TRGOVSKI r ST Ca§opl§ za trgovino, Industrijo In obl. '"H Of Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 L>, leta * 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v t.,. (jam. leto vdi. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 28. marca 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 36. Za omejitev kroSnjarstva. V zadnjem času so postali krošnjarji pri nas pravcata javna nadloga, njih pritok iz Dalmacije, Hrvaške in Bosne je vedno večji in danes najdeš krošnjarja povsod. Ako greš na ulico, v gostilno, ako se pelješ z vlakom, ob žegnanjih, ob tržnih dneh, skratka: povsod in ob vsaki priliki naletiš na krošnjarja, ki te bo gnjavil, brez usmiljenja gnjavil, dokler ti ne vsili kaj iz svoje bisage. Prej v skromnejši meri, samo z žepnimi noži, glavniki, ustniki, naramnicami, »srebrnimi« verižicami i. dr., trgujejo danes že z manufakturnim blagom in to v takih množinah, da delajo trgovcem na deželi prav občutno konkurenco. In medtem ko vidimo, da se število krošnjarjev množi, da prihajajo k nam ne več samo s krošnjo, a s celim skladiščem, se je na nekaterih zborih podeželskih gremijev ugotovilo, da je promet domačih trgovcev v zadnjem času baš zbog krošnjarjev prav občutno padel. Ni čuda tedaj, da so se proti tej nadlogi dvignili glasovi iz vseh krajev. Vendar smo morali žal ugotoviti, da je bila vsaka akcija zaman. Prijava pri glavarstvu je postala krošnjarjem nadležna in opustili so vsako prijavo, začeli so pohajati brez vsakega viza. Bilo jim je to mogoče, kajti orožništvo je kontrolo nad temi elementi skoro popolnoma opustilo. Neprestano in večkrat z ostrimi besedami se na sestankih trgovcev kritizira toleriranje takih pohajačev po naših krajih, vse brez uspeha. Upoštevajoč težki položaj, ki ga ustvarjajo krošnjarji našim legalnim trgovcem, je Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, izdalo dne 18. t. m. naslednjo okrožnico: Vsem gg. srezkim poglavarjem v območju velikega župana ljubljanske oblasti in mestnemu magistratu v Ljubljani! Množe se pritožbe, da obrtna ob-lastva I. stopnje ne posvečajo dovolj-ne pažnje prepotrebni omejitvi kroš-njarstva ter se v predmetu izdani tukajšnji predpisi ne uvažujejo. Zato se gg. uradni vodje vabijo, da ponovno pregledajo sledeče tukajšnje okrožnice: 1. št. 6291/20 z dne 3 avgusta 1920; 2. št. 3498/21 z dne 11. maja 1921; 3. št. 7240/21 z dne 18. oktobra 1921; 4. št. 7840/21 z dne 13. novembra 1921; 5. št. 10l0/24 z dne 19. februarja 1924; 6. št. H47/24 z dne 28. februarja 1924. Novih krošnjarskih dovoljenj naj se sploh ne izdaja ter je v oziravrednih izjemnih slučajih predložiti tozadevni spis semkaj v vpogled pred izdajo krošnjarske knjižice. Opozarja se še posebej, da je okraje Logatec, Kranj in Radovljico smatrati za obmejne kraje v zmislu § 11. krošnjarskega patenta ter je dovoliti krošnjarjenje v sporazumu s finančnim okrajnim oblastvom le onim krošnjarjem, ki v dotičnem kraju stalno bivajo. Opozarja se tudi na § 12. krošnjarskega patenta, ki omejuje krošnjarjenje na blago inozemskega izvora. Manufakturno in galanterijsko blago je skoro izključno inozemskega izvora ter ne more biti pri nas predmet Icrošnjarjenja. V splošnem bo tedaj sploh vsako vidiranje krošnjarskih knjižic odreči ter deliti izjeme le v slučajih, na katere se nanaša okrožnica št. 8740/21 z dne 13. novembra 1921. V tem slučaju mora krošnjar dokazati, da je zadostil dav-enim obveznostim, na kar je strogo paziti. Prepoveduje se, da bi viza izdajali pisarniški nameščenci, kakor se je dosedaj prakticiralo in odreja, da je izjemen slučaj vidiranja izključno pridržan odločitvi in podpisu uradnega predstojnika. 0 vsakem izjemnem vidiranju je treba istočasno poročati pozivno na ta odlok semkaj. (Ime, bivališče, krošnjarski dokument, vrsta blaga, dobava viza.) Končno se še naroča, da izdaste ; takoj potrebna navodila radi kontrole na orožništvo oziroma policijske or-! gane in občine, ker je potreba za vsako ceno preprečiti, da bi se še nadalje vršile potom krošnjarstva zlorabe, katere so zlasti ob meji na dnevnem ! redu. ! Ta odlok naj prečita jo proti pod-. pisu vsi gg. konceptni in pisarniški ; uradniki. Prejem odloka blagovolite ; potrditi ter vposlati prepis izdanih j odredb v zmislu predzadnjega od-' stavka. Dr. Mam 1. r. \ Načelniku ministrstva trgovine in ! industrije g. dr. R. Marnu smo za ta 1 nov dokaz njegovega razumevanja naših teženj in interesov legalne trgovine prav toplo hvaležni. Prepričani smo, da ne bo energični apel g. načelnika ostal brez uspeha in da bodo srezka poglavarstva podvze-la v smislu okrožnice vse potrebne mere, da se to nadloge že vendar enkrat rešimo. Slovenska trgovina je že dovolj razvita, povsod najdemo legalnih trgovcev v zadostnem številu hi tolerirati danes tuje krošnjarje bi pomenjalo samo podpirati delamrž-nost in pohajanje v veliko škodo legalni trgovini! Produkcija Rumunije v letu 1924. Zadolžitev Rumunije, v kolikor se kaže v trgovski bilanci, je prenehala. Leta 1921 je bila bilanca pasivna za 3577 mi-lijonov, leta 1922 fiktivna za 1711 milijonov, ]. 