ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Leto LXXVII | 28. maja 2018 - Buenos Aires, Argentina | Št. 12 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija OBLETNICA V SLOVENSKEM DOMU SAN MARTÍN “ TRIADA ” 70 LET PRIHODA V ARGENTINO 58. OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA SAN MARTIN 50. OBLETNICA ZSMŽ SAN MARTIN V nedeljo, 20. maja, na binkoštni praznik, v lepem nedeljskem jutru, smo se številni roja­ki in prijatelji Slovenskega doma San Martín zbrali v kapeli nasproti doma. Zaceli smo s praznovanjem pod geslom „TRIADA”. Kar tri obletnice: 70. obletnica prihoda v Argentino, 58. obletnica Slovenskega doma San Martín in 50. obletnica ZSMŽ San Martín. Ob devetih je bila slavnostna zahvalna sv. maša, ki jo je daroval naš župnik g. Igor Grohar, kakor vsako nedeljo. Vstopili so zastavonoše v spremstvu otrok v narodnih nošah, ki so se ponosno in veselo bližali k oltarju in se names­tili pod vodstvom uciteljic po sedežih v prvih vrstah. Z ganljivim petjem Mešanega pevskega zbora San Martín, pod vodstvom prof. Lucke Marincek Kastelic, smo sprejeli mašnika. Mašo je daroval za vse žive in pokojne sodelavce in dobrotnike, ki so dolga leta delali za napredek doma. Spomnil se je tudi tistih, ki se zaradi bolezni ali starosti niso mogli udeležiti našega slavja. Sveto mašo je vodil g. Janez Filipic. Zah­valili smo se Bogu za vse dobrote, ki nam jih je naklonil skozi leto in ga prosili, da bi vedno ostali zvesti Njemu, da nam ohrani in pomnoži ljubezen do Njega, do slovenske zemlje in jezi­ka. Pevski zbor nas je spremljal skozi vso mašo z lepim petjem in za konec smo s socutjem vsi navdušeno zapeli, na ves glas „Marija skoz živ­ljenje, voditi srecno znaš ... . Po sveti maši se je praznovanje nadaljevalo v domu. Najprej smo imeli skupni zajtrk, ki ga je skrbno pripravila in postregla mladina. Nato smo se napotili v dvorano, kjer se je na­daljevalo naše slavje. Sledil je bogat program, ki ga je z zvestim delom in trudom pripravi­la sanmartinska skupnost pod vodstvom ge. Marte Jenko Škulj. Akademija se je zacela z vstopom argen­tinske in slovenske zastave; zapeli smo obe himni. Nato smo se poslovili od zastavonoš z mocnimi aplavzom. Kot je lepa navada je predsednik doma Victor Leber prisrcno poz­dravil goste ter vsem vošcil dobrodošlico. Udeležili so se našega slavja, med drugimi, veleposlanica RS v Argentini gospa Jadranka Šturm Kocjan, predsednik Zedinjene Slove­nije inž. Jurij Komar in gospa, predsedniki in zastopniki slovenskih krajevnih domov ter bi­vše predsednice dobrodelne ustanove Zveze Slovenskih Mater in Žena iz San Martina in sedanja, ga. Polona Makek, ter predsednica skupne Zveze, ga. Alenka Prijatelj. Sledile so pozdravne besede predsednika ZS, inž. Jurija Komarja. Za njim nam je spregovo­rila veleposlanica RS v Argentini, ga. Jadranka Šturm Kocjan. Med drugimi nam je namenila nekaj misli o cebelah. Povedala nam je, da se na pobudo Slovenije praznuje 20. maja sve­tovni dan cebel. Poudarila je važno vlogo, ki jo imajo cebele v našem vsakdanjem življenju. Od cebel je namrec odvisna tretjina vse hrane na svetu. Brez cebel bi tudi nas ne bilo. Napovedovalca, Matjaž in Jožko Filipic, sta nam predstavila vsako tocko programa z naš­tevanjem: naslova, vsebine, avtorja in nasto­pajocih. Zaceli smo s poslušanjem branja Can­karjeve „Skodelica kave., ki nam jo je lepo in ganjeno prebral g. Daniel Žagar, medtem ko je bilo slišati v ozadju Avsenikovo pesem „Zvez­de na nebu žare. (Manca Izmajlova). Potem, smo na ekranu gledali video posne­tek ZSMŽ San Martín, ki ga je pripravila Šte­fi Leber ob praznovanju 50-letnice. Na njem nam je predsednica Polona Makek pojasnila, kateri je pravi cilj te dobrodelne ustanove: skrbeti in pomagati vsem rojakom, ki so v pot­rebi, obiskovati bolnike in ostarele, da jim s tem prinašamo saj malo veselja in razvedrila. Odziv med vsemi, ki jim namenijo svoj cas, je vedno znova neverjetna spodbuda za nadalje­vati s svojimi dobrodelnimi deli. Nato so bile poklicane na oder, bivše predsednice ZSMŽ San Martín, sedanja predsednica Polona Ma­kek in Alenka Prijatelj, predsednica skupne Zveze, da so jim podelili priznanja za opravlje­no delo cez dolga leta, gospa veleposlanica v imenu Urada Republike Slovenije za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu, inž. Jurij Komar v imenu Zedinjene Slovenije, gospa Alenka Prijatelj v imenu osrednje zveze in dr. Victor Leber v imenu Slovenskega doma San Martín. Ob glasbi „Tu je moj dom” (Faraoni) so vsi nastopajoci zasedli svoj prostor. Ucen­ci Rožmanove šole, pod vodstvom ge. Nine Pristovnik Díaz, so navdušeno recitirali „Moja dežela” (Ivan Malavašic). Vokalna skupina Mucacas, pod vodstvom prof. Lucke Marincek Kastelic, nam je s svojimi nežnimi glasovi po­darila „Šopek narodnih pesmi” (Pr. M. Tomc) in argentinski tango “Melodía de arrabal” (C. Gardel, Le Pera, Batistella). Slišalo se je kakor angelsko petje. Ponovno so stopili na oder ucenci Rožma­nove šole. Tokrat so nam predstavili zdaj dve plesni vaji: „Rom pom pom” (Avsenik) in „Ti, ti, ti, moja rožica” (Modrijani, igra Tilen Gren­kuš). Plesne korake sta ucili Štefi Leber in So­nja Dimnik. Slovenski pevski zbor San Martín nas je razveselil s prisrcno pesem „Domovini” (Benjamin Ipavec, prir. S. Vremšak). Marjeta Žagar in njen sin Niko sta pela solo. Nato so vsi nastopajoci, v spremljavi instru­mentov, zapeli pesem „Ljubim te, Slovenija” (Oto Pestner, prir. Aleš Leben). Solo so peli Sofi, Ana in Marjan Boltežar. Kitare: Toni Podr­žaj, Katja Filipic, Martina Filipic, flavta: Cintia Pellanda, violino: Karen Selva, harmoniko in klavir: Ariana Žigart. Napovedovalec je pred argentinskim ple­som lepo povedal resnico vseh Slovencev in njihovih potomcev: „Ljubimo dve domovini, živimo odprtost med dvema kulturama, jezi­koma. Dolžni