GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Lelo IX — Štev. 18 Murska Sobota, 9. maja 1957 Cena din 10.— PRED ZADRUŽNIM OBRAČUNOM Za lansko pot zadružništva v Pomurju je značilno, da se je ustalilo število kmetijskih zadrug (65 proti 75 v letu 1955). Sedem zadrug se je pridružilo sosednjim vrstnicam, zadrugo V šalamencih pa so razpustili. Lani je začela znova poslovati zadruga v Mostju, s čimer je bil dokaj zmanjšan poslovni okoliš lendavske in turniške zadruge, zadruga v Stogovcih pa se je združila s KZ Apače-Lešane. Čeprav se je o zadnjih letih združilo precej zadrug, pa je še vedno nekaj takih, ki zaradi premajhnega okoliša ne morejo poslovati donosno in v glavnem samo životarijo. Pri bodočem združevanju zadrug pa bo treba imeti vedno pred očmi: zadruga naj bo tako velika, da bo mogoče tudi neposredno sodelovanje članov pri njenem upravljanju. Druga značilnost je v tem, da se je lani ustalilo tudi število v zadruge včlanjenih kmečkih gospodarstev (prvič po letu 1952), saj ne kaže več težnje po zmanjševanju. V zadruge se je včlanilo 161 novih kmečkih gospodarstev in tako je v primerjavi z letom 1955 (51,8 odst.) porastlo število vseh včlanjenih kmečkih gospodarstev za en odstotek. Članov se je na novo opisalo 640; največ so jih sprejeli o Apačah-Lešanah, Fokovcih, Kobilju, Križevcih pri Ljutomeru, Kuzmi, Ljutomeru itd., o Beltincih, Bistrici, Bučkovcih, Cezanjevcih in še o nekaterih krajih pa se je število članov celo zmanjšalo. Množični izstop članov so zabeležili v Motovilcih (graška zadruga), predvsem zaradi tega, ker so o vasi zaprli zadružno trgovsko poslovalnico. Posebno malo članov imajo kmetijske zadruge o občinah Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona. V kmetijski zadrugi Stročja vas pri Ljutomeru je na primer včlanjenih komaj 10 odst. vseh kmečkih gospodarstev v zadružnem okolišu. Po uvedbi članskih deležev je letos pristopilo o zadruge 500 kmečkih fantov in deklet. Kakor je razveseljivo, da naraščaj vedno bolj pomlaja zadružne vrste in se tudi že uveljavlja v kmetijsko-pospeševalnih odsekih, tako je potrebno tudi povedati, da so uspehi, ki so bili lani zabeleženi na področju pridobivanja novih članov, še vedno daleč preskromni. Lani se je dokaj prepričljivo izkazalo, da so pridobile največ novih članov kmetijske zadruge, ki so posvečale dovolj pozornosti pospeševalni službi in tudi zabeležile otipljive uspehe na področju kmetijstva. Večina upravnih vodstev kmetijskih zadrug se je premalo vztrajno zavzemala za pridobivanje novih članov. Zadružnikom bi morala posredovati več praktičnih koristi. Člani kmetijskih zadrug bi poleg soodločanja pri vodstvu zadrug morali biti v večji meri deležni tudi drugih ugodnosti, predvsem še konkretne pomoči pri kmetovanju; pomoči, ki je d sedanjih razmerah važen pogoj za še tesnejše pridelovalno sodelovanje med individualnimi kmetovalci in zadružno organizacijo na podeželju. Nanizali smo samo nekaj misli in podatkov, ki bodo v popolnejši luči zagotovo osvetljeni o petek, na občnem zboru Okrajne zadružne zveze. Želimo mu, da bi z novimi pobudami in perspektivami še uspešneje utrl pota napredku kmetijstva in zadružništva v naši pokrajini. Z OKRAJNE MLADINSKE KONFERENCE Več političnega dela Pred nedavnim je bila v Murski Soboti okrajna mladinska konferenca, na kateri so razpravljali o vlogi mladine v našem družbenem življenju, o izobraževanju pošolske mladine ter še o nekaterih drugih problemih. Delegati so ugotavljali, da je mladina kljub sodelovanju v različnih množičnih organizacijah še vedno premalo aktivna. Mladine ni zaslediti predvsem tam, kjer gre za pravilno politično in ideološko prevzgojo naših ljudi, utrjevanje socialističnih odnosov v kmetijskih zadrugah in družbenih organizacijah. Letos so sicer izvolili v upravne odbore kmetijskih zadrug precej mladih ljudi, ki pa bodo morali pokazati dokajšnjo politično zrelost in voljo do dela, če hočejo, da se uveljavijo kot pravi mladinci. Podobno kot v kmetijskih zadrugah je tudi v organih samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Mladina našega okraja pa je že lani pokazala precejšnjo voljo do izobraževanja. Največji uspeh so zabeležile kmetijsko-gospodarske šole in razni tečaji. V preteklem šolskem letu je obiskovalo razne tečaje čez 2400 mladincev in mladink. Dokaj močno je zastopana mladina tudi v kulturno-prosvetnih društvih, kjer pa teh ni, imajo mladinski aktivi svoje dramske, pevske in druge sekcije. V množičnosti in aktivnosti mladine se kaže tudi sodelovanje v TVD »Partizan«. Aktivnost mladine v telovadnih društvih je bila lani dovolj zgovorna predvsem v TVD »Partizan« Apače, Cankova in Gornja Radgona. V telovadna društva je včlanjenih 1642 mladincev in mladink. Med temi je tudi precej delavske in kmečke mladine. Okrajna mladinska konferenca je pokazala, da bo morala mladina v bodoče dati več poudarka političnemu delu. Prvi korak k temu bo brez dvoma letošnja mladinska delovna akcija pri urejevanju ceste Mačkovci—Šalovci. TUKAJ RADIO M. SOBOTA na valu 202 m Z ZADNJIM DNEM PRETEKLEGA MESECA SMO PRVIČ slišali radijske oddaje iz Murske Sobote na valu 202 m. Te oddaje je pripravil soboški Radioklub in je žel za to prizadevanje veliko odobravanje pomurske javnosti. Te oddaje so še vedno samo poskusne, zato nimajo nekega določenega širšega programa, kakršnega so poslušalci vaje- ni od drugih radijskih postaj. Kljub temu, da je to zaenkrat samo delo amaterjev, pričakujemo v Pomurju, da bodo začeto delo nadaljevali in da bomo dobili relejno radijsko postajo, o kateri v tem predelu Slovenije že dolgo govorimo in si jo želimo. V tem primeru vidimo, koliko pomeni organizirano delo organizacij Ljudske tehnike za posamezne pokrajine, čeprav te organizacije skoraj nikjer niso deležne zadostne gmotne pomoči, med drugim tudi zaradi tega, ker tehnične organizacije rabijo pač neprimerno več sredstev kot ostale organizacije. Upamo, da ne bomo ostali samo pri poskusnih oddajah, zlasti zaradi tega, ker so pokazala za Uspešno nadaljevanje začetega dela veliko zanimanje tudi politična in ostala pristojna mesta v Pomurju. Pevka pred mikrofonom PIONIRJI BODO TEKMOVALI Zveza prijateljev mladine Slovenije in Centralni komite Ljudske mladine Slovenije sta razpisala drugo veliko spomladansko tekmovanje pionirskih odredov, posvečeno Dnevu mladosti in rojstnemu dnevu maršala Tita. V počastitev Dneva mladosti tekmuje 137 pionirskih odredov iz Pomurja: PO »Kajuh«, osnovne šole Sobota, PO osnovne šole Velika Dolina, PO »Miška Kranjca« osnovne šole Odranci, PO nižje gimnazije Črensovci, PO osnovne šole Lendava, PO »Antona Šadla«, Cankova, PO osnovne šole Beltinci: Imenovana je posebna komisija, ki bo obiskala vse pionirske odrede ter pregledala njihove tekmovalne načrte in poročila. Po zaključku tekmovanja bo komisija pripravila poročilo in predlagala Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Centralnemu komiteju LMS 50 najboljših pionirskih odredov za nagraditev. Pionirski odredi bodo nagrajeni s pripomočki za njihove skupine in krožke. Tekmovanje traja od 15. aprila do 25. maja tega leta. Vsem PO želimo v tekmovanju mnogo uspeha. OSEM ODLIKOVANCEV V POMURJU Predsednik Republike Josip Broz-Tito je za letošnji delavski praznik — 1. maj — odlikoval tudi osem delovnih ljudi iz naše pokrajine. Z redom dela III. stopnje so odlikovani: ing. Milan Gradišnik, obratovodja pri podjetju Nafta v Lendavi; Anton Kikec, direktor Tovarne mesnih izdelkov v M. Soboti; Alojz Kovačič, tehnični mojster v Opekarni Radgona; Viktor Pintarič, direktor Opekarne Ljutomer; dr. Franc Repič, šef ambulante Zdravstvenega doma Gor. Radgona, in Ivan Štuhec, mali kmet z Murščaka v radgonski občini. Z medaljo dela pa sta odlikovana: Karel Merklin, tehnični vodja v soboški Tovarni mesnih izdelkov in Janko Zgrabljič, železostrugar pri lendavski Nafti. Ob 40. obletnici Oktobrske revolucije nameravamo izdati posebno številko Pomurskega vestnika in v njej objaviti čimveč zgodovinskega gradiva o tem revolucionarnem obdobju in spominov naših ljudi, ki so doživljali te dogodke. VABIMO vse, ki so kakorkoli neposredno sodelovali v Oktobrski revoluciji v Rusiji, vse, ki so pripravljali ali pa sodelovali v Bela Khunovi — Rdeči revoluciji, bodisi na Madžarskem ali pa doma v Prekmurju, delovali v tedaj ustanovljenih revolucionarnih organih (sovjetih) ali kako drugače spremljali te dogodke, vse, ki so sodelovali, bili povezani ali pa se neposredno spominjajo vojaškega upora v nemški Radgoni (24. maja 1918), naj napišejo svoje spomine. Opišite dogodke, ki so Vam ostali v živem spominu, in nam pošljite prispevke najkasneje do 1. septembra 1957. Če pa jih posamezniki ne bi mogli sami opisati, naj nam sporočijo svoje naslove kakor tudi naslove drugih sodelavcev, da jih bodo lahko obiskali naši novinarji. Udeležence omenjenih dogodkov kakor tudi vse prebivalce naprošamo, naj nam pošljejo spominsko gradivo o teh dogodkih (časopisi, brošure, letaki, oglasi, članske in druge legitimacije, značke, zapisniki sej in sestankov, zapiski, pisma in dnevniki), če ga seveda imajo — kakor tudi dokumente iz obdobja Tkalčeve kontrarevolucije. Omenjeno gradivo bomo, kakor že omenjeno, objavili; če pa se bodo lastniki s tem strinjali, pa pozneje tudi odstopili proti primerni odškodnini Studijski knjižnici ali Pomurskemu muzeju v Murski Soboti. Uredništvo VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Okrajni sindikalni svet v Murski Soboti je na nedavni seji razpravljal o vzgoji in splošnem izobraževanju članov sindikata in s tem neposredno članov organov samoupravljanja v podjetjih. Ugotovili so, da pri izobraževanju doslej ni bilo nekega enotnega sistema; sindikalne podružnice so čakale pomoči in sugestij občinskega sindikalnega sveta, občinski sindikalni sveti pa so računali na pomoč okrajnega sindikalnega sveta. Premalo je bilo samoiniciative podružnic, ki bi pravzaprav morale najbolj vedeti, kje bi bilo lahko izobraževanje najbolj učinkovito. Svojemu namenu niso zadostile tudi izobraževalne sekcije Svobod. Povsod, kjer delavsko-prosvetno društvo Svoboda sploh je, so se ukvarjali v glavnem le z uprizarjanjem iger in s pevskimi prireditvami, za splošno in strokovno izobrazbo delavcev pa so storile Svobode doslej bore malo. Prav zaradi tega bodo morali tako občinski sindikalni sveti kot sin- dikalne podružnice pričeti bolj skrbno proučevati vse možnosti za neprisiljeno politično, strokovno in splošno izobraževanje. Druga oblika izobraževanja delavcev bodo letošnji seminarji in tečaji za člane DS in UO. Skoraj v vseh gospodarskih organizacijah so bili izvoljeni v delavske svete in upravne odbore mladi ljudje ali pa člani sindikata, ki doslej še niso bili v organih samoupravljanja. Politična naloga sindikata pri tem je, da preprečuje okoriščanje neizkušenosti in nerazgledanosti članov organov samoupravljanja v prid upravnim vodstvom. Take težnje se bodo brez dvoma pojavljale v mandatni dobi novoizvoljenih upravnih organov. Okrajni sindikalni svet bo priredil še letos tečaje za predsednike DS in predsednike UO. To bo nekajdnevni tečaj, na katerem si bodo tečajniki izpopolnili svoje znanje, občinski sindikalni sveti pa bodo organizirali tudi tečaje za vse člane delavskih svetov in upravnih odborov. Z izvedbo teh tečajev bo sindikat upravičil svojo vlogo in mnogo prispeval k utrjevanju samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. OB ELEKTRIFIKACIJI POMURJA Pomanjkanje znanja o elektriki Na močno zasneženem Pohorju jo bilo v Poštarskem domu v nedeljo in ponedeljek posvetovanje republiške elektrostrojne komisije, katerega so se udeležili tudi predstavniki elektrostrojnih komisij Srbije in Hrvatske ter Zvezne elektrostrojne komisije. Uvodno poročilo je podal predsednik elektrostrojne komisije Slovenije, tovariš ing. Vekoslav Korošec z naslovom »Ljudska tehnika in življenjski standard«. Za Pomurje je dobro delovanje elektrostrojne komisije zelo pomembno. Ugodno je to, da je v republiški komisiji v večini osebje z visoko elektrotehnično izobrazbo, medtem ko je strojništvo zastopano v manjši meri. Če dodamo še to, da so prav ti ljudje zagovorniki hitre elektrifikacije naših krajev, je razumljivo, da bodo od komisije deležni v glavnem znatne pomoči. Posebnosti našega območja so v tem, da je vse usmerjeno v čimprejšnjo elektrifikacijo pokrajine, da obstojajo zaradi tega elektrifikacijski odbori, ki po opravljeni elektrifikaciji krajev prevzemajo vzgojne naloge, ki jih usmerja elektrostrojna komisija okrajnega odbora Ljudske tehnike s pomočjo republiške elektrostrojne komisije. V ta delokrog je vključeno tudi prizadevanje podjetij v takoimenovani »službi odjemalcev«. Elektrostrojna komisija Slovenije je predlagala zvezni komisiji, naj prouči porabo elektrike v kmetijstvu in gospodinjstvu, kjer je poraba izražena v izredno nizkem odstotku v Sloveniji, toliko nižji pa je odstotek v jugoslovanskem merilu. Uvajanje primernih strojev in naprav v kmetijskih okoliših je prepočasno. Tako med drugimi predeli, zlasti še v Slovenskih goricah in Prekmurju, ni urejeno vpašanje vodá. Voda in elektrika pa sta osnova za uvajanje modernih gospodinjskih aparatov. Poleg uvajanja raznih tehničnih pripomočkov pa je potrebno tudi ustrezno znanje vsaj za pravilno uporabo, če ne tudi za način funkcioniranja. Za to so nujno potrebna primerna predavanja, ne samo strokovnjakov na terenu, temveč tudi v tisku zbrana in izdana za naše razmere. V začetku čutimo potrebo pred- vsem po predavanjih o osnovah iz tehnike. Ta predavanja, ki bodo lahko v obliki broširanih izdaj posredovana šolam, naj bi bila spremljana s predavanjem projiciranih slik ali s filmi, kar odlično ponazoruje vsebino in je za naše kmetijske predele najboljši način pouka, ki bi naj bil dosledno uveden tudi v šole. Za ljudi, ki že vedo kaj več