UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 80:4 Izobraževalni program osnovne šole1

/



NEMŠČINA /

Izobraževalni program osnovne šole s /

prilagojenim predmetnikom za osnovno 5

2

šolo s slovenskim učnim jezikom na 20

.

7

narodno mešanem območju slovenske .

Istre 23

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za osnovno

šolo z italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske

Istre

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za dvojezične

osnovne šole na narodno mešanem

območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje



IZBIRNI PREDMET

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: nemščina

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

7. razred 8. razred 9. razred

70 70 64



PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Stanka Emeršič, OŠ Janka Padežnika Maribor, Mojca Hojski, OŠ Blanca, dr. Saša Jazbec, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. Brigita Kacjan, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. Liljana Kač, Zavod RS za šolstvo, Monika Krančič, OŠ I Murska Sobota, Tatjana Lubej, OŠ Janka Glazerja Ruše, mag. Tamara Ogorevc, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Mateja Pivec, Prometna šola Maribor, Srednja prometna šola Maribor, Suzana Ramšak, Zavod RS za šolstvo, dr. Andreja Retelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Irena Rimc Voglar, Strokovno izobraževalni center Brežice, Valerija Šijanec, OŠ Odranci, Mojca Velušček, Gimnazija Ledina, Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo, Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo, Mihaela Urška Zakošek, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje, Milena Zavec, Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja sola in gimnazija, Peter Zupan, Gimnazija Kranj

Avtorice specialnodidaktičnih priporočil za tuje jezike: dr. Silva Bratož, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, dr. Nadja Dobnik, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, dr. Melita Lemut Bajec, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, dr. Darja Mertelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, dr. Andreja Retelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, dr. Marjana Šifrar Kalan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Dragica Perme

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. VInko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025





SPLETNA IZDAJA


DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_nemscina_2025.pdf



CIP

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243627523

ISBN 978-961-03-0999-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt nemščina za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 11

SPREJEMANJE................................................... 12

Razumevanje ustnega izražanja in

avdiovizualnega gradiva ............................... 13

Bralno razumevanje ..................................... 14

TVORJENJE ....................................................... 15

Ustno izražanje ............................................ 15

Pisno izražanje ............................................. 17

INTERAKCIJA ..................................................... 18

Ustna interakcija .......................................... 18

Pisna interakcija ........................................... 20

POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN

MEDKULTURNOST ............................................ 21

Posredovanje ............................................... 22

Raznojezična in medkulturna zmožnost ....... 23

SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI ..... 24

Jezikovna zmožnost ..................................... 25

Pragmatična in sociolingvistična zmožnost ... 27

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 29

PRILOGE ...............................................30

Priloge po poglavjih ..................................... 30

SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

.................................................................. 30





8


0

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

3

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Nemščina se v osnovnošolskem programu poučuje kot obvezni izbirni predmet v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju 3. VIO).

Učenje nemščine kot obveznega izbirnega predmeta v osnovni šoli prispeva k širjenju učenčeve raznojezične zmožnosti. To je vseživljenjski in kontinuiran proces, ki poteka vzporedno in povezano z učenjem tujega jezika kot obveznega predmeta in učenjem dodatnih jezikov. Pripomore k večji odprtosti, razumevanju in sprejemanju drugačnosti, intelektualni širini, fleksibilnosti in družbenemu udejstvovanju posameznika kot raznojezičnega in raznokulturnega govorca. Znanje nemščine in razumevanje kultur nemškega govornega prostora, vpetost nemščine v slovenske kulturno-zgodovinske okvire in današnji evropski prostor učencu omogočajo dostop do informacij v nemškem jeziku, sporazumevanje, sodelovanje ter delovanje na številnih družbenih in izobraževalnih področjih na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Nemščina je v Sloveniji jezik sosedov, pomembna pa je tudi kot jezik domačih govorcev v sedmih evropskih državah in kot tuji jezik sporazumevanja med govorci v mednarodnih skupnostih.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Usvajanje nemščine v sporazumevanju in za sporazumevanje pomeni učenje in poučevanje nemščine v realnih življenjskih kontekstih. Učne dejavnosti in strategije sprejemanja, tvorjenja, interakcije, posredovanja ter raznojezičnosti in medkulturnosti spodbujajo učenčevo aktivno vlogo v vseh fazah učenja. Naloge pri pouku nemščine so osredinjene na učenca in učenje ter mu omogočajo stik z avtentičnim jezikom, ga spodbujajo k reševanju koristnih, skupnih opravil, pri katerih pozornost ni usmerjena zgolj v učenje jezikovnih struktur. Medpredmetno zasnovane dejavnosti, vključevanje skupnih ciljev , projektno in problemsko zastavljene naloge učencu omogočajo doseganje in izkazovanje celostnega, kompleksnejšega in trajnega znanja.