smo izraziti zahvalo Argentini, ki je sprejela naše prednike in je zdaj domovina novim generacijam”. Nato je sledil argentinski ples. Lili Bohinc in Eduardo Cuevas, sta spre­tno zaplesala Tango in Milonga. S tem se je kulturni program zakljucil. Predsednik doma, Victor Leber, se je lepo zahvalil vsem navzo­cim za obisk in povabil za prihodnje leto. Ob zvokih glasbe „Nagajiva Polka” (Ansam­bel Roka Žlindre) so vsi nastopajoci odšli, kot je bilo doloceno. Po kulturnem programu smo se umaknili na dvorišce, da so lahko pripravili in pogrnili mize za kosilo. Družabni del se je nadalje­val z okusnim družinskim kosilom, ki so ga pripravile skrbne roke sodelavcev, pod nad­zorstvom Brigi Leber Medvešcek in Tomaža Filipica. Mladina ga je pa prijazno pones­la k mizam in postregla gostom. Ob zvokih instrumentalne skupine „Die Freunde., so fantje in dekleta pristopili k mizam in razde­lili kruh. Po blagoslovu jedil smo bili deležni okusnega kosila. Spremljala nas je privlacna glasba in vabila k plesu, ki se je ga vec parov udeležilo. Še po kosilu smo se neutrudno in živahno naplesali in poklepetali. Kot velika družina smo se vsi veselili praznovanja in se zavedali, da naša slovenska skupnost ne bo izumrla, dokler bomo z veseljem naprej ob­hajali tako pomembne obletnice. Uspešna zamisel praznovanja obletnice je dosegla veliko uspeha in zadovoljstva vseh tistih, ki smo se udeležili slavja. Iskrena zahva­la vsem, ki ste se tako dolgo trudili s pripravo celotnega programa. Lepo je videti, pri vsakem obhajanju oble­tnic razlicnih domov, kako mladina in otroci še vedno, veselo in ponosno sodelujejo pri razlicnih nastopih, zvesto hodijo na vaje med tednom, da se lepo pripravijo na tako lep do­godek. To je znak, da bo duh Slovenije še nap­rej vladal med nami tukaj v Argentini. Marjeta Mavric Slika Tone Belec 50 LET ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA V SAN MARTINU Govor predsednice Zveza Slovenskih Mater in Žena (ZSMŽ) v San Martinu obhaja letos 50-letnico delovanja. Dne 29. februarja 1968 leta so se v Sloven­skem domu v San Martinu zbrale gospe Neža Potocnik, Lina Maticic, Marta Hrovat in Ancka Ziherl, pogovarjale so se o potrebi skupnega dela žena v domu. Pritegnile naj bi cim vec žena, ki bi s svojim delom pripomogle do do­macega in prisrcnega vzdušja v domu. Na sestankih naj bi se izobraževale na kul­turnem in družabnem polju. Ustanovile so Liga Žena Mati (zdaj Zveza Mater in Žena). Pri delu se jim je pridružila še gospa Danica Zu­pan. Na sestanke so vabile razne predavate­lje, skrbele so za nedeljski zajtrk in pomagale pri ureditvi doma. Predsednice v vseh teh letih so bile: Neža Potocnik, Lina Maticic, Danica Zupan, Rezi Ma­rinšek, Mirjanka Voršic, Ancka Podržaj, Marjeta Boltežar in Polona Makek. Sedanji odbor ses­tavljajo: Marija Petkovšek, Lidija Žagar, Irena Petkovšek, Marta Škulj in Mari Keržic. Naše delo se v vseh teh letih v bistvu ni spremenilo. Sestanke imamo vsak tretji ce­trtek v mesecu ob 16. uri v domu. Vabimo predavatelje, ki nam predavajo o razlicnih in zanimivih temah. Predavanja so o zdravju, kulturi, narodnih obicajih, veri, potovanjih, politiki in srecanja v kuhinji. Mnoga preda­vanja spremlja tudi projekcija v slikah. V zad­njem casu vabimo med nas tudi može. Obisk na sestankih je lep. Po predavanjih imamo pogovor ob caju in prigrizku. Naši sestanki so zelo zanimivi in razgibani. Ne pozabimo na rojstne dneve, v mesecu septembru praznujemo dan pomladi in roj­stne dneve vseh prisotnih. Da se pa vsi malo poveselijo, pripravimo mini tombolo. Gospa Mari Keržic je organizirala vrsto let romanja in izlete. Ti izleti so bili zelo dobro obiskani. Pri naši Zvezi veliko socialnega dela. Denar­ne podpore se delijo že veliko let. Denar do­bivamo delno iz centrale, delno pa damo še iz svoje blagajne. Da to zmoremo, na sestankih dobimo nekaj prostovoljnih prispevkov in or­ganizirale smo tudi rifo. Imamo nekaj mesecnih dobrotnikov, veliko darov pa dobimo obcasno ob raznih prilikah: namesto cvetja na grob pokojnih in šolski od­bor Dr. Gregorija Rožmana nam podari izkupi­cek prodaje butaric. Vsem se za pomoc prav iskreno zahvaljujemo. Od aprila 2004 smo nekaj let uvedle mesec­no nabirko hrane za potrebne iz naše okolice. Nabirka je bila vsako prvo nedeljo (družinska nedelja) pred sveto mašo. Nabirke so bile res zelo bogate. Razdelile smo pakete vsake dva meseca med naše potrebne. Dvakrat na leto, za zimo in pred Božicem, dobimo pakte od Centrale katere razdelimo skupaj s podporami. V prejšnjih letih so žene, v spremstvu mla­dih pevckov šole Dr. Gregorija Rožmana in duhovnika organizirale za Božic obisk bolni­kov in ostarelih. Ob rojstvu novih Sanmartincanov pošiljamo njihovim staršem cestitke. Ob smrti kakšnega rojaka pošiljamo sožalna pisma njihovim svoj­cem. Ce umre kakšna žena iz našega okraja ji v zadnje slovo podarimo slovenski šopek. Naše sodelovanje s Centralno ZSMŽ je zelo intenzivno. Udeležujemo se mesecnih sestan­kov in sej. Sodelujemo pri pripravi zimskih in božicnih paketov. Prav tako pri prodaji sreck ter božicnih in velikonocnih vošcilnic. Sodelujemo pri pripravi kosila ali zakuske na dan žegnanja v cerkvi Marije Pomagaj in pri zakuski za dan naše obletnice. V našem Domu sodelujemo, ko smo naprošene. Lepo vabimo mlajše žene in mamice, da bi se nam pridružile. Rade bi izrabile to priliko, da se vodstvu doma iskreno zahvalimo za vso naklonjenost naši organizaciji in gospe Regini Truden Leber za vso njeno pomoc. Polona Marolt Makek STRAN 2 28. MAJA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA Porocilo kulturnih referentov o delu v letu 2017 71. REDNI OBCNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA V petek, 11. maja 2018, se je vršil že 71. ob­cni zbor našega krovnega društva Zedinjena Slovenija. Bil je