1923 za 4659 milijonov; za 1924 Se ni sestavljena, pa bo tudi aktivna. Ekspert se je napram lanskemu letu ^rignil /,a približno 30 odstotkov. Runm-niia pridela 40% vse evropske koruze. 9^delani svet je znašal leta .1920 8 milijonov 675.000 hektarov, lani pa 10 mili-jonov 236.000 hektarov, se je torej v šti-'ih letih dvignil za 1561 ha ali za 18%. Produkcija petroleja se je dvignila od 1923 na 1924 od 11 milijonov ton na 13 milijonov — 18%. Produkcija leta znaša na leto en milijon vagonov. Vsa gospodarska moč Rumunije se da izraziti v tehle treh številkah: Letna žitna produkcija v izmeri 120 milijonov meterskih stotov predstavlja vrednost 40 milijard lejev, petrolej, ki je dosegel predvojno produkcijo, 54 milijard lejev, les s svojim milijonom vagonov pa 6 milijard. Samo to troje da torej na leto 100 milijard lejev. Poleg tega ima pa Rumu-nija zelo veliko živine, dopti premoga, železa, soli, tudi zlata in srebra itd., tako da je med gospodarsko najčvrstejšimi državami Evrope. Tarifna konkurenca Sušaka in Rek«. Ministrstvo saobračaja je nedavno odobrilo 30% popust za prevoz blaga iz Slovenije na SuŠak in obratno. Daši je ta odlok razveseljiv znak za olajšanje zveze s Sušakom in pospeševanje eksperta preko domače luke, vendar s tem še davno ni uravnoteženo konkurenčno razmerje med Sušakom, Reko in Trstom v prometu s Slovenijo. Zato je Trgovska in obrtniška zbornica predložila ministrstvu saobračaja spomenico, v kateri opozarja na potrebo popolnega uravnoteženja konkurenčnih tarif med Reko in Sušakom. Položaj za promet iz Slovenije preko Postojne in Št. Petra je razviden najbolje iz sledečih navedb: Razdalja od Ljubljane do Karlovca znaša 162 km, razdalja od Karlovca do Sušaka pa 176 km torej skupno 338 km, dočim znaša razdalja Ljublja-na-Rakek 52 km in Postojna-St. Pe-ter-Reka pa 83 km, torej skupno 135 kilometrov. Ljubljana je torej za 203 km bližja Reki preko Postojne, kakor pa Sušaku preko Karlovca. Dejstvo je, da se pri prometu preko Postojne tarifa lomi, vendar v splošnem italijanska blagovna tarifa za naše glavne predmete pri sedanjem kurzu dinarja ni znatno višja, kakor naša lokalna tarifa. Razen tega velja za celo-vagonske pošiljatve na Reko in obratno na italijanskih progah do državne meje v Postojni 50% tarifni popust, kar zelo poceni transport blaga na tej progi in je pritegnilo znatni del našega prometa na Reko. Na naših progah državnih železnic velja sicer preko Karlovca nelomlje-na enotna tarifa, vendar je transport vsled 200 km večje oddaljenosti kljub dovoljnemu 30% tarifnemu popustu toliko dražji, da še nikakor ne konve-nira izvoz in uvoz blaga v Slovenijo preko Sušaka in Karlovca. Pri teh neugodnih tarifnih razmerah nam skladišča, ki so jih naša podjetja najela za drag denar na Delti in Brajdiči v dobri veri, da bo ministrstvo saobračaja pravočasno uredilo tarifno vprašanje na konkurenčni bazi z Reko, za enkrat še ne morejo nič koristiti. Jasno je, da pri sedanjih razmerah gravitira pretežni del prometa iz severnih delov Slovenije na Trst in Reko v škodo razvoja domače direktne eksportne trgovine, ter tudi v škodo razvoja domače trgovske mornarice ter ladjedelske industrije in razvoja ter organizacije sušaške luke. Zato je zbornica mišljenja, da je treba konkurenco italijanskih luk paralizirati na la način, da se vzpostavi popolna tarifna pariteta za promet iz območja ljubljanske železniške direkcije na Sušak preko Karlovca, kakor velja po italijanskih progah preko Postojne in Št, Petra. V svoji vlogi povdarja, da to ne zahteva samo interes Ljubljane in severno ležečih krajev, marveč v enaki meri tudi interes vseh postaj dolenjskih železnic. V ilustracijo navajamo nekoliko primerov o razdaljah važnejših prometnih krajev na Dolenjskem in sicer: Železniško križišče j Grosuplje je odaljeno od Reke preko Ljubljane 22 + 52 + 83 km skupno torej 157 km, dočim je od Sušaka od-; daljeno 140 + 176 skupno 316 km. ; Novo mesto je odaljeno od Reke 67 + 52 + 83 skupno 212 km, dočim je od Sušaka 86 + 176 skupno 262 kilometrov. Kočevje je oddaljeno od Reke preko Ljubljane 77 + 52 +83 km skupno 212 km, dočim je od Sušaka 55 + 140 + 176 km skupno 372 km. Teh velikih razlik oddaljenosti ne izravna niti lomljeno računanje voza-rine preko prog bivše južne železnice. 