Za doseganje splošnega jezikovnega znanja predlagamo obravnavo sporazumevalnih vsebin:

» jaz: osebni podatki;

» šola: ime šole, kraj, šolski predmeti, razred, učilnica, prostori, šolske potrebščine, šolski vsakdan, šolski

predmeti in urnik;

» dom in družina: ožji družinski člani, prijatelji, sošolci, hiša, stanovanje, prostori, pohištvo, vsakdanja

opravila, hišni ljubljenčki (opis živali, skrb za žival);





8


0

:

4

1

/

/

» prosti čas: konjički in prostočasne dejavnosti, šport, igre; 52/

0

» .2

oblačila in obutev: opis oblačil in obutev, nakupovanje oblačil in obutve); 7

.

3

» 2

nakupovanje (različne trgovine, spletno nakupovanje);

» jedi in pijače: obroki hrane, priprava hrane, zdrava prehrana, naročanje hrane in pijače, jedilni list;

» čas: ura, deli dneva, dnevi v tednu, meseci, letni časi, datum, koledar;

» telo in zdravje: deli telesa, osebna higiena, bolezni, dialog pri zdravniku;

» naravno okolje: vreme, narava, pokrajina, mesto, kraj, vas, živali;

» prazniki: rojstni dan, božič, velika noč idr.;

» kulture in jeziki (nemški govorni prostor).



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk nemščine v osnovni šoli spodbuja učenčevo sporazumevanje v vsakdanjih situacijah iz njegovega izkušenjskega sveta in ga usmerja v jezikovno zavedanje in razumevanje različnih kultur. Osredinjen je na učenca in njegovo aktivno vlogo pri sooblikovanju pomena pri sporazumevanju in izvajanju učnega procesa. Učne vsebine so prilagojene starosti, izkušnjam in zanimanjem učencev ter medpredmetno povezane. Tako učitelj kot učenec pri pouku v čim večji meri uporabljata nemščino kot jezik sporazumevanja. Učenec kot raznojezični posameznik naj ima pri pouku možnosti, da aktivira svoj celotni večjezikovni repertoar ter prepoznava podobnosti in razlike med jeziki in kulturami.

Učenci vstopajo lahko z zelo različnim predznanjem, zato učitelj raznolikost znanja premosti s skrbno izbranimi vsebinami, pristopi in metodami dela.

Pričakovana raven znanja nemščine ob koncu 3. VIO oziroma po treh letih kontinuiranega učenja je A1/A2 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (Svet Evrope, 2023).





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


8


0

:

4

1

/

/

/



SPREJEMANJE 5202.7.32

OBVEZNO



OPIS TEME

Pri sprejemanju besedil učenec razvija razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ter bralnega razumevanja.

Vnosna besedila so večinoma krajša in prilagojena ravni jezikovnega znanja učencev. Za razumevanje besedil učenec razvija in uporablja strategije sprejemanja, kot so: izraba ilustracij, oblikovanosti, (pod)naslovov, položaja v besedilu; sklepanje iz sobesedila ter izraba jezikovnih opor (npr. številke, lastna imena, besedni koreni, predpone, obrazila, časovni in logični povezovalci).

Besedila so kratka in enostavna, v standardnem nemškem jeziku ter z vsebino, ki je učencem blizu in poznana. Učenec posluša, bere, gleda besedila, kot so pogovor, predstavitev, opis, objava, oglas, navodilo, pesem, novica, sporočilo, napis, jedilnik, urnik, obvestilo, opozorilo, pismo, prospekt, članek in krajša umetnostna besedila, npr. strip, zgodba, dramsko besedilo, odlomek iz daljšega besedila.