o elektriki in morda strojništvu, pa bodo zelo primerna predavanja odnosno delovanje dopisne šole, ki naj bi bila namenjena kvalificiranim in visokvalificiranim ljudem. Za naše razmere, kjer je mnogo sezonskih delavcev, ki prav zaradi svoje pomanjkljive izobrazbe ostajajo samo fizični poljski delavci, bi bile gotovo ustrezne dopisne (morda samo ena) šole, ki bi začele z osnovami in vodile do osnovne kvalifikacije. S takim načinom vzgoje bi pri nas s primernim sodelovanjem vseh organizacij dosegli velike uspehe in koristi posameznikom in vsej skupnosti naše prenaseljene pokrajine. V. Š. Elektrifikacijski odbor za Poledavje Na Cankovi so izvolili občinski elektrifikacijski odbor za rogaševski predel občine. V kratkem bo na Pertočih prvo posvetovanje z zastopniki DES. Na posvetovanju se bodo dokončno domenili, kje bodo stali transformatorji, katere bodo predvidoma že letos zidali po vsem Poledavju. LETOŠNJE PRVOMAJSKE ZAHTEVE Kakor poročajo, so bile letos prvomajske manifestacije v vseh večjih središčih širom po zemeljski obli, razen v Parizu in New Yorku, kjer so jih prizadete vlade prepovedale. Značilnost letošnjih prvomajskih proslav in manifestacij je v tem, da delavski razred v vseh deželah vedno bolj postavlja v ospredje politične zahteve sodobnega svetá in človeštva. Domala vsi govori, proglasi in članki, posvečeni Prvemu maju, so obravnavali vprašanje atomske oborožitve oziroma razorožitve. Take zahteve izvirajo iz elementarnih potreb vsega človeštva; neslutena je namreč katastrofa, ki bi jo prinesla svetu atomska vojna, ne samo v pogledu fizičnega trebljenja, marveč tudi za politično družbeni napredek. Koliko tvornih virov, umskih in materialnih moči namreč odteguje atomsko oboroževanje ne samo človeštvu kot celoti, temveč tudi delovnim ljudem držav, ki so se pognale v atomsko tekmo! Milijarde je potrebno vsako leto odšteti iz državnih proračunov za atomske in vodikove bombe, namesto da bi jih rajši posredovali nerazvitim deželam in predelom, katerim je potrebno pomagati že zaradi uravnovešenja svetovnega gospodarstva. Angleški laburisti se upirajo vladnim načrtom o preizkušanju prve vodikove bombe, zahodno-nemški socialisti pa so proti Adenauerjevim načrtom o atomski oborožitvi Zapadne Nemčije. Še prav posebno močna pa je zahteva, ki so jo manifestirali milijoni japonskih delavcev. Samo v Tokiu se jih je zbralo pol milijona. Japonci so namreč na svoji koži občutili strahote atomske (ne še vodikove) vojne, zato so kar dvojno zaskrbljeni zaradi preteče nevarnosti, ki jo lahko za vsakdanje zdravje prinesejo novi hidrogenski poskusi v njihovi bližini. Letošnji Prvi maj je potemtakem prinesel vrsto dobrih pobud, ki so mobilizirale javno mnenje za napredek, čeprav v omejenem okviru in področju. Če bi odgovorni diplomati in državniki dejavno upoštevali vse te pobude, boru OZN, v katerem še vedno trajajo pogajanja za zaprtimi vrati, zavel nov veter in približali bi se tudi stvarnejšim rezultatom na področju razoroževanja. PRED KONFERENCO VELIKIH ŠTIRIH? Hrupni dogodki in mirovne ponudbe — to so bili naši spremljevalci v vseh povojnih letih. Ob Sredozemskem morju pa smo že precej časa priče zapleteni in prikriti igri med dvema blokoma (atlantski in varšavski), pa tudi med velesilami znotraj enega samega bloka (ZDA — Vel. Britanija, Francija ob napadu na Egipt). Na drugem področju pa se bloki in države spet zbližujejo in pomirjujejo. Področje izbruhov, tudi dokaj hudih, se v glavnem ni spremenilo, področje zbliževanja in medsebojnega snubljenja pa se je razširilo — v glavnem na pot diplomatskega dopisovanja. V zadnjem času so se pojavili predvsem dopisi dveh vrst. Prvi dopisovalec je vedno predsednik sovjetske vlade Bulganin, pri drugem pa se je menjala samo oseba, ne pa tudi položaj: Eden in Macmillan, bivši in sedanji angleški premier. Prva pisma med Bulganinom in Edenom iz lanske jeseni, ko so pod plaščem pogajanj pripravljali napad na Egipt, so bila v svetovnem tisku obelodanjena prav v času, ko je na Bližnjem vzhodu zavladala določena napetost zaradi dogodkov v Jordaniji. Objava teh pisem je imela očiten propagandni namen, bila pa je nemara tudi koristna. Iz pisem je bilo videti, da se je za vljudnimi diplomatskimi besedami in miroljubnimi zatrdili skrival pravi načrt, ki je sicer pripeljal do napada, vendar pa se ni posrečil. Naj bo kakorkoli že: pisma so bila poučna, zlasti še Edenovi odgovori Bulganinu, saj so pokazala, da se nerealistični načrti lahko kaj različno maščujejo. Drugače pa je z zadnjim Bulganinovim pismom Macmillanu; avtor ne namiguje na preteklost in ne skuša iz nje tolmačiti sedanjosti, marveč bolj nakazuje perspektive za prihodnost. Mnogi angleški listi priznavajo, da so Bulganinova pisma zanimiva. Pišejo celo o možnosti, da bi se spet sestali štirje veliki. Čeprav je težavno določiti, kakšne konkretne rezultate si lahko nadejamo od take konference, pa je vendarle res, da v Londonu ta zamisel ni padla povsem na neplodna tla. Anglija je po zadnjih dogodkih namreč izpadla iz kroga največjih, ki se dogovarjajo, zato bi bila nova četverna konferenca za Angleže, posebno pa še za njihove bolj ponižane in razžaljene prijatelje — Francoze, ponovno ustoličenje v sosvetu velikih. To pa bi bila v glavnem bolj konferenca zaradi konference, ne pa zaradi njenih plodov. Če pa že štirje veliki vendarle sedejo za zeleno mizo, se lahko marsikaj sprevrže, seveda če že vnaprej ne prevladuje odkrit namen dokazovanja, da so taki sestanki neplodni. Iz zadnjih izjav ameriškega zunanjega ministra Dullesa pa je moči razbrati, da bi tudi ZDA bile naklonjene novim sporazumom. Vprašanje je le, kakšni naj bi bili ti sporazumi. ALŽIR — vest človeštva O nasilju in zverinstvih francoskih kolonialnih čet v Alžiru smo v našem časniku že poročali, kaže pa, da se položaj v tej afriški deželi še vedno ni izboljšal — predvsem po zaslugi trmoglave francoske vlade Guy Molleta, ki noče ugoditi zakonitim zahtevam borečega se alžirskega ljudstva po svobodi in narodni samostojnosti. Alžirska Fronta nacionalne osvoboditve je pred dnevi poslala posebne poslanice predsedniku ZDA Eisenhowerju, predsedniku FLRJ Josipu Brozu-Titu, indijskemu premieru Nehruju, generalnemu sekretarju OZN Hamarskjöldu, premieroma Tunizije in Maroka, vladnim predsednikom skandinavskih držav in nekaterim drugim političnim osebnostim. V poslanicah, ki so bile objavljene, obtožuje Francijo genocida (zločin, ki je naperjen proti vsemu narodu in ogroža njegov fizični ali moralni obstoj) v Alžiru, zahteva pa mednarodno solidarno obsodbo zločina »proti človeštvu«, ki se dogaja v Alžiru. NOVI PREDSEDNIK AVSTRIJSKE REPUBLIKE Proti pričakovanju volilnih izvedencev in takoimenovanega javnega mnenja, je na ne- deljskih volitvah za predsednika republike zmagal v sosednji Avstriji dosedanji podkancler in predsednik avstrijske Socialistične stranke dr. Adolf Schärf, ki je dobil okrog 100.000 glasov več (skupaj je volilo 4,6 milijona avstrijskih dtžavljanov) kot nasprotni kandidat avstrijske Ljudske in Svobodne stranke (slednja stranka je pronacistična) — prof. dr. Wolfgang Denk. Vse do volitev so namreč napovedovali Denkovo zmago. Novi predsednik avstrijske republike Schärf bo prevzel svoje posle že prihodnji teden. Po avstrijski ustavi se mora teden dni po predsedniških volitvah sestati parlament, da bi predsednik republike prisegel pred njim. Napovedujejo tudi, da bo 15. maja na Dunaju prva velika parada nove avstrijske armade, kateri poveljuje predsednik republike. Kancler Raab (predsednik vlade) bo v skladu s tradicijo formalno odstopil. Zanimivo je. kako sta volilni izid komentirala dva vplivna politična voditelja. Kancler Raab in voditelj avstrijske Ljudske stranke, ki je klerikalno usmerjena, je dejal, da njegova stranka sprejema izvolitev novega predsednika kot sklep avstrijskega ljudstva. Volitve pa ne bodo omajale moči Ljudske stranke, ki bo nadaljevala s svojo politiko v vladi in parlamentu. Predsednik Komunistične partije Avstrije Koplenig pa meni, da je izvolitev Adolfa Schärfa za predsednika republike pomemben dogodek. Avstrijski komunisti so odločno prispevali k njegovi izvolitvi in zmagi nad kandidatom reakcije. Letos se je potemtakem že tretjič zgodilo, da je bil za predsednika republike izvoljen socialist, kar je nadaljevanje političnega uravnovesja, ki je tako značilno za povojno politično življenje v avstrijski republiki. EISENHOWERJEVA DOKTRINA IN JORDANIJA Blokovsko tekmovanje je brez dvoma škodljivo razvoju sodobnega sveta nasploh, še bolj pa je razumljivo, da ne more prinesti nobenih koristi področjem, ki jih zajema, zlasti še tedaj, če se ta področja sploh ne zanimajo za tako tekmo. Zgovoren primer za to je Jordanijo, v kateri je prvi stopnji državnega udara sledila druga, ki še bolj določno obeležuje dvojen obraz dogodkov: kralj Husein se je s svojo okolico spet polastil izključne oblasti v deželi, ki se mu je izmuznila iz rok po zmagi ljudskih strank na lanskih in hkrati prvih svobodnih volitvah v Jordaniji, ministrski predsednik pa je spet postal mož, ki je pred dobrimi desetimi leti napravil iz dežele angleško oporišče. Pri tem ni bistveno, ali je dano samo vezilo angleški kroni ali pa Eisenhowcrjevemu odposlancu. Važno je, da tudi v tako zaostali deželi, kot je Jordanija, starega reda in tujega vpliva ni mogoče uveljaviti drugače kot z zelo udarnimi metodami izjemnega stanja in naglih sodišč in da se uveljavlja oboje — stari red in tuji vpliv — roko v roki. Kakršnekoli doktrine, ki uporabljajo take metode in ki se zaradi svojega uveljavljanja povezujejo z domačo reakcijo, ne morejo prinesti tistih rezultatov, ki jih sicer od zunaj proglašajo, a tudi ne trajnih uspehov blokovski težnji, ki jih je rodila. 350 LADIJ JE ŽE PLULO SKOZI SUEŠKI PREKOP Odkar so s pomočjo Organizacije Združenih narodov dokončno usposobili po vojni avanturi razdejani Sueški prekop za nemoteno plovbo in promet — od 9. marca do konca aprila — plulo skozi prekop 350 ladij, med njimi največ italijanskih, zahodno-nemških in grških. Povsem logično je, da to neugodno vpliva na razpoloženje angleških plovnih družb, zato v angleških gospodarskih krogih menijo, da bo njihova vlada kmalu prisiljena dovoliti britanskim ladjam uporabljanje Sueškega prekopa za plovbo — seveda s »protestom«. OD 5-12. MAJA TEDEN RDEČEGA KRIŽA Teden Rdečega križa traja letos od 5. do 12. maja. Po končani svetovni vojni je postal Rdeči križ vsestranska humanitarna ustanova, ki s svojo idejno in materialno pomočjo deluje povsod, kjer človekoljubna solidarnost zahteva, da je treba pomagati nesrečnikom. Kakšne naloge si je določil Rdeči križ za mirni čas? Da samostojno in tudi s sodelovanjem dobrodelnih ustanov prireja tečaje za vaška dekleta in delavke. Dekleta, ki so obiskovala te tečaje, se vključujejo med aktiviste Rdečega križa, ki z lastnim vzgledom in delom pomagajo pri zdravstvenem napredku domačega kraja. Rdeči križ organizira tečaje o domači negi bolnika. S pravilno nego bolnika pomagamo še tako hudo bolnemu, da zopet dobi voljo do življenja. Rdeči križ je pobudnik in sodeluje pri higienski ureditvi naselij, urejanju vodnjakov, gnojišč, stranišč, čiščenju vaških mlakuž in potokov. Tako pomaga prebivalstvu do zdrave pitne vode in odstranjuje žarišča nevarnih in nalezljivih bolezni. Rdeči križ se bori proti čezmernemu uživanju alkohola, vzgaja mladino k treznosti, sodeluje pri zdravljenju alkoholikov in skrbi za pomoč prizadetim domačinom. Rdeči križ zboljšuje tuberkuloznim bolnikom življenjske razmere. Posreduje pomoč tuberkuloznim bolnikom in njihovim družinam, zazdravelim bolnikom pa pomaga, da se lahko vrnejo na delo, ki je primerno zanje. Rdeči križ vzgaja in pridobiva prostovoljne krvodajalce. Rdeči križ zbira vse, ki so pripravljeni pomagati človeku s svojo krvjo. Najbolj tradicionalno delovanje Rdečega križa pa je materialna pomoč socialno ogroženim, starim in onemoglim, kakor tudi pomoč ob elementarnih nesrečah, kakor so poplave, potresi, toča in podobno. Da lahko Rdeči križ opravlja te naloge, je potrebno, da se združijo v njem vsi pošteno misleči ljudje. Biti član Rdečega križa, ne pomeni plačati samo letnega prispevka v denarju, ampak mora vsak član sodelovati in pomagati v primeru nesreče. Moramo biti zavedni, vztrajni in neomajni nosilci človečnosti in glasnih idej o boljšem človeku. V tem tednu podprimo vsi Rdeči križ, da bo lahko izvrševal svoje vzvišene naloge! IVANJKOVČANI SO PRAZNOVALI Prebivalci občine Ivanjkovci so letos že četrtič praznovali svoj krajevni praznik. Zbrali so se številni občani, da bi čim častneje počastili spomin padlih borcev ter se zopet spomnili najtežjih dni. kar jih pomni zgodovina ivanjkovske občine. Letos smo z veseljem ugotovili navzočnost mnogih predstavnikov naše oblasti, katere je — kakor vse navzoče občinstvo, ki je vse do zadnjega kotička napolnilo dvorano — prisrčno pozdravil predsednik Zveze borcev tov. Franc Vogrinec od Svetinj. Štiri slavna imena: Ignac Zmazek, Avgust Zmazek, Marija Filipič in Sunčič, niso samo vklesana v mrzel marmor spominske plošče na skromni Zmazkovi viničarski koči, ampak jih nosi vsak naš človek globoko v svojem srcu. A kar ti naši prleški ljudje zaklenejo v svoja srca, tega ne pozabijo nikoli . . . Zato se ne spominjamo tako često samo teh štirih imen, ampak tudi tistih, katerih imena so vklesana na spomeniku pri Svetinjah in na pokopališču — talcev. LEPO JE BILO V TURNIŠČU Večer pred 1. majem so ljudje napolnili dvorano v prosvetnem domu do zadnjega kotička. Med mladimi je bilo tudi veliko odraslih prebivalcev. »Take udeležbe na proslavi še ne pomnim,« je dejal neki odbornik. Slavnostni govor je imel Alojz Tibaut, potem pa je sledil pester kulturni program, ki so ga pripravili pionirji osemletne šole. Recitacije, petje in prizorčke so navzoči