30 % tarifni popust, ki je uveljavljen sedaj za Sušak na naših progah, pa paralizira že davno uveljavljeni 50% tarifni popust na italijanskih progah od Postojne do Reke. Zato prosi zbornica, da se vprašanje tarifne paritete za Reko in Sušak v prometu s Slovenijo vzame ponovno v pretres, in da se tarifslci odlok ministrstva saobračaja dopolni tako, da se vzpostavi popolno ravnotežje za promet iz Slovenije preko Karlovca, kakor tudi preko Postojne na Reko. Premogovna in rudninska produkcija sveta. L Premog. Največji francoski rudarski časopis priobčuje podatke o svetovni mineralni produkciji, ki obsega leta 1921 do vključno 1923. Pri premogu upošteva v svrho primerjanja tudi leto 1913. Upoštevanih je deset dežel. Številk« so približno seštete, zato, da je pregled lažji. #913 1822 1923 Zedinjene države Ameriške . 508.893 425.849 572.014 Velika Britanija in Irska . . 287.431 249.607 276.001 Nemčija . 274.264 262.878 177.573 Kratici ja 10.188 43.118 46.121 Poljska — 24.300 35.701 Japonska 20.973 27.420 28.633 Češkoslovaška — 28.385 27.380 . Belgija 22.474 20.868 22.554 Indija 16.208 19.011 19.658 Kitajska 13.558 21.000 18.300 Druge dežele 137.000 87.000 96.000 Približna skupna svota . . . 1,321.000 1,210.000 1,320.000 Vsaka enota znači tisoč ton po 1120 kilogramov. Skupna produkcija je bila, kakor vidimo, leta 1923 ista kakor leta 1924. Razmerje med posameznimi državami se je pa predrugačilo. Zedinjene države na primer so producirale leta 1913 38% svetovne produkcije, leta 1923 pa 43. Velika Britanija je bila leta 1922 na tretjem mestu, leta 1923 pa na drugem; 1 v tem letu je bila njena udeležba na sve- tovni produkciji 21%. Zasedba Poruhrja in odstopitev Gornje šlezije sta zuižala nemške odstotke od 22 na 13. francoska produkcija je vsled obnove severofran-coske industrije in vsled pridobitve sa-arske kotline vd leta 1922 nnprej večja, kakor je bila pred vojsko. — Ce damo svetovni produKCiji leta 1913 število 100, pridejo na sledeča leta ti-le odstotki: 1921 845%, 1922 91 5%, 1923 100%. Kolebanje je torej manjše kakor bi pri- Čakovali po zmedah zadnjih let. Britanski imperij — torej Velika Britanija s II. Železna ruda. kolonijami i. dr. vred — da nekako če- Tabela nam navaja največje trtino svetovne produkcije: leta 1913 jalce železa, številke pomenijo 2«%, 1921 20%, 1922 25%, 1923 26%. soče ton, tona 1120 kg. 1021 1922 1923 Zedinjene države Ameriške . 29.562 47.725 70.426 Francija 13.973 20.440 22.852 Velika Britanija in Irska . . 3.741 6.848 10.882 Švedska 6.360 6.102 5.508 Nemčija 5.812 5.160 4.700 Luksemburška 2.983 4.417 4.032 Španska 2.561 2.754 3.401 Algerija 721 1.029 1.192 Avstrija 699 1.095 1.192 Druge dežele 6.000 6.500 7.500 Skupna svota . 72.400 102.100 132.000 nost v januarju t. 1. izvoženega blaga 1.506,966.077 Kč, v februarju t 1. pa i.517,710.744 Kč, tako da je izvoz v februarju še napredoval za okroglih 11 milijonov Kč. Vrednost izvoza sladkorju, ki je tvoril v januarju glavno postavko, kaže v februarju znatno nazadovanje, in sicer od 289,044.469 v januarju na 240,812.012 Kč v februarju. Ta minus v zunanji trgovini je bil pa likvidiran Zopet so Zedinjene države na prvem mestu, dvignile bo produkcijo od 1921 do 1923 za dvainpoLkrat, dočim se skupna produkcija sveta ni niti podvojila; zato fco se tudi odstotki na svetovni produkciji dvignili od približno 40 v letu 1921 na 53 leta 1923, torej na več kot polovico vse železne rude na svetu. Odstopitev Alzacije in Lotaringije je dvignila Francijo na drugo mesto, dočim je Nemčija Sel« na petem; med njo in med Francijo sta s« vrinili Velika Britanija in Šved- ska. Kljub temu pa številke tudi za vso angleško državo niso posebno visoke; leta 1921 8% svetovne produkcije, 1922 85, 1923 10%. III. Baker. Pri bakru opazujemo od leta 1921 naprej še večji dvig produkcije, kakor pri železni rudi. Sledeča tabela nas pouči o tem ter o razmerju produkcijskih držav; v tonah, a ne v tisočih. 1921 1922 1923 Zedinjene države Ameriške . . 