Ob koncu 3. VIO zna učenec pri sprejemanju besedil izluščiti glavno misel in določene podatke. Razume kratka, preprosta govorjena in pisna besedila ter avdiovizualna gradiva z najpogostejšim besediščem in besednimi izrazi, ki izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja in so mu blizu.

Sposoben je uporabljati strategije sprejemanja tako, da npr. sklepa o pomenu neznanih besed za konkretno dejanje ali predmet, če je sobesedilo preprosto in se nanaša na znano vsakdanjo temo. Iz položaja neznanih ustaljenih izrazov v besedilu sklepa o njihovem pomenu in funkciji (npr. pozdrav v elektronskem sporočilu). Pri prepoznavanju vsebine izrabi številke, datume, lastna imena itn. Pri prepoznavanju vrste besedil, kot so novica, oglas, članek, učbeniško besedilo, klepet ali forum, izrabi oblikovanost besedila in njegove tipografske značilnosti.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

»Razumevanje ustnega izražanja« nadomešča izraz »slušno razumevanje«. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (Svet Evrope, 2023, 19-20).





8


0

:

4

1

/

/

RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN /

5

2

AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA 0

2

.

7

.

3

2

CILJI

Učenec:

O: razvija zmožnost razumevanja krajših in preprostih govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva z znanimi vsebinami, ki so vezane na učenčevo ožje okolje in njegov vsakdan.

O: razvija in uporablja strategije sprejemanja in spretnosti aktivnega poslušanja.



(3.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» izlušči glavno misel besedila s pogosto rabljenim besediščem o znani temi (npr. o sebi, družini, hobijih),

če je izražena počasi in jasno v standardnem nemškem jeziku;

» izlušči nekaj glavnih poudarkov v besedilu , če so posredovani skrbno in počasi;

» sledi kratkim navodilom in preprostim napotkom;

» razume podatke in podrobnosti v besedilu, ko ljudje pripovedujejo o sebi, družini, šoli, hobijih, okolju in

drugih znanih temah, če se izražajo počasi in jasno v standardnem jeziku;

» izlušči glavno misel besedila in prepozna časovno zaporedje dogodkov.





8


0

:

4

1

/

/

BRALNO RAZUMEVANJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: razvija zmožnost bralnega razumevanja ob besedilih z znanimi vsebinami, ki so vezane na učenčevo ožje okolje in njegov vsakdan.

O: z rednim branjem raznolikih gradiv razvija in uporablja bralne strategije za razumevanje, analiziranje in vrednotenje besedil.



(1.1.4.1)

I: razvija bralno razumevanje krajših, avtentičnih umetnostnih besedil, ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega in druge kulture.



(1.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» izlušči glavne poudarke v kratkem, preprostem besedilu s pogosto rabljenim besediščem o znani

vsakdanji vsebini (npr. opis osebe, hobija, živali, šole)

» se odziva na preprosta navodila

» najde izbrane podatke in nekatere podrobnosti v besedilu z znano vsebino (npr. opis osebe, hobija, živali,

šole)

» prepozna časovno zaporedje dogodkov v besedilu





8


0

:

4

1

/

/



TVORJENJE /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Pri tvorjenju učenec razvija zmožnosti ustnega in pisnega izražanja v nemščini. Pri tem razvija in uporablja strategije tvorjenja.

Tvorjenje ustnih in pisnih besedil običajno temelji na vnaprej pripravljenih vzorcih. Besedila so preprosta, kratka in jasno strukturirana ter so večinoma podprta z vizualnimi ali besednimi iztočnicami. Učenec tvori besedila, kot so izpolnjevanje obrazca (izpolnjevanje vprašalnika, preglednice, miselnega vzorca itd.), opis osebe, prostora, predmeta, dogodka, sporočilo, navodilo, predstavitev obravnavane teme, vabilo, voščilnica, razglednica, seznam, recept, (domišljijski) sestavek, preprosta zgodba, preprosti verzi, pesem.

Z razvijanjem in uporabo tvorbnih strategij se izboljšuje kakovost tvorjenja besedil. Načrtovanje obsega razmislek o tem, kako izraziti bistvo tega, kar želimo sporočiti, izvedba pa zajema načrtovane ustne in pisne dejavnosti. Nadomeščanje vključuje spremljevalno gestikulacijo kot pomoč izraženemu, namerno uporabo neustrezne besede, opredelitev manjkajočega koncepta in opisno izražanje. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje vključujeta spontano in zavestno ugotavljanje in (samo)popravljanje napak.