spremljali z velikim zanimanjem in s ploskanjem nagradili nastopajoče. Posebno jih je ganila partizanska igrica, ki so jo uprizorili učenci III. razreda. Po proslavi pa so pionirji presenetili vaščane z baklado. Pred pro- svetnim domom so se zasvetile rdeče, modre in bele bakle, potem pa so napolnile ves prostor tja do kresa, okrog katerega se je zbrala množica vaščanov. Tudi pri kresu se je moral oglasiti predstavnik SZDL, za njim pa je zapel mladinski pevski zbor. ki je po dolgem času spet razveselil vaščane. Ob pojemajočem ognju se je oglasila še godba iz Renkovec. Velika množica ljudi pri kresu, kakršne ne pomnimo v Turnišču na nobeni prireditvi, je prijetno presenetila predstavnike tukajšnjih organizacij in prosvetne delavce, ki so prirediteljem zelo hvaležni in kličejo: vsako leto tako! SPET PADAJO ATOMSKE BOMBE V ožjem razorožitvenem odboru Organizacije združenih narodov razpravljajo o začetnih oblikah RAZOROŽEVANJA; medtem ko se razgovarjajo o omejitvi ali opustitvi poskusov z jedrskim orožjem (tudi na podlagi jugoslovanskih predlogov), se Angleži skrbno pripravljajo, da bodo vrgli prvo svojo atomsko bombo. V Sovjetski zvezi pa je pred dnevi eksplodirala že peta v seriji atomskih bomb. Odpor proti poskusom z jedrskim orožjem, ki lahko zelo škoduje, pa vedno bolj narašča. V sami Angliji je ta odpor, sicer dokaj neenoten, v laburističnih vrstah. V Zahodni Nemčiji se je vnela polemika, tokrat že v znamenju volilnega boja, o umestnosti Adenauerjeve želje, da bi naj tudi bonnska republika dobila atomsko orožje. Znano je tudi, da se je 18 göttingenskih profesorjev — znanstvenikov odločno izreklo proti izdelovanju atomskega orožja in odpovedalo v zvezi z njim vsakršno sodelovanje. Kandidatov za posest atomskega orožja je vedno več, vedno več pa je tudi tistih, ki obsojajo početje igralcev z usodo človeštva. Najbolj pa se angleškim in podobnim načrtom zoperstavljajo Japonci, ki so edini na svoji koži občutili grozote takrat še »navadne« atomske bombe in zatem še posledice oddaljene eksplozije vodikove bombe. Prav pred dnevi pa je otočje Riu Kiu pozdravil doslej najmočnejši radioaktivni dež, ki mu je botrovala nedavna eksplozija sovjetske vodikove bombe. Posebni predstavnik japonske vlade Macušita je po neuspehu svoje misije v Londonu izjavil, da bo Japonska predlagala vso zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu. Mar ni tudi to resen opomin diplomatom, ki razpravljajo v Londonu o razoroževanju? DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ V M. SOBOTI Že dan pred Prvim majem so nekateri kolektivi v okviru sindikalnih podružnic proslavljali svoj največji delavski praznik. Zvečer so se pa pridružili centralni proslavi pred gimnazijo, kamor so prihajali v povorki z godbami na čelu ali pa veselo razpoloženi v manjših skupinah. Ko je godba na pihala odigrala Internacionalo, je o pomenu delavskega praznika nekdaj in danes z jedrnatimi besedami spregovoril član okraj. sind. sveta Štefan Šabjan. Nad 2000 ljudi je nato v imenu JLA pozdravil major Anton Šušteršič. V dobro izbranem nastopu so se nato vrstili nastopi ženskega pevskega zbora Tovarne perila »Mura«, godbe na pihala, harmonikarjev, mešanega pevskega zbora Tovarne mlečnega prahu; nastopili so tudi solisti, pevski duet in kvintet godbe na pihala. Vsi so želi obilo priznanja. Po zaključku proslave se je ob velikem kresu razvilo sproščeno ljudsko rajanje. Mesto M. Sobota si je nadelo slavnostno obeležje, s hiš so plapolale mnogoštevilne zastave, izložbe so bile okrašene nalašč za delavski praznik. Tudi okna stanovanj s šopki pomladanskih cvetlic in zastavicami so močno povečala slavnostno razpoloženje. Močan vtis so napravili mogočni slavoloki, ki jih je bilo šest; delovni kolektivi so jih postavili na cestah, ki vodijo v središče mesta. Vsi so bili impozantni, posebno še oni pred bolnišnico, in so prepričevalno prikazali nezlomljivo moč delavskega razreda. V RADGONSKI OBČINI V Gornji Radgoni so praznovali 1. maj in hkrati proslavljali 5. obletnico delavsko-prosvetnega društva »Svoboda«. S prireditvami so pričeli že 25. aprila, ko je bil javni nastop pevskih zborov, 28. aprila pa je dramska sekcija uprizorila dobro naštudirano dramo »Sivec«. Večer pred praznikom je bila v kino dvorani slavnostna akademija z razvitjem društvenega prapora. O pomenu 1. maja je govoril tajnik občinskega sindikalnega sveta Tone Jakopič, ob razvitju prapora DPD »Svoboda« pa republiški ljudski poslanec in društveni predsednik Zlato Pavlica. V programu so sodelovali orkester, pevski zbor in recitatorji. Na dan 1. maja so tudi odprli novo urejeno čitalnico v prostorih domačega zadružnega doma. V KUZMI Letošnji 1. maj je bil pri nas proslavljen kakor že dolgo ne. Na večer pred praznikom so zagoreli kresovi, postavljali so mlaje, mladina pa je ob kresovih in skozi vas veselo prepevala pesmi. Na sam praznik pa ni niti dež motil vaške godbe in gasilcev, da ne bi zjutraj ob 5. uri napravili po vasi budnice, vaščani so pa še dolgo v dopoldanske ure ob godbi in pesmi dajali duška prazničnemu razpoloženju. Šolska mladina je popoldne v zadružni dvorani priredila pester spored, katerega je občinstvo navdušeno spremljalo. Z. B. OKOLI VIDMA Občinski odbor SZDL je skupno z vaškimi odbori dobro pripravil proslave Praznika dela v videmski občini. Proslave so bile že na predvečer na Sovjaku, Moravskem vrhu, Rožičkem vrhu in v Ivanjcih. Na teh mestih so se ob kresu zbrali domačini in vaščani okoliških vasi. V Bučkovcih so celo organizirali povorko na kraj proslave. Ob številni udeležbi prebivalstva so predstavniki SZDL v svojih govorih razložili velik pomen praznika. Po govorih se je okrog kresa razvilo ljud- sko rajanje. Pri proslavah so sodelovali tudi gasilci, mladina in godba iz Bučkovec. V sredo zjutraj je bila budnica po vseli večjih krajih občine. Pri Vidmu je priredilo TVD »Partizan« slavnostno akademijo, na kateri so nastopali vsi oddelki društva, od cicibanov do članov. Čeprav društvo v preteklem letu ni bilo dovolj aktivno, je tokrat pokazalo, da so tudi pri Vidmu pogoji za uspešen razvoj telesne vzgoje. V TROPOVCIH Na večer pred 1. majem so se zbrali vsi vaščani pri gasilskem domu, odkoder so skupno odšli h kresu. Ob kresu so pionirji deklamirali in uprizorili igrico »V gozdu ob potoku«, mladina pa je zapela nekaj borbenih pesmi. Ko je kres dogorel, so se skupno vrnili h gasilskemu domu, mladina pa je poskrbela za veselo rajanje. Se pozno v noč so se slišali zvoki harmonike. Tokrat so se Tropovčani res potrudili, da so 1. maja praznovali vsi vaščani z največjim razpoloženjem. A. K. NOVA PEČ Delovni kolektiv Opekarne v Gornji Radgoni je pričakal Praznik dela z novo delovno zmago. Dokončali so delo v novi krožni peči sistema »Hoffmann«, ki je edinstvena v državi. Peč bo poskusno obratovala 6 mesecev in jo bodo prižgali 10. maja. Dosedanjo proizvodnjo opeke bodo tako povečali za 100 odstotkov, delovno silo pa samo za 16 odstotkov. Predvidoma bo avgusta dokončana tudi nova umetna sušilnica; tako bodo delovno sezono podaljšali od dosedanjih 6 na 10 mesecev v letu. Podjetju zaradi tega ne bo treba zaposliti sezonskih delavcev, temveč bodo vsi delavci lahko stalno zaposleni. POMURSKI VESTNIK, 9. V. 1957 2 OB PRVI ŠTEVILKI V DRUGEM LETU „SVETA OB MURI“ Prva letošnja številka revije »Svet ob Muri« prinaša uvodoma sestavek Svetozarja Ilešiča »Problemi Pomurja v geografski osvetlitvi«. Omenjena razprava je po eni strani nekoliko zapoznel odmev lanskega murskosoboškega seminarja geografov, na drugi strani pa zbirek zanimivih statističnih podatkov, ki bodo dobrodošli gospodarstveniku, politiku, zgodovinarju, sociologu in demografu. Avtor sam trdi, da je razprava »prispevek k nadaljnji diskusiji« in bolj sinteza splošnega stanja kot pa analitično razpravljanje o današnjih razmerah. Podobno obeležje je značilno tudi za prispevek inž. Sonje Lapajne-Oblak: »Regionalni načrt Pomurja«. V leposlovnem delu revije najdemo tokrat nekaj prispevkov naših najmlajših ali doslej manj znanih avtorjev. Drago Grah objavlja črtico »Korak z izhojene poti«; Janko Liska je prispeval prevod Čapkove humoristične črtice »Pravda gospoda Havlena«. Jože Vilnik objavlja drobno razpoloženjsko pesmico »Pomladna«; Branko Šemen tri pesmi: »Sodobnost«, »Metamorfoza« in »Narobe egocentričnost«; Jože Ternar pesmi »Vino in kri«, »Balada«; Marika pa pesmi »Nekdo« in »Pesem vode«. Dokaj zanimive so ocene, poročila in zapiski letošnje prve številke Sveta ob Muri. Franc Šebjanič ugotavlja, da se je po sedemletnem presledku pojavil na madžarskem knjižnem trgu prevod iz jugoslovanske književnosti; tokrat že druga izdaja dveh Cankarjevih del. Poročevalec trdi, da so izdajatelji vnesli v prevod nekatere stilistične in jezikovne korekture, ki pa bistveno ne spremenijo prvotnega prevoda, ki ga je pripravil dr. Avgust Pavel. Svoj zapisek zaključuje F. Šebjanič z ugotovitvijo, da smo z na j novejšim madžarskim natiskom Cankarja lahko Slovenci še prav posebej zadovoljni, kajti po Pavlovi smrti je to verjetno za dolgo dobo edino prevodno delo iz naše književnosti, ki bo med madžarskim ljudstvom pričevalo o našem piscu-velikanu in naši književni ustvarjalnosti nasploh. Bruno Hartman razpravlja o potopisni povesti F. Šrimpfa Evropa-Afrika-Evropa, ki jo je izdala lani mariborska založba Obzorja. Pisec ocene navaja nekatere pomanjklji- vosti potopisa, kar zadeva notranjo zgradbo dela, in pri tem navaja kot dokaz vrsto piscev, ki so se posluževali te literarne zvrsti. Z navajanjem nekaterih »klasikov potopisa« (Homer, Duhamel, Heyerdal itd.) pa še seveda ni rečeno, da je snovna in oblikovna obdelava njihovega potopisa edini kriterij za tak način pisanja. Morda prav zaradi tega mora vzeti bralec Šrimpfovega potopisa oceno izpod peresa B. Hartmana nekoliko kritično, upoštevaje pri tem to, da ni »uzakonjenega pravila«, ki ne bi dopuščal morda celo nekaterih novitet, ki jih je težko ovreči v glavnem samo z navajanjem mojstrov potopisa. Zgodovinsko zanimiv je tu- di zapisek dr. Alojza Trstenjaka: »Lendavske drobtine k zgodovini agrarnega prava«. Ta grobi obris pa ne sme ostati samo »zapisek«, temveč najmanj spodbuda za sistematično delo na področju agrarnega prava, ki v nekaterih odtenkih živi med kmečkim ljudstvom še danes, vendar ga bodo splošne razmere slej ko prej popolnoma zabrisale. Fiziognomija letošnje prve številke revije »Svet ob Muri« je nekoliko drugačna od lanskih številk, kajti prispevka Svetozarja Ilešiča in inž. Sonje Lapajne dajeta reviji nekoliko širše obeležje, kot je označeno v podnaslovu: revija za književnost in kulturo. -jm Dokležovčani v Melincih Pred nedavnim so nas obiskali igralci iz Dokležovja. Prikazali so nam dramo »Domačija«. Snov je bila dobro izbrana in lepo prikazuje, kam je pripeljala želja po tuji zemlji. V svoji globoki verski vdanosti Kata in Mica ne gledata na to, da gre bratov sin Metod na fronto, ker mu iz grabežljivosti, Kata pa še celo v pijanosti nočeta prepisati grunta. Podpira ju sosed Povol z župnikom. Niti takrat, ko pride iz mesta brat — učitelj in prosi za sina Metoda, nočeta Metoda rešiti. Bog bo že pomagal! Vendar jih nesreča zopet privede na pravo pot, vendar že prepozno, kajti poštar prinese osmrtnico, da je Metod na fronti padel. Igrali so zelo dobro in vživeto, posebno pa so lepo zaigrali Janez Mihalič v vlogi brata Mihaela kot učitelj. Povol — Jože Mihalič pa je bil pravi tip vaškega izdajalca. Tudi Metod — študent je svojo vlogo naprednega študenta dobro prikazal: igral ga je Jože Horvat. Nasploh pa se igralci imajo največ zahvaliti učiteljici in učitelju Škerget, ki vlagata veliko truda v prosvetno delo in uspešno vodita društvo. Na žalost takih ni dosti, sicer bi ne bilo dolgočasja po vaseh in pritegnili bi tudi dosti mladine. * Tudi v Melincih delajo! Letos so že imeli uspešen »Veseli večer«, pevski zbor je pridno vadil vso zimo, zdaj pa že gostujejo. In zopet se učijo veseloigro »Pričarani ženin«, ki jo bodo zaigrali maja. Kako bo pa takrat, bomo še videli! Upajo na dober uspeh, saj pridno vadijo. Veliko strelsko tekmovanje ZA DAN MLADOSTI Mladinske organizacije v Prekmurju se že prav živahno pripravljajo na proslavljanje Dneva mladosti. Sodelovali bodo tudi obvezniki pred-vojaške vzgoje. Pomerili se bodo pri streljanju z zračno in vojaško puško. Na okrajnem tekmovanju, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika OLO tov. Franca Rogla v treh središčih — pri Gradu 19. maja za občine Grad, Cankova in Gor. Petrovci; v M. Soboti 18. maja za občine M. Sobota, Lendava in Beltinci ter skupino srednjih strokovnih šol in 25. ma- ja v Ljutomeru za občine Ljutomer, Videm in Gor. Radgona — bo tekmovalo po deset mladincev iz vsake občine. Tekmovanje se bo povsod pričelo ob 8. uri zjutraj na strelišču. Med mladimi strelci je že sedaj veliko zanimanje za tekmovalno streljanje. Najboljši mladinci-strelci bodo nagrajeni, deset prvoplasiranih pa se bo udeležilo republiškega strelskega tekmovanja. ki bo 23. junija v Ptuju. »op« Na Cankovi se pripravljajo Cankovska mladina se že dalj časa pripravlja na proslavo Dneva mladosti. Med drugim predvidevajo tudi celotedenski kulturni program. Najbrž bodo ponovili tudi igro »Krčmarica Mirandolina«, občinstvu pa se bodo tokrat prvič predstavili tudi tamburaši. Mladi zadružniki bodo priredili tekmovanje koscev in grabljic. To bo prvo tekmovanje te vrste na Cankovi. Člani telovadnega društva Partizan bodo imeli ob Dnevu mladosti telovadno akademijo ter več športnih tekmovanj. Člani SD »Graničar« pripravljajo strelsko tekmovanje, pomerili se bodo tudi šahisti. Najboljše šahiste bodo nagradili. Kljub temu, da so to lepi načrti, pa je cankovska mladina vse premalo aktivna. Morda bi bilo prav, če bi se pogovarjali na mladinskih sestankih še malo več o pripravah za Dan mladosti, kot o