to redni in izredni obcni zbor: v prvem delu so odborniki podali porocila o delu, ki so ga opravili v zakljuceni poslovni dobi, v drugem delu je zbor sprejel nekaj spre­memb v društvenem statutu z namenom, da se besedilo posodobi in prilagodi sedanjemu stanju skupnosti in zahtevam Inspección Ge­neral de Justicia. V nadaljevanju vam posredujemo poroci­la odbora, ki so bila sprejeta in potrjena na obcnem zboru. Odbor bo pa še leto dni v isti zasedbi nadaljeval z delom, saj mu mandat potece l. 2019. Porocilo predsednika Spoštovani odborniki in clani. Danes s tem obcnim zborom zakljucujemo še eno obdobje delovanja naše krovne organiza­cije. Porocila referentov nam prikazujejo delo, ki se je naredilo v prid naše slovenske skup­nosti v Argentini. Odbor, ki danes zakljucuje dobo je z delom, odgovornostjo in požrtvovalnostjo izpolnil na­loge in izzive te dobe. Zahvalim se odbornikom za navzocnost pri sejah, za prostovoljno spreje­manje odgovornosti in za izvršitev nalog. Prav lepa hvala ge. Andrejki Dobovšek za po­moc in urejanje dokumentacije pri I.G.J. Zedinjena Slovenija povezuje domove, ka­terih clani sestavljajo slovensko skupnost v Argentini. Delovanje poteka na sejah in pre­ko Medorganzacijskega sveta. Ta je bil sklican trikrat v tej dobi, kjer smo se predstavniki Do­mov in organizacij spoštljivo pomenili o zade­vah, ki zahtevajo skupen nastop in odgovor. Smo v vezi s slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu. Veleposlaništvo nam sporoca konzularne novosti in druge zadeve, ki zanima­jo našo skupnost. Smo bili prisotni na dogod­kih, ki jih prireja veleposlaništvo. Sprejeli smo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, gospodarskega ministra Zdravka Pocivalška. Udeležili smo se buenosaireškega Expo co­lectividades, v imenu vse slovenske skupnosti v zacetku septembra. Imamo dobre odnose s Svetovnim sloven­skim kongresom, z Rafaelovo družbo in z Izse­ljenskim društvom Slovenija v svetu. Zahvaljujemo se Uradu za Slovence v za­mejstvu in po svetu za financno podporo, ki nam olajšuje kritje stroškov tednika Svobod­na Slovenija in pripomore k izvedbi kulturnih, šolskih in drugih projektov, ter vzdrževanju pi­sarne in placilu honorarjev uradnikom. Konec junija smo s požrtvovalnim delom Mariane Poznic, nove urednice tednika Svo­bodna Slovenija, casopis zopet zaceli izdajati na spletni strani in pozneje tudi tiskano ver­zijo. Ekipi se je pridružila oblikovalka Cecilija Urbancic. Moramo se zelo zahvaliti posebno Mariani in Ceciliji za opravljeno delo. Danes imamo cez 2500 bralcev, ki dobijo Svobodno Slovenijo takoj ko izide. Zahvala tudi naroc­nikom, oglaševalcem, piscem clankov in ra­znašalcem. Zahvala Našemu Domu San Justo za izvedbo prikaza pri skupni Spominski proslavi. Pred­sedniku in odboru Slomškovega doma za or­ganiziranje praznovanja Dneva Državnosti. Slovenski Pristavi se zahvalim za pomoc pri izvršitvi in uspehu 62. Slovenskega dne. Naloga naših uciteljic osnovnih šol in pro­fesorjem SSTRMB nam omogoca, da nove generacije vzljubijo materinski jezik in vred­note, da se ohrani v bodoce naša skupnost. Posebna zahvala šolskemu referentu g. Mar­celu Brula. Uspela je otroška kolonija v domu dr. Rudol­fa Hanželica, zahvala g Mirjam Mehle Javoršek in sodelavcem, ki so jo spremljali. Pomembno je skrbno delo za mladce in mladenke. Smo podprli delo centralnih mladinskih organiza­cij, da lahko prevzamejo sedanjo problemati­ko mladine. Smo sodelovali z Dušnopastirstvom v vseh dejanostih, ki so jih organizirali. Ta odbor, ki mu danes predsedujem z vese­ljem, požrtvovalnostjo in odgovornostjo vodi naprej to krovno organizacijo. Sem ponosen in vesel da sem del tega odbora. Zahvaljujem se vsem odbornikom in oprostite, ce je bilo kaj narobe. Zahvala naj bo izrecena tudi vsem, ki ste na kateri katerikoli nacin sodelovali in spremljali naše dejavnosti skozi preteklo leto. Vse clane pa prosim, da še naprej spremljate razvoj našega osrednjega društva. Hvala lepa. Jure Komar V nedeljo, 4. junija, se je v Slovenski hiši vršila Spominska proslava v cast žrtvam ko­munisticne revolucije na slovenskem, pod geslom “Brez te luci bi bila tema”. V cerkvi Marije Pomagaj je daroval sveto mašo msgr. dr. Jure Rode, ob somaševanju g. Roberta Bresta. Pel je MPZ San Justo pod vodstom Andrejke Selan Vombergar. Sledil je poklon pred spomenikom, s prisotnostjo še živih domobrancev. V dvorani je profesor Franci Sušnik imel slavnostni govor. Odrski prikaz v režiji Tatjane Modic Krži­šnik je vseboval pesmi avtorja Toneta Kun­tnerja. Priprava in izvedba sta bila delo Na­šega Doma San Justo, s sodelovanjem MPZ San Justo. Scenski prostor je bil delo Toneta Oblaka s sodelavci. Za konec smo še vsi sku­paj zapeli “Moja domovina”. 24. junija, na predvecer slovenskega dr­žavnega praznika, je v cerkvi Marije Po­magaj sveto mašo v zahvalo daroval msgr. dr. Jure Rode. Za petje je poskrbel zbor Ex Corde pod vodstvom Marte Selan Brula. Po molitvi je sledilo polaganje šopka in poklon pred spomenikom. Za akademijo je bil prip­ravljen odrski prikaz v besedi, pesmi in ple­su pod vodstvom Marcela Brule. Pevski zbor Ex Corde je sodeloval skupaj z recitatorji. Pod vodstvom Katerine Javoršek in Barbare Kržišnik je nastopila otroška skupina Mladi­ka iz Našega doma. Nato je sledila predsta­vitev izdaje v digitalni obliki prenovljenega lista Svobodna Slovenija; z navdušenjem so navzoci odobrili to zelo pricakovano novico. Skupno z Z.S. je ta vecer bil v režiji cla­nov Slomškovega doma, kateri so poskr­beli za akademijo in zakusko z obicajno spretnostjo. 