Ob koncu 3. VIO zna učenec ustno in pisno preprosto opisati ljudi in svoje vsakdanje okolje, obravnavane teme ter pojasniti, kaj mu je in kaj mu ni všeč. Pri tem uporablja kratke nize preprostih fraz in stavkov, ki jih poveže v enostavno zaporedje. Tvorbne strategije uporabi, tako, da zna priklicati v spomin ustrezen niz fraz iz svojega repertoarja in pri ustnem izražanju s kazanjem ali gestikulacijo izraziti, kaj misli.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Tvorbne strategije

Načrtovanje

Učenec zna priklicati v spomin ustrezen niz fraz iz svojega jezikovnega repertoarja. (A2)

Nadomeščanje

Učenec s kazanjem/gestikulacijo zna izraziti, kaj misli. (A2)

Učenec ob uporabi neustrezne besede iz svojega repertoarja zna z gestikulacijo pojasniti, kaj misli. (A2+)

(Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje

Učenec zna popraviti svoje napake in spodrsljaje, če se jih zaveda.

USTNO IZRAŽANJE

8

0

:

4

1

/

/

CILJI /

5

2

0

Učenec: 2

.

7

.

O: 3

razvija zmožnost ustnega 2 izražanja v različnih besedilnih vrstah , tako da opisuje ali predstavlja sebe, ljudi,

kraje, lastnino, vsakdanje značilnosti svojega življenja. Uporablja kratke nize preprostih fraz in stavkov.



(1.1.1.1)

O: razvija in uporablja strategije tvorjenja. Pri pripravi na ustno tvorjena besedila lahko uporablja gradivo v digitalnem okolju, ga analizira, primerja in vrednoti njegovo verodostojnost.



(4.1.1.1 | 4.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» ustno tvori nekatere besedilne vrste (npr. poimenovanje, opis) na obravnavane teme povezane z

njegovim vsakdanjim življenjem;

» uporabi najosnovnejše fraze in povedi, ki jih poveže v enostavno zaporedje. Pri govorjenju si pomaga z

opornimi točkami in vizualnim gradivom;

» razmeroma jasno in tekoče govori o različnih temah, ki so bile obravnavane pri pouku;

» vodeno pripoveduje zgodbo ali povzame vsebino besedila;

» predstavi svoje mnenje in stališče.





8


0

:

4

1

/

/

PISNO IZRAŽANJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: razvija zmožnost pisnega izražanja v različnih besedilnih vrstah, piše preproste fraze in stavke in tvori krajša besedila, ki se nanašajo na obravnavane vsebine.



(1.1.1.1)

O: razvija in uporablja strategije tvorjenja. Pri pripravi pisno tvorjenih besedil lahko uporablja gradivo v digitalnem okolju, išče podatke, informacije in vsebine, jih analizira, primerja in vrednoti njihovo verodostojnost in zanesljivost.



(4.1.1.1 | 4.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» z zelo preprostim jezikom in z osnovnim besediščem tvori enostavčne povedi;

» uporabi najosnovnejše fraze in povedi, ki jih poveže v enostavno zaporedje na podlagi vzorčnega

besedila;

» pisno tvori različne besedilne vrste na obravnavane teme. Pri tem opiše vsakdanje vidike svojega okolja

(npr. opiše ljudi, dogodke, kraje);

» pisanje je vodeno ob pomoči vzorčnega besedila, iztočnic, nabora ključnih besed, podatkov, slike;

» večstavčne povedi povezuje z vezniki, kot so 'und, ‘weil’ ali ‘dann’.





8


0

:

4

1

/

/



INTERAKCIJA /

5

2

0

2

.

7

.

3

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Učenec pri dejavnostih interakcije razvija zmožnost neposrednega sporazumevanja med dvema ali več osebami. Interakcija poteka ustno, pisno in spletno. Učenec pri tem razvija in uporablja interakcijske strategije, kot so prevzemanje vloge govorca (menjava vlog), sodelovanje v pogovoru ter preverjanje razumevanja.

