za Ijudsko obrambo je individualni upravni organ, ki je zadolžen za izvajanje nalog izhajajočih iz Zakona o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti. Delo upravnega organa posredno usmerjata tudi Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Ljubljana Vič-Rudnik, za katerega opravlja sekretariat strokovno tehnične naloge. V sekretariatu opravlja dela in naloge šest delavcev. Glede na to, da do meseca avgusta niso bila zasedena dela in naloge tajnice in glede na veliko število bolniških dopustov v drugem polletju je bil program izvajan s petimi delavci. ¦...-. 2. REALIZACIJA PROGRAMA DELA ' Načrtovani program dela smo tako rekoč v celoti realizirali. Izršnemu svetu smo posredovali v obravnavo in tudi sprejem skoraj vsa gradiva, razen poročila o opravljenem usposabljanju enot in štabov civilne zaščite in poročila o poteku akcije NNNP- 87. Poleg gradiv, predvidenih v programu, smo Izvršnemu svetu predložili še druga gradiva, katera je bilo potrebno obravnavati oziroma sprejeti. Gradiva, ki so bila posredovana mimo programa ne moremo šteti kot izredne naloge. To so pač bile naloge, ki so rezultat sprotnega dograjevanja in izpopolnjevanja obrambnih in varnostnih načrtov Izvršnega sveta in upravnih organov občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sekretariat za Ijudsko obrambo je realiziral tudi program Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. V letu 1987 ni bilo večjih elementarnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov, ki bi terjali obsežnejše angažiranje sil in sredstev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Omeniti pa je treba delo upravnega organa ob snežnih padavinah v mesecu januarju, ko je bilo vzpostavljeno neprekinjeno dežur-stvo v upravnem organu in občinškem štabu za civilno zaščito. Pri tem je sekretariat za Ijudsko obrambo ves čas koordiniral delo vseh pristojnih služb. Poleg tega pa je potrebno omeniti tudi vse aktivnosti koordini-ranja in usmerjanja upravnih organov pri dopolnjevanju in ažuri-ranju obrambnih in varnostnih načrtov. Naloga sicer sodi v redno delo upravnega organa, po obsegu in intenziteti pa je zahtevala dodatne napore vseh delavcev upravnega organa. Pri tem je sekretariat za Ijudsko obrambo pripravil številna gradiva, ki so bila kasneje posredovana v obravnavo in sprejem Izvršnemu svetu, Svetu za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaš-čito, Komiteju za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaš-čito občine Ljubljana Vič-Rudnik. V letu 1987 smo izdelali nov odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je skupščina občine sprejela v mesecu maju. Na področju obrambnih priprav so bile opravljene obsežne naloge pri pripravi in realizaciji novega dopolnjenega programa za pripravo, izdelavo in sprejetje obrambnih načrtov v letu 1987- 88. Zaradi mnogih nejasnosti, ki so bile prisotne pri izvajanju novosprejetih predpisov in tudi zamujanja določenih predpisov, delo ni potekalo po predvidenem rokovniku. Kljub temu je sekre-tariatu za Ijudsko obrambo in drugim upravnim organom uspelo opraviti večino nalog določenih s programom, tako da so neka-tere že zaključene, druge pa v zaključni fazi. Po dopolnjenem delovnem programu bodo morale biti vse naloge opravljene do konca meseca marca leta 1988. V letu 1987 so bili tudi dopolnjeni temelji koordinacijskega načrta mobilizacije in posredovani vsem upravnim organom ob-čine. Skupaj z drugimi upravnimi organi za Ijudsko obrambo v Ljub-Ijani smo pripravili sklep o mobilizaciji družbenopolitične skup-nosti. Sklep je že obravnaval in sprejel Svet za splošno lju.'sko obrambo in družbeno samozaščito. Izdelani so bili tudi novi ukrepi za pripravljenost. Ena od obsežnejših nalog je bila tudi izdelava poročila o ures-ničevanju srednjeročnega obrambno-razvojnega načrta v letu 1986 