208.121 430.618 659.705 Chile 58.287 127.493 172.040 Belgijski Kongo 29.974 42.665 79.700 Japonska 53.120 53.160 59.349 Mehika 14.983 26.544 52.514 Peru 32.749 35.823 43.456 Kanada 21.259 19.143 38.786 Španska 30.659 27.574 26.546 Druge dežele 81.000 87.000 107.000 Skupna svota . . . 530.000 850.000 1,240.000 Sicer nimamo natančnih številk za leto 1913; vemo pa, da je znašala takratna svetovna produkcija približno 980.000 ton in da so bile Zedinjene države udeležene na nji b 548.000 tonami. Neka druga statistika ceni svetovno produkcijo leta 1923 na 1,253.000 ton, od teh v Zedinjenih državah 730.000, v Južni Ameriki (Chile in Peru) 196.000. Naj soko nad polovico svetovne produkcije, z Južno Ameriko skupaj gredo odstotki na 75 do 80%; zato imenujemo baker prav lahko »kovino Novega sveta«. IV. Cin (kositer). Kakor je v bakru Amerika prva, tako Vzhodna in Jugovzhodna Azija v činu. tako ali tako, Zedinjene države so vi- Poglejmo tabelo; v tonah. 1921 1922 1923 Zdr. Malajske države (britanske) 34.490 35.286 87.649 Holandska Vzhodna Indija . . 26.382 28.031 31.019 Bolivija 18.804 31.616 29.767 Kitajska 11.200 14.000 8.727 Siam 6.150 6.979 6.334 Nigerija 5.067 5.123 5.680 Druge iežele 11.500 9.000 12.000 Skupna svota . 113.500 130.000 131.000 Leta 1924 je bila produkcija menda za 7K100 ton večja kakor leta 1913. Sicer je Velika Britanija prva, a Holandska Indija in Bolivija nista daleč zadaj. Zato o monopolu Anglije ne moremo govoriti. To povemo zato, ker tolikrat beremo, da *e more velebritanski imperij v vsakem oziru sam sebe zadovoljiti. Svinčena angleška produkcija znaša eno tretjino svetovne. Dokler bo Anglija industrijska država, se bo glede marsikakšne surovine še zmeraj morala zatekati k izven-angleškim deželam. Trgovina. Maksimalne cene mesu t Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo je, uvidevajoč nevzdržnost sedanjih cen mesu v primeri s ceno živine žive teže, pohvalo zastopnike mesarjev in odbornike mesarske zadruge dne 26. t. m. k skupnemu sestanku v svrho regulacije cen mesu v Ljubljani. Pri tem sestanku je prišlo med tržnim nadzorstvom in mesarji do skupnega dogovora, po katerem se ima počenši s 1. aprilom prodajati meso v Ljubljani po teh-le cenah: Govedina pitanih volov: v mesnicah I. vrste 21 Din, II. 19, III. po 15 Din kg; na stojnicah blago I. vrste 20 Din, II. vrste 19 Din. Teletina: I. vrste 25 Din, II. vrste 20 Din. Svinjsko meso: I. vrste (domače svinje) 27.50, II. vrste in hrvatske svinje 25 Din, III. vrste po 20 Din. Slanina: salo, riba po 27.50 Din za kg, slanina po 24 Din, slanina kranjskih svinj ■22.50 Din. Te cene se smatrajo kot maksimalen tarif za vsakovrstno vrsto blaga, vendar pa morejo mesarji, kar je tudi upati, tudi znižati cene mesu. S tem tarifom je prišlo vsaj do delnega razmerja cen mesu na trgu in cen živine iiive vage. Menice protestirane t Beogradu v januarju 1925. V januarju 1925 je bilo V6ega protestirano v Beogradu 630 menic. Od tega števila je bilo 730 menic v iznosu 18,674.993 Din, 32 menic v celokupni vrednosti 469.76515 italijanskih lir, 19 menic v celokupni vrednosti 229.323 90 francoskih frankov, 10 menic v vrednosti 82.17488 čeških kron, 12 menic v celokupni vrednosti 5226 dolarjev, 8 menic v celokupni vrednosti 57,345.200 avstrijskih kron, 25 menic, vrednih 6,252.199 funtov šterlingov, 49 menic v vrednosti 88.630 49 švicarskih frankov, 1 menica v vrednosti 3450 belgijskih frankov in 1 menica v vrednosti 240 švedskih kron. Izvoz jaj« iz Bolgarske. Leta 1923 je Bolgarija izvozila 550 vagonov jajc, a leta 1914 jih je izvozila 1250 vagonov. V teku samih prvih 10 mesecev prošlega leta se je izvozilo 8,673.293 kg jajc v vrednosti 528,094.035 levov. V celokupnem bolgarskem izvozu za leto 1924 zavzema izvoz jajc tretje metso, t j. po tobaku in koruzi. Češkoslovaška iereraa trgovina. — Po statističnih podatkih, ki so bili ravnokar objavljeni, je znašala celokupna vred- omenjeno, na Francoskem za izum nihče ni zanimal. Solvay je »selfmade-man«, samouk, in je človek tiste vrste, iz katere nastanejo Vanderbilti, Fordi, Edisoni, Kruppi itd. V kemično stran njegovega načina se nočemo spuščati, ker je kompliciran in nas končno tudi ne zanima. Leta 1863 je izdeloval Solvay komaj 300.000 kg sode letno, sistem Le-blanc pa najmanj desetkratno množino. s porastom vrednosti izvoza tekstilne Danes leže razmere narobe In celo na umKoSmira«. in Angleškem si je pridobil Solvay tla la industrije. Izvoz bombaževine in plete-242,828.681 čeških kron, izvoz volnenega blaga pa od 144,499.466 čeških kron 