Učenec ustno, pisno in spletno izmenja informacije s sogovornikom oz. sogovorniki (kratki dialogi, pogovori o znanih vsebinah, telefonski pogovori oz. videoklici), pridobiva storitve in dobrine (dialogi za naročanje, nakupovanje) ter si dopisuje z drugimi (npr. napiše SMS, voščilnico, e-sporočilo, prijavo, izpolni preproste obrazce za zasebne ali uradne namene). V okviru pisne in spletne interakcije se učenec zna vključiti v osnovno družabno interakcijo, pri čemer izrazi, kako se počuti, kaj počne ali kaj potrebuje, se na komentarje odzove z zahvalo, opravičilom ali odgovori na vprašanja, upošteva preprosta navodila in ob pomoči spodbudnega sogovorca sodeluje pri skupnem opravilu.

Ob koncu 3. VIO se zna učenec sporazumevati v preprostih in vsakodnevnih situacijah in rutinskih opravilih.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Pri interakciji imajo sporočilnost, vsebina in funkcijska ustreznost prednost pred jezikovno pravilnostjo, v večini situacij se dopuščajo napake in nejasnosti, v pomoč je kontekst. Uspešna interakcija med drugim zahteva potrebo po preverjanju, ali je bilo sporočilo pravilno razumljeno, zmožnost preoblikovanja, da se olajša razumevanje in odpravijo nesporazumi, ter zmožnost spoprijemanja s čustvenimi odzivi.



USTNA INTERAKCIJA



CILJI

Učenec:

O: razvija zmožnost ustne interakcije in spretnosti aktivnega poslušanja.



(3.3.2.1)

O: uporablja preproste interakcijske strategije: pri tem sodeluje z različnimi posamezniki ali skupinami.



(5.3.4.1 | 1.1.5.1)

8

0

:

4

1

/

/

I: / se sporazumeva v nemščini v vsakdanjih okoliščinah tudi izven učilnice, npr. na strokovni ekskurziji ali pri 52



sodelovanju v mednarodnem projektu. Z udeleženci se sporazumeva v živo ali po spletu in aktivno uporablja pri 02. pouku pridobljeno znanje v novih avtentičnih situacijah ter predlaga ustvarjalne, inovativne ideje in rešitve. 7.3 Aktivno in angažirano sodeluje z drugimi.2



(5.3.5.3 | 2.3.3.1 | 2.4.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» sodeluje v pogovoru z najosnovnejšimi in naučenimi jezikovnimi sredstvi;

» zastavlja preprosta vprašanja, ki se nanašajo na znane teme, in odgovarja nanje;

» izraža svoje počutje;

» sporazumeva se v preprostih in vsakodnevnih situacijah, če je interakcija počasna in jasna;

» sodeluje pri preprostem pogovoru z učiteljem in sošolcem / sošolci o znani temi;

» izraža svoje počutje in občutke, mnenje in (ne) strinjanje;

» izmenja informacije o vsakdanjih stvareh;

» se dogovarja, postavlja vprašanja in nanje odgovarja.





8


0

:

4

1

/

/

PISNA INTERAKCIJA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: s kratkimi in preprostimi sporočili razvija zmožnost pisne interakcije,

O: razvija in uporablja preproste interakcijske strategije. Po potrebi uporablja jezikovne vire in pripomočke v tiskani in digitalni obliki (slovar, črkovalnik, prevajalnik, brskalnik, digitalna jezikovna orodja).



(1.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» izpolni preprost obrazec z osnovnimi osebnimi podatki;

» pisno tvori sporočila v obliki niza zelo kratkih stavkov o znanih vsebinah; pri tem uporabi preproste

besede in ustaljene formule (npr. na razglednici, SMS kot odgovor prijatelju);

» pisno tvori kratka, preprosta obvestila, e-sporočila in SMS (npr. pošlje vabilo ali odgovori nanj, potrdi

dogovor) ter si izmenja informacije, pri čemer vpraša in odgovori na vprašanja v zvezi z osebnimi podatki ali nekim dogodkom.





8


0

:

4

1

/

/



POSREDOVANJE, /

5

2

0

2



RAZNOJEZIČNOST IN .

7

.

