jQudska.
£* PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih
Naloga resničnega demokratičnega parlamenta v tem časn je prav v tem, da zavaruje demokratični red v naši deželi, da zavaruje njegov neoviran razvoj pred vsakim poskusom fašističnih in profaši-stičnih reakcionarnih sil, ki ga poskušajo rušiti ip izpodkopavati.
EDVARD KARDELJ
Leto VI. - Št. 111
Ljubljana, petek, 34. avgusta 1945
Mesečna naročnina Din 40.—
T
Cena Din 2+~-
Svoboda tiska in naša demokracija
Ne moremo si misliti svobode tiska izven občega sestava demokratične ureditve neke države. Svoboda tiska je samo ena izmed mnogoštevilnih oblik, s katerimi se manifestira demokracija neke države. Pojmovanje svobode tiska se vključuje v pojmovanje bistva demokra cije. Po drugi strani pa ne obstoja ena demokracija, obča, za vse države in vse čase. Demokracija je rezultat socialnopolitičnih odnošajev v neki državi. Razvija in menja se skupno z razvojem in menjavanjem teh odnosov. Zato imamo danes na svetu stvarno tri vrste demo kracije in to: zapadno meščansko demokracijo, sovjetsko demokracijo in našo ljudsko demokracijo, ki je v naši državi in v vrsti drugih vzklila in se razvijala v horbi s fašizmom in na njegovih ruševinah. — Vsaka od teh demokracij ima svojo vsebino in svoje oblike.
Zapadna meščanska demokracija je rezultat kapitalističnega gospodarstva v teh državah. Resnično predpisuje ta iste pravice za vse sloje, vendar so najvažnejša materialna sredstva, sredstva proizvodnje, v rokah maloštevilnega sloja ljudi. Razumljivo je, da ima ta v svojih rokah najvažnejša ekonomska sredstva, ima vse možnosti, da bogato koristi demokratičnim oblikam oblasti in jih pri-lagodeva svojim potrebam, in obratno, tisti, ki teh sredstev nima, ima zelo majhno možnost, da se okoristi s to svobodo.
Sovjetska demokracija pa je vzklila iz pogojev socialistične ureditve in prav zato nosi bistvene oznake te ureditve. Združila je demokratične oblike in demokratično vsebino in na ta način dosegla najvišjo stopnjo v razvoju demokracije. Socialistična ureditev Sovjetske zveze, kjer s« vsa sredstva proizvodnje v rokah ljudstva, jamči vsemu ljudstvu, da se okoristi s pridobitvami svoje demokracije.
Naša ljudska demokracija, ki je vzra-sla v pogojih težke osvobodilne borbe z mednarodnim in domačim fašizmom, ima posebne svojstvene črte, ki jo odlikujejo tako od prve kot od druge demokracije. Ves čas osvobodilne vojne je bila v ostri borbi ne samo s fašističnim okupatorjem, temveč prav tako z domačimi fašističnimi in profašisfičnimi elementi. Naša demokracija se še danes bori s temi preostalimi elementi v naši državi in zato ni mogoče, da to ne bi vplivalo na naše pojmovanje demokracije in na naše pojmovanje svobode tiska. Ta borba za likvidacijo ostankov fašizma v naši državi je po eni strani borba za dajanje socialne vsebine naših demokracij, po drugi strani pa daje to, da je naša demokracija živa, polna dinamike in ustvarjanja. Ona ima težnjo nadaljnjega razvoja, utrjevanja in izpopolnjevanja. Dejstvo, da po eni strani naš volilni sistem jamči oblasti polno udejstvovanje ljudstva pri oblasti in po drugi strani to, da so znatna materialna sredstva za zavarovanje te demokracije prešla v roke ljudstva, jamči poln demokratični razvoj naše države. Takšna demokracija nudi ljudstvu stvarno možnost, da se okoristi z demokratičnimi pridobitvami, da jih še nadalje izpopolnjuje in razvija. V takšnem sklopu demokracije postaja stvarna in obsežna tudi naša svoboda tiska. — Eno pa je, treba je dati ljudstvu formalno pravico, da lahko izdaja svoje liste in časopise in drugo, zavarovati mu je treba resnično možnost, da se okoristi s to pravico.^ V mnogih državah imamo formalno priznano pravico ljudstvu, da se okoristi s svobodo tiska. No, s to svojo pravico se v nekaterih deželah ljudstvo ne more okoristiti ali vsaj ne popolnoma, ker so materialna sredstva v rokah peščice ljudi, ki vodijo celotno gospodarstvo in skoraj ves tisk. V rokah te peščice ljudi so finančna sredstva, tiskarne, papir in promet, z eno besedo, _ vse to, kar ustvarja vsebino svobode tiska. Razumljivo je, da majhen list, ki ga zalagajo za interese delavcev in kmetov, no more vzdržati konkurence z listi, ki jip plačujejo in vzdržujejo veliki finančni magnati. Ti lahko svoje listo prodajajo mnogo ceneje in zgrade .tudi mnogo močnejše' mreže dopisnikov in raznašal-cev. Pod takšnimi gospodarskimi pogoji je list navadno trgovsko podjetje v rokah lastnika. In razumljivo je, da bo kot gospodarsko močnejši zadušil in odvrnil e trga mali list, ki brani interese ljudskih množic.