plesu itd. ŠPORT ŠAH TELESNA VZGOJA Nafta : Kovinar (Maribor) 4:3 (2:1) Domači so zadnjo nedeljo sprejeli v goste najresnejšega kandidata za prvo mesto v mariborsko-celjski nogometni ligi. Med maloštevilnimi gledalci so bili samo posamezniki, ki so računali na uspeh domačega moštva. Kmalu potem, ko je sodnik Flisar iz Sobote dal znak, so gostje večkrat hitro napadali. Igra je bila zelo hitra, polna kombinacij in včasih zelo razburljiva. Nafta je kmalu uredila svoje vrste in v 9. in 24. minuti po Šraju dosegla dva gola. Gostje so nato odgovorili s hitrim napadom in sodnik je pokazal na belo točko v kazenskem prostoru domačih. Vratar Nafte Sekereš je z odlično parado rešil svoje svetišče. Prvi gol za svoje barve so dosegli gostje v 44. minuti po Šermanu. V drugem delu igre sta obe enajstorici diktirali oster tempo. Več ugodnih priložnosti pa sta že v začetku zupravili napadalni petorici. V 53. minuti je Nafta vodila že s 3:1. ko je Török iz 25 metrske daljine čez zid gostov porinil usnje v mrežo. Gostje še vedno niso hoteli položiti orožja in se sprijazniti z rezultatom. V 70. minuti so znižali re- zultat na 3:2 in v 85. minuti po avtogolu domačih izenačili. Gledalci so počasi zapuščali igrišče, ko je Nafta v zadnji minuti nevarno napadla. Dvakrat odbito žogo je tretjič Šimonič poslal v levi zgornji kot in tako dosegel zmagoviti gol. Pri gostih se je odlikovala napadalna petorica, pri domačih pa ožja obramba z vratarjem Sekerešem na čelu, ki je bil junak dneva. Srečanje je zadovoljivo vodil Flisar iz Sobote. V predtekmi je Nafta II v okviru Pomurske nogometne lige premagala enajstorico NK »Trgovec« iz Sobote z rezultatom 1:0. Za domače je bil uspešen Balaž. Sodnik Gerenčer iz Lendave je upravičeno izključil igralca gostov Babiča in domačina Balaža. -jo MARIBORSKO-VARAŽDINSKO-CELJSKA NOGOMETNA LIGA Predzadnjo nedeljo v Murski Soboti: SOBOTA : BRANIK 0:6 Zadnjo nedeljo v Krapini: ZAGORAC : SOBOTA 6:0 Pomurska liga Preteklo nedeljo, 28. IV. 1957 sta bili odigrani dve nogometni tekmi za prvenstvo Pomurske lige. Rakičan je premagal Ledavo z rezultatom 4:0, Trgovec po Nafto II z rezultatom 5:3. Moštvo Trgovca je zasluženo odločilo tekmo v svojo korist, kar je bila prva zmaga tega moštva v tem tekmovanju. Če bi moštvo Trgovca igralo vsako tekmo tako, bi se prav gotovo potegovalo za eno prvih mest v tej ligi. V nedeljo, 5. V. 1957 sta bili prav tako odigrani dve tekmi za prvenstvo Pomurske lige. Nafta II je premagala moštvo Trgovca z rezultatom 1:0 (z avtogolom). Sobota II pa je odpravila moštvo Ledave z dvoštevilčnim rezultatom 11:0. Stanje tabele Sobota II Rakičan Nafta II Turnišče Ledava Trgovec 9 9 9 8 10 9 6 6 5 4 2 2 1 2 1 0 0 2 2 3 8 8 42:17 39:14 37:17 17:20 14:54 17:44 14 13 12 9 4 2 Službena objava Pomurske lige: Nedelja, 12. V. 1957 je prosta za vse klube v Pomurski ligi. Odbojkarji „Partizana“ spet v stari družbi V dokaj slabem vremenu so predzadnjo nedeljo v Mariboru odigrali kvalifikacijski turnir za vstop v vzh. slovensko odbojkarsko ligo. Na turnirju so razen odbojkarjev »Partizana« iz Murske Sobote nastopili še odbojkarji »Aluminija« iz Kidričevega, »Kovinarja« iz Maribora in »Partizana« iz Ruš. Kljub pomanjkanju treninga in odsotnosti nekaterih najboljših igralcev se je pomlajeno moštvo »Partizana« dobro odrezalo, saj je osvojilo prvo mesto in se tako ponovno uvrstilo v slovensko odbojkarsko ligo, iz katere je izstopilo pred letom kljub dobremu plasmanu zaradi objektivnih težav. Rezultati posameznih srečanj so naslednji: »Partizan« M. Sobota : »Partizan« Ruše 2:1; »Partizan« M. Sobota »Aluminij« Kidričevo 2:0; »Partizan« M. Sobota : »Kovinar« Maribor 2:0; »Partizan« Ruše : »Kovinar« Maribor 2:1; »Aluminij« Kidričevo : »Kovinar« Maribor 2:1; »Aluminij« Kidričevo : »Partizan« Ruše 2:1. LESTVICA »Partizan« M. Sobota »Aluminij« Kidričevo »Partizan« Ruše »Kovinar« Maribor 3 3 3 3 3 2 1 0 0 1 2 3 6:1 4:4 4:4 1:6 6 4 2 0 Prvi krst so naši odbojkarji dobro prestali, zaradi tega upamo in jim tudi želimo, da bi nas pri svojem startu v slovenski ligi, kjer se je že začelo tekmovanje, ne razočarali. »PARTIZAN« SOBOTA — »ALUMINIJ« KIDRIČEVO 3:1 (14:16, 15:12, 15:6, 15:6) V prvi tekmi vzh. slovenske odbojkarske lige je moštvo »Partizana« iz M. Sobote zasluženo premagalo moštvo »Aluminija« iz Kidričevega. Sodil je prav dobro Oberstnel iz Maribora. -k 300 članov nastopilo na velikem sindikalnem športnem tekmovanju v Lendavi V počastitev 1. maja je občinski sindikalni svet organiziral tekmovanje v naslednjih disciplinah: odbojki, nogometu, šahu streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. Med sindikalnimi podružnicami je tekmovanje vzbudilo veliko zanimanje. S tekmovanjem so začeli zadnji teden v aprilu; sodelovalo je 8 sindikalnih skupin. Dopoldne 1. maja so imeli finalna srečanja. V posameznih disciplinah je nastopilo: v odbojki 5, v nogometu 6, v šahu 4, v streljanju 11, v kegljanju 5 in v namiznem tenisu 3 skupine. V odbojki in nogometu so osvojili prvo mesto člani obmejne enote JLA. Prvak šahovskega turnirja je sindikalna skupina »Panonije«. Prvo mesto v namiznem tenisu in streljanju je osvojil sindikat prosvetnih delavcev, a v kegljanju sindikat Nafte. Skupni plasman: 1. Prosvetni delavci, 2. Obmejna enota JLA, 3. Panonija, 4. Nafta, 5. Plinarna, 6. Vajeniška šola, 7. Mehanika, 8. ObLO Lendava. Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli praktične nagrade, a najboljše moštvo pokal. Podobno tekmovanje pripravljajo v Lendavi tudi za »Dan mladosti«, k sodelovanju bodo povabili več mladine. -jo ŠD SOBOTA - okrajni prvak V nedeljo, 5. t. m. je bilo zaključeno okrajno tekmovanje za moštveno prvenstvo. Za naslov okrajnega šahovskega prvaka se je borilo 18 moštev iz vsega Pomurja. Vsa društva so bila razdeljena v 5 skupin. Prvaki skupin (šahovsko društvo Radgona, Sobota, Petrovci. Lendava. Krog in ESš) so se borili v finalu za najvišji naslov. V nedeljo so sc zbrali šahisti iz Radgone, Kroga, Petrovec in Sobote v hotelu Platana. V finalu je zasedlo prvo mesto šahovsko društvo Sobota z 20 ½ toč., II. mesto Radgona 18 toč., III. mesto Krog z 9 ½ toč. in IV. mesto Petrovci z 9 toč. Letos so prvič v moštvenem tekmovanju nastopile na 9. in 10. deski tudi ženske, ki so pokazale borbeno — zanimivo igro. V bodoče bodo društva morala bolj skrbeti tudi za ženski naraščaj in misliti že sedaj na to, katera žena bo igrala na okrajnem tekmovanju za žensko prvenstvo, ki bo v kratkem. Tako so šahisti prvi med pomurskimi društvi, ki so že maja zaključili svoje tekmovanje v počastitev Dneva mladosti. D. B Ocenjevalna vožnja pomurskih motoristov Na pobudo Avtomoto društva v M. Soboti se je v nedeljo, 28. aprila pomerilo 25 najboljših motoristov, članov avtomoto društev iz Pomurja na 98 km dolgi progi M. Sobota— Radgona—Ljutomer—Bogojina—M. Sobota. Odsek Cezanjevci—Kamenščak — Ljutomer je bila težka preizkušnja sposobnosti in spretnosti vozačev, a tudi zmogljivosti motorjev. Med tekmovalci je bilo tudi 12 mopedistov iz Radgone, kar je vsekakor vredno omeniti. Sploh je AMD Radgona zelo aktivno in prav lepo napreduje. Na cilj je prispelo samo 20 vozačev, ker sta dva imela večje defekte, trije pa so zaradi zgrešene poti odstopili od tekmovanja. Rezultati ocenjevalne vožnje so naslednji: Najboljši mopedist je bil IVAN MAUKO iz Radgone. V kategoriji 125 ccm je zmagal RUDI MERICA iz M. Sobote na motorju NSU. V kategoriji 175 ccm BOGO JAGODIC iz M. Sobote na motorju TOMOS; v kategoriji 250 ccm je bil prvi FRANC VERZEL iz Radgone (Puch), drugi DRAGO KOČAR iz Radgone (Jawa), tretji STANE ILGO iz M. Sobote (TOMOS). V kategoriji 350 ccm je zmagovalec ERNEST SABO iz M. Sobote (DKW). Najboljši vozač dneva je bil FRANC VERZEL iz Radgone, ki je prejel prehodni pokal, darilo OLO M. Sobota. Veliko razumevanje za ocenjevalno vožnjo in sploh za delovanje AMD M. Sobota so pokazala podjetja Agromerkur in Blisk iz M. Sobote, Opekarna Puconci in ObLO M. Sobota, ki so za ocenjevalno vožnjo dala svoja vozila na razpolago. S PROSTOVOLJNIM DELOM — STRELIŠČE V teh dneh so začeli prostovoljno delati na strelišču pri Murski Soboti. Okrajni strelski odbor je brez potrebnega denarja za gradnjo strelišča; strelci so zato sklenili, da si sami uredijo strelišče. Za delovno akcijo je v strelskih družinah veliko zanimanje in že maja bodo lahko streljali na novo urejenem strelišču. Uspelo tekmovanje strelcev Občinski strelski odbor v Murski Soboti je v počastitev 1. maja priredil tekmovanje v streljanju. Nastopilo je 17 članskih, 4 mladinske in 2 pionirski ekipi, kar je za začetek že lep uspeh. Organizacija se je tudi dobro posrečila. Rezultati: Člani — ekipe: 1. Strelska družina Boris Kidrič«; 2. »Borac«; 3. »Blisk«, vsi iz M. Sobote. Mladinci: 1. »Mura« -Gimnazija; 2. »Krog I«; 3. »Krog II« iz Kroga: Pionirji: 1. »Krog« iz Kroga. Posamezniki: Člani: 1. Sandi Mikec; 2. Leopold Činč; oba člana SD »Boris Kidrič«; 3. Ivan Beovič iz »Borca«. Mladinci: 1. Franc Flisar; 2. Ludvik Kepe, oba »Mura« iz Gimnazije; 3. Štefan Tudjan, »Graničar«, Bakovci. Pionirji: 1. Jože Kreft, »Krog«; 2. Stefan Nemec, »Graničar«; 3. Janez Borovič, »Krog«. Mladi ljutomerski šahisti so tekmovali Pred kratkim je bilo končano občinsko pionirsko tekmovanje za šahovsko prvenstvo v Ljutomeru. Pionirji so bili razdeljeni v dve skupini, prav tako tudi pionirke. Občinski moštveni pionirski šahovski prvak do 11. leta so pionirji in pionirke iz Veržeja. V starejši sknpini do 15. leta pa pionirji in pionirke iz Ljutomera. Moštveni občinski prvaki, pionirji in pionirke iz Ljutomera, bodo 16. t. m. tekmovali v M. Soboti za naslov moštvenega pionirskega prvaka. Zdravilišče v Radencih je spet oživelo V Radencih, kjer v pozni jeseni in pozimi življenje zamre, je postalo s 1. majem spet živo. Po očiščenih poteh in stezicah med pisanimi tratami in parki, odetih v bujno pomladno zelenje, se že sprehajajo prvi gosti . . . Po reorganizaciji slatinskega podjetja je postalo radensko zdravilišče zdravstvena ustanova odprtega tipa. Odslej se bodo tu lahko zdravili vsi socialni zavarovanci, ki jih lahko sprejemajo po zakonu le zdravstvene ustanove. Že do 1. maja je prejelo zdravilišče okrog 80 prijav. Novourejeno zdravilišče ima 185 sob s prav toliko posteljami in 125 pomožnimi ležišči. Letos so uredili nove upravne prostore, prepleskali so na novo sobe in hodnike ter nabavili nove odeje. Od bivšega podjetja spadajo k zdravstveni ustanovi Velika in Mala Terapija s kopališčem. Radgonski, Ljutomerski in Prekmurski dom ter steklena dvorana s pivnico. V kopališču so na novo urejene naprave za mineralne kopeli, s čimer se bo povečala zmogljivost. V Prekmurskem domu so odprli nov bife in razširili kuhinjske prostore, sedaj pa nameravajo postaviti še novo verando. Zdravstvena ustanova bo imela dve ambulanti z dvema zdravnikoma. Predvidena sta tudi medicinska sestra in bolničar. S tako ureditvijo bodo pregledi natančnejši in zdravljenje bolj uspešno. Letos so nabavili tudi najnovejši aparat za črevesne kopeli. Prednost zdravstvene ustanove v Radencih je tudi v tem, da bodo, kakor govorijo, menda še to zimo uredili v vseh prostorih Terapije centralno kurjavo in tako omogočili tudi zimsko zdravljenje. Oskrba z vsemi zdravniškimi storitvami in s 5 obroki hrane stane 950 dinarjev. Razen zdravstvene ustanove ima 100 ležišč na razpolago tudi gostinsko podjetje za domače in inozemske goste. Če hi bilo gostinsko podjetje prezasedeno in bi prostor dopuščal, bo sprejemala domače in inozemske goste-zasebnike tudi zdravstvena ustanova. Bivše gostinsko podjetje je obdržalo zase Kapelski in Radenski dom, vilo Elmino, kavarno, restavracijo, bar, vse športne naprave in kino. Ika Naša humoreska KOPRODUKCIJA Direktor tovarne mesnih izdelkov je silovito zaloputnil z vrati: »Prokleta koprodukcija! Razumljivo: tovarna poljedelskih strojev, tovarna avtomobilov, toda mi, za boga, kako — ?« Zleknil se je v naslanjač. »Turistovke, šunkarice, špeharice, da to so naši edini proizvodi. In tukaj naj uganjamo koprodukcijo —!?« Poklical je komercialista, računovodjo, tajnika. »Prosim vas, povejte mi, dragi prijatelji, kako bi tudi mi poskušali s koprodukcijo.« Plaho, skoraj proseče, je pogledal najprej komercialista. Temu je postalo toplo, da so se mu pokazale na pleši potne kapljice. Prestopil je z leve noge na desno: »Hm!« To je bil edini odgovor. In za njim računovodja: »Hm!« In tajnik: »Hm!« Vsi trije hkrati so se popraskali po glavi. Direktorju je zastal dih: »Torej tudi vi ne veste —?« Iz cigaretnice je izvlekel cigareto in jo vrtel med prsti. Dal jo je v usta, pa ga je po jeziku nekaj neprijetno požgečkalo. Že je hotel cigareto vreči, povedati nekaj osoljenih na račun tobačne tovarne, ko je zagledal prav na robu cigarete majhno, prav majhno svileno nitko. Previdno jo je potegnil. Nitka je bila daljša in daljša. Končno je potegnil iz cigarete košček svile, pravi vzorček, skoraj tako velik, kot jih nosijo po svetu zastopniki tekstilnih tovarn. »Ideja, kaj ideja — koprodukcija!« je vzkliknil direktor, držeč v desnici cigareto, v levici pa košček svile. Jezno je pogledal vse tri svečenike pred seboj, češ, nič pametnega ne morete dognati. V podjetju ste samo zato. da dobivate plačo. Stopil je k tajniku, ga potrepljal po rami in lice mu je prešinil nasmešek zmagoslavja: »Predsednik naj takoj skliče sejo delavskega sveta!