3

2



MEDKULTURNOST

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema vsebuje tri skupine ciljev: posredovanje besedila, posredovanje pri sporazumevanju ter raznojezično in medkulturno zmožnost. Pri vseh treh učenec gradi mostove med jeziki, kulturami in ljudmi ter pomaga oblikovati ali prenesti pomen besedila, v okviru enega jezika ali iz enega jezika v drugega. Pri tem razvija zmožnost posredovanja vsebine besedila ali zmožnost posredovanja pri sporazumevanju ter upošteva sporazumevalne potrebe prejemnikov posredovane informacije. Učenec s posredovalnimi dejavnostmi spoznava in se uči uporabljati posredovalne strategije kot npr. strategije za prilagajanje jezika ali poenostavitev besedila.

Z učenjem nemščine kot drugega tujega jezika učenec razvija raznojezično in medkulturno zmožnost, se sporazumeva v več jezikih, izraža naklonjenost, odprtost ter spoštovanje do različnih jezikov in kultur. H gradnji sporazumevalne zmožnosti vsakega posameznika prispevata namreč znanje vseh jezikov in izkušnje s temi jeziki. Raznojezična zmožnost zajema repertoar vseh jezikov, ki jih posameznik zna in uporablja. Ta vključuje materni oz. prvi jezik in druge jezike in jezikovne različice.

Z razvijanjem medkulturne zmožnosti se učenec ozavešča o razumevanju „drugosti”, pomenu strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti. Ozavešča se tudi o bogastvu jezikovne in kulturne raznolikosti družbe, tako v svojem ožjem okolju kot tudi širše.

Ob koncu 3. VIO zna učenec posredovati informacije, podane v jasnih, dobro strukturiranih informativnih besedilih o vsebinah, ki jih pozna, ga osebno zanimajo ali so aktualne, čeprav ima zaradi omejenega besedišča občasne težave pri izražanju. S strpno komunikacijo sodeluje z ljudmi iz drugih okolij.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Pri posredovanju učenec ustvarja pogoje za uspešno sporazumevanje med ljudmi, pri katerih je sporazumevanje zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih razlogov oteženo ali onemogočeno. V vlogi jezikovnega posrednika pomaga ljudem pri neposrednem sporazumevanju ali pri razumevanju besedil. S posredovanjem ustvarja pogoje za sodelovanje ter soočanje s (kulturno) občutljivimi situacijami.

Posredovanje je koristno pri oblikovanju ali prenosu pomena (besedila, gradiva):

» v okviru enega jezika ali enega načina (npr. ustnega izražanja),





8


0

:

4

1

/

/

» iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje) ali 52/

0

» .2

iz enega načina v drugega (npr. iz pisnega v govorjeni jezik). 7

.

3

2

Učenec pri pouku drugega tujega jezika zna posredovati drugi osebi bistvo govorjenega ali pisnega besedila v predvidljivih vsakodnevnih situacijah. Pri tem uporablja enostavne posredovalne strategije za pojasnjevanje pomena in lajšanje razumevanja, vključno s celotnim jezikovnim repertoarjem in drugimi jezikovnimi viri.



Za razvijanje raznojezične in medkulturne zmožnosti priporočamo povezovanje in navezovanje na pouk slovenščine (madžarščine, italijanščine), tujih jezikov in drugih predmetov. Pri usvajanju novega znanja izhajamo iz obstoječega znanja jezikov in kultur posameznega učenca. Učitelj v svoj pouk vključi čim več jezikov in kultur ter je zgled raznojezičnega in medkulturnega govorca.

Posredovalna, raznojezična in medkulturna zmožnost se pri pouku tujega jezika razvijajo in spremljajo, a ne ocenjujejo, saj so merljivi vidiki teh zmožnosti zajeti pri vrednotenju sprejemniške, interakcijske in tvorbne zmožnosti. Odnosni vidiki so nemerljivi oz. jih ne moremo ocenjevati (npr. odnos do drugega, strpnost, sočutje, radovednost, odprtost), zato tu ni navedenih standardov znanja.



Vrste besedil za posredovanje: pogovor, napis, obvestilo, plakat, program, navodila, objave, televizijska in radijska poročila (o znani temi: nek dogodek, šport), besedila z ilustracijami in preglednicami, informativna besedila o znanih temah.