Resnična svoboda tiska zavisi torej od resnične demokracije. Ako drži v neki državi oblast iu gospodarska^ bogastva v rokah le majhen sloj tako imenovanih višjih krogov, so zaman vsi predpisi o svobodi tiska. Široke množice se s to svobodo ne bodo mogle okoristiti. Tisk je pod takimi pogoji postavljen _ na trgovsko bazo in ne more odigrati iste občekoristne vloge, ki hi jo moral ustvariti na polju gospodarskega, političnega, kulturnega in prosvetnega dviganja množit. Po eni strani postaja orodje robatih finančnih krogov zn ohdržanjc njihove oblasti in vpliva na ljudstvo, a po drugi Btrani sredstvo za bogatenje njegovih lastnikov in njegovih finančnikov. Pod takimi pogoji postaja tisk brc/načelen is brezidejen. Hiti za senzacijami in reklamo in pogosto dobiva cenen b*-
stolovce in ljudi, ki morajo zaradi svojih prestopkov priti na zatožno klop. Tak brezidejen tisk izpodriva in zametuje zdravo ljudsko pojmovanje morale. V takem tisku piše izbran krog profesionalcev, ki so daleč proč od ljudstva. To so najeti delavci v podjetju svojega gospodarja, katerega interesom morajo slediti jn katerega pojmovanje morajo popularizirati, če hočejo zaslužiti sredstva za življenje. Tako vidimo, da imajo pod takšnimi ekonomskimi in političnimi pogoji kontrolo in vodstvo tiska privatni lastniki listov, izdajatelji in glavni delničarji v teh podjetjih. Takšna svoboda tiska se običajno pretvori v svobodo laži in varanja množic. Mi smo v razvoju naše demokracije in naše svobode šli po drugi poti. Ljudstvo si je zgradilo svojo resnično demokratično oblast. To oblast izbira, kontrolira in menjava. Po-leg tega smo dali tej demokraciji tudi materialno vsebino. Znaten del bogastev dežele je prešel v roke ljudstva ali je postavljen pod kontrolo ljudske oblasti. Pod takšnimi pogoji se pri nas oblikuje in razvija prava ljudska demokracija. Na ta način je dobila pri nas svoboda tiska svojo materialno oporo in postala resnična svoboda ne za peščico pooblaščenih, temveč za najširše ljudske množice. Te ljudske množice imajo preko svojih demokratičnih organizacij in združenj vse možnosti, da s pomočjo tiska uveljavijo svoje pravice in svoje interese. Naš zakon o tisku daje to pravico najširšim ljudskim slojem. Omogoča jim, da pišejo proti fašistom in njihovim pomagačem, proti razbijalcem narodne enotnosti, pa proti saboterjem in špekulantom, z eno besedo, proti vsemu izmečku, ki nam ga je pustila stara trhla Jugoslavija. Daje jim možnost, da pišejo o obnovi in izgradnji naše domovine, da kritizirajo delo in postopek naših ljudskih oblasti, da dajejo konstruktivna navodila za čim hitrejši dvig naše države, omogoča in pomaga zdravi konstruktivni kritiki, naš tisk vodi k resničnosti in principielnosti. Naša ljudska demokratična oblast bo tudi jamstvo, da te pravice ne bodo le formalne, ampak da bo pomagala pri razvoju in krepitvi našega demokratičnega tiska z vsemi moralnimi in materialnimi sredstvi. Materialna sredstva za zavarovanje te svobode so v velikem delu že prešla ▼ roke ljudskih oblasti in bodo služila interesom vsega ljudstva. Tako postavljena svoboda tiska bo resnična svoboda za najširše ljudske množice. Naši listi odpirajo svoje stolpce vsemu ljudstvu. To niso več listi, v katerih piše peščica profesionalnih novinarjev. Na tak način bo postal naš tisk resnična ljudska tribuna. V veliki meri je to postal že danes in bo postal še bolj v bodočnosti.