« In še tisti dan so sklenili, da bodo pričeli s koprodukcijo. Tajnik je pisal vsem velepodjetjem, ki izdelujejo zobotrebce, naj ne pošiljajo svojih izdelkov neposredno potrošnikom, temveč njim — tako zaradi koprodukcije. Nato so dajali v manjše klobase po dva para zobotrebcev, v šunkarice in turistovke pa kar po četrt kilograma. Direktor, komercialist, računovodja in tajnik so bili veseli, da se jim je tako posrečilo ugnati v kozji rog to pretentano koprodukcijo. POMURSKI VESTNIK, 9. V. 1957 3 Z ZBOROVANJA POMURSKIH SADJARJEV KRIZI NE BO KRAJ BREZ STOPNJEVANE AKTIVNOSTI 24. aprila t. 1. je bil v Murski Soboti okrajni zbor sadjarjev, na katerem so ocenili uspehe in neuspehe pri pospeševanju te stroke našega kmetijstva. Osnovna ugotovitev je bila, da pridelek našega sadja iz leta v leto naglo nazaduje, predvsem zaradi številnih škodljivcev in bolezni, ki ogrožajo sadno drevje. Vzrokov je še več. V nasadih je mnogo ostarelega, bolehnega in močno okuženega drevja. Tako drevje ne prinaša koristi. Pomanjkljivo, slabo in nezadostno gnojenje je vzrok, da smo po našem sadnem pridelku domala med zadnjimi na svetu. Agrotehnični ukrepi — krčenje umirajočega drevja, pomlajevanje, precepljanje, redčenje in gnojenje sadnega drevja — rodijo le polovičen uspeh, če se hkrati energično ne borimo tudi proti škodljivcem in boleznim (kapar, zavijač, škrlup in dr.). Zato moramo smotrno opravljati zimsko in poletno škropljenje. To so zanesljive ugotovitve, ki dajo mnogo misliti, še bolj pa spodbujajo k delu. Mnogokrat smo v preteklih letih na takih zborovanjih tako ali podobno sklepali, vendar je večkrat ostalo samo pri besedah. Menim, da smo končno le prišli do spoznanja, da tako ne gre več naprej in da moramo odločno ukrepati. Če bi bili sadjarski odseki pri kmetijskih zadrugah (Tišina, Domanjševci, Gomilice, Turnišče in Lipovci) bolj aktivni, bi morali biti boljši tudi uspehi. Da se da na tem področju več doseči, dokazujejo primeri pri kmetijskih zadrugah Lendava, Radgona, Grad, Mačkovci, Križevci pri Ljuto- meru, Bučkovci in Čepinci, kjer se trudijo vsi člani sadjarskih odsekov, izboljšujejo obstoječe nasade in načrtno obnavljajo sadjarstvo na svojem območju. Ko skrbijo pravi sadjarji za napredek svojih vasi in dobivajo sadike iz drevesnic (Grad, Kapela, Berkovci, Krapje in Bučkovci) — seveda dober sadni material po določenem sadnem izboru — pa ne moremo biti zadovoljni s sadno trgovino, ki ne priznava razlike v ceni med dobrim in slabim sadjem. V tem primeru so se najslabše izkazale kmetijske zadruge Rogaševci in Videm ob Ščavnici, pri katerih so prevzemalci sadja napravili slabo uslugo svoji zadrugi in potrošnikom. Pri nas zelo primanjkuje primernih sadnih skladišč. Bodoča zadružna sadna skladišča v Murski Soboti in Ra- dencih bi lahko prodajala sadje tudi tja do pomladi, ko so tržne razmere mnogo ugodnejše kot v jeseni, ko je sadja povsod dovolj. Ali ne bi bilo potrebno misliti na gradnjo zbiralnic in hladilnic? Ohlajeno sadje se ne bi pokvarilo in bi lahko prišlo v hladilnih vagonih na oddaljena tržišča tako sveže, kakor bi bilo pravkar obrano. Te misli morajo spremljati prave sadjarje, predvsem pa še one, ki se še dandanes ne zavedajo, da je prava rešitev samo v izboljšanju obstoječih nasadov in obnovi sadovnjakov po sodobnih načelih. Inž. Lado Jerše Veliko zvezno kmetijsko tekmovanje V beltinski občini bo tekmovalo deset skupin V beltinski občini je veliko zanimanje za zvezno kmetijsko tekmovanje; zasebni kmetovalci bodo tekmovali v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, tekmoval pa bo tudi delovni kolektiv domačega selekcijskega posestva. Strokovnjaki v občinski tekmovalni komisiji predvidevajo, da bodo tekmovalni rezultati mnogo prispevali k napredku pridelovanja posameznih kultur. V sedmih kmetijskih zadrugah bo tekmovalo 10 skupin zasebnih ‘kmetovalcev in selekcijsko posestvo. Največje zanimanje je za rekordno pridelovanje krompirja; v beltinski zadrugi tekmuje 38 kmetovalcev v dveh skupinah in na 16,44 ha zemlje, v odranski zadrugi 50 kmetovalcev v dveh skupinah in na 16,20 ha zemlje, v lipovski zadrugi 19 kmetovalcev na 8,40 ha zemlje, v KZ Bistrica ob Muri 24 kmetovalcev na 8,45 ha zemlje. v gančanski zadrugi 44 kmetovalcev v dveh tekmovalnih skupinah na 16,63 ha zemlje, v črensovski zadrugi 18 kmetovalcev na 8,06 ha zemlje in v KZ Lipa 18 kmetovalcev na 8,09 ha zemlje. Selekcijsko posestvo pa tekmuje v skupini pridelovalcev belili žit, v živinoreji (30 ton mesa) in prašičjereji (400 živali). Beltinski strokovnjaki menijo, da bodo lahko uspešno tekmovali pri rekordnem pridelovanju žita šele prihodnje leto. ker so pridelovalni uspehi v marsičem odvisni že od začetnih agrotehničnih ukrepov. A. H. ŠTAJERKA - že čislana kokoš V pospeševalnih odsekih kmetijskih organizacij zadnje dni obširno razpravljajo tudi o kokošjereji. Zanimive so ugotovitve o uspehih v tej važni, vendar komaj vidni gospodarski panogi. 2e desetletja in morda stoletja izbira kmet perutnino — kokoši, race, gosi in pegatke. Izbira jih še dandanes in med mnogimi išče najboljše. V no- vejšem času sta nam znanost in praksa pomagali posredovati pravilno odbiro v kmetijskih inštitutih, farmah, selekcijskih bazah ipd. k doseženemu izboljšanju, ki je jamstvo za hitrejši in boljši razvoj perutninarstva tudi v našem Pomurju. Potrebno je poudariti te izkušnje v prid našim naprednim rejcem perutnine. Nekateri rejci, prav tako pa tudi kmetijski strokovnjaki, posebno čislajo kokoš — Štajerko. Res je, da ima ta kokoš svoje posebnosti (okusno meso, dobro nesnost, skromna je v prehrani in si jo prav rada sama išče, i. dr.), toda pri vsem tem ne smemo pozabiti in prezreti tudi tistih — Leghorn, Rhode Island, New Hamshire, Orgpinton, Kender magoš — ki so pečene prav izdatne. Zakonskega predpisa o tem, katera mora prevladovati, ni in bi vsak morebitni predpis bi! tudi brezsmiseln. Za naše razmere načeloma priporočajo domačo Štajerko, ki ima poleg prej omenjenih vrlin — izredno okusno in dobro meso. Posebno skrbna mati je in nerada kloče. Pri skromni prehrani na kmečkem dvorišču znaša njena nesnost na leto 120 do 185 jajc s povprečno težo 60 gr. Imam rejsko središče za štajersko kokoš že več kot tri leta, zato lahko trdim, da sem dosegel pri nesnosti najboljši uspeh v preteklem letu. Povprečna nesnost je bila 132,3 jajc. Prav zanimivo je gibanje nesnosti po mesecih. Ker so bile kokoši pravilno hranjene z vitaminsko hrano, konservirano pičo in so dobile dovolj svetlobe, se rentabilnost letos še povečuje. Vse take momente pa je potrebno upoštevati pri kalkulaciji reje. Tudi rano izvaljeni piščanci so že v rojstnem letu postali dobre kokoši-nesnice. In to prav v zimskih mesecih. Perutninarstvo nam vsekakor prinaša lep in obilen dohodek in korist. O tem bi nam znale prav gotovo najbolje povedati kmečke gospodinje. Dnevni izkupiček res ni velik, vendar gospodinja pretežni del svojih stroškov krije prav z izkupičkom od jajc. Sol, sladkor, tobak in druge gospodinjske potrebščine so mimogrede plačane. Kokoši imajo v razvitem sodobnem perutninarstvu povprečno 260 jajc. Pri nas v Pomurju je povprečna nesnost od 85—95, v državnem merilu od 60—65. Na socialističnih gospodarstvih je reja perutnine začela zelo nazadovati. Glavni vzroki za to so: nesnost kokoši je pičla, neizenačenost v pasmi in primitivna vzreja. Po statističnih podatkih imamo v Prekmurju 315.718 kljunov, gosi 7559, pur 5224 in rac 4060, skupno torej 322.561. Če bi se potrudili in povečali nesnost pri 300.000 kokoših za 10 jajc pri eni kokoši, bi prišlo na trg 3,000.000 več jajc, kar znaša 30.000.000 dinarjev več dohodka. Zato je potrebno, da posvečamo tej panogi več pozornosti, predanosti in resničnega zanimanja. Da pa lahko povečamo nesnost, moramo zanjo primerno skrbeti in na splošno zboljšati krmljenje, nego in urediti kurnike tako, da kokoši ne bodo prezebale po drevesih ali pa čepele v zatohlih, vlažnih, temnih hlevih. V zimskem času jim moramo dajati insi- lirano hrano in vodo. Sicer pa: vsak pes ima svoj prostor, le kokoši nimajo primernega kokošnjaka. Dosedanja praksa je pokazala, da smo perutninarstvo imeli za nekaj strahovito nevažnega, postranskega. Naš kmet dandanes ni več gluh za strokovne nasvete. Prav rad se po njih ravna, če vidi, da je to dobičkanosno. Rejci, ki dobavljajo valilna jajca Selekcijskemu posestvu v Beltincih, godrnjajo, ker so izgubili vse zaupanje v sklenjene pogodbe, ki se jih uprava posestva ne drži. Dobre uspehe in lep vzgled dajejo priznana rejska središča za rjavo štajersko pasmo v Pomurju: KZ Veržej pod vodstvom večletnega sodelavca tov. Šoštariča, v Bratoncih Sreševa, v Čepincih Koloman Korpič, v Dankovcih Smodiševa, v Noršincih Karolina Banko itd. Pri vsej tej stvari gre za obnovo kokošjereje, ki je v naprednih državah že uresničena. Če hočemo torej povečati nesnost, moramo rejo kokoši še bolj proučiti, podpreti in pospešiti. Pri tem pa bi prav lahko še bolj pomagale žene-zadružnice in mladina. Dini Titan Nevarna sušica kostanjevega listja (Pojavila se je v Murski Soboti in v Radencih) Ker so divji kostanji v zadnjem času močno okuženi po glivični bolezni, moramo opraviti sredi maja prvo škropljenje z 1 % bakrenim apnom. Bolezen se pojavlja na ta način, da listje divjega kostanja (tudi plodovi) čez poletje porjavi, se posuši in predčasno odpade. Škropiti je potrebno čez poletje večkrat, vsaj 2 do 3 krat v časovnih razdobjih 2 do 3 tednov. Če je poletje deževno, je treba škropiti v krajših časovnih razdobjih in večkrat, da bi tako preprečili močnejše nove poletne okužbe s poletnimi trosi glivic. Eden najvažnejših ukrepov za omejevanje širjenja okužb je: sežiganje okuženega odpadlega listja še poleti in v jeseni. Ing. L. J. Upravljanje kmetijskih gospodarstev V naši kmetijski književnosti imamo malo knjig, ki bi se pečale z upravljanjem kmetijskih posestev. Zadnja knjiga s tega področja je bila knjižica ing. Valentina Petkovška: »Organizacija in uprava kmetije«, ki je izšla že leta 1934. Vsekakor pa se občuti potreba po priročniku, ki naj osvetli nekatera bistvena vprašanja in organizacijo proizvodnje na naših kmetijskih gospodarstvih. Zaradi tega je napisal ing. Vilko Štern za uporabo na kmetijskih gospodarskih šolah in za praktično rabo knjižico UPRAVLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, ki je izšla v zbirki učbenikov za kmetijske šole pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Ta knjižica obsega splošni del upravljanja gospodarstev, medtem ko bo posebni del te knjige šele izšel. Knjižica ima na 128 straneh zanimivo vsebino, ki jo delno lahko vidimo iz poglavij, na katera je snov razdeljena: Osnovni gospodarski pojmi — Uvod v splošni del upravljanja kmetijskih gospodarstev — Proizvajalna sredstva v kmetijstvu — Agrarno stanje Slovenije in Delo v kmetijstvu. Na to knjižico opozarjamo vse, ki sodelujejo pri upravljanju kmetijskih gospodarstev, posebej pa še kmetijske zadruge, katerih vlogi v našem kmetijstvu je posvečenega tudi precej prostora. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založbi. Stane 160 dinarjev. Čitajte in širite „POMURSKI VESTNIK“ Več zelenjave - več zdravja Zadružnice Slovenije si močno prizadevajo, da bi izboljšale prehrano naših družin s povečanim obrokom zelenjave in sadja. Zaradi tega je Zveza zadružnic že leta 1955 izdala v založbi »Kmečka knjiga« knjižico »VEČ ZELENJAVE - VEČ ZDRAVJA«, ki naj opozori naše gospodinje na važnost zelenjave za zdravje družine. Knjižica je kljub nakladi 6000 izvodov pošla že v nekaj tednih. Zdaj je Zveza zadružnic Slovenije izdala v isti založbi drugo, predelano in izpopolnjeno izdajo te knjižice. Na 160 straneh je zbrano mnogo poljudnega in za ljudske sloje napisanega gradiva. Dr. Damjana Bebeler poudarja uvodoma velik pomen zelenjave za naše zdravje. F. Nerima je prispeval tabelo, ki prikazuje, koliko odstotkov dnevne potrebe posameznih vitaminov krije 100 gr razne zelenjave. Več kakor 60 strani ima prispevek pok. Andreja Skulja o ureditvi in posaditvi domačega vrta. Ing. Marija Andoljšek piše o kmetijskih zadrugah in kmečkih vrtovih ter svetuje, kako naj bodo urejeni, da bo pridelek čim boljši. Priložen je tudi poseben načrt o ureditvi vrta. Pepika Levstek je zbrala več sto receptov za zelenjavne jedi, pri čimer je dan poudarek hitremu pripravljanju zelenjave, tako da ohranimo čimveč vitaminov. Marica Kramberger pa objavlja navodila za konserviranje sadja. V knjigi je tudi mnogo slik. »Več zelenjave — več zdravja« je knjižica, pripravna za posamezna gospodinjstva, za razne tečaje, za kmetijsko-gospodinjske šole in za vsakogar, ki želi svojo prehrano izboljšati z zelenjavo. Cena knjižici je 250 din, dobite pa jo v vseh knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. BORIMO SE PROTI koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni Na osnovi Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, (Ur. list FLRJ št. 26/54) in odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Ur. list FLRJ št. 42/48) odrejamo obvezno zatiranje koloradskega hrošča v vsem okraju Murska Sobota. I. ORGANIZACIJA Tehnično zatiranje izvajajo kmetijske zadruge, ki naj formirajo zadružne ekipe za sistematično uničevanje tega škodljivca ne glede na sektor lastništva. Kmetijske zadruge so dolžne nabaviti varovalna sredstva in potrebno aparaturo (škropilnice in prašilci) za to akcijo. Občine naj za svoje okoliše izdajo odredbo v smislu čl. 33 in 34 Temeljnega zakona o obveznem zatiranju koloradskega hrošča, Pri vseh občinah moramo imenovati komisije, ki bodo vodile zatiralno akcijo, organizirale kontrolne preglede in predlagale za kaznovanje vse kršilce zakonskih predpisov. Občinski ljudski odbori lahko izvedejo zatiranje na stroške lastnika posevka v primeru, če ga lastnik sam ne izvede (čl. 9 Temeljnega zakona o varstvu rastlin). II. ZATIRANJE Mehanično zatiranje opravljamo le pri slabših okužbah. Kemično zatiranje moramo opraviti povsod, kjer so okužbe splošne (trikratno škropljenje ali prašenje). Na razpolago so naslednja kemična sredstva; a) Za škropljenje: Lindan-olje — 0,10 do 0,15 % (1 do 1,5 dcl na 100 lit. vode), Pantakan tekoči — 1 % in svinčeni arzenat (strup!) — 0,75 % (¾ kg na 100 lit. vode). — Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni dodajamo na 100 litrov škropiva 1 kg bakrenega apna ali 200 do 300 gramov Dithana. b) Za prašenje: Lindan, Pantakan, Pepein in Diliden. c) Bentox ne smemo uporabljati, ker povzroča na gomoljih vonj po trohnobi. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija Murska Sobota Elektrika v Nedelici počiva Pozno v jeseni so prebivalci Ne-delice hiteli pri delu. Sedaj pa počivajo, ko je za to najbolj primeren čas. Nedelica je zelo raztresena vas. Leži južno in obenem na desnem bregu Ledave. Transformator je že zgrajen. Sedaj so pa še potrebni izolatorji in žica, pa bo tudi Nedelica razsvetljena. Pismo Pomurskega Flikača Boste vprašali: »Od kod pa si se zdajle vzel, saj te že tako dolgo ni bilo med nami?« Ne bom preveč povedal, če kar naravnost izdam svojo »veliko« skrivnost: iskal sem življenjski standard, če ne drugje, pa vsaj na prepotrebnih sestankih, za katere pravijo nekateri — naj jim bo odpuščeno! — da jih je že kar preveč. No, kadar pa se gremo za življenjski standard, tedaj pa res ne smemo izbirati sredstev in naporov! Sicer pa: ljudje so na tem okroglem svetu kaj različni in zato tudi vsak po svoje srečuje tega strica. Moje srečanje — sem poklicni penzionist, nekateri me celo imajo za najsrečnejšega človeka na svetu, saj mi baje ni treba delati, pa vendarle prejemam plačo — se navadno vsak mesec konča takole: prvega mulo, drugega nič . . . »Stara« mi ve povedati, da je ta življenjski standard izredno gibčen — posebno še v soboških mesnicah: cene gor, gor. gor . . . Vsak teden »štajgajo« za kakega desetaka. »Staro« prepričujem in ji tvezem, da je vse to v organski povezavi s tarifnimi pravilniki. In veste kaj mi je oni dan vrgla v obraz: v nedeljo ti bom pa namesto »šniceljnov« servirala kar tarifni pravilnik! Po meso pravzaprav hodi moja »stara«, zato si pač ne bom belil las, če bodo enkrat v drugem desetletju odprli še tretjo mesnico — recimo nekje v Turopolju. Meni je glavno, da imam bolj pri roki prodajalno srečk državne loterije. V teh časih sem namreč postal strasten igralec; vse vržem na kocko, tudi po enega stotaka za vsako žrebanje, samo da bi se mi enkrat že nasmehnila sreča in pokrila večni »gospodinjski deficit« moje boljše polovice. Tako pa menda mislijo tudi v kavarni »Mura« in še kje, saj ne zmorejo denarja, da bi si omislili boljše državne zastave. Ob letošnjem prvem maju — oprostite: celo v Tednu čistoče — so visele na drogovih neke cunje s čudovito se prelivajočimi barvami. Samo brez rdeče, modre in bele barve. Prava umetnina! Pri Vidmu pa so mi občinski šaljivci povedali anekdoto, ki sem jo takoj vtaknil v svojo torbo. »Živel je nekoč živinski ,dohtar’ in bil zelo ustrežljiv, četudi ne za ceno denarja. Ko je pri neki hiši cepil kure, je gospodar podvomil, da je njegova krava breja. Doktor je bil takoj nared in je odšel z gospodarjem v hlev; zavihal je rokave in iztegnil desnico, rekoč: ,Imaš denar?’ Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da je gospodar hote preslišal te besede. Moža sta se še nekaj časa kljubovalno spogledovala, a kravi je bilo tega čakanja že več kot dovolj: iztegnila je svojo nogo in ,štrbunk’ po dohtorjevem stegnu.« Kako se je zgodba končala in ali sta se pozneje tudi sporazumela — tega pa mi niso povedali. Se bolj iznajdljivi pa so v Kapci ali »apci«, kakor piše na krajevni tabli, s katere je nepridiprav snel veliko začetnico, saj bodo še letos dobili »sunce na žnjori«. Na nizke drogove mislijo že tudi v sosednji Hotizi, pri tem pa menda računajo, da jim bo kdo drugi dokončno uredil zadružni dom. Tiste »vinske bratce«, ki so me na poti od Lendave proti Vel. Polani obsuli z nedostojnimi besedami in kletvicami, pa bi pošteno za ušesa! Pardon! Komaj, da sem se spomnil velikih borcev, ki so ob cesti M. Središče—Lendava podrli vse sadno drevje, da bi se tako za vselej znebili zlikovega kaparja. Najbolj enostavna rešitev! V Veliki Polani pa kličejo samega boga Merkurja, da bi jim krompir bolje obrodil. Pravijo pa, da to nič dosti ne zaleže; kino vstopnic še vedno ne morejo dobiti za 20 din, števce si bodo morali kljub temu omisliti, sicer bo naenkrat pa »elektriki« in tudi nočni bratje, ki so nekemu kmetu razdrli voz na »gümli« in pozneje prevalili krivdo na tiste, ki so vso noč »sladko spančkali« v posteljah, še niso prišli na svoj račun. Znajti se je treba! — tako pravijo tudi v Gradišču, kjer so sklicali skupaj vaščane, da bi » z njimi sklenili pogodbe za inkarnatko«, na zboru pa so jim razlagali samo pravila bodoče zadruge. Da bi le tako »vkup spravljena« zadruga kmalu šla tudi v klasje! Dokležovčani pa imajo kar dvojno srečo: na železniške karte jim ni potrebno čakati v dolgi vrsti in tudi s postajnim provizorijem lahko ravnajo, kot se jim zljubi. Sočne »čečke« po stenah to prepričljiv« ponazorujejo (najbolj kulturni celo pravijo, da so menda ogledalo kar petih vasi). Zadnje dni pa je tajinstveno izginila tudi miza — revica, ki je dolga leta služila potnikom za počitek in ogrevanje. Izruval jo je nekdo — z dolgimi nogami vred! Potnikom preostaja sedaj edino upanje, da kaj takega ne bo doletelo še postajnega poslopja, sicer se bo zgodilo, da bodo dobili še novo postajo z načelnikom vred . . . Potlej pa bi bilo kraj neomejeni svobodi! Ko sem kolovratil po Gorički, sem v Nuskovi zletel v betonsko jamo in se pošteno okopal v kisli vodi. Pri tem sem z drugimi vred spregledal železno ograjo, ki leži na tleh v bližini; pri Ropoči pa sem vendarle namestil cestne cevi, ki so ležale v jarku, na svoje mesto; v Rogaševcih sem sc pridružil večini vaščanov, ki hočejo imeti transformatorsko postajo na določenem mestu kljub posameznikovi volji; in končno potolažil vse vrle Goričance ki so si z bazaltom v Ocinjah že sestavljali mnogo obetajoče račune, da je to za sedaj samo še soboška iznajdba, ki se je sprevrgla v prazen nič. Pomurski Flikač POMURSKI VESTNIK, 9. V. 1957 4 SOBOŠKA KRONIKA POROKE, ROJSTVA IN SMRTI OD 28. APRILA DO 4. MAJA 1957 Poročila sta se: Oto Luthar, strojni mehanik in Anica Gutman, administratorka, oba iz M. Sobote. Rodile so: Neža Bedek iz Boreče, dečka; Vijola Konkulič iz Berkovec, dečka; Marica Tovrljan iz Robadja, dečka; Rezika Kmetec iz M. Sobote, deklico; Jolanka Gomboši iz Pečarovec, dečka; Ibolka Vereš iz Pordašinec, dečka; Antonija Filipič iz Ključarovec, dečka; Marija Merklin iz Šalamenec, deklico; Marija Bagari iz M. Sobote, deklico; Terezija Osojnik z Orehovega vrha, dečka; Ana Červek iz Rakičana, deklico in Julijana Vogrinčič iz Bakovec, deklico. Umrli so: Franc Vöröš iz G. Lakoša, star 1 leto; Ivan Horvat iz Vadarec, star 1 leto; Janez Hajdinjak iz Vadarec, star 51 let in Olga Šokal iz M. Sobote, stara 68 let. NESREČE IN NEZGODE Krava je brcnila 6-letnega Franca Šerugo iz Beltinec in mu zlomila desno nogo. Z drevesa je padel tri metre globoko Zdravko Horvat iz Babinec in si hudo poškodoval glavo. V pretepu pred domačo hišo je nekdo z železnim drogom udaril v trebuh 49-letnega Janeza Kučana iz Peskovec. Zaradi hudih bolečin je bil v bolnišnici takoj operiran. Levo nogo v gležnju si je hudo poškodovala 28-letna Marija Vukadinovič iz Radenc, ko je padla. Hrastov hlod je padel na desno roko 51-letnemu Nikolaju Kuminu iz Črnelavec in mu zmečkal prste na roki. S kolesa je padel 30-letni Ciril Klemenčič z Murščaka in dobil možganski pretres ter manjše poškodbe. Pri sekanju mesa se je vsekal v levo nogo 23-letni Jože Škraban, mesar v Tovarni mesnih izdelkov in •dobil zelo hudo rano. Na rjast žebelj je stopil 27-letni Geza Makovec iz Martjanec. Žebelj mu je predrl stopalo v bližini prstov desne noge. Težka deska je med igranjem padla na desno nogo 4-letne Zdenke Repe iz Okoslavec pri Vidmu in jo zlomila nad gležnjem. Levo nogo si je zlomila 4-letna Slavica Lepoša iz Šalovec, ko je med igranjem nerodno padla. Hude opekline na glavi, nadlehti in na desnem bedru je dobila 4-letna Marija Miholič iz Bratonec, ko se je polila z vrelo vodo. S stolom po glavi jo je med prepirom skupil v neki soboški gostilni 28-letni Jožef Cvetko, mizar iz M. Sobote, ko je hotel zaščititi svojega znanca. S srpom se je vrezal Ignac Vuk iz 'Žižkov in dobil hudo rano na levi roki. S kravami je vozil gnoj na njivo Janez Ovček iz Moščanec. Ko je padel, je prišel pod voz, kolesa pa so šla čez njega in so mu nalomila rebra. Hude poškodbe na obrazu je dobil 18-letni Vinko Benčec iz Rinčetove grabe pri Ljutomeru, ko je pri streljanju neprevidno prižigal smodnik. PRETEP S HUDIMI POSLEDICAMI Svojo 82 let staro taščo Marijo Lebreht je Jože Horvat iz Zagajskega vrha pri Radgoni v zelo vinjenem stanju tako pretepel 2. maja popoldne, da je starka zaradi težkih notranjih poškodb čez dva dni umrla. Ko se je Horvat streznil, je svoje nepremišljeno in nečloveško dejanje obžaloval, a je bilo že prepozno. Sam se je pozneje javil Ljudski milici. TA NESREČNI ALKOHOL! Pijan je bil Anton Vrbnjak iz Radoslavec, ko je napadel Ludvika Kokla iz Moravec pri Bučkovcih. Med pretepom ga je z žepnim nožem zabodel v hrbet in mu prizadejal hude telesne poškodbe. Popravek V zadnji številki Pomurskega vestnika nam je tiskarski škrat naredil neljubo pomoto. V članku »Ob koncu pouka v kmetijsko gospodarskih šolah« na 8. strani, drugi odstavek v podnaslovu »Vloga predavateljev«, se glasi pravilno: — Premalo je bilo predavateljev iz vrst zdravstvenih — in ne znanstvenih delavcev. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti. KANČEVCI Minuli teden je zažarel »rdeči petelinček« na gospodarskem poslopju župnišča. Menijo, da so požar povzročile domače ženske, ki so čistile travnik, zažgale smetje in niso upoštevale smeri vetra. To je že drugi požar v kratkem času. Prvi primer je terjal življenje, drugi pa materialno škodo. ČRNELAVCI Prejšnji petek so se na pobudo SZDL sestali upravni odbori KZ, GD, ŠK in NK Ledava ter se pomenili za skupno sodelovanje. Sekretar tov. Horvat je seznanil člane s sklepi, ki so bili sprejeti na občinski konferenci v M. Soboti. Sklenili so, da bi bilo nujno zgraditi pri že obstoječem zadružnem domu garažo za gasilsko orodje, ker je stari dom že v zelo slabem stanju. Upajo, da bodo dobili pomoč od gasilske zveze. NAJSTAREJŠI PREBIVALEC BREZOVICE Najstarejši prebivalec Brezovice je Stefan Ternar, star 93 let. Starček že dolgo ne vidi in pozimi sedi samo za pečjo. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN nudi za prodaj večjo količino PARADIŽNIKOVIH SADIK po ugodni ceni O-431 Prodaja osnovnih sredstev Občinski ljudski odbor Murska Sobota bo prodal na javni dražbi dne 20. maja ob 8. uri v Nemčavcih (opekarna) gradbene objekte, stroje in naprave ter pisarniško opremo; dne 21. maja ob 8. uri v Dankovcih (Carov mlin) mlinske naprave. Javne dražbe se lahko udeleže predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij s pooblastilom o pravici do nakupa. Kolikor teh ob napovedani uri ne bo. se eno uro pozneje lahko udeleže dražbe tudi fizične osebe. Informacije vsak dan na odseku za gospodarstvo ObLO. D-442 Kmetijska zadruga M. Sobota sprejme vajenca Prednost imajo moški. Ponudbe poslati na upravo zadruge. OPOZORILO Podpisana Irena Vlaj roj. Beler, gospodinja v Zenkovcih 23, opozarjam stranke, ki kupujejo od Kolomana Vlaja razne predmete, da smo lastniki vseh premičnin na domačiji v Zenkovcih jaz in moji otroci in da bomo zahtevali razveljavitev vseh teh kupnih pogodb. OPEKARNA NEMČAVCI v Nemčavcih v likvidaciji razpisuje RAZPRODAJO drobnega inventarja Razprodaja bo dne 16. maja 1957 ob 8. uri. Prednost pri nakupu imajo podjetja gospodarskega in družbenega sektorja Likvidacijska uprava D-425 PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Štefana Vučkiča iz Sebeborec ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Škrilec, Sebeborci 83. D-428 VABILO Na osnovi 14. člena pravil Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti sklicujemo III. zasedanje delegatov občnega zbora Vodne skupnosti, ki bo v torek, dne 14. maja 1957 ob 8. uri v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti. Dnevni red: 1. ugotovitev navzočnosti in sklepčnosti občnega zbora; 2. volitve delovnega predsedstva in zapisnikarja; 3. poročilo upravnega odbora; 4. tehnično poročilo; 5. poročilo nadzornega odbora; 6. odobritev zaključnega računa za leto 1957; 7. predlog predračuna in programa dela za leto 1957; 8. določitev višine vodnega prispevka za leto 1957; 9. razno. V primeru nesklepčnosti ob napovedanem času, bo zbor po polurnem čakanju pri vsakem številu prisotnih delegatov. Prosimo delegate za točnost in da se zasedanja občnega zbora udeleže v polnem številu. Predsednik upravnega odbora: Bela Franko D-443 ČESTITKA Pred kratkim je pred republiško komisijo o Ljubljani opravil specialistični izpit iz ftiziologije z odličnim uspehom dr. Ivan Amon iz M. Sobote, šef pljučnega oddelka soboške bolnišnice in šef protituberkuloznega dispanzerja. Čestitamo! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, 12. maja 1957 Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje Stefana Kovača cesta. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. Tedensko nočno dežurno službo ima: od 6. do 12. maja 1957 dr. Jan Se-dlaček; od 13. do 19. maja 1957 dr. Anica Gregorc-Kastelic. KRVODAJALCI Od 23. do 29. aprila 1957 Vincenc Lutar iz M. Sobote, Franc Gostanj iz Puconec, Mirko Gostanj iz Markovec, Irma Drvarič, Marija Zavec in Štefan Kuzmič, vsi trije iz Bodonec; Lidija Rituper, Etelka Rituper, Olga Filo, Jolanka Kučan, Frančiška Zakač, Vilma Zakač, Marija Temlin, Marija Fujs, Etelka Zavec, Vladimir Zavec, Josip Cer, Josip Baler, Janez Baler, Marjeta Jošar, Janez Kučan, Rudolf Kranc, Štefan Horvat. Ilonka Horvat, Julija Horvat, Gizela Bohar, Ida Ovček, Etelka Rituper, Marija Rituper, Terezija Novak, Marija Zavec in Verona Papič, vsi iz Kuštanovec. Na podlagi 5. in 21. člena Uredbe o investicijskih posojilih (Uradni list FLRJ, št. 31/56) in določil družbenega plana občine M. Sobota za leto 1957 razpisuje Komunalna banka v soglasju s Svetom za gospodarstvo ObLO M. Sobota NATEČAJ za investicijska posojila, ki se bodo dajala iz občinskega investicijskega sklada v letu 1957 I. Na tem natečaju se bodo dajala investicijska posojila za gospodarske investicije iz občinskega investicijskega sklada. 