POSREDOVANJE



CILJI

Učenec:

O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja besedila.

O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja pri sporazumevanju z različnimi posamezniki ali skupinami.



(5.3.4.1)

O: razvija osnovne strategije posredovanja.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri posredovanju niso predvideni.





8


0

:

4

1

/

/

RAZNOJEZIČNA IN MEDKULTURNA ZMOŽNOST /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: razvija raznojezično zmožnost. Pri učenju nemščine kot tujega jezika uporablja znanje maternega, učnega in drugih jezikov; primerja jezike, ki se jih uči, in razpoznava podobnosti ter razlike med njimi.



(1.1.3.2)

O: s spoznavanjem in primerjanjem lastne in tujih kultur vzpostavlja odnos do lastne kulture. Ozavešča se o vrednoti kulturne raznolikosti v ožjem in širšem okolju ter o pomenu strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih kulturnih skupnosti. Pri tem upošteva etična pravila pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja.



(1.3.1.1 | 3.3.1.2 | 2.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri temi raznojezična in medkulturna zmožnost niso predvideni.





8


0

:

4

1

/

/



SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE /5

2

0

2



ZMOŽNOSTI .

7

.

3

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo jezikovno, sociolingvistično in pragmatično zmožnost. Jezikovna zmožnost vključuje poznavanje besedišča, slovnice, pravopisa ter fonologije. Pragmatična zmožnost vključuje poznavanje načel jezikovne rabe, ki omogočajo, da so sporočila organizirana in strukturirana, uporabna za izvajanje sporazumevalnih funkcij ter razvrščena skladno z interakcijskimi in transakcijskimi poteki. Sociolingvistična zmožnost pomeni zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah.

Jezikovna zmožnost se nanaša torej na jezikovno »pravilno rabo«, na znanje jezika kot sistema, pragmatična zmožnost pa na dejansko rabo jezika pri tvorjenju besedila. Ta pri tvorjenju besedil vključuje sposobnost razvijanja teme, sposobnost prilagajanja jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine (prožnost), sposobnost natančnega podajanja vsebine. sposobnost povezovanja delov besedila ali stavkov (koherentnost in kohezivnost), sposobnost oblikovanja izjav ter lahkotnost izražanja (tekočnost). Pri interakciji pa razvija sposobnost menjave vlog in upoštevanja načel sodelovanja.

Učenec ob koncu 3. VIO pozna in uporablja osnovni nabor besed in fraz, ki se nanašajo na obravnavane vsebine. Izgovarjati zna večino nemških glasov. Izgovarjava znanih besed in fraz je večinoma ustrezna, občasna neustrezna izgovarjava manj znanih besed, fraz in stavkov lahko otežuje razumevanje. Pozna omejen nabor osnovnih slovničnih in stavčnih struktur, pri njihovi rabi se še vedno lahko pojavljajo sistemske napake. Zapis nekaterih (manj znanih) izrazov je lahko še vedno pomanjkljiv.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Sporazumevalne jezikovne zmožnosti se pri pouku ne razvijajo ločeno. Zato so tu opredeljeni standardi vedno del standardov ali opisnih kriterijev vrednotenja drugih zmožnosti.

V okviru jezikovne zmožnosti so standardi opredeljeni za

» besedišče;

» slovnično pravilnost;

» izgovarjavo;

» pravopis.

V okviru pragmatične zmožnosti so standardi opredeljeni za

» razvijanje teme;





8


0

:

4

1

/

/

» vsebinsko natančnost; 52/

0

» .2

koherentnost in kohezivnost; 7

.

3

» 2

tekočnost;

» menjavo vlog in načela sodelovanja.

Sociolingvistična zmožnost je opredeljena kot en standard za rabo jezika v različnih družbenih okoliščinah.



JEZIKOVNA ZMOŽNOST



CILJI

Učenec:

O: širi in poglablja besedišče, s katerim izraža in uresničuje osnovne sporazumevalne potrebe. Pri tem uporablja znanje, pridobljeno pri pouku učnega jezika, ter primerja jezika, ki se jih uči in (po)zna.



(1.1.3.1)

O: razvija slovnično in pravopisno pravilno sporazumevanje. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren tudi pri uporabi slovarjev, prevajalnikov in drugih jezikovnih virov/pripomočkov.