160,000.248 Kč. Pri tem pa ne gre za rekordni napredek v iznosu teh vrst blaga, ker so bile postavke v lanski statistiki zunanje trgovine v obeh primerih za nekatere mesece še večje. Izvoz lesa in premoga se v primeri z januarjem skoraj ni spremenil. Vrednost izvoza lesa je znašala 96,176.955 Kč, vrednost izvoza premoga pa 67,301.983 Kč. Stekla in , ,ar j zlata nemška marka 1480 steklenih I ' **W <1.60, 1 avstrijski SiU» ima danes tam pet tovarn. Važni so danes odpadki te amoniak-soda-industrije kot umetna gnojila. — To bi bil kratek pregled, ki bo za kratko informacijo zadostoval. Denarstvo. Uradni kurzi za april. — 1 napoleon-dor 240, 1 zlata turška lira 270, 1 angie-ški fimt 297, dolar 62, 1 kanadski do- bruarju t. 1. za 102,795.437 Kč, železa in železnih izdelkov za 78, 382.694 Kč (porast napram januarju za 10 milijonov). Tudi izvoz usnja in izdelkov iz usnja je narastel za 8 in pol milijona, medtem ko je izvoz papirja in papirnatih izdelkov padel znatno nazaj, in sicer za 6,500.000 Kč. V Češkoslovaški kupuje največ Nemčija, na katero odpade 22.3% celokupnega češkoslovaškega izvoza, dalje Francija s 16.5%, Angleška s 7.8%. Madžarska s 7%, Italija s 6.7% in Jugoslavija s 4.5%. ifr&a&aesaaesGSBileBJB&aičia SUDDHAI L- —___________________i .BUDDHArf S W'i i RftOE MARK C Industrija. Razvoj fabrikacije sode. Soda, kdo je ne pozna, one bele snovi v kristalih, ki jo rabimo dunes v vseh panogah življenja, od veletovame do malega gospo, dinjstva! Kajti za izdelovanje papirja, mila, farmacevtiških izdelkov itd. je danes soda neobhodno potrebna. Prvotno so pridobivali sodo v naravi, iz natron-skih jezer spodnjega Egipta, iz delte Nila, iz natronskih pridobivališč pri De-brecinu na Madžarskem. Leta 1820 je Egipt izvozil okrog 200.000 centov sode. Vendar pa za napredujočo industrializacijo ta vir ni več zadostoval. Prišel je čas, ko so morali misliti prizadeti krogi na umetno izdelovanje te važne snovi. Francoz Nikolaj Leblanc, po poklicu zdravnik, se je lotil te naloge in je sklenil poizkusiti pridobivanje sode iz navadne morske soli. V tedanji dobi pa se je zdela ta naloga radi solne kisline, ki jo vsebuje morska sol, skoro nemogoča. Potom duhovite spojitve soli z žvepleno kislino je dobil solno kislino avstrijski šiling 8.77, 100 francoskih frankov 322, 100 švicarskih frankov 1197, 100 italijanskih lir 252, 100 belgijskih frankov 314, 100 holandskih forintov 2480, 100 rumunskih lejev 29, 100 bolgarskih levov 45, 100 danskih kron 1120, 100 švedskih kron 1670, 100 norveških kron 255, 100 peze-i tas 882, 100 grških drahem 94, 100 če-1 škoslovaških kron 184, 1 milijon madžarskih kron 859 Din. Svobodna devizna trgovina v Avstriji. j Dne 27. t. m. je stopil v veljavo v Av-j striji nov pravilnik za poslovanje z de-{ vizami, po katerem bodo pooblaščeni posredniki in trgovci z devizami smeli svobodno trgovati z inostranimi deviza-I mi in valutami. Tečaje bo, kakor tudi dosedaj, ugotavljala Narodna banka. i Promet Olajšave za poset Ljubljanskega velesejma. Posetnikom ljubljanskega velesejma. ki se vrši od 29. avgusta do 8. septembra, je odobreno, kakor poročajo iz Beograda, 50% znižanje voznih cen na brzih, osebnih in mešanih vlakih na vseh progah državnih železnic in železnic, ki so pod državno upravo, iz-vzemši nočna brzovlaka št. 5 in 6 Žagi eb—Beograd in ekspresni vlak Pariz —Beograd. Promet z zrakoplovi v Ameriko. — Po posrečenem poletu zrakoplova >ZR3< v Ameriko je stopilo vprašanje rednega prometa s pomočjo zrakoplovov bolj in bolj v ospredje. Sicer pa ta ideja ni nastala sedaj, ampak je bila že leta 1914 pred izbruhom svetovne vojne pred uresničenjem. Ze takrat so rabili »Zep-peline< in »Parsevak-zrakoplove za prevoz oseb, po večini pa so bili to 1® »izprehodi« v zrak in odhod ter povratek so se vršili na istem mestu. Daljše vožnje so se sicer vršile, toda brez vsakega reda in programa. V glavnem je pač služil zrakoplov tedanjega časa vojaštvu in onim, ki so bili toliko bogati in. Glauberjevo sol. Iz zadnje pa je dobil in pogumni, da so si enkrat ogledali čisto sodo. Ta resnično duhoviti in ge- i svet »od zgoraj«. Strahoto zrakoplovov nialni način izdelovanja se je razširil kot vojno sredstvo so menda najbolj ob-po vsem svetu, kjerkoli se nahaja indu- j čutili Angleži, ko je padal iz zračnih strija. Velike skrbi so sicer delali od- j orjakov dež bomb, pa tudi Bukarešta je padki, namreč solna kislina in kalcijev j bila od »Zeppelinov« napadena, dokaz, sulfid. Vendar pa je ravno ta okoliščina • kako velike daljave so mogli preleteti prisilila industrijo, da je našla nova , brez pristanka. Za redni promet pa je bil pota in nove načine, te neuporabi ji ve j po vojni zgrajen zrakoplov »Bodensee« stranske produkte nanovo uporabiti. Iz j tipa Zeppelin. Vozil je redno in se je dr-tega se je razvila nova industrija in novi j žal približno 80 % predpisanega vor.-viri bogastva. Zal pa izumitelj in osno- ! nega reda. Tekom 301 poletov je pre-vatelj te »zlate jame< ni žel uspeha svo- vozil vsakokrat okoli 40 oseb. Vendar jega dela. Njegova okolica mu je skušala stvar kolikor mogoče onemogočiti. Godilo se mu je kot Stephensonu, Ful-tonu in drugim ljudem, ki so bili po duhu nad nivojem svojega časa, a proti masi niso mogli nič opraviti. In tako moramo v sramoto Človeštva napisati, da je francoska akademija znanosti, ki je razpisala za izdelovanje umetne sode nagrado, duhovitemu Leblaneu nagrado odrekla. Nihče se ni zanimal za ta izum in leta 1806 je umrl, potrt na duši in telesu v ubožnici Žalostna, a le prepogosta usoda izumitelja. — Večjo srečo je imel Belgijec Ernst Solvay, ustvaritelj današnjega sodo-monopola. Mesto Le-blancovega načina je uporabljal način amoniaka in sode. Preden je uveljavil svoj' izum, je imel trd, neizprosen boj pa je »Bodensee« kakor tudi nekoliko pozneje zgrajeni »Nord.stem« zaplenila antanta, ki pa z zračnimi velikani ni znala ravnati in sta oba žalostno končala. Gotovo je še v spominu žalostna usoda moštva francoskega mornariškega zrakoplova »Dixmuiden«, ki je bil bivši »Bodensee«. In tretji zrakoplov tega najmodernejšega povojnega tipa je bil >ZR3<, obenem tudi naj večji dosedaj zgrajeni Zeppelin. Praktično uporabne zrakoplove tipa Zeppelin so gradili od leta 1900 naprej in sicer do velikosti 70.000 kub. metrov. Poslednji Zeppelin, oficielno ZR3 imenovan, po nazivu iz-delovalnice L126, kar znači, da je to 126. zrakoplov, je zgrajen iz ogrodja duvaluminija. Oblika odgovarja po preizkusih, določenih zakonom, da ima proti Leblanc-sodi, ki je imela svoj se- > zrak kar najmanjši upor. Ogrodje je pre-dež na Angleškem, ker se, kot že prej vlečeno z bombaževino, ki je potem š« impregnirana, da nudi vetru kolikor mogoče neznaten upor. Za vzgon potrebni vodik se nahaja v posebnih, v notranjščini zrakoplova ležečih celicah, ki 60 vsaka zase dobro zavarovane proti izgubi plina. Motorji in moštvo se nahajajo v gondolah. Pri novem ZR3 je bila glavna gondola spredaj. V njej je prostora za 30 oseb, za moštvo zrakoplova. Spredaj se nahaja prostor za poveljnika, krmarja z vsemi potrebnimi aparati, telefonom in žarometom. V ostalih gondolah in sicer dva para ob strani in ena “daj, se nahaja 5 Maybach-motorjev, vsak 400 HP, skupno 2000 HP. Za ta polet so bili zgrajeni posebni modeli motorjev, ki so se zelo dobro obnesli. Ker je prostor take motorne gondole kolikor mogoče omejen, se za nadzorovanje potrebno moštvo nahaja v >tele-6u< zrakoplova nad gondolo in le od časa do časa vstopi po lestvi do motorja Razen že prej omenjenih aparatov je imel ZR3 še brezžično telegrafijo in telefonijo in posebne varnostne naprave proti požaru. Slednje sedaj, ko je v Ameriki napolnjen z negorljivim helijem, odpadejo. — ge par števil. Dolžina ZR3 znaša 200 metrov. Največja širina 28 metrov. Največja brzina pri uporabi vseh 5 motorjev 130 km na uro. Nositi more seboj razen posadke 30 mož in 30 potnikov še 15.000 kg tovora ali pošte, j Sicer današnji »Los Angelos« ni bil prvi zrakoplov, ki je preplul Atlantik. To je storil že leta 1919 angleški mornariški zrakoplov R 34. Vsekakor pa je bil polet uspeh, ki je upoštevanja vreden, ne samo s stališča tehnike, ampak tudi s stališča trgovca in potnika, ki bi si prihranil precej časa, tudi če bi trajala vožnja 75 do 100 ur. Po današnjem stanju tehnike zračna plovba preko oceana ni več samo poizkus, ampak je postala kolikor toliko lahko izvedljiva možnost Kdaj pa bomo prišli do rednega zračnega prometa, danes seveda] ne moremo prorokovati. Razno. Reorganizacija Ljubljanskega velesejma. Dne 23. t. m. se je vršil občni zbor konzorcija velesejma, na katerem se je soglasno sklenilo reorganizirati dosedanjo družabno obliko konzorcij v regi-strovano zadrugo z o. z. Povod temu je dala potreba, ker se je velesejem v teku zadnjih let tako razširil in vsestransko izpopolnil, da dosedanja oblika konzorcij. ki ni juridična, ni odgovarjala več cilju in namenu tega važnega, neprido- Postrežite svojim odjemalcem samo ■ prvovrstnim ZLATOROG !• želite, da si odjemalce ohranite in pridobite novih! bitvenega gospodarskega podjetja. Predsednikom upravnega sveta novoustanovljene zadruge Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna reg. zadruga z o. z., je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik konzorcija gosp. Ivan Knez, kateremu stoje kot podpredsedniki in člani upravnega sveta ob strani odlični zastopniki našega gospodarstva. Predsednikom eksekutivnega odbora in obenem predsednikom velesejma je bil soglasno izbran zaslužni velesejmski strokovnjak, gospod Fran Bonač, predsednik dosedanjega glavnega odbora, post., bi. 110. Upamo in želimo, da se bo ta, za naš gospodarski razvoj tako pomembna institucija tudi v bodoče tako uspešno razbijala, kakor dosedaj. Velesejm v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni vzorčni velesejm od 3. do 10. maja t. 1. Položaj gospodarstva v Italiji. — Na seji italijanske poslanske zbornice dne 25. t. m. je minister Nava skušal na podlagi statistike dokazati, da je Italija v zadnjem letu gospodarsko zelo napredovala. Uvoz je znašal leta 1922 15.6 milijard, leta 1923 17.2 milijardi, leta 1924 pa je dosegel 19.4 milijarde lir. Izvoz je znašal leta 1922 8.3 milijarde, leta 1923 11 milijard, leta 1924 143 milijarde lir. Primanjkljaj, ki je znašal leta 1922 in 1923 6 milijard, se je leta 1924 znižal na 5 milijard. Leta 1922. je bilo v akcijskih družbah investiranih 995 milijonov, leta 1923 2088 milijonov, leta 1924 4088 milijonov lir. Vloge pri hranilnicah in poštni hranilnici so znašale leta 1922 18.654 milijonov, leta 1923 19.948 milijonov in leta 1924 22.600 milijonov lir. Brezposelnost je pojemala tako-le: leta 1922 354238, leta 1923 258.580 in leta 1924 pa 150.540. Vsled stavk je bilo izgubljenih leta 1922 6,586.235, leta 1924 1,159.571 delovnih dni. Ljubljanska borza. Dn« 27. marca 1925. Blago. Les: Borove deske, 40 mm in 50 mm, 4 m dolžine, monte, fco meja, bL 578; smrekove deske, 12 mm, od 18 cm šir., paral, prič., I. in II., fco meja trz., den. 700; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco meja trz., 2 vag., den. 25, bi. 25, zaklj. 25; bukovo oglje la, suho, vilano, fco meja trz, 9 vag., den. 118, bi. 118, zaklj. 118. — žito in poljski pridelki: pšenica prekm., 74/75, fco Dol. Lendava, bi. 470; pšenica medjim., 72 kg, par. Ljubljana, bL 465; odpadek pšenice, par. Ljubljana, bi. 300; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, fco Ljubljana, bi. 210; otrobi pšen., drobni, pol pap., pol juta vreče, fco Ljubljana, bi. 205; otrobi pšen., debeli, juta vreče, par. Ljubljana, bi. 257.50; koruza promptna, slav., par. Ljubljana, bL 212.50; koruza drobna, medjim., par. Ljubljana, bi. 240; koruza okrogla, promptna, fco medjim. post., bi. 230; ajda 6iva, fco štaj. postaja, bi. 287.50; krompir rdečkasti fco štaj. post., bi. 140; krompir beli, fco štaj. postaja, bi. 135; krompir rumeni, fco štaj. Vrednote. 7% invesi pos. iz L 1921, dea 64, bL 65; loterijska 2 Vi % drž. renta za vojno škodo, den. 157, bi. 160. Celjska pos. den. 209, bi. 211, zaklj. 210; Ljublj. kred. banka, dea 235; Merkan-tilna banka, Kočevje, dea 110, bL 128; I. hrv. šted. dea 830, bL 840; Kred. zavod. Ljubljana, den. 190, bL 200; Strojne tovarne, bL 134; Trb. prem. družba, deu. 415, bi. 430; Združ. papirnice Vevče den. 100, bL 109; Nihag den. 50; Stavbna dne. 265, bL 280. j® K Kc KUPUJMO IN PODPIRAJMO IlTMtM Kolinsko cikorijo domači iidelek. Tržna poročila. Znižanje krušnih cen t Trstu. Tržaško pekovsko udruženje je sklenilo znižati cene belemu kruhu za 10%, in sicer pričenši z dnem 26. t. m. Od 26. marca dalje se prodaja tedaj v Trstu beli kruh (štruce) po 2.50 lir za kg, namesto po 2.60 za kg. Štruce po pol kg se prodajajo po 2.70 lir, namesto po 2.80 lir za kg. Cene črnega in finega kruha ostanejo neizpremenjene. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.). Kupčija je bila minimalna, deloma radi praznika, deloma pa zaradi oslabljenja na ameriških borzah. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovno-prometni davek brez carine: pšenica: domača 53— 54, madžarska s Potisja 55—55.50, jugoslovenska 54—5450, Rosafč 54—55; rž: domača 47.50—49.50; ječmen: domači 47—52, češki 59—62; turščica: 27—28; oves: domači 39—40, rumunski 38.75—40; pšenični zdrob 41—45; pšenična moka: madžarska 85—89, jugoslovenska 84—87 šilingov. Inozemska tržišča. — Na italijanskem lesnem trgu je mimo, povpraševanja slabo. Cene so previsoke in zato kupujejo italijanski lesni trgovci samo najpotrebnejše blago. Računa se, da lira malo poskoči in da se tako tudi cene deloma regulirajo. Na švicarskem tržišču je velika ponudba in malo povpraševanja. Zato sklepajo švicarski lesni trgovci večinoma tranzitne kupčije s Francijo. Na lesnem trgu v Levantu so cene vsled velikega povpraševanja poskočile. Naš les v Levant sploh ne prihaja več. Rumunija je to priliko porabila in dobavlja velike količine lesa v Orau, Casablanco. Algir in Tunis. Zelo dobro gredo v promet deske za zaboje in tesani gradbeni les. Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1 f Obvestilo. 1 Prometna banka m V Ljubljana, Prešernova ulita št. 4 Telefon Stev. 149 in 968 naznanja, da lcupuje I** prodaja vse vrste valut in deviz, izdaja uverenja i. L d. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun najugodneje. — Izdaja trgovske kredite po zmerni obrestni meri in izvršuje vse bančne in borzne posle točno. Veletrgovina v H v EJublJanl pilporoCa Špecerijsko blago runovntno Sgut)« moko In dololne pridelke rasno vrstno rudninsko -vodo Lastno pralorna aa kavo In mlin sa tilda ve m električnim obratom. Popolnoma varno naložite denar v ljubljansko posojilnico »■ *. z o. z. Jeline ki posluje v novoprciurejenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg st. 6. . Tioge in vloge na □s*' tekoči račun obrestuje najugodneje ter jib izplačuje ‘•i-bre* odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila °®j8 le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu, tudi :-»> TRGOVSKE KREDITE '•C ter sprejema v inkaso laktnre in eesije terjatev. OPEKA/' prvovrstne zidake, priporoča opekarne „EMONA/'2; v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo.) — Pisarna v Pražakovl ul. 3, priti. Oglašajte v Trgovskem listu!! Najbolj*! Hvalni itraj Ja adlna I* Josip Petelinc-a Oritzner m Adler M ndfcla., ■» Indoalrljo _ _ m n MUu Pr«i«rM- tjubljano *««•>,• ern> tak« ntali l-pHh«. V«fM«a Barvati*. ITT*-----*— mm popravilu Trika« *U la nala ' Stran 4. II'1 ......... 'H' Upravni svet Trgovske banke d. d. v Ljubljani naznanja, da je njega večletni član, gospod Ivan Rakovi industrijalec v Kranju dne 23. marca 1925 nenadoma preminul. Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za zavod nevenljivih zaslug, časten in hvaležen spomin.. V Ljubljani, dne 24. marca 1925. UPRAVNI SVET Trgovske banke d. d. v Ljubljani Naš najboljši soprog, oče, ded, tast in brat, gospod Ivan Rakovi tovarnar In posestnik, član trgovske in obrt. zbor. za Slovenijo Itd.., je danes ob 6. popoludne nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 26. marca ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Zadušnica se opravi v petek, dne 27. marca ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi. Neutolažljivi priporočamo blagega pokojnika vsem, posebno pa onim, ki jim je bil zvest in dober prijatelj, v ljub in časten spomin. K r a u j, dne 23. marca 1925. Mara Slakove roj. Eržen, soproga. Anka omož. Polak, Olga omož. Fajdiga, hčeri. — Karolina Dobida roj. Rakove, sestra. — Ing. Karol Polak, tovarnar, Dr. Božidar Fajdiga, okr. zdravnik, zeta. — Daša, Uroš, Breda, Polak, Darja Fajdiga, vnuki. Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v ztatu. „JUGOSLAVIJA“ splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa : 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna In jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. — Največ ji tu delujoči zavod. Družbu |e prevzela od ,,Graške vzajemne zavarovalnice** In od zavarovalnih družb ,.Feniks" (požarni oddelek) In „Frenko-Hongrolse" ves njihov kupčljski obstoj v naši državi. — Naj-ntžje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom nnredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavor, družbe .JUGOSLAVIJE** ženitvene kavcije za čostnike. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 57. Dr. ing. Miroslav Kasal Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik Ljubljana - Mirje St. 11 - telefon št. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev. Projektiranje. Josip Peteline, Ljubljana H* v«Uk»l (Mm rnimm«. ■» <■!■*■) ob VOdl M« malo! polrahMina sa llvU)«, krofaCe, Ce-rljarje, ledlarje, amb) plataoln«, bpn* rafcm, SC«IM«, nlnici. toedtttno blago. T«M» Ml c Telefon Mi AVTO oenciit, pnevmatiko olje, mast, vse aopravila in vožnja. e.c prvovrstne dogo in delo po solidnih cenah nudi «*ao-Avto, d z o z. v Ljubljani TVRDKA vvo