1. Trgovskim podjetjem in trgovinam za gradnje, adaptacijo in ureditev trgovskih lokalov, nabavo notranje opreme in sanitarnih naprav. 2. Kmetijskim zadrugam in KG za nakup kmetijskih strojev, gradnjo skladišč, delavnic in predelovalnih obratov ter nabavo ostalih sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje. 3. Obrtnim komunalnim podjetjem in delavnicam za gradnjo delovnih prostorov, nabavo osnovnih sredstev za povečanje proizvodnih kapacitet, za rekonstrukcijo in ureditev higiensko-sanitarnih naprav. 4. Gostinskim podjetjem in gostiščem za popravilo zgradb in nabavo gostinske opreme. II. Prednost pri dodeljevanju investicijskih posojil bodo imele tiste gospodarske organizacije, ki bodo z vloženimi sredstvi dosegle večji proizvodni efekt in večji promet ter tiste gospodarske organizacije, ki bodo ponudile višji lastni prispevek, krajši odplačilni rok in višjo obrestno mero. Posojilojemalci, ki bodo prejeli posojilo po tem natečaju, morajo imeti najmanj 10 % lastnih sredstev od predvidene predračunske vrednosti projekta. Najdaljši odplačilni rok za posojilo je 10 let, najnižja obrestna mera pa 2 %. III. Posojila po tem natečaju se bodo dajala vsem upravičencem od 1.—4. tudi za namene v dopolnitev potrebnih lastnih sredstev pri udeležbi natečaja pri okrajnih in republiških investicijskih skladih. IV. Prošnje za posojilo, ki morajo obsegati podatke iz 16. člena in priloge iz 17. in 18. člena Uredbe o investicijskih posojilih z ustrezno dokumentacijo, se vlagajo pri Komunalni banki v Murski Soboti. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. maja 1957. Banka bo tudi po preteku tega datuma sprejemala prošnje in dovoljevala posojila, dokler ne bodo izčrpana sredstva investicijskega sklada, predvidena z družbenim planom za leto 1957. Murska Sobota, dne 19. aprila 1957 Komunalna banka M. Sobota D-435 RAZPIS Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota razpisuje sledeča delovna mesta: 2 RAČUNOVODJA s srednjo ekonomsko šolo in vsaj triletno prakso; 1 PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA z znanjem strojepisja in stenografije; prednost imajo kandidati s končano administrativno šolo. Plača po uredbi in dopolnilna plača za vsa tri delovna mesta. Prošnje je poslati Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje do 25. V. 1957. Nastop službe je lahko takoj, najkasneje 1. julija 1957. D-441 TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 12. maja — Pankracij Ponedeljek, 13. maja — Servacij Torek, 14. maja — Bonifacij Sreda, 15. maja — Zofija Četrtek, 16. maja — Janez Petek, 17. maja — Mojca Sobota, 18. maja — Erik KINO MURSKA SOBOTA — samo 9. maja 1957 ameriški film: »Točno opoldne«, predstavi ob 17.30 in 20. uri. 10. do 12. maja ameriški barvni film: »Gog«. Predstave: 10. 5. ob 17.30 in 20. uri, 11. 5. ob 20. uri in 12. 5. ob 10., 15., 17.30 in 20. uri. 14. do 15. maja francoski film: »Stopnice za služinčad«. Predstave: 14. 5. od 20. uri, 15. 5. ob 17.30 in 20. uri. Samo 16. maja avstrijski film: »Hannerl«. Predstave: ob 17.30 in 20. uri. LENDAVA — od 10. do 12. maja sovjetska drama: »Mati«. Od 14. do 15. maja ameriški pustolovski film: »Prelomnica«. SLATINA RADENCI — 9. maja francoski film: »Oholi«. Od 11. do 12. maja ameriški barvni kovbojski film: »Hondo«, 16. maja angleški pustolovski film: »Vitez iz kartona«. RADGONA — 11. in 12. maja angleški film: »Razdvojeno srce«. 15. in 16. maja domači film: »Pesem iz Kumbare«. LJUTOMER — od 10. do 12. maja ameriški barvni film: »Pesem zlatega zapada«. Od 15. do 16. maja francoski film: »Imel sem 7 hčera«. ČEPINCI — 12. maja »Tisti iz sanj«. BELTINCI — od 11. do 12. maja ameriški film »Lili«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 11. in 12. maja film: »Prosti termin«. 15. maja francoski film: »Tako se ne umira«. MALI OGLASI POLOVICO ŠTIRISTANOVANJSKE HIŠE z velikim vrtom, brajdami in kletjo, na krasni legi v Studencih-Maribor, zraven avtobusne postaje — prodam za 650.000 din. Šešerko, Maribor, Limbuška 31. 445 VINSKO PREŠO, veliko, kompletno in HARMONIJ, vse v dobrem stanju — prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi. 446 SLAMOREZNICO na ročni in motorni pogon s štirimi stikali v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Vprašati: Evgen Lutarič, Gradiče 8, p. Tišina. 444 60-BASNO KROMATIČNO HARMONIKO znamke »Meindel Herold« ugodno prodam, Štiberc, Lendavska 10/IV. (blok), Murska Sobota. KUHINJSKO KREDENCO, skoraj novo, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO VSEH KULTUR s hišo v Lemerju, prodam. Naslov v upravi lista. M-416 LEPO HIŠO Z GOSTILNO in lokalom za obrt, pri kolodvoru, prodam. Tezno pri Mariboru. Oglasite se pri upravi »Večera« v M. Soboti. M-426 PRVOVRSTNI GRAMOZ IN PESEK v vseh dimenzijah, prodam. — Marija Miholič, Bakovci št. 70. M-427 LOKOMOTIVO (»danfmašino«, samovozač) in traktor »Čarmac«, prodam na dražbi. Prodaja bo dne 19. maja 1957 pri Josipu Kranjcu, Ivanovci 47. M-429 STAVBNO PARCELO s sadovnjakom 18 arov v Murski Soboti, Lendavska c. 5, prodam. Informacije pri dr. Vučak, Murska Sobota. M-430 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, otroško stajico oziroma posteljo in mlinsko jermenje raznih velikosti ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-433 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ter malo posestvo vseh kultur na lepi sončni legi blizu G. Radgone, ugodno prodam zaradi selitve. Anton Vajs, Lastomerci 28, p. G. Radgona. M-434 DELOVNE KONJE, težke in lahke ter žrebeta proda Kmetijsko gospodarstvo Črnci-Apače. M-436 KOBILO SREDNJIH LET prodam. Poizvedbe v Noršincih št. 43. M-438 IZGUBIL SEM novo šofersko obleko od bolnišnice na Partizanski cesti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne vratarju bolnišnice. M-439 VINOGRADNIŠKO POSESTVO, 1.3 hektara s hišo in gospodarskim poslopjem, jugovzhodna lega, hiša podkletena in takoj vseljiva, prodam za 500.000 din. Bec, Ilovci 9, Miklavž pri Ormožu. M-440 ZAHVALA Dne 29. aprila sem zaradi pika od čebel padel v nezavest. Rozalija Melin, gospodinja v Gradu št. 1, mi je takoj nudila prvo pomoč, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Viljem Lorbek, učitelj, Grad št. 195. D-437 MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM EDGAR WALLACE 11 To pa je bilo tudi vse, kar je motilo Gwen Harringay v njenem novem domu. To, da je profesor Foster nekoliko zanemarjal svojo hišo, je ni čudilo. Končno ji je bilo vseeno! Dvakrat tedensko je prišla neka godrnjava starka, ki je čistila hišo, dela na vrtu pa je opravljal Mortimer Storr, za katerega se je zdelo, da ima molčečnost v zakupu. Gwen se je zdel ta služabnik prof. Fosterja čudna prikazen. Iz dneva v dan je hodil skozi hišo, kot da nekaj išče, če pa je delal v parku, je polglasno govoril sam s seboj. Foster je bil edini človek, s katerim je govoril. Gwen je večkrat poskušala začeti razgovor z njim, toda uspeh je bil vedno isti: Storr jo je samo brez besed pogledal in naglo odšel. Nekaj časa je Gven premišljevala o Mortimeru Storru. Morda je tudi on sedel po nedolžnem v zaporu in je zdaj, ko ga je plemeniti profesor zaposlil, postal zagrenjen in plašen. Morda ga je kakšna ženska spravila v zapor in zato zdaj sovraži vse ženske; tako rada bi se pogovorila z njim, toda zdelo se ji je nemogoče in končno si je dopovedala, da ni njena naloga reševati uganke okrog njegove molčečnosti. Zdaj je bila že točno teden dni v službi pri prof. Fosterju. Kot zmeraj so prinesli večerjo iz neke bližnje restavracije in Gwen je večerjala prvič, odkar je stanovala v Coram Streetu, skupaj z gospodarjem. »No, ste zadovoljni?« je začel prof. Foster. »Upam. Vaše sodelovanje cenim.« »O sodelovanju najbrž ne more biti govora,« se je branila Gwen. »Večno pa vam bom hvaležna, ker ste me sprejeli v službo.« V profesorjevih očeh se je toplo zasvetilo. »Sicer ničesar ne dam na človeško hvaležnost,« je odvrnil, »toda v vašem primeru je nekaj drugega. Tudi moj služabnik Mortimer mi je že večkrat dokazal, da se lahko zanesem nanj.« Gwen ni hotela spraševati, zato je samo dejala: »Talko molčeč je . . .« »Zato ima tudi vzrok,« je živahno pojasnil profesor. »Zgodila se mu je strašna krivica. Obdolžili so ga, da je zastrupil svojo ženo. Po sedmih letih zapora pa se je izkazalo, da je bil popolnoma nedolžen. Pravi morilec pa je med tem časom že izginil. »Kako strašno!« je dejala Gwen. »Zdaj razumem, zakaj je ubožec tako plašen. Iz lastne izkušnje vem, kaj pomeni sedeti v zaporu. Sedem let! Oh, tega ne bi prenesla!« Profesor Foster je stresel z glavo. »Nimate pojma, kako odporen je lahko človek. Trojanci so na primer vodili vojno sedem let. O Tem sem napisal razpravo, ki je vzbudila mnogo pozornosti.« »Doslej nisem še brala nobene vaše razprave,« je vljudno dejala Gwen, »toda strašno rada bi to storila.« Prof. Foster se je smehljal. »Mislim, da moje razprave niso branje za mlada dekleta,« je odgovoril s porogljivim prizvokom v glasu. »Sicer ne vem, kaj čita današnja mladina, toda znanstvenih razprav gotovo ne.« »Za tako imenovane ljubezenske zgodbe mi ni mar, če mislite to,« je odvrnila Gwen. Smehljaj v profesorjevem obrazu se je še poglobil. »Tudi za ljubezen ne?« Gwen je zardela do ušes. »Ne, tudi za to ne.« Foster je vzel iz škatlice, ki je stala pred njim, debelo črno cigaro. »Smem kaditi?« »Seveda,« je odvrnila Gwen. Rada je imela, če so moški kadili in zmeraj, ko se je profesor obnašal do nje kot do svojega gosta, se je spomnila, kako se je obnašal gospod Cressler do svojih uslužbencev. Prof. Foster se je zavil v debele oblake dima, preden je spregovoril. »Nihče se ne more boriti proti naravi,« je slovesno oznanil. »Za to nam daje najlepše primere prav klasični stari vek. Tudi vi, draga moja, se boste nekega dne morali pokoriti temu neizprosnemu zakonu. Prej ali kasneje bo napočil čas, ko vas bo kak moški odpeljal od tod.« »To se ne bo zgodilo,« je trdila Gwen. »Saj ne mislite reči, da boste ostali tu do konca svojega življenja! Ne, ne, moj dragi otrok! Prav ženam, ki ničesar nočejo vedeti o ljubezni in zakonu, se najbolj mudi, če pride pravi«. Gwen Harringay je hotela ugovarjati, toda zmotil jo je telefon. Prof. Foster se je dvignil in vzel slušalko. »Da, gotovo,« je dejal. Potem pa: »Ne, na noben način. Nocoj? V božjem imenu, če že ravno mora biti. Lahko noč.« Položil je slušalko nazaj in se obrnil k Gwen. »Nek pomemben nemški znanstvenik, moj znanec, je prišel v London. Iti ga moram pozdravit. Oprostite mi, otrok moj!« Vstal je, šel okrog mize in položil Gwen roko na ramo. »Mislite o ljubezni,« ji je dejal in se skrivnostno smehljal. * Gwen tega odgovora ni mogla pozabiti. Ni vzdržala v svoji sobi. Ker je večer bil topel in prijeten, je odšla na vrt in se vsedla na kamnito klop, pred grmiči vrtnic. V mislih so šli drug za drugim mimo nje možje, ki jih je spoznala v življenju: med njimi je bilo le malo takih, na katere se je splačalo spominjati. O ne, ostala bo sama. Moški so bili nesramni, nasilni in lažnivi! Seveda so bile med njimi tudi izjeme: gospod Tilmet, ki gotovo ni bil zločinec, in prijazni profesor, ki ji je danes pomagal s svojimi nasveti. Spomin na gospoda Tilmeta pa je prisilil Gwen, da je morala obenem pomisliti na inšpektorja Falmoutha. Še enkrat je v mislih preživela bežno srečanje z njim in spomnila se je besed, ki jih je zaklical za njo: »Videla se bova še!« Gotovo ga ne bo več videla. Nobene želje ni imela po tem. In če se bo še kdaj drznil stopiti ji pred oči, potem mu bo povedala, še bolj jasno kot takrat, kaj misli o njem! Bil je hinavec z ljubeznivim obrazom. Proti volji je Gwen vstala. Počasi in brez določenega smotra je hodila po vrtu in v mislih je bil ob njej inšpektor Falmouth. Ona pa mu je brezobzirno povedala svoje mnenje. Skušal se je opravičevati, uporabljal je mnogo lepih besed in ljubeznivo se je smehljal, toda ona ga je spregledala. Zdaj pa me pustite samo, je končala polglasno ta svojevrsten samogovor. Medtem je dosegla konec vrta in obstala pred majhnimi, z železom okovanimi vrati, ki so bila samo prislonjena. Zdelo se ji je, da sliši za vrati glasove. »Čudno,« si je dejala. Ta vrata so lahko vodila samo na dvorišče zapuščene pralnice. Ali je hotel gospod Arthur Torrington znova odpreti pralnico? Radovednost in želja po odkritju sta jo gnala, da je pogledala skozi vrata. Odprla jih je počasi in napravila nekaj korakov. Kot prikovana je iznenada obstala. Na drugem koncu popolnoma praznega dvorišča je stal skrivnostni, molčeči služabnik profesorja Fosterja, Mortimer Storr in vneto govoril z moškim, ki ga je Gwen prav tako spoznala: bil je John Merryweather. 8. poglavje Mož z nevarnim smehljajem grozi »Gospod Simon Hopkins se že dolgo ne ukvarja več s trgovino,« je dejal vratar — ki je bil s svojo uniformo bolj podoben admiralu, kakor vratarju — inšpektorju Falmouthu. »Trgovska hiša nosi samo še njegovo ime.