(1.1.3.1)

O: razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

Besedišče

» ima osnovni repertoar, sestavljen iz posameznih besed in fraz, povezanih z določenimi konkretnimi

situacijami in obravnavanimi vsebinami;

» ima zadostno besedišče za opravljanje rutinskih, vsakdanjih transakcij v znanih situacijah in o poznanih

vsebinah.

Jezikovna pravilnost

» obvlada majhno število preprostih jezikovnih struktur iz naučenega nabora. Besede poveže v preproste

stavke z osnovnimi vezniki. Možne so napake, ki občasno tudi otežijo razumevanje;



8

0

:

4

1

/

/

» obvlada in uporablja preproste jezikovne strukture iz naučenega nabora, pri tem so še vedno možne 52/

določene osnovne sistemske napake, kljub temu je po navadi jasno, kaj želi izraziti. Uporablja 0

2

.

7

najpogostejše veznike, s katerimi preproste stavke poveže v enostavno linearno zgodbo. .

3

2

Izgovarjava

» izgovarja pravilno omejeno število glasov, naučenih besed in fraz tako, da je govor razumljiv le ob

podpori sogovorca;

» izgovarja pravilno znane besede in fraze v preprostih vsakdanjih situacijah. Razumljivost sporočila je

občasno otežena (npr. zaradi napačnega besednega naglasa ali stavčnega poudarka).

Pravopis

» zapiše dokaj pravilno pogosto rabljene znane besede in krajše stavke. Uporabi osnovna ločila in

ustrezno oblikuje besedilo. Zapisano vsebuje pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis in druge napake;

» zapiše razmeroma pravilno kratke stavke o vsakdanjih vsebinah. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v

izrazih, ki so učencu manj znani.





8


0

:

4

1

/

/

PRAGMATIČNA IN SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 3

Učenec:

O: razvija zmožnost dejanske rabe jezika pri tvorjenju besedil (pragmatična zmožnost). Pri tem uporablja znanje, pridobljeno pri pouku učnega in prvega tujega jezika.



(1.1.3.2)

O: razvija zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah (sociolingvistična zmožnost).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

Razvijanje teme

» tvori kratko preprosto besedilo, v katerem si ideje logično sledijo in so med seboj smiselno povezane,

če ima vizualno podporo ali iztočnice;

» tvori kratko besedilo (npr. opis, zgodbo), ki je ustrezno vsebinsko zgrajeno.

Vsebinska natančnost

» na preprost način izrazi osebne podatke in informacije o konkretnih potrebah;

» v preprosti in neposredni izmenjavi z omejeno količino podatkov o znanih in vsakdanjih stvareh sporoči

tisto, kar želi povedati, v drugih situacijah pa mora praviloma sporočilo okrniti.

Tekočnost

» uporabi zelo kratke, posamične, večinoma naučene izjave, s pogostimi premori, ko išče ustrezne izraze

in uporablja manj znane besede ter ko poskuša izboljšati sporazumevanje;

» razumljivo se lahko izrazi s kratkimi izjavami, čeprav so zelo očitni oklevanje in napačni začetki.

Menjava vlog in načela sodelovanja (interakcijske strategije)

» ob opornih točkah začne, vzdržuje in konča preprost pogovor;

» začne, vzdržuje in konča preprost pogovor.

Sociolingvistična zmožnost

» z najpreprostejšimi vsakdanjimi vljudnostnimi frazami vzpostavi osnovne družbene stike (npr. pozdravi

ob prihodu in odhodu, se predstavi, reče prosim, hvala, oprostite);



8

0

:

4

1

/

/

» obvlada zelo kratke družbene izmenjave, uporablja vsakdanje vljudne pozdrave, nagovore in fraze (npr. 52/

povabi, predlaga) ter se odzove na vljudnostne fraze drugih. 0

2

.

7

.

3

2





8


0

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH





8


0

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

.



PRILOGE 7

3

2



PRILOGE PO POGLAVJIH

SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

Didaktična priporočila za temo

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Nabor_OIP_predlaganih_slovničnih_struktur_za_nemščino_kot_o

bvezni_izbirni_predmet_v_osnovni_šoli_corr.pdf