29. oktobra se je, skupaj s 50. Pristavskim dnevom, vršil 62. Slovenski dan. V zgornji kapeli sv. bratov Cirila in Metoda je prelat dr. Jure Rode daroval sveto mašo. Soma­ševali so: generalni vikar moronske škofi­je Jorge Oesterheld, pater Drago Lavric in jezuitski provincial Ivan Bresciani, oba na obisku iz Slovenije, g. Franci Cukjati, g. Ro­bert Brest in g. Toni Burja CM. Pri sveti maši smo se še posebno priporocili blaženemu Alojziju Grozdetu, cigar relikvije so bile na ta dan umešcene v kapelo. Pri sveti maši je sodeloval priložnostni zbor, ki se je zbral za to priliko, pod vodstvom Anke Savelli Gaser in Marjanke Grohar. Po maši nas je prese­netil obisk moronskega župana Ramira Tag­liaferra, ki nam je tudi podal nekaj spod­budnih besed. Stojnice ZS, vseh slovenskih domov in povabljenih posameznikov, so nudile navzocim razne dobrote in knjige. Kulturni program se je vršil v prenovljenem formatu; štel je mnoge nastopajoce, razne umetnike iz vseh slovenskih domov, ki so podali nastope raznih vrst na zunanjem odru, prosto na ogled vsem prisotnim. Slavnostni govornik je bil prof. Franci Žni­dar. Celotni kulturni program sta si zamisli­la in izvršila pristavska kulturna referenta Boštjan Modic in Andreja Bitenc Skubic. Zedinjena Slovenija je izrocila priznanje Alenki Prijatelj in Marjanu Hribarju za nju­no delo v slovenski skupnosti v Argentini, nazadnje pa še Pristavi ob 50-letnici. Zahvaljujeva se vsem, ki so z veseljem in požrtvovalnostjo darovali svoj cas in svojo moc za izvedbo kulturnih dejavnosti tekom leta 2017. Vsem že omenjenim, pa tudi ne­omenjenim (scenografom, tehnikom, igral­cem, pomocnikom…) gre naša iskrena zah­vala. Koncno pa tudi pevcem in še posebno vodjem pevskih skupin, ki so med letom so­delovali pri cerkvenih dejavnostih. Martin Sušnik - Jože Lenarcic Kulturna referenta Zedinjene Slovenije Porocilo o delovanju slovenskih šol v letu 2017 Kot vsako leto, je tudi v preteklem letu 2017 bilo polno aktivnosti v naših slovenskih sobot­nih šolah. Delovalo je 5 slovenskih tecajev v Bu­enos Airesu in eden v Barilochah. Za špansko govorece otroke -ali ABC po slovensko- so se vršili v Slovenski hiši, Pristavi in Mendozi. Deluje tecaj tudi v Tucumanu, a nisem dobil podatkov o tem tecaju. Skupno število je bilo 258 otrok in 77 ucnih moci. Slovensko govorecih je bilo 205 otrok, katere je poucevalo 64 uciteljev, špansko govorecih pa 53 otrok in 13 uciteljev. Poucevali so: BALANTICEVA ŠOLA – Naš Dom, San Justo Voditeljica: Irena Urbancic Poglajen Verouk: Lucka Bergant Uštar, Rozka Likozar, Irena Urbancic Poglajen in Erika Poglajen Dellacasa Uciteljice: Marta Petelin, Uršula Urbancic, Marija Zupanc Urbancic, Bernarda Krajnik, Alenka Zupanc Urbancic, Danica Malovrh, Silvia Tekavec Nicastro, Nadja Miklic, Lucka Marincic in Ivana Tekavec Petje: Kristina Skvarca Šenk in Veronika Malovrh Število ucencev: 56 otrok, med njimi 4 dopisni ucenci iz Calafate-ja in Brazilije BARAGOVA ŠOLA - Hladnikov dom, Lanús Voditeljica: Luciana Servin Cec Namestnica: Monika Urbanija Koprivnikar Verouk: Luciana Servin Cec in Boris Rot Uciteljice: Liljana Zidar Brulc, Luciana Servin Cec, Monika Urbanija Koprivnikar in Helena Cerar Rot Petje: Monika Urbanija Koprivnikar Rocna dela in folklora: Boris Rot, Helena Cerar Rot in Silvija Sánchez Pomocnici: Viktorija Burja in Mora Cec Število ucencev: 25 PREŠERNOVA ŠOLA - Slovenska pristava, Castelar Voditeljica: Andrejka Papež Córdoba Verouk: g.Franci Cukjati, Nadica Kopac Grohar in Viktorija Selan Uciteljice: Cecilija in Lucka Skubic, Karolina Kenda, Vik­torija Selan, Rozi Esih in Andrejka Papež Córdoba Petje: Saši Jelenc Vodnik Število ucencev: 43 SLOMŠKOVA ŠOLA - Slomškov dom, Ramos Mejía Voditelj: Marcelo Brula Namestnica: Monika Vitrih Koželnik Verouk: g. Franci Cukjati, g. Robert Brest, Ana Beltram Aguilar in Mirjam Klemenc Cerne Ucitelji: Mirjam Klemenc Cerne, Saši Smrdelj, Cintija Seljak, Tatjana Pustavrh, Monika Vitrih Koželnik, Ana Beltram Aguilar, Štefi Bokalic, Marjana Grabnar Petkovšek, Veronika Grabnar Pregelj, Marjanka Oblak, Gabrijela Oblak in Marta Selan Brula Petje: Marcelo Brula Telovadba: Mikaela Bokalic, Janko Koželnik, Jani Kocmur in Janez Petkovšek Število ucencev: 45 ROŽMANOVA ŠOLA - Slovenski dom, San Martín Voditeljica: Nina Pristovnik Díaz Verouk: msgr. Jure Rode, Olga Dolenc Kociman Uciteljice: Miriam Šenk, Sonja Dimnik, Štefi Leber, Lucka Petkovšek Tekavec, Cecilija Jarc, Nadja Petkovšek , Lucija­na Jarc Oberžan, Magda Zupanc Petkovšek, Olga Dolenc Kociman, Nina Pristovnik Díaz Število ucencev: 26 ALJAŽEVA ŠOLA - Bariloche Voditeljica: Marija Arnšek Kocar Uciteljice: Klavdija Kambic, Marija Arnšek Kocar, Alenka Arnšek in Veronika Vivod Bertoncelj Število ucencev: 10 TECAJ ABC – PO SLOVENSKO JEGLICEVA ŠOLA - Slovenska hiša Voditeljica: Paula Grbec Ucitelji: Paula Grbec, Karla Mikaela Stocca, Cecilija Loboda, Ana Urbancic Loboda, Natalija Mele Muha, in Matej Kavcic Število ucencev: 24 TECAJ ABC - PO SLOVENSKO - Pristava, Castelar Uciteljici: Mimi Gorišek in Tatjana Rožanec Število ucencev: 10 TECAJ SV. CIRILA IN METODA - Mendoza Voditeljica: Lencka Božnar Uciteljice: Rezka Novak Nemanic, Zofija Štumberger Šmon, Stazi Mlinar Anton, Lucija Hirschegger Bajda Število ucencev: 19 V preteklem letu 2017 so se redno vršile seje in na njih so voditelji nacrtovali svoje pri­reditve in se pogovarjali o svojih ucnih progra­mih in vedno pregledali ce je kaj novih ucnih pripomockov. Imeli smo dve skupni prireditvi. Zacetna prireditev, 11. marca. Peli so otroci ki so obiskali kolonijo V soboto, 23. septembra, smo imeli Slom­škovo proslavo. Za to priliko je Rožmanova šola pripravila igro »Kje si, Uršika zala« v režiji Tomaža Kastelica in Mirjanke Voršic Truden. Težko pricakovani šolski izlet v Glew je bil v soboto, 28. oktobra Prvo sveto obhajilo, 8. decembra v Sloven­ski cerkvi Marije Pomagaj, je prejelo 12 ot­rok. Peli so otroci Prešernove šole. To so skupne prireditve za vse slovenske šole iz Buenos Airesa. Vsaka šola pa ima tudi svoje samostojne prireditve, kot