z oceno do konca leta 1987. V poročilu so bili zajeti vsi nosilci obrambnih priprav v občini. Na področju civilne zaščite smo v letu 1987 namenili posebno pozornost nalogam, ki bodo v pomoč pri organizacijskem in kadrovskem razvoju civilne zaščite v prihodnjem obdobju. V zvezi 15 s tem so bili pregledani načrti civilne zaščite v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela, še posebno tistih, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah. Tako kot na drugih področjih, so bile tudi na področju civilne zaščite opravljene naloge na dopolnjevanju načrtov. Ažurirani so bili načrti oskrbe in socialnega dela, načrt zvez, načrt prve medi-cinske pomoči, zaklanjanja, načrt združenega odreda. Izdelana je bila ocena stanja radiološko, biološko, kemične zaščite v občini s predlogi za odpravo pomanjkljivosti. Za potrebe civilne zaščite v krajevnih skupnostih so bila nabav-•Ijena vsa planirana sredstva. Izdelan je bil tudi program usposabljanja v civilni zaščiti, ki pa je bil vsled zastarelih in neprimernih učnih programov le delno realiziran. Občinski štab za civilno zaščito se je udeležil enote-denskega usposabljanja v Poljčah. Izdelana so bila nekatera nova navodila (za izdelavo načrta in vodenje evidence). Pripravljeno je bilo tudi delovno gradivo za vodstvo vaje NNNP-87, v vajo pa so se posredno ali neposredno vključili vsi delavci sekretariata za Ijudsko obrambo. Na področju mobilizacijskih zadev je bil ažuriran načrt za potrebe oboroženih sil. Obnovili smo vse mob. komisije in zame-njali preko polovico kurirjev. Za najtežjo situacijo pa smo organi-zirali posebno skupino mobilizacijskih inštruktorjev. Za potrebe oboroženih sil smo opravili vpoklic vojaških obvez-nikov za pet mobilizacijskih vaj, v katerih je sodelovalo večje število enot. Na področju upravnih zvez so bile opravtjene vse načrtovane vaje in preverjanja zvez, dela na novelaciji načrta pa so še v teku (sprememba Republiški sekretariat za Ijudsko obrambo). Nabav-Ijena so UKV radijska sredstva, katera bodo postavljena v letu 1988. Na področju usposabljanja delovnih Ijudi in občanov je bilo delo tekoče opravljeno, kakor tudi na področju usmerjanja mla-dih v vojaške šole in poklice. Posebno pozornost smo namenili usposabljanju narodne zaščite. Tečaja na Igu se je udeležilo 200 pripadnikov iz vodstev narodne zaščite naše občine. Vse aktivnosti pri kadrovanju obveznikov-nabornikov, rojenih leta 1969, so bile vključno z naborom kvalitetno opravljene, ravno tako tudi priprave za nabor v letu 1988. Nalog v upravnem postopku sekretariat ni izvajal. V letu 1987 so se delavci sekretariata za Ijudsko obrambo usposabljali v Republiškem centru za obrambno usposabljanje Poljče. 6. OBČINSKI SEKRETARIATZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN I. S programom dela za leto 1987 je sekretariat podrobneje dolo-čil dela in naloge, ki jih je s svojega delovnega področja dolžan opraviti. Zagotovil je opravljanje vseh del iri nalog, za katere je po zakonih, statutu, odlokih občinske skupščine in po drugih pred-pisih pristojen, zagotovil pa je tudi opravljanje tistih nalog, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. Sekretariat je za leto 1987, v skladu s »Programom nadaljnjih aktivnosti za povečanje učinkovitosti dela upravnih organov in strokovnih služb in za uresničevanje usmeritev za organizacijski, kadrovski in prostorski razvoj upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič Rudnik do leta 1990.