Naša demokracija in naša svoboda tiska sta resnična demokracija in resnična svoboda. To je demokracija za ljudstvo in ne za narodne sovražnike in izdajalce. Prav tako svoboda tiska ni svoboda za vse in za vsakogar. To je svoboda za najširše ljudske množice in ni svoboda za fašiste in njihove pomagače, ni svoboda za saboterje in vohune. Zato je v našem Zakonu o tisku vrsta omejitev, tako glede tistih, ki urejujejo časopise, pišejo ali sodelujejo v njih, kakor tudi glede vsega, o čemer se piše. Fašistom in njihovim aktivnim pornaga-ne daje pravice, da organizirajo svoje časopise, ne daje pravice, da pišejo v duhu netenja verske in nacionalne mržnje, v duhu izpodkopavanja enotnosti in enakosti naših narodov, ne dovoljuje saboterjem, da pozivajo na sabotažo, ne dovoljuje tujim agentom, da izdajajo naše vojaške in državne tajnosti, ne dovoljuje narodnim sovražnikom pozivanja k nasilnemu rušenju tistih pridobitev, ki si jih je priborilo ljudstvo v težki in krvavi borbi, ne dovoljuje klevetanja vrhovnih državnih organov, niti širjenja lažnih in alarmantnih vesti. Te omejitve so pppolnoma razumljive in v skladu z duhom prave ljudske demokracije. Dati fašistom in njihovim pomagačem pravico, da se v imenu demokracije in z naslonitvijo na demokratične zakone bore proti demokraciji in svobodi, bi bilo v resnici ne samo nedemokratično, temveč tudi protidemokratično. To bi pomenilo pomagati fašistom in reakcionarjem, da rušijo ono, kar je ljudstvo sezidalo in pomagati jim, da ščuvajo on
narod proti drugemu, da ženejo v medsebojno iztrebljenje naše narode in da izpodkopavajo temelje naše domovine. Taka svoboda tiska bi pomenila svobodo varanja in zavajanja ljudstva, svobodo borbe proti ljudstvu.
Naš Zakon o tisku nadalje ne dovoljuje, da se piše proti prijateljskim državam. To je zelo važna omejitev, ki je v skladu z našo miroljubno in demokratično zunanjo politiko. Mi vidimo, da danes v svetu vsi fašistični in reakcionarni elementi vodijo zagrizeno kampanjo, da izzovejo novo vojno proti demokratičnim in miroljubnim državam. — Takšno pojmovanje demokracije, v katerem se lahko piše, kar se hoče, kleveta demokratične in miroljubne države in izziva razdore med njimi, ne ustreza našemu duhu demokracije in naši miroljubni zunanji politiki. To pojmovanje'je po našem mišljenju ne samo protidemokratično, temveč tudi zločinsko. Naš Zakon daje najširše možnosti zunanjemu tisku, da se pravilno informira o dogodkih pri nas. Prav tako omogoča svobodno uvažanje tujega tiska v našo državo, naravno, v kolikor ta tisk ni namenjen direktni propagandi proti interesom naše domovine. V Zakonu je še ta omejitev, ki vsekakor ne bo ugajala našim reakcionarjem. a to je, da naš tisk in njegovi uredniki ne smejo biti plačani iz inozemstva. Popolnoma razumljivo je, da časopisi, ki bi bili plačani iz inozemstva, ne bi vodili jugoslovanske politike, temveč politiko svojih finančnikov. V stari Jugoslaviji smo imeli često priliko srečati take pojave, ali oblasti so bile slepe in gluhe. Dobro se spominjamo odkritja v zvezi z organom Ljotiče-vega »Zbora«, ki ga je plačevala fašistična Nemčija. Ne moremo dovoliti, da bi časopisi služili duhovnemu oblikovanju nove pete kolone v naši domovini. Mi dobro vemo, da se tudi naša današ-nja_ reakcija povezuje in naslanja na svoje mednarodne brate. Prav tako vemo, da mednarodna reakcija ne bo šte-dila s finančnimi sredstvi, samo da bi izpodkopala temelje izgradnji naše demokratične oblasti.