so ocetovski in materinski dan, otroški ali družinski dan, praznovanje dneva samostojnosti, zakljucne prireditve, slovo od osmošolcev in prihod sv. Miklavža. Aktivno sodelujejo tudi na vseh prireditvah okrajnih domov, na obletnicah, mladinskih dnevih, domobranskih proslavah in božicnicah. Otroška kolonija 2018, je bila med 2. in 12. januarjem. Organizacija kolonije je bila na skrbi šolskega referata Zedinjene Slovenije in odbora Hanželicevega doma. Kot že prejšnja leta jo je vodila prof. Mirjam Mehle Javoršek s sedmimi voditelji ter z g. Robertom Brestom. Udeležilo se je je 48 otrok. Za konec se želim zahvaliti ge. Terezki Prija­telj Žnidar, ki skrbi za otroško pošto v Božjih Stezicah. Zedinjeni Sloveniji in vsem odborom slovenskih Domov za sodelovanje. Zahvala tudi Ministrstvu za šolstvo in šport RS in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse pripo­mocke in podporo, za katero se priporocamo še za naprej, da nam omogocajo nadaljnje delo v tem košcku Slovenije pod Južnim križem. Marcelo Brula STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 28. MAJA 2018 NAŠI ZACETKI V ARGENTINI 21 Moja zgodba Anica Peckaj NEMANICEVA MAMA 88 let Stopila sem na argentinsko zemljo 29. mar­ca leta 1948. Bila sem dekle stara malo manj kot devetnajst let, komaj porocena z deset let starejšim fantom iz Bele Krajine, sedaj že po­kojnim Jožetom Nemanicem. Delila sva uso­do tolikih Slovencev, ki smo po drugi svetovni vojni iskali v Argentini mir in novo bodocnost, dalec od komunizma in nasilja. Jaz, Anica Peckaj, sem bila rojena v mestu Logatec, 30. junija leta 1929, kot drugi otrok Andreja Peckaja in Ane Uršic. Poleg mene sta bila se starejši brat Andrej in mlajši Tone. Maja 1945 sem bežala iz Slovenije skupaj z dvema sestricnama mojega oceta, Francko in Mici Opeka, ta porocena Hren, ki je že imela tri otroke in je bila noseca. Še preden je rodila puncko je zvedela da so ji partizani ubili moža, bil je domobranski oficir. Mojim staršem in bratom ni bilo dano ubežati, tako da sem pet­najstletno dekle šla skoraj sama v svet. Po­novno smo se videli šele leta 1970. Peš smo romali proti Avstriji. Življenje po razlicnih taborišcih, prvo v Beljaku, Avstrija, in nato v italijanskih Servigliano, Senigaglia, Barletta in Napoli. Ni nam bilo lahko. Pri­manjkovala je hrana in veckrat sem jokala nad izgubljenim domom in domovino. Pozitivno je bilo, da smo se vsi brezdomci pocutili kot ena sama družina. V italijanskem taborišcu Senigaglia sva se spoznala z možem in gospod Dekan Milavc naju je porocil v mestu Barletta 26. julija leta 1947, že ob osmih zjutraj. Nobeden od naju dveh ni imel nikogar iz ožje družine. Botra sta nama bila Rozi in Franc Štefanic. Dobila sva za darilo križ in sliko Srca Jezusovega, katere še hranim do danes, en lonec in nekaj denarja, kar prica o skromnem življenju, ki smo ga ime­li v taborišcih. Februarja meseca 1948 so nas nastanili v mestu Napoli, kjer so nas zapisovali za raz­licne kraje po svetu, kam naj bi šli? Sestricne mojega oceta s štirimi otroki so bili sprejeti v Severno Ameriko, midva pa sva bila klicana za Argentino. Tako sva šla v nov svet brez vsake­ga sorodnika. Odpluli smo z ladjo Santa Cruz. Vožnja je bila dolga, saj je trajala kak mesec dni. Ženske in moški smo bili loceni, videli smo se le na krovu. Jaz sem bila noseca, cakala sem svojo prvo hcerko in na poti mi je bilo zelo slabo, tudi kašljala sem veliko. Dospeli smo v mesto Buenos Aires ravno na Veliko noc. Peljali so nas v Hotel de Inmigran­tes, nam dali osebne izkaznice in nekaj denar­ja za prve dni bivanja. Nekaterim so spreme­nili imena, tako da moj mož že ni bil “Jože” marvec po špansko “José”. V tistemu hotelu nismo mogli stanovati vec kot petnajst dni, potem je vsak bil prepušcen samemu sebi in si moral najti službo ter sta­novanje. Vecina Slovencev, ki so prišli z našo ladjo, je ostalo v Buenos Airesu. Najina usoda in še drugih štirih družin pa je bila malo dru­gacna. Prišel je iz mesta Mendoza podjetnik, s pri­imkom Vela, ki je iskal delavce za svojo žago. Tako sva se midva in družine Mulc, Preložnik, Lavric in Macun napotili v ta kraj, pod visokimi Andi. Edino kar smo vedeli o novem kraju je to, da ima lepo podnebje. Vožnja je bila zelo mucna ker je tovorni vlak peljal cez severni del Argentine in ne po rav­ni poti na zahod. Šele po štiriindvajsetih urah smo dospeli v to neznano Mendozo. Noge sem imela tako zatecene, da mi je mož moral prerezati edine cevlje, ki sem jih imela. Najino edino premoženje je bil velik lesen kovcek, ki sva ga dobila pri poroki in nekaj obleke. Clovek, ki nas je pripeljal za delo nas je nas­tanil v eni koci blizu postaje, ki je bila slabša kot hlev. Pod je bil netlakovan. Morali smo le­žati na sami zemlji in slabo hrano nam je dajal. Ko so možje dobili prvo placo smo si komaj lahko kupili prvo skromno žimnico za spati in iskali cloveku primerno stanovanje. Prve mesece smo vse tri družine živeli skupaj. Hiša nam je bila premajhna. Tako kot smo pozneje naleteli na dobrotni­ke, je prvi delodajalec izkorišcal naše može. Prihajali so domov izcrpani, z ranjenimi rame­ni. Opazili so, da morajo delati izven delavnih ur in tudi v soboto popoldne, ko tega nihce ni delal. Po možnostih si je kmalu vsak skušal dobiti drugo službo. Jezik je bila ovira pri iskanju stanovanja in nove službe, ceprav nam je španski jezik bil nekoliko domac, ker smo že poznali nekaj italijanšcine. Zapisovali smo si nove bese­de, vcasih kar na roko, in sestavljali osebni slovar. Da bi nam bilo lažje nauciti se jezika smo poslušali radijske oddaje in brali revije s slikami. Tukaj je že živelo veliko oseb razlic­nih narodnosti, kateri so že vse te težave prej doživeli. Skušali so nam pomagati. Na primer, Francozinja in Turek, ki sta imela vsak svojo trgovino, sta s