« (IS ga je sprejel 10. decembra 1986), posebej izpostavil izvršitev naslednjih nalog: - v skladu s Statutom mesta Ljubljane bo opravljena reorgani-zacija krajevnih uradov na ta način, da bodo vključeni v mestni sekretariat za notranje zadeve; - večja učinkovitost dela bo dosežena s posodabljanjem in širitvijo avtomatske obdelave podatkov; - s spremljanjem rešenih in nerešenih zadev bo mogoče ažurno obveščati upravne organe in strokovne službe o stanju na tem področju dela; - s prenovitvijo obeh upravnih zgradb in opreme ter s tehnolo-ško modernizacijo poslovanja bodo izboljšani pogoji za delo; - z nagrajevanjem z uporabo delovnih normativov in po rezul-tatih dela bodo strojepiske spodbujene za doseganje boljših delovnih rezulttov in na ta način bo mogoče zmanjšati število potrebnih delavcev za opravljanje strojepisnih del za potrebe občinske uprave. .,-.'¦' «; : . . II. Sekretariat je v letu 1987 opravljal naloge iz svoje pristojnosti in odgovorjal za stanje na področjih, za katere je ustanovljen. Naloge je opravil v skladu z delovnim programom, opravil pa je tudi občutno povečan obseg nalog, ki so ga povzročili interven-cijski zakoni in podzakonski predpisi ter nanovo dogovorjeni načrti za izboljšanje pogojev dela in doseganje večjih učinkov pri delu. Zaradi daljše ali večkratne odsotnosti delavcev poslovanje ni bilo moteno ali prekinjeno. Narava dela sekretariata je taka, da je potrebno naloge tekoče in ažurno opravljati. Zato je bila vsaka odsotnost nadomeščena z drugim delavcem, ki pozna delo odsotnega delavca. Zaposlenost delavcev je bila poina. Delavci sekretariata so skozi vse leto na seminarjih in posveto-vanjih spoznavali funkcionalna znanja, zlasti novitete, s svojega delovnega področja, kar je prispevalo k strokovnosti pri opravlja-nju dela. OPREDELITEV OPRAVUANJA NALOG IN REŠEVANJA ZADEV ODDELEK ZA AOP: je v tem letu dosegal vrsto izboljšav pri delu. Preselili so se v nove prostore, pridobili nov računalnik, poenotili opremo s strokovno službo na ravni mesta, v obdelavo vnesli nekatere učinkovitejše sistemske rešitve. Občutno pove-čan obsega dela je bil zlasti bo koncu leta in že dalj časa efektivni delovni čas računalnika presega 9 ur dnevno. Oddelek je vključen v projektno skupino za izgradnjo INFOS upravnih organov, pri čemer so že zabeleženi prvi rezultati pri uvajanju avtomatizacije poslovanja, integracij INFOS in racionalizacije poslovanja. Glavna trenutna ovira za hitrejše napredovanje je tehnična opremljenost z mikroračunalniki, saj je dobavitelj ISKRA DELTA od nabavljenih petih usposobil samo enega, ODDELEK ZA RACUNOVODSTVO: je imel vse leto nenačrto-vano kontinuirano povečan obseg dela, zardi dela pod posebnimi pogoji, ki so jih zahtevali omejitveni zakon in podzakonski pred-pisi v začetku in ob koncu leta. Naloge je potrebno opraviti v določenih rokih, zaradi česar je bilo potrebno večkrat delati tudi v času, ki ni določen za redni delovni čas. Obseg del je bil povečan tudi zaradi pogoste sestave raznih finančnih informacij, poleg drugega tudi za uporabo pri usklajevanju dohodkovnih odnosov Ijubljanskih občin in mesta. Večji obseg dela je nareko-valo tudi zagotavljanje in plačevanje sredstev za preurejanje stavb in nabavo opreme ter delo v zvezi s brezplačnim prenosom osnovnih sredstev krajevnim skupnostim. Finančno poslovanje se vključuje v INFOS, zato se delavci za tak način ustrezno usposabljajo. Ob koncu leta so vnesli v raču-nalnik proračunska sredstva za čas od januarja do novembra 1987. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE: je bil poleg rednih tekočih nalog aktivno vključen v izvajanje del prenove upravnih stavb in nabavo opreme ter v prenos osnovnih sredstev na krajevne skup-nosti. Evidenca spisov je opravila skupaj z oddelkom za AOP pripravljalna dela za prenos teh evidenc v računalniško obdelavo in vnos v »Projekt informacijskega sistema glavne pisarne uprav-nih organov.