Naše pojmovanje svobode tiska vodi torej račun tako o obliki kot o vsebini. Daje svobodo tiska ljndstvu, a ne peščici narodnih sovražnikov in izdajalcev. Za uresničenje te svobode zagotavlja ljudstvu tudi materialna sredstva. Naše pojmovanje svobode tiska nosi pečat brezkompromisne in dosledne borbe proti fašizmu in vsem njegovim ostankom. To je ono, kar noče ali ne more-razumeti gospoda iz tako imenovane demokratične grupe okrog g. Milana Grela. Njim ne ustreza resnična ljudska demokracija, ki se pri nas razvija. Njim ne ustreza tak tip demokracije, ki daje v roke ljudstva tudi materialna sredstva za ustvarjanje te demokracije. Zato žele tako imenovano »demokracijo za vse«. To pomeni enako svobodo za tiste, ki so se štiri leta vojne borili proti fašizmu ali ječali pod njegovo peto in za tiste, ki so se v borbi proti svobodi in demokraciji poslužili pušk fašističnega okupatorja. Taka »demokracija za vse«, ki bi poleg tega tudi materialna sredstva demokracije dala v roke narodnim sovražnikom, bi se kaj kmalu spremenila v najtemnejšo in najbolj krvavo diktaturo reakcije. Ta gospoda, ki zahteva »demokracijo za vse«, v resnici zahteva demokracijo za ostanke fašizma in reakcije, ker oni ne morejo za ljudstvo zahtevati ničesar. Ljndstvo ima demokracijo, ki si jo je priborilo v težki borbi proti tistim, ki jih ta grupa zagovarja. Takšno »demokracijo«, ki jo želi gospod Grol in njegova okolica uvesti k nam iz tujine, smo imeli priliko videti v Grčiji. 0 tej demokraciji nam lahko mnogo pore desettisoče naših sonarodnjakov, ki so pobegnili pred fašističnim terorjem v Egejski Makedoniji. O njej nam more prepričevalno govoriti tisoče Grkov-proti-fašistov, ki so pribežali v našo državo ali drugi tisoči, ki leže po ječah Grčije, medtem ko se quislinški poveljniki na-grajajo z generalskimi čini. Ob takem pojmovanju »demokracije in svobode tiska« se mi ne moremo sporazumeti z gospodom Groloin. Nikomur ne moremo dovoliti uvažati takšno Mago iz inozemstva v našo državo.
Nikola Vujanovič. — Po »Borbi«.
LJUDSTVO SVOJI VOJSKI
Dne 23. avgusta je mladina iz Ro-1 ki je sprejel zastavi, je slovesno ob-čjnja in Lazič odšla v Novo vas naj ljubil, da bodo tudi oni storili svojo Krasu, kjer je III. bataljon odreda	dolžnost,	da	se bodo želje prebival-
Jugoslovanske armade, da jim izroči	stva	uresničile,
dve krasni zastavi, jugoslovansko in slovensko. Zvečer se je vršila slovesna izročitev obeh zastav naši vojski.
Tajnica ZMS je v pozdravnem govoru odločno poudarila nezlomljivo voljo ljudstva v kanalskem okraju in Soški dolina, da se podre demarkacijska čr.ta, in se vsi priključijo sirečtni Titovi Jugoslaviji. Kljub pregradi je ljudstvo tu in onstran trdno povezano in odločno, da vztraja v boju, ki ga je začelo.
Mladine, in ljudstvo zahtevata ob svetovnem miru, da se narodu, ki je toliko žrtvoval za borbo proti fašizmu.
mmmim laradce.