prstom pokazala vsako stvar in nam povedala kako se imenuje. Bilo pa je na tem ozemlju že nekaj Slovencev pred našim prihodom, nekaj staronaseljenih in drugih, ki so prišli malo pred nami. Eden iz­med njih je bil gospod Emil Štumberger in nje­gova žena Zora Žgavec. On je takoj skušal priti z nama in z drugimi slovenskimi priseljenci v stik ter nas združiti. Bila sta potem naša velika prijatelja in botra vecini najinih otrok. Kakor sem prej omenila smo v življenju sre­cali veliko dobrotnikov in dobrih ljudi. Ena iz­med njih je bila lastnica stanovanja, ki ga nam je takoj prvo leto bivanja dala v najem. Po rodu je bila hcerka Špancev. Ime ji je bilo Be­atriz Ramírez vdova Lillo. Brez vsakega pogoja in podpisa nam je na moževo besedo dala v najem majhno stanovanje v okolici glavnega parka v Mendozi. Rekla je, da njej beseda ve­lja. Prepricana je bila, da bomo redno place­vali in tako je bilo, kljub primanjkovanju de­narja za kaj drugega. Vsa leta do njene smrti nam je stala ob strani in v letih ko smo pot­rebovali za zidavo hiše nam je prostovoljno brez obresti posojala denar. Ona in njen oce sta želela biti krstna botra mojemu starejše­mu sinu, kar smo sprejeli kot izraz hvaležnosti. Nikdar ji ne bi mogli poplacati njene dobrote, razen z molitvijo. Sporedno z nami pa so tudi stanovali dve družini iz Rusije. Pribežali so tudi pred komu­nizmom. Eni so se pisali Novicov in imeli so tedaj majhne otroke. Druga družina, ki sta jo sestavljala zakonca Ivan in Natalija Smikow s sinom Sergijem, so pa od tedaj naprej bili naša druga družina. Bili so že starejši in študi­rani ljudje. Ivan je bil po poklicu “agrimensor”, meril je zemljišce za gradnjo jeza Valle Grande v San Rafaelu, na jugu Mendoze. Njegov sin je bil gradbeni inženir in je kmalu šel živeti in delati v Nemcijo. Meni so bili v veliko oporo, bili so mi kakor starši, saj me je ona po rusko imenovala “doc­ka”, to je “hcerka” in mojim otrokom kot stari starši. Imenovali so ju “babuška in deduška”, to je “dedek” in “babica”. Najprej smo se po­govarjali v srbšcini in nato smo se tudi naucili rušcine. Ko sta se zaradi službenih razlogov preselila na jug Mendoze in kasneje v Buenos Aires, smo se redno obiskovali. Tudi sin nas je obiskoval, kadar je prišel v Argentino. Istocasno smo gojili prijateljstvo z nekatermi slovenskimi zakonci, ki so imeli otroke približ­no istih let kot naši. Emil in Zora Štumberger, Maks in Majda Ocvirk, Viktor in Mimi Artac, Franci in Katica Luskar, med drugimi, bili so nam kot bratje. Obiskovali smo se, hodili sku­paj na izlete in se veselili ob vsakem napredku in izboljšanju novega življenja. Naši bližnji so­sedje so bili Zarnikovi, s katerimi smo ohranili prijateljske vezi tudi potem ko se je družina preselila v Buenos Aires. Omeniti moram s hvaležnostjo še brata Marka in Roberta Milac, ki sta posredovala, da je moj mož že meseca marca leta 1949, še pred letom dni po prihodu, dobil službo na Universidad Nacional de Cuyo, kjer se je tudi upokojil kot šef mehanicnega oddelka. Moj mož je bil poklicni šofer in mehanik. Na delu so cenili njegovo odgovornost in spret­nost ko je vozil znanstvenike v hribe na ob­servatorije, tudi univerzitetne oblasti, profe­sorje in ucence po razlicnih krajih Argentine, Paragvaja in Brazilije. Leta 1950 je pomagal reševati ponesrecene vojake po veliki nevihti v hribih. Nekaj vojakov je prekril zamet snega in so tam umrli od mraza. Za reševalno delo mu je takratni predsednik podal priznanje. Slovenski priseljenci in naši potomci so v Ar­gentini cenjeni kot pošteni in delavni ljudje, zato nas zelo spoštujejo. Pošten Šlovenec je tudi pošten Argentinec. V Mendozi sva zgradila svojo hišo z velikim trudom, predvsem moževim, ki je po delu zjut­raj in popoldan hodil zidati, pleskati i.t.d. Zace­la sva iz nic, zato je bilo potrebno veliko žrtev. Vzgojila sva šest otrok, tri dekleta in tri fante. Doprinesla sva Argentini poštene sinove in hcere z zdravimi družinami. Imam štiriindvaj­set vnukov in trenutno sedemindvajset prav­nukov. Moja družina šteje kar veliko clanov in Bogu sem hvaležna, da me je tako blagoslovil. Z možem sva bila tudi vedno hvaležna Argen­tini, ki naju je sprejela in tudi omogocila, da se naši otroci izobrazijo, da živimo v miru, da lahko prosto mislimo in govorimo ter gojimo slovenske tradicije, vero in kulturo. Omeniti želim tudi, da je naš obstoj kot slo­venski narod v tujini sad truda mnogih ljudi, ki so darovali veliko ur osebnega dela in pocitka za ideal, da bi slovenski potomci ohranili kr­šcanstvo, slovenski jezik in kulturo. To so du­hovniki, ki nas še vedno združujejo okoli ne­deljske svete maše, ucitelji slovenskih šol, ki se že sedemdeset let brezplacno trudijo, pev­ski zbori, gledališke skupine, tisk in druge or­ganizacije, ki delujejo po razlicnih domovih, ki so bili zgrajeni v Argentini s skupnimi mocmi. Z veliko radostjo zahajam v Slovenski Dom v Mendozi in mi je lepo. Zdi se mi, da imam košcek Slovenije na tujih tleh, kar pripomore, da maticno domovino malo manj pogrešam. Kakor pravi pesem Marka Kremžarja: “Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija« CUKEC NUKEC Pernati radovednež iz Narodne in univerzitetne knjižnice Konec lanskega leta, prav v casu Slovenskega knjižnega sejma, smo v NUK »odkrili« drobno ptico zelo radovedne sorte. Sodec po perju, ki smo ga obcasno našli na Nukovih hodnikih in policah s knjigami smo ugotovili, da je ta ptic zagotovo cuk. Ker je še majhen, je cukec in ker živi v Nuku, je Nukec. Kakor vsi pravi cuki podnevi spi, ponoci pa prebira knjige in preg­leduje vse, kar mu pride pod roke (no, pravza­prav pod perutnice). Pri odkrivanju narodovih zakladov, ki jih hrani knjižnica, mu pomaga sam mojster Jože Plecnik, ki je narisal nacrte za NUK – hišo, kjer hranimo misli. Misel, da bi najvecjo