« V tem letu je bilo opravljeno izločanje arhivskega gradiva v povečanem obsegu, kar je zahtevalo tudi povečane strokovne in fizične obremenitve. V primerjavi s predhodnim letom je bilo opravljenih cca 10% več nalog, kar je izkazano tudi s priloženimi statističnimi poročili. REŠEVANJE UPRAVNIH ZADEV: Sekretariat je prenesel iz prejšnjega leta 94 nerešenh zadev, med letom je prejel 176 zadev. Tako je imel v tem letu v reševanju 270 zadev. Do konca leta je bilo rešenih 266 zadev in sicer 54 iz prejšnjih let, 152 iz tega leta. Nerešenih je ostalo 64 zadev in sicer iz prejšnjih let 39 zadev \z tega leta pa 25 zadev. Nerešene zadeve so pretežno s področja financ, od katerih jih je več prispelo ob koncu leta. S programom dela za leto 1988 smo se zavezali, da bomo najkasneje v prvem trimesečju rešili vse zadeve, ki bodo ostale iz prejšnjega leta. V evidenci spisov pripravljajo seznam nerešenih zadev s konkretnimi zadolžitvami poameznih delavcev. V pri-meru, da zadeve iz neopravičljivih vzrokov ne bodo rešene po programu bo proti prizadetim delavcem ustrezno ukrepano. 7. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHOOKE 8. SEKRETARIAT SKUPŠČINE Uprava za družbene prihodke je individualni upravni organ, ki Sekretariat skupščine občine kot strokovna služba opravlja deluje na podlagi zakona o upravah za družbene prihodke, administrativno-tehnična in strokovna dela in naloge za skupš- zakona o davkih občanov in drugih predpisov. čino občine, njene zbore in delovna telesa, za skupine delegatov Glavna naloga uprave za družbene prihodke je dosledno in za zbore Skupščine SRS in ostale naloge, določene z odlokom učinkovito izvajanje davčnih predpisov, zato je izjemno skupščine občine. Program dela sekretariata skupščine temelji pomembno, da so davčne in druge obveznosti temeljito in vestno tudi na programu dela zborov skupščine občine, skupščine SRS odmerjene. Tej nalogi je bila na upravi posvečena posebna po- in delovnih teles. zornost. I. Opravila za skupščino občine in njene zbore S spremembo statuta mesta Ljubljane je bilo določeno, da se Zbori skupščine so v letu 1987 zasedali 10-krat in sicer na petih nanivoju.mestaLjubljaneustanovienotenorganzadelodavčnih ločenih sejah (28/1, 25/3, 27/5, 30/9, 25/11) in petih skupnih inšpekcijskih služb. Tako je bila s 1. 7. 1987 ustanovljena Mestna zasedanjih (25/2, 22/4, 24/6, 28/10 in 23/12). uprava za družbene prihodke, ki opravlja vsa dela in naloge Na podlagi sklepov zborov je sekretariat objavil poslovnik inšpekcijskega davčnega nadzora, razen izvajanja kaznovalne skupščine in 25 odlokov, izdal 71 sklepov in drugih aktov, obliko- politike, ki je še ostala v pristojnosti občinske uprave za družbene val stališča, predloge in pripombe k 30 zadevam iz pristojnosti prihodke. Na občinski upravi tako sedaj opravljamo vsa dela in skupščine mesta Ljubljane, 1 amandma, 1 pobudo in 8 delegat- naloge odmere, knjigovodstva in izterjave davkov in prispevkov. skih vprašanj in predlogov. V letu 1987 so bile zaključene vse odmere davkov in prispev- Pred sklicem sej zborov se je sestalo predsedstvo skupščine kov, ki jih odmerjamo na upravi. Posebno težka naloga je bila občine, oblikovalo predlog dnevnega reda in sej zborov oz. izvedba odmere davka od stavb in nadomestilazauporabostavb- skupnega zasedanja ter sprejelo usmeritve in predloge za nega zemljišča. Za izvedbo in koordinacijo te zahtevne naloge je delovna telesa in delegacije. bila na nivoju mesta imenovana posebna projektna skupina. II. Delavci sekretariata opravljajo strokovna in administrativno Potrebno je bilo urediti na novo informacijski sistem stavbnih tehnična dela in naloge za 4 stalna delovna telesa skupščine zemljišč, izdelati nove programe za odmere, urediti nove registre občine in 3 odbore zborov. davčnih zavezancev in v naši občini na novo ovrednotiti 21.000 Delovna telesa in odbori so imeli naslednje število sej: stanovanjskih in drugih stavbnih enot ter spremeniti knjigovod- - statutarno pravna komisija 3 seje sko ureditev za navedene obveznosti. - komisija za prošnje In pritožbe 2 seji Na področju odmere iz kmetijske dejavnosti smo morali zaradi - komtsija za odlikovanja 5 sej valorizacije katastrskega dohodka obdelati 60.000 posestnih li- - žirija za nagrade in priznanja 3 seje stov. . - odbor za urbanizem in varstvo okolja ZKS 8 sej Pri odmeri davkov in prispevkov iz naslova gospodarskih in - odbor za družbenoekonomske odnose ZZD 6 sej poklicnih dejavnosti je bila posebna pozornost posvečena pre- - odbor za družbenopolitični sistem DPZ 4 seje gledu zaključenih bilanc obrtnikov z izločitvijo vseh stroškov, ki Odbori zborov so se sestali pred zasedanjem zborov ter na ne sodijo v dejavnost ali so prikazani v previsokih zneskih. Tu bi sejah zborov podali stališča in predloge k posameznim zadevam, , posebej poudarili, da smo navedenim zavezancem priznali za uvrščenim v dnevni red sej. ' 77.147.804 din investicijskih in drugih olajšav. Pri odmeri davka iz W. P" skupščini občine deluje skupina delegatov za zbor občin skupnega doodka občanov je opaziti, da glavno breme navede- in 3 skupine delegatov za zbor združenega dela skupščine SRS. nih obveznosti nosijo nosilci obrtnih dejavnosti, ki so plačali za Poročilo o delu skupin delegatov je bilo zborom predloženo 215.665.166 din davka, medtem ko so ostali občani plačali za v mesecu juniju 1987, zato navajamo le naslednji pregled o delu 28.240.382 din davka. skupin: . Pri prometnih davkih je opazen izreden porast davka pri ________' ••'.¦••".''__________________ nakupu novih motornih vozil. V letu 1987 so občani plačali za Skupinadelegatovza Število Štev. Stališča in predlogi k 5.093.287.466 dln navedenega davka, kar pomeni glede na leto sej obravnav. 1986 indeks povečanja 311. zadev Izterjevalna služba je uspešno izvedla vrsto akcij izterjave druž- ^ zborobčjn „ ^ 18zadevan benih obveznosti, kar se kaže tudi v procentu izterjave ob koncu ., ri_. „_„« leta vpras. w *¦ . * u m . x ¦ „ ¦ u 1 del- pobuda , Več.naneplačanihdolgov|ežereg.striran.hprekoregistracue 2 gospodarsko 12 107 20zadevam računov, vendar je opaziti, da organizacije združenega dela iz Q*r L okoHša 2del vpraš mesecavmesecvseslabšeplačujejoodtegnjenezneske. 3. prosvetno kult. 12 92 39zadevam' Računovodstvo pr.hodkov je na osnov, predpisamh odmern.h ^. 3 oko|jša 2 amandmaja obveznosti izkazaloza 16.955.213 din obrememtev, kar je najvišja 2del VDraš obremenitev med vsemi slovenskimi občinami. Ob tem je dose- 2 Dobudj žena 95,39% izterjava. ^ 4. socialno zdrav. 12 77 Szadevam Na področju kaznovaine pohtike, smo na podlag predlogov nodročie3 okoliša mestnih inšpektorjev zaslišali in izdalf 149 kaznovalnih odločb. skuDai1 49sei 85zadevam V letu 1987 so bile določene težave pri poslovanju blagajne 2amandmaia (nekaj časa zaradi pomanjkanja kadra ni poslovala). Ta problem ','_/¦ 3oobude bomo z ustreznimi kadrovskimi rešitvami v letu 1988 odpravili. '. . . > . '.<¦,¦'¦"¦¦¦¦¦ r 5del VDraš Na upravi smo v letu 1987 dodelali terminalski sistem na '_____:____________________________' ______ področju knjigovodstva z vsemi pregledi stanj za vse oblike davkov in prispevkov. IV. V sekretariatu skupščine občine so bila izvršena še nasled- Na področju nerešenih zadev je opaziti, da vše več občanov ne nja dela in naloge: plačuje kazni sodnika za prekrške, kazni milice, carinskih kazni in - opravila v zvezi s pripravo in organizacijo slavnostne seje sodnih taks. Na upravi za družbene prihodke smo v zadnjih v počastitev občinskega praznika (9 sej pripravljalnega odb "ra) mesecih posvetili posebno pozornost izterjatvi davkov in prispev- - 2 seji komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem kov, v prvih mesecih leta 1988 pa bomo izvajali pretežno izterjavo delu zaradi obravnave osnutka sprememb zakona, zgoraj navedenih neplačanih kazni. Prejeti predlogi za izterjavo - sklicin realizacijasklepoviOsej kmetijskedelegacije(KDšt. navedenih kazni predstavljajo tudi največje število nerešenih 36), zadev s področja dela uprave za družbene prihodke. - predsednika in tajnika zborov spremljajo delo delegacij in Navedene izterjava je otežkočena tudi zaradi tega, ker predla- se udeležujejo sej delegacij in konferenc delegacij. Udeležili so gatelji ne posredujejo točnih naslovov kaznovanih občanov in se5sejdelegacij KS in 10sej delegacijterKDzazborzdruženega njihovih zaposlitev. . dela, ,. - .' ¦' • ' , " .'•¦¦. * ¦¦'V •¦'¦¦':' . ¦;••¦¦¦ ¦''" '¦'¦¦¦ 17 - izročitev 45 državnih odlikovanj delovnim Ijudem in obča-nom z območja občine. Posebna pozornost delavcev sekretariata velja tekočemu reše-vanju spisov (zadev), čeprav nimajo značaja upravnih zadev. V poročilu prikazujemo le število sej zborov, delovnih teles in ostalih organov, ker bo njihovo delo podrobneje prikazano v poročiiu o delu skupščine občine v 2-letnem mandatu. 9. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA Sekretariat izvršnega sveta je strokovna služba, ki opravlja dela in naloge za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta. Sekretariat izvršnega sveta tudi spremlja uresničevanje programov dela in sklepov izvršnega sveta, skrbi za posredovanje odgovorov na delegatska vprašanja, ter nudi vso potrebno pravno pomoč upravnim organom in stro-kovnim službam, organom delovne skupnosti ter po potrebi občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim inte-resnim skupnostim. V letu 1987 je sekretariat organiziral sklic 45 sej izvršnega sveta, sestavil 11 poročil o izvrševanju programa dela izvršnega sveta ter 4 preglede izvrševanja sklepov izvršnega sveta. Skrbel je za sestavo vseh zapisnikov ter odpravo sklepov izvršnega sveta ter za posredovanje gradiv skupščini občine. Poleg teg je za vsako sejo skupščine občine oblikoval in posredoval stališča izvršnega sveta do gradiv, ki jih je obravnavala skupščina občine, SML in skupščina SR Slovenije. V sekretariatu izvršnega sveta so bili pregledani štirje samoupravni splošni akti ter sklepi o soglasju predlagani skupščini občine v obravnavo in sprejem. S tem je bila vršena funkcija zakonitosti nad delom organizacij združenega dela. V tem letu se je sekretariat več kot prejšnja leta vključeval v pripravo začasnih ukrepov družbenega varstva, ki jih je v tem letu sprejela skupščina občine ter ob tem pregledoval samou-pravne splošne akte teh organizacij ter njihovo usklajenost z ustavo, zakoni ter drugimi predpisi. Tudi v tem letu je bila ena od pomembnih nalog sekretariata skrb za pravočasno dostavo delegatskih vprašanj in odgovorov na delegatska vprašanja. Kljub velikemu številu delegatskih vpra-šanj (82 vprašanj) smo s sodelovanjem zunanjih institucij (KSLO, SIS za ceste, Zll___) ter z našimi upravnimi organi in strokovnimi službami dosegli, da se ažurnost odgovarjanja izboljšuje in je iz leta 1987 ostalo neodgovorjenih le 10 vprašanj (8 iz december-skega zasedanja skupščine). Ob tem ponovno ugotavljamo, da se glede na perečo proble-matiko naše občine večina postavljenih delegatskih vprašanj še vedno nanaša na probleme na komunalnem področju (vodovod, kanalizacija, ceste). Pristojnost reševanja teh problemov pa je v drugih samoupravnih organizacijah oziroma njihovih skupšči-nah (KSLO, SIS za ceste ..). Za uspešno reševanje teh problemov bi bilo potrebno v krajevnih skupnostih, kjer je prisotna taka problematika, okrepiti delovanje njihovih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Pri delovanju pravne službe oziroma pravnega svetovanja je v tem letu zaradi odsotnosti delavke prišlo do manjših zastojev, vendar do večjih problemov ni prihajalo. V naslednjem letu priča-kujemo, da se bo kakovost še okrepila hkrati z večjim poudarkom na svetovanju ter nadzorom v upravnih postopkih. V sekretariatu izvršnega sveta so bila opravljena vsa stroje-pisna in administrativna dela za potrebe predsednika, podpred-sednika izvršnega sveta, sekretariata izvršnega sveta, delovna telesa izvršnega sveta ter tudi za druge občinske upravne organe in strokovne službe. V sekretariatu izvršnega sveta je bilo 15 pomoči upravnim organom pri oblikovanju priprav osnutkov in predlogov pravnih predpisov in drugih aktov, 51 pomoči pri ugotavljanju zakonitosti samoupravnih splošnih aktov OZD, drugih samoupravnih organi-zacij in skupnosti, 68 strokovnih pomoči upravnim organom, strokovnim službam in občanom, 4 zastopanja DPS in samou-pravnih organov delovne skupnosti pred sodiščem. Pravna služba je vseskozi skrbela, da so predpisi in drugi splošni akti, ki se predlagajo v sprejem izvršnemu svetu, skladni z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, poleg tega pa redno zbira in ureja informa-cije s področja pravnih virov, sodne in upravne prakse. n -..¦•¦::.-¦¦.•.¦ ., ;.¦..' 10. KADROVSKA SLUŽBA Kadrovska služba je v letu 1987 opravila vse zahtevane naloge za skupščino, izvršni svet in družbeno-politične organizacije v občini. Poleg tega je opravila administrativno-tehnična opravila s področja kadrovske dejavnosti za delavce delovne skupnosti ter opravila vsa tajniška opravila za samoupravne organe. Kadrovska služba je na predlog komisije za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki pripravila Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju Ijubljanskih občin za pretekli dve leti. Poročilo so obravnavale vse družbeno-politične organizacije v občini in skupščina občine ter sprejele konkretne usmeritve za vodenje kadrovske politike na področju zaposlovanja, izobraževanja, štipendiranja ter kadrova-nja individualnih poslovodnih organov v organizacijah združe-nega dela. Na podlagi sprejetih stališč in usmeritev smo vodili postopek evidentiranja in kandidiranja zunanjih članov razpisnih in disciplinskih komisij. Pripravili smo oceno imenovanj poslovodnih organov v organi-zacijah združenega dela za leto 1986 ter za prvo polovico leta 1987. Z rezultati kadrovanja poslovodnih delavcev nismo zado-voljni, predvsem na področju strokovne usposobljenosti, sta-rostjo, številom zapovrstnosti mandatov. Posebno zaskrbljujoč je podatek, da so v nekaterih organizacijah združenega dela prila-gajali določila statuta individualnim poslovodnim organom in njihovi stopnji strokovne usposobljenosti. Strokovna služba je opravljala tudi naloge za potrebe Društva kadrovskih delavcev. Kadrovska služba je pripravila analizo stanja na področju kadrovanja tajnikov v krajevnih skupnostih. Iz poročila je raz-vidno, kako neenotna in neurejena so določila statutov krajevnih skupnosti glede vloge in položaja tajnikov KS. Tudi zagotavljanje sredstev za osebne dohodke ni enotno urejeno. Dogovorjeno je bilo, da se pripravijo enotno izdelana merila o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke za delavce v krajevnih skupnostih. Strokovna služba je opravila vse zahtevane naloge s področja delovnih razmerij. Na podlagi sprejetega Pravilnika o osebnih dohodkih so bile izdelane tudi vse odločbe za delavce. Opravili smo strokovna opravila za komisijo za delovna razmerja, komisijo za družbeni standard, za svet delovne skupnosti, za disciplinsko komisijo ter za volilno komisijo. Na področju funkcionalnega izobraževanja so se delavci delovne skupnosti izobraževali na seminarjih, posvetih in se udeleževali raznih strokovnih predavanj. Diiakinjam upravno-administrativne šole smo omogočili opravljanje obvezne delovne prakse v naši delovni skupnosti, ter omogočili opravljanje obvezne prakse v družbeno-politični skupnosti pripravnikom iz Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo. Poleg tega smo pripravili Program za pripravništvo za visoko, višjo in sred-njo stopnjo. Redno smo spremljali in ažurirali kadrovsko evidenco (obrazci KE-1, KE-11).