Slovesnost v Podsahotinu
Dne 19. avgusta je mladina skupno s pionirji priredila miting v Jamljah v naibrežinskem okraju. Prireditev je obiskalo okoli 2000 prebivalcev. Udeležili so se tudi borci III. bataljona odreda JA. Mladina je hotela izkazati svojo ljubezen do vojske, ki jo je osvobodila ter podarila odredu jugoslovansko in sovjetsko zastavo. Bosch
•l	IU	OVZVJCZOB-«'	-OtUiaVU.
h£*ofjw>a,P90 »e miadjoi prisrčno zahvaliti.
Zborovati!« beguncev
iz Egejske Makedonije
V znak protesta proti strahovladi grških monarhofašističnih tolp se je te dni vršilo v Bitolju zborovanje beguncev iz Egejske Makedonije. Zborovanje je otvoril v'navzočnosti velikega števila beguncev, meščanov in predstavnikov Ljudske fronte in narodnih oblasti Jordan Bojadžijevski, begunec iz vasi Vostarani v lerinskem okraju, ki je v svojem kratkem govoru prikazal strahovlado podivjanih monarhofašističnih tolp in grških oblasti v Egejski Makedoniji. »Zaman skušajo grški reakcionarji prikriti strahovlado,« je dejal Bojadžijevski. »Dejstva jasno govore proti vsem lažem. Najboljše priče te strahovlade so begunci, ki jih je 20.000 in ki so našli zatočišče v vardarski in pirinski Makedoniji« Za njim je govoril Risto Jankovski, begunec iz lerinskega okr., ki je opisal stanje slovenskega življa v Egejski Makedoniji od pretekle vojne pa do danes. Jankovski je med ostalim dejal: »Trpljenja našega ljudstva v Egejski Makedoniji niso nekaj novega. Naš narod je že 20 let narodnostno zatiran od vseh grških režimov. Vodil je ogorčene borbe skupno z demokratičnimi silami grškega naroda proti zločinski politiki grških vlasto-držcev. To borbo za demokratično svobodo je naše ljudstvo nadaljevalo skupno z grškim narodom po albanskih planinah proti Mussolinijevim tolpam. Vsem je znan delež Makedoncev v tej borbi. Vojaške edinice, ki so se borile proti italijanskemu fašističnemu zavojevalcu, so bile v glavnem sestavljene iz Makedoncev. Medtem ko so se oni hrabro borili in umirali po Albanskih planinah za grško neodvisnost, so voditelji Grčije zapirali in, internirali njihove očete in družine. Makedonski narod skupno z grškim narodom ni ustavil oborožene borbe tudi tedaj, ko so nadmoč-ne fašistične nemško-italijanske sile
zasedle Grčijo. Še nadalje je n«dil odpor fašističnim zavojevalcem ves čas zasedbe. Danes, ko so vsi evropski narodi osvobojeni izpod nemškega fašističnega suženjstva, so se pojavili v Egejski Makedoniji, kakor tudi po vsej Grčiji ponovno hlapci fašističnih okupatorjev, ki uničujejo pridobitve narodne borbe in odvzemajo ljudstvu vse pravice do življenja. Strahovlada nad našim narodom v Egejski Makedoniji je samo nadaljevanje one strahovlade, ki se je vršila že v predvojni Grčiji in v času zasedbe. To strahovlado izvajajo isti zločinci, ki so bili v času narodno-osvobodilne borbe grškega naroda aktivni sodelavci okupatorja.« Ob koncu je Jankovski v imenu 2600 beguncev, ki se nahajajo v bitoljskem okrožju, protestiral proti iztrebljenju slovanskega življa v Egejski Makedoniji in apeliral na zaveznike, da preprečijo strahovlado ter se skliceval na obveze, ki so jih zavezniki sprejeli na sebe z Atlantsko listino napram svobodoljubnim narodom. Nato je govorila Angelina Gi-kova iz Vodena. Protestirala je proti strahovladi monarhofašističnih tolp v imenu vseh Makedoncev iz Egejske Makedonije, katere danes nagrajujejo za njihov doprinos k splošni zavezniški stvari in za velike žrtve v borbi proti fašističnim osvajalcem z ubijanjem Slovanov in z drugim trpljenjem. V imenu okrožnega odbora Ljudske fronte je zborovanje pozdravil predsednik Nestorov, v imenu narodnih oblasti pa predstavnik Okrožnega narodnega odbora Krsta Simovski, ki je poudaril, da narodne oblasti ne bodo štedile s trudom in s sredstvi, da zavarujejo življenje beguncem v tem okrožju. Z zborovanja so poslali pozdravni brzojavki maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu in predsedniku Narodne vlade Makedonije Lazarju Ka-liševskemu.
časopis »Uitifa« o pisanju tržaških listov
Dopisnik Tanjuga javlja, da je časopis v-Unita« objavil vest iz Trsta, iz katere je razvidno, da tržaški tisk soglasno obsoja kot sramotno, popolnoma neresnično in neosnovano kampanjo rimskih reakcionarnih listov o bazoviški jami. Vsi italijanski in tuji
novinarji, ki so bili v velikem številu na licu mesta, so se prepričali o neresničnosti vesti o bazoviški jami. Tudi najreakcionarnejši tržaški tisk se odločno brani, da bi sprejel bazoviška izzivanje ter smatra, da je to enak« vrste, kot je bila svoječasno Gobbel-sova uprizoritev katynskih grobov.
Jugoslovanski partizani sodelujejo pri proslavi slovaškega praznika vstaje
Na svečanosti ob obletnici slovaškega praznika narodne vstaje, ki bo v Banski Bistrici na Češkoslovaškem v navzočnosti predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, bo odpotovala danes dopoldne z letalom z zemunskega letališča delegacija jugoslovanskih partizanov s polkovnikom Radivojem Jovanovičem na čelu. V zastopstvu je tudi polkovnik JDjuro Medenic, narodni poslanec Začasne narodne skupščine, in polkovnik Pe-rušič. Partizane-Slovake, ki so sodelovali v narodno-osvobodilni borbi, vodi narodni poslanec Josip Vojaček in major dr. Josip Lipa. Od zastopstva se je na letališču poslovil svetnik češkoslovaškega poslaništva J. Horvat.
Pomoč Bosanski Krajini
Ministrstvo za socialno politiko pri Narodni vladi Bosne in Hercegovine je poleg že prej dovoljenih kreditov
za pomoč ljudstvu Krajine odobrilo vsoto 10 milijonov dinarjev za pomoč družinam padlih in živih borcev, invalidov in ostalih vojinih žrtev na področju banjaluškega okrožja. Za vzdrževanje obstoječih dečjih domov je odobren kredit 300.000 din, medtem ko je namenjena vsota 200.000 din za otvoritev novih dečjih domov. Za otvoritev kuhinj za vojne sirote in borce otrok je odobren kredit 450.000 din. Razen tega pa je namenjena vsota 500.000 din za pomoč beguncev ob priliki njihovega povratka in za obnovo njihovih domov.
UNRRA za Jugoslavijo
Dne 28. avgusta sta prideta v tržaško luko ladji »Louis Kessuth« in »Neti« z blagom UNRRA za Jugoslavijo. Prva je pripeljala 1436 ton pšenične moke, 792 ton graha iu 6411 ton pšenice. Droga ladja, ki je last tra-ške družbe »Marovič« je pripeljala 3335 ton raznega blaga, v glavnem fosfatov. Pričakujejo dve nadaljnji ladji z blagom za Jugoslavijo.
Zavezniški natosarja jr ZagM**: Obisk V tevarni »Rade Končar«
Zakon o kazenskih dejanjih
proti ljudstvu in državi
Člen 1. Do sprejetja kazenskega zakonika demokratične federativne Jugoslavije se bodo kaznovala kazniva dejanja proti ljudstvu in državi po tem zakonu.
Člen 2. 1) Kot kazensko dejanje proti ljudstvu in državi se bo smatralo vsako dejanje, ki ima namen, da se z nasiljem ruši ali ogroža obstoječa državna ureditev demokratične federativne Jugoslavije, ali da se ogroža njena zunanja varnost ali osnovne demokratične, politične, nacionalne in ekonomske pridobitve osvobodilnega boja: federativna ureditev države, ena/ko-pravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov ter ljudska oblast.
2)	Kot kazensko dejanje se bo kaznovalo po tem zatkonu tudi vsako dejanje, omenjeno v prejšnjem odstavku, ki je naperjeno proti varnosti drugih držav, s katerimi ima demokratična federativna Jugoslavija dogovor o zvezi, prijateljstvu ali sodelovanju, na temelju vzajemnosti.