slovensko knjižnico in njene zaklade približali tudi našim najmlaj­šim, je tlela že nekaj casa. Ko pa smo našli majhno radovedno pernato bitje na eni od Nukovih polic, sem prijela za pero in nasta­le so štiri zgodbice o Cukcu Nukcu, malem cuku, ki prebiva v Nuku. Slikanico, ki je izšla novembra 2017, je z obcutenimi ilustracija­mi opremila Polona Kosec. Vsako prvo soboto v mesecu se Cukec Nu­kec tudi prikaže, vsaj vedno znova upamo, da ga bomo kje srecali. Takrat namrec pripravi­mo poseben ogled Nuka za otroke ter njihove starše oziroma spremljevalce. Tako imenovane Cukceve sobote v NUK se zacnejo vsako prvo soboto ob 11. uri. Najprej preberemo eno od zgodbic, nato se odpravimo na ogled hiše. Po ogledu navadno sledi še delavnica, kjer otroci izdelujejo izdelke na aktualno temo. S Cukcevi­mi sobotami smo zaceli januarja in na prvi pra­znovali stoti rojstni dan Martina Krpana – prve slovenske slikanice (Martin Krpan praznuje roj­stni dan). V februarju je Cukec Nukec knjižnico na ogled postavil, družili smo se s Francetom Prešernom in njegovim prijateljem Matijem Copom, ki je bil prvi bibliotekar v predhodnici NUK. V marcu je pod naslovom Skupaj z Nu­kovci hranim misli Cukec pokazal kup zanimi­vega gradiva iz razlicnih oddelkov nacionalne knjižnice, Aprila pa so nam od branja zrasla kri­la, govorili smo o najbolj »kulskih« slovenskih knjigah, ki jih hrani NUK. Majsko soboto smo posvetili izseljencem in jo naslovili Cukec Nukec spoznava Slovence po svetu. Cukec je že vedel, da njegova knji­žnica hrani tudi casopise in knjige, ki so sicer napisani v slovenskem jeziku, niso pa izšli v Sloveniji, ni pa razumel, kako je do tega priš­lo. Uganko so mu pomagale razrešiti lastovke, ki so se prav tiste dni vrnile iz toplih krajev in mu povedale, kje vse Slovenci po svetu živijo in kaj ustvarjajo. Spoznali smo nekaj zanimivih zgodb slovenskih izseljencev in popotnikov ter spregovorili o številnih knjigah, casopisih, gla­silih in drugem gradivu, ki še vedno nastaja iz­ven Slovenije in je delo slovenskih rok. Strinjali smo se, da je hramba tega gradiva izjemnega pomena. Posebno presenecenje so nam prip­ravili slovenski otroci iz razlicnih držav sveta, ki se ucijo slovensko oziroma hodijo v slovenske šole. Na pomoc so nam ljubeznivo priskocili njihovi starši in ucitelji, nastal je kratek video z njihovimi predstavitvami, ki so ga mali obi­skovalci NUK spremljali z odrtimi ocmi in ušesi. Pozdravili so jih otroci iz Banjaluke in Prijedora (BIH), bratec in sestrica iz Melbourna (Avstrali­ja), posebna zahvala pa gre otrokom iz sloven­skih šol v Buenos Airesu, predvsem staršem iz uciteljicam Prešernove šole. Zelo lepo so nam predstavili sebe in svoje delo! 2. junija je na vrsti še zadnja Cukceva sobota v tej sezoni. Ima naslov A veš tisto, ko ti moj­ster Plecnih naredi hišo?, poudarek ogleda bodo arhitektura in simboli, ki jih je mojster vgradil v stavbo najvecje slovenske knjižnice. Na delavnici pa si bo lahko vsak izdelal svojo maketo NUK. Pred poletjem se bomo še zadnjic družili na festivalu S knjigo pred NUK in skupaj s Cuk­cem v knjižnici iskali skriti zaklad. Vas zanima, kaj je ta najvecji zaklad? O tem pa morda v katerem od naslednjih prispevkov. Helena Janežic STRAN 4 28. MAJA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA RAZMIŠLJANJE PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI KOLEDAR 2. junija ob 15:00 do 19:00 Redni pouk SSTRMB 2. junija ob 19:30 Gustavo Segré, mednarodni predavatelj, v Slomškovem domu 3. junija ob 10:00 do 12:00 Spominska proslava v Slovenski hiši 9. junija ob 15:00 do 19:00 Redni pouk SSTRMB 10. junija ob 08:30 do 10:30 Procesija sv. Rešnjega telesa v Don Bosco Srcnost ... ... je pridobljena plemenitost. V nevzgoje­no, nekultivirano srce se vgnezdi tudi brez­brižnost, zlobnost, sovraštvo ... Junij je mesec srcnih kreposti. Vstajenjska zmaga razodeva v binkoštnem daru veliko­dušnost Božjega Srca. Nekdo, vecji od nas, je odprl svoje srce nad zemljo. Na svet je stopila Ljubezen – Bog sam, ki je sprego­voril cloveku in naredil, kar mu je oblju­bil. Sina mu je poslal za sopotnika, ki se je spoprijateljil z njim in dal življenje zanj, po­tem ko je vse povabil med svoje prijatelje. Ta srcnost osrcuje njegove ucence, da sku­šamo biti srcni za bližnje, za blagor družine, skupnosti, naroda – da bi vsem bilo dobro. Za domovino delamo s srcem. Iz srca izvi­ra odgovornost in pripravljenost za napor. Brez truda se ne zgradi nic trdnega in tr­pežnega. Trajnost zagotavljajo le strnjena in vztrajna dela ljudi, ki imajo domovino radi tako, da zanjo storijo kaj dobrega, ne le da govorijo o tem. Slovenska državnost je v naši domovini šele v otroški dobi. Otrocavosti še nismo prerasli, kar kaže nivo družbenih prepirov. Po tridesetih letih nimamo izdelanega prav­nega reda ne upravnega sistema, ki bi varo­val zanesljivost demokraticnega delovanja. Zdravo in urejeno politicno življenje lahko zagotovijo le odgovorni politiki. Tudi take imamo. Državljan jih bo odkril sam, ko bo prost v presoji in odlocitvi. V sedanjih raz­merah je volivec brez srcnosti odvisnik od propagande in zvenecih obljub, je zbegan in tako tudi voli. Zgledov srcnosti za urejeno državno skup­nost ne manjka v naši zgodovini niti danes. Že spomin na utemeljitelje slovenske države, ki so se opredelili v majniških deklaracijah 1917 (30. maja jo je v imenu Jugoslovanskega klu­ba v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec) in 1989 (8. maja jo je na Kongres­nem trgu prebral Tone Pavcek), navdaja z zaupanjem. Nic manj velika množica ljudi, ki je prej in potem stala s srcnostjo za temi glas­niki. Spoštljiv spomin gre ljudem, ki so zaradi tega trpeli, vztrajali v hudih casih pošteni in zvesti do krvi. Med te spadajo tudi uporniki rdecemu totalitarizmu. Poseben spomin velja