« Falmouth se je zahvalil za pojasnilo in stopil v trgovino. Čeprav še ni bilo deset, je v veliki trgovski hiši bilo že zelo živahno. POMURSKI VESTNIK, 9. V. 1957 5 ZANIMIVOSTI SLABI ČASI ZA RAZBOJNIKA IZ VILE GOLOBNJAK Nova zahteva po izročitvi Ante Paveliča — Obračun med krvniki — Argentinska vlada je izdala nalog za aretacijo. Pavelič je izginil. O Paveliču dolgo nismo ničesar slišali. Spretno se je skrival v Argentini, tako da so ostale vse zahteve naše vlade po izročitvi tega najhujšega krvoloka naših narodov brez rezultata. Zdaj pa je ves svetovni tisk spet začel pisati o Anti Paveliču in njegovih zločinih. Neposredni povod temu je bil dogodek, ki se je pripetil 10. aprila letos v Buenos Airesu. ○ Tega večera se je Ante Pavelič vračal v svojo vilo, ki nosi romantičen naziv »Golobnjak«. (Vse kaže, da se mu ta leta, ko je živel v »ilegali«, ni godilo preveč slabo!) Ko je kakih 150 korakov od svoje vile stopil iz avtobusa in šel proti vili, je nekdo šestkrat ustrelil nanj iz samokresa. Zadeli sta ga dve krogli: ena v hrbet, druga pa izpod ključnice. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda tam ni hotel ostati. Zahteval je, naj ga peljejo domov, »ker se tam počuti bolj varnega«. ○ Vest se je takoj raznesla in Paveliča so kmalu obiskali novinarji, ki so v svojih časnikih objavili dolge reportaže in intervjuje o tem nepričakovanem srečanju, nekateri pa tudi fotoreportaže iz Paveličevega stanovanja. Ti opisi so si edini v tem, da gre za enega največjih in najstrašnejših zločincev iz druge svetovne vojne. Novinarji se čudijo, kako je lahko tak člo- vek še na svobodi v civilizirani državi in da ima vse pravice kot kak pošten človek. ○ Glede atentata pa jav- nost meni, da gre za obračunavanje med ustaši v emigraciji. Del ustašev se je namreč ločil od Paveliča in se zdaj neusmiljeno bori proti njemu. Vzroki te borbe niso »ideološki«, temveč borba za plen, ki so ga zločinci odnesli s seboj v emigracijo. Samo Pavelič je vlekel s seboj več zabojev naropanih dragocenosti, med katerimi so tudi zlati zobje, ki jih je dal populiti ubitim žrtvam. Dva izmed ustašev, ki delajo proti Paveliču, sta strašni Maks Luburič, komandant taborišča smrti Jasenovca, in krvnik Evgen Dido Kvaternik. Naša vlada je že pred leti zahtevala od argentinske vlade, naj ji izroči zločinca Paveliča, da bi mu v Jugoslaviji sodili za njegove krvave zločine. Tedanja vlada v Argentini pa je to zahtevo odklonila, češ da ne ve, kje je Pavelič. Smatrala je tudi, da te zahteve ne bi mogla izvršiti, ker nima Argentina konvencije z Jugoslavijo in ne priznava ürnberških načel o vojnih zločincih. Zdaj taka argumentacija ni več mogoča. Ves svet ve, da je Pavelič v Argentini in da je do pred kratkim udobno živel v svoji vili »Golobnjak«. Jugoslovanska vlada pa želi olajšati Argentini vrnitev Paveliča s tem, da ga zahteva samo kot navadnega, ne pa političnega zločinca. Obenem s to zahtevo je argentinska vlada dobila tudi izvleček iz obtožnice našega javnega tožilca, ki našteva dolgo listo Paveličevih zločinov. Med njimi so umori, ropi, kraje itd. Naj navedemo samo en primer. Pavelič je zvedel za neko dragoceno zbirko znamk, ki je bila spravljena v sarajevski banki. Lastnika zbirke je dal ubiti v Jasenovcu, zbirko pa je vzel iz banke in jo odnesel s seboj v inozemstvo, kjer jo je celo razstavil na neki filatelistični razstavi kot svojo lastnino. Vse kaže, da so se zdaj za Paveliča končala leta brezskrbnega življenja v »Vili golobnjak«. Po zadnjih vesteh je argentinska vlada izdala nalog za aretacijo. Toda zločinec je pred tem izginil. V Argentini pa je prav gotovo še kdo, ki ve zanj. PREOBRAT V PROCESU MONTESI VILMIN STRIC GIUSEPPE MONTESI V ŠKRIPCIH - DVA ZAVRŽENA ALIBIJA - ALI VEDO VILMINI SORODNIKI VEČ, KOT PA SO IZPOVEDALI PRED SODIŠČEM »Proces Montesi«, kot ga nekateri imenujejo in se vleče že dalj časa, postaja počasi nezanimiv. Javnost si je mnogo obetala od izpovedi glavne priče Anne Marije Caglio, ki je napovedovala senzacionalna odkritja, povedala pa ni nič takega, kar bi podkrepilo obtožbo zoper sina nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Piccionija. Piccioni še vedno trdovratno trdi, da umrle Vilme Montesi sploh ni poznal, prav tako pa zanikata krivdo tudi Ugo Montagna in bivši policijski prefekt v Rimu Polito, ki mu obtožba očita, da je skušal prikriti vso zadevo. Ko pa se je že zdelo, da bo vsa zadeva počasi utonila v pozabo, se je pojavila nova senzacija. Vilmin stric Giuseppe Montesi je zapadel v protislovja. Zapovrstjo sta mu propadla dva alibija, ki si ju je ustvaril za dan Vilmine smrti. Najprej je trdil, da je bil s svojo zaročenko, potem pa je priznal, da je bil z njeno sestro, s katero se je na skriv- nem shajal in imel z njo tudi otroka. Toda dokazali so mn, da se je obakrat zlagal, čeprav sta ga tako zaročenka kot tudi sestra na vse kriplje podpirali. Najbolj si seveda prizadeva Piccionijeva obramba, da bi spravila Vilminega strica na zatožno klop, soj bi to pomenilo mnogo za Piccionija. Za zdaj še ni jasno, za kaj pravzaprav gre, toda publika sluti še mnoga presenečenja. Zdi se, da Vil- mina družina ve o tej skrivnostni smrti precej več, kot pa je voljno izpovedati. Nekaj tu ni v redu, pravijo opazovalci tega nenavadnega procesa. Nekaj še ni raziskano in to je najbrž prava resnica o skrivnostni smrti Vilme Montesi. Trije obtoženci procesa Montesi: od leve: bivši policijski šef Polito, markiz Ugo Montagna in Pietro Piccioni SPLETKE OKROG „OSCARJA” Vsako leto podeli Akademija za filmsko umetnost ZDA nagrado »Oscar« za najboljše igralce in igralke. Vsako leto pa se pred podelitvijo te najvišje in najbolj zaželene nagrade v filmskem svetu razvname velika bitka spletk. Člani Akademije so vsako leto precej časa pred podeljevanjem »Oscarja« izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom, od zapeljivih pogledov filmskih zvezd do grozilnih pisem. Filmska igralka Eva Bartok je smatrala, da mora dobiti letos Oscarja. Njen tiskovni agent je organiziral svečano večerjo v najdražjem ho- telu »Waldorf-Astoria«, na katero je povabil 500 ljudi. Tu je razlagal veličino Evinega talenta. Večina kritikov je te slavospeve sprejela hladno, trije pa so se ogreli. Ti so bili zreli za »posebno obdelavo«. Vsakemu posebej so sporočili, da goji Eva Bartok do njega posebne simpatije in da ga vabi na dom. Eden izmed teh treh kritikov je pozneje zlobno napisal, da se je znašel v položaju, ko naj bi zamenjal svoje pero za čare mlade igralke, ki je nora na slavo. »Oscarja« se je nadejala tudi Jayne Mansfield, ki nosi kot edini vzdevek svoje umetniške kariere naziv »sex-bomba«. Samo za oglase, ki so hvalili njene umetniške kvalitete, je plačala 20 tisoč dolarjev. Tony Cortis je bil tudi eden izmed takih kandidatov za »Oscarja«. Njegov tiskovni agent je telefonsko prepričeval 200 članov Akademije, kako Tony »odlično igra«. Pozabili niso na noben rojstni dan akademikov in njihovih soprog. Bilo je še več podobnih spletk in umazanij. Toda Akademija je podelila »Oscarja« po svoji presoji, ki pa ni imela nič skupnega z večjimi ali manjšimi čari igralk. Jayne Mansfield SONČNE PEČI V AZERBEJDŽANU Sovjetska vlada je sklenila, da bodo v Azerbejdžanu, kjer imajo skoraj vse leto toplo sonce, postavili okrog 200 sončnih peči, ki bodo grele vodo. Prihodnje leto bodo postavili še 500 takih peči. Vodo, ki jo bodo zagrevale te naprave, bodo uporabljali za bolnišnice, klinike, kmetijske organizacije in kopalnice v privatnih stanovanjih. ELEKTRIČNA CENTRALA NA PLIMO IN OSEKO V Franciji gradijo prvo električno centralo, ki jo bosta poganjali plima in oseka. Stala bo 35 milijard frankov, dograjena pa naj bi bila do leta 1961. Dajala bo letno 900 milijonov k\Vh elektrike. 20 MILIJONOV LET STAR NOSOROG Kakih 180 kilometrov od Rima so izkopali okostje nosoroga, ki je staro 20 milijonov let. Žival je bila dolga 6 metrov. DULLES 15-KRAT OKROG SVETA Izračunali so, da je ameriški zunanji minister John Foster Dulles obšel na svojih potovanjih 15-krat zemljo. Prepotoval je 642 tisoč kilometrov. ELEKTRONSKI STROJ ZA VOLILNO AGITACIJO V Zahodni Nemčiji, kjer bodo letos parlamentarne volitve, so izdelali mali elektronski stroj, ki ga bodo vključili v predvolilno kampanjo. Stroju so dali ime »Smoky«. Postavili ga bodo na vrh tovarniških dimnikov in dim bo pisal po nebu različna, volilna gesla. Policist v borbi proti modernim zločincem — s starimi oklepi, ki naj ga varujejo pred noži in kroglami FRANCOISE SAGAN SE JE PONESREČILA Dvajsetletno dekle se je povzpelo na čelo vseh živečih francoskih književnikov — Dve knjigi — dva svetovna uspeha — Kaj pa bodočnost? Mlada francoska književnica Francoise Sagan, ki je postala slavna po svojih romanih »Dober dan, žalost« in »Neki nasmeh«, je le za las ubežala smrti. Njena posebna strast je divjanje z avtomobilom. Ko se je pred dnevi spet vozila divje po cesti s svojim »Aston-Martinijem«, se je avto preobrnil v jarek in jo pokopal pod seboj. Šele po 40 minutah so jo izvlekli iz popolnoma razbitega avtomobila. Imela je težke poškodbe, med drugim tudi prelom lobanje, tako da so zdravniki bili v velikih skrbeh za njeno življenje. Zdaj si je že nekoliko opomogla. Tisk je seveda takoj pograbil to senzacijo in jo komentiral na različne načine. Senzacionalistični tisk je vedel povedati podrobno vse, kaj je rekla Saganova, ko se je prebudila iz nezavesti, kako se je nasmehnila itd. Resni tisk pa je izkoristil to priložnost in ponovno govoril o literarni vrednosti del te dvajsetletne pisateljice, ki je po slavi in popu- larnosti na prvem mestu med vsemi živečimi francoskimi književniki, bržkone pa tudi po bogastvu, ki si ga je pridobila s svojima dvema knjigama. Prva knjiga Francoise Sagan »Dober dan, žalost«, je dvignila v Franciji mnogo praho. Nastale so žolčne polemike o tem, ali je ta knjiga kritika moralnega propada družbe ali samo izživljanje mladega dekleta, ki ne ve početi kaj drugega. Knjiga pa je medtem bila prevedena y 17 jezikov in je prinesla avtorici mnogo denarja. Znani filmski režiser Oto Preminger je odkupil zn 50 milijonov frankov pravico za snemanje romana »Dober dan, žalost«. Tudi Hemingway ni dobil več za »Starca in morje«. Ko so ponesrečeno Francoise Sagan izvlekli iz avtomobila, so našli na sedežu rokopis njene tretje knjige »Mrtve veke«. Rokopisu je s tem. da se je tisk razpisal o njem, že zagotovljen finančni uspeh ne glede no njegovo literarno vrednost. Francoise Sagan pa je postala še en tragični simbol današnje mladine, ki potrebuje blazen tempo, da bi v njem utopila svoje neutešeno hrepenenje. Prvi tak simbol je bil James Dean, mrtvi idol vse ameriške mladine. Ponesrečil se je prav tako kot Saganova — z avtomobilom, le da je njegova nesreča bila še bolj tragična. Kakšne bodo posledice nesreče zn mlado književnico, zaenkrat še ni jasno. Vsekakor pa to ne bo le popularnost, ki jo je nehote še pridobila s to nesrečo. Francoise Sagan — »mladi nestvor«, kot jo nekateri imenujejo VSAKDANJA SREČANJA Z LEVI Avtomobilisti, ki gredo skozi znameniti Krügerjev nacionalni park v Južnoafriški uniji, se vsak dan srečujejo z različnimi divjimi živalmi, ki svobodno živijo v tem parku in se sploh ne zmenijo za turiste. Le včasih se zgodi, da kakšnega leva premaga radovednost, da skoči na hladilnik avtomobila. Toda vsa ta srečanja se končajo srečno — za obe strani. VELEBLAGOVNICA V PUSTINJI Na nekem popolnoma pustem kraju daleč od New Yorka so zgradili veleblagovnico, ki ima nič manj kot 50 oddelkov in več kot 3 tisoč uslužbencev. Skeptiki so predvidevali, da ne bo uspevala, saj v bližini ni nobene hiše in naselja. Vendar pa je ta veleblagovnica imela lani za 80 milijonov dolarjev prometa. V njej kupujejo vsi tisti, ki se vračajo z avtomobili iz mesta domov. Moderna Romeo in Julija Tragična ljubezen dveh zaljubljencev, ki se je končala s smrtjo Nenavadna ljubezenska žaloigra. ki se je končala s smrtjo dveh zaljubljenih, je nedavno pretresla Rio de Janeiro. Mlada Diva Froes, ki je komaj dopolnila 15 let, je zbežala z doma, ker so starši in vsa rodbina imeli njeno ljubezen za nedovoljeno. Dekle sc je zaljubilo v svojega profesorja violine, precej starejšega Williamsa Farborougha. Tudi tega je prevzela strastna ljubezen, tako da je zapustil družino, ženo in dvoje otrok. Hotela sta se poročiti, toda na poti sta jima bili dve nepremostljivi zapreki: ločitev zakona v Braziliji ni dovoljena, ker je ne priznava katoliška cerkev, razen tega pa se Diva kot mladoletna ni mogla poročiti brez privolitve svojih staršev. Policija je zaljubljenca našla in ju ločila. Oba ljubimca so s tem hudo prizadeli. Diva je vztrajala pri poroki. Mesece ni hotela popustiti. Toda tudi njeni starši so trmoglavo vztrajali pri svojem. »Če ne bova smela skupaj živeti, bova skupaj šla v smrt!« je ponosno govorila staršem. Da bi dekle rešili težke depre- sije, so jo poslali na neko psihiatrično kliniko. Najboljši zdravniki in poznavalci mladine so jo obiskovali sleherni dan. Diva je še bolj trpeli, ko so njeni starši vložili tožbo proti profesorju, češ da je zapeljal mladoletnico. Obupani profesor Farborough se je ponoči prikradel v kliniko, kjer se je sestal na dogovorjenem kraju s svojo ljubimko. Naglo sta odločila, da bosta skupaj umrla. Strup je najprej popil profesor violine, potem pa je njegovemu zgleda sledila še zvesta Diva. Ciankalij je hitro povzročil smrt. Njuna zadnja želja je bila, da ju pokopljejo v istem grobu. Rio de Janeiro V industriji se vedno bolj uveljavlja mehanizacija. Na sliki: »mehanične roke« v eni izmed angleških tovarn posode. Delavki se sploh ni treba približati k stroja. S tem se zmanjšuje nevarnost nesreč pri delu. ŠOFERJI TAKSIJEV V NEMČIJI ZA SMRTNO KAZEN Nemški šoferji taksijev so zahtevali na svojem kongresu v Bonnu, naj sodišča spet uvedejo smrtno kazen. Pravijo namreč, da so od leta 1950 do danes šoferji taksijev doživeli 1000 napadov in da jih je pri tem 150 izgubilo življenje. POŠTARJI S HELIKOPTERJI Največje poštno okrožje v Evropi je laponska pokrajina Gellivare na švedskem. Meri 50.899 kvadratnih kilometrov in je skoraj tako veliko kot vsa Hrvatska ali Bosna in Hercegovina. Za raznašanje pošte imajo razna motorna vozila, pa tudi letala in helikopterje. Na vsem območja pa živi le 111 tisoč ljudi, od katerih mnogi nikdar ne potrebujejo pošte. POMURSKI VESTNIK, 9. V. 1957 6