Člen 3. Kot kazenska dejanja pod čl. 2. se bodo kaznovala:
1) Kdor stori kakšno dejanje, ki stremi za tem, da se s silo odpravi narodno predstavništvo demokraitične federativne Jugoslavije ali federalnih enot, ali ovržejo zvezni ali federalni organi vrhovne državne uprave ali krajevni organi državne oblasti, ali da se jim z grožnjo prepreči, da hi vršili svoje zakonite pravice in dolžnosti, aiH se jih prisili, da delajo to kakor to želi izvršilec nasilja;
2) državljani Jugoslavije, ki izvrše dejanja, ki šikoaujejo voijini sili, obram-bni sposobnosti ali ekonomski moči demokratične federativne Jugoslavije, ali ogrožajo neodvisnost ali nedotakljivost njenega ozemlje;
3) kdor izvrši vojni zločin, to je, kdor v času vojne in sovražne okujpaci-
alela kot agitator, organizator, odred-ajalec, pomagač ali neposredni izvršile« umorov, obsojen(ja na smrtne karali in njihovega izvrševanja, aretacij, mučenja, prisilnega izseljevanja ali odpeljevanja v koncentracijska tabo rišča, internacije ali na prisilno delo prebivalstva Jugoslavije; kdor namerno povzroča stradanje prebivalstva, vrši nasilno raznarodovanje, prisilno mobilizacijo, zavajanje v prostitucijo, ali posiljen je, prisilni prestop v dni go vero. ovajanja, ki imajo kot rezultat v tej točki navedene mere terorja in nasilja, ali kdor pod istimi okoliščinami odreja ali vrši požige, ali krajo javne aJi zasebne imovine, kdor postane funkcionar terorističnega aparata in polic ijskaih formacij okupatorja ali uslužbenec zaporov koncentracijskih in delovnih taborišč, ali nečloveško postopa z jugoslovanskimi državljani in vojnami ujetniki;
4) kdor v vojnem času organizira ali 'vabi druge, da vstopijo, ali sam vstopi v oborožene vojaške ali policijske formacije, sestavljene iz jugoslovanskih državljanov z namenom, da pomagajo sovražniku in se skupno bore z njim proti svoji domovini, prejemajoč od sovražnika o rož1 j e in pokoravajoč se njegovim odredbam^
5) kdor v času vojne, ki se vodu proti Jugoslaviji ali njenim zaveznikom, stopi v službo v sovražni vojski ali
se udejstvuje v vojni kot borec proti svoji domovini ali njenim zaveznikom;
6) kdor v Sasu vojne ali okupacije politično ^sodeluje ali stopi v službo pri organih sovražne oblasti in pomaga tem pri izvajanju rekvizicij, odvzemu hrane in drugih dobrin ali v izvajanju kakršnih koli prisilnih ukrepov proti prebivalstvu Jugoslavije;
7) kdor organizira oboroženo vstajo, ali se udejstvuje v njej, ali organizira oborožene tolpe ali njihovo vpadanje na ozemlje države z namenom, da bi vršil dejanja navedena v ČL 2. tega zakona, ali kdor zapusti kraj bivanja in vstopi v skupino, oboroženo in organizirano za izvrševanje takšnih dejani:	.. .
8) kdor v državi ali izven nlje organizira udruženje s fašističnimi ciilji zaradi izvrševanja zločinov, navedenih v čl. 2. tega zakona;
9) državljan Jugoslavije, ki poziva tujo državo na vojno proti svoji domovini ali na oboroženo intervencijo,
na ekonomsko vojno, na zapor imovine demokratične federativne Jugoslavije in njenih državljanov, na prekinitev diplomatskih odnošajev, razdor mednarodnih dogovorov ali na vmešeunje v notranje posle svoje domovine, a.lu s čimer koli pomaga tuji državi, ki se nahaja v vojni z Jugoslavijo;
10) kdor opravlja vohunsko služibo, to je kdor izdaja, krade ali zbira podatke ali dokumente, ki po svoji vsebini predstavljajo posebno važno državno ali vojaško tajnost z namenom, da jih preda tuji državi, sovražni ali fašistični organizaciji ali kateri koli nepoklicani osebi;
11)kdor v