rodoljubom, ki so bili (prav ta mesec!) pobiti v imenu revolucije. Kraške in rudniške jame so ustje zemlje, ki je sprejela žrtve za resnico in prostost. Tudi iz teh odprtih ran naše do­movine izhaja duhovni humus za rodovitnost v rastlinjaku demokracije na slovenskih tleh. V sovraštvu prelita kri vpije iz zemlje, dokler ne zbudi naše vesti, da jih vrnemo na cloveka dostojen kraj in v narodni spomin. Na pravo mesto je treba postaviti tudi lju­di, ki so zagovarjali slovensko državnost s srcnostjo in pogumom, in omahljivost dru­gih. Državljan odloca pri volitvah, kaj mu eno ali drugo pomeni za našo prihodnost, za obstoj naroda. Volitve vsakokrat preve­rijo družbeno in politicno srcnost in odgo­vornost državljanov. Kdor ne voli, je šleva, ki prepušca odgo­vornost drugim. Odgovoren volivec pa voli in izbira preudarno, odgovorno, z eno be­sedo srcno! Janez Pucelj Naša luc, junij 2018 MOLITEV ZA DOMOVINO Troedini Bog, vecna modrost! Ti vse cu­dovito urejaš in vodiš! Prosimo Te za naše voditelje, da bodo skrbeli za našo državo in slovenski narod. V casu ko se priprav­ljamo na volitve, Te prosimo, da bi se jih vsi kristjani udeležili in odgovorno oddali svoj glas za vse, ki se zavzemajo za pra­vicnost iz življenje, za družine in otroke, za okolje in za versko svobodo. Naj voditelji ponosno in dostojno predstavljajo našo državo ter se zavzemajo za vse, ki so v kakršnikoli stiski. Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo miru, pravicnosti in ljubezni. Amen. Marija, Pomocnica kristjanov, prosi za nas! Izdala: Slovenska škofovska konferenca PISMO IZ ŠVEDSKE Iz Švedske se nam je oglasil tamkajšnji slo­venski duhovnik Zvone Podvinski z nasled­njim pismom: APZ Tone Tomšic na turneji na Švedskem je med drugim obogatil sveto bogoslužje v stolni cerkvi Sv. Erika v Stockholmu v so­boto 28. aprila ob 17. uri. Že v cetrtek in petek so gostovali v Uppsali ter v samem Stockholmu. Višek njihovega gostovanja na Švedskem, pika na i pa je bila prav gotovo sv. maša. Sicer v švedskem jeziku, ampak mogocna slovenska cerkvena pesem je kljub temu donela v katoliški stolni cerkvi. Navzoci verniki so bili prijetno preseneceni in so se po sv. maši zahvaljevali slovenske­mu dušnemu pastirju za tako bogato bogo­služje. Gostje so bili po bogoslužju, skupaj z ostalimi rojaki povabljeni v župnijsko dvo­rano. Hvala Dani Stražar, Katji Dolinar Va­lentic, Anici Štefanic in vsem ostalim, ki so pomagali, da je bila dvorana pripravljena za goste in ostale. Draga naša Jerica, zato naša, ker si kar nekaj let kot organistinja sodelovala pri slovenskih sv. mašah v kripti stolne cerkve, skupaj z APZ Tone Tomšic ste opravili veliko ambasadorsko poslanstvo med rojaki na Švedskem in predvsem med samimi Švedi, ki so bili prisotni pri tej sv. maši. Hvala g. župniku in stolnemu proštu Thanhu ter sestram serafimkam za dvora­no, ki smo jo dobili na razpolago, da smo se srecali z našimi gosti, ki so nam vsem navzocim pripravili obilje duhovne hrane pri sv. bogoslužju iz naše slovenske verske in kulturne zakladnice. Kako lepo je deliti! Jerica in vse tvoje pevke in pevci na turneji tudi v Skandinaviji, hvala vam za veliko in pomembno poslanstvo, ki ga opravljate z vašimi cudovitimi glasovi, s prekrasno harmonijo. Kdor lepo poje, dvakrat moli, pravi eden izmed naši pregovorov. Bog vas blagoslovi pri vašem nadaljnjem delu ter obogatite z vašimi talenti še veliko let vse, ki jim boste prepevali. Sv. Erik, v ka­terega stolni cerkvi ste se nahajali ter Sv. Brigita, v domovini katere ste se nahajali, naj vas varujeta na vseh vaših poteh v na­daljnjem življenju! Hvala vsem rojakom, ki smo se zbrali k tej sv. maši, hvala za lepo sodelovanje tudi predstavnikom Sloven­skega društva iz Stockholma. Ponesite na vaše pevske turneje dober glas o prelepi domovini Sloveniji, ki ima tako bogato glas­beno pa tudi pevsko zgodovino ter naj vas vse cudovite melodije spremljajo in vam bogatijo vaš vsakdanjik. APZ Tone Tomšic, cestitke za vaš zlati uspeh na Naši pesmi, od koder ste prišli na Švedsko. vaš hvaležni Zvone Podvinski zvone.podvinski@rkc.si Diagonal 160 Nş 5776 Villa Loma Hermosa (1657) Buenos Aires, Argentina Tel / Fax: 54 (11) 4769-0581 / 1653 antonio@podrzaj.com.ar www.podrzaj.com.ar ZEDINJENA SLOVENIJA VABI NA SPOMINSKO PROSLAVO v cast žrtvam vojne in komunisticne revolucije na slovenskem Ob 10:00 - sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj. Poje: MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Po sveti maši poklon pred spomenikom: polaganje venca in spominske plakete ob 70- letnici prihoda v Argentino. V dvorani škofa Rožmana: Slavnostni govor: inž. Jože Lenarcic “Vedno bo živel vas svetli lik” – Akademija v izvedbi clanov Slovenske Pristave Razstava zbirke slik slovenskega umetnika Ivana Bukovca »Resnica prihaja na dan« V nedeljo, 3. junija 2018, v Slovenski hiši Ramón Falcón 4158 VSI LEPO VABLJENI ZEDINJENA SLOVENIJA VABI NA SPOMINSKO PROSLAVO v cast žrtvam vojne in komunisticne revolucije na slovenskem Ob 10:00 - sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj. Poje: MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Po sveti maši poklon pred spomenikom: polaganje venca in spominske plakete ob 70- letnici prihoda v Argentino. V dvorani škofa Rožmana: Slavnostni govor: inž. Jože Lenarcic “Vedno bo živel vaš svetli lik” – Akademija v izvedbi clanov Slovenske Pristave Razstava zbirke slik slovenskega umetnika Ivana Bukovca »Resnica prihaja na dan« V nedeljo, 3. junija 2018, v Slovenski hiši Ramón Falcón 4158 VSI LEPO VABLJENI Gustavo Segré, MEDNARODNI PREDAVATELJ, v Slomškovem domu "Nosotros SOMOS y HACEMOS nuestro propio futuro" Prijavi se, te pricakujemo! Sobota, 2. junija, ob 19:30. Castelli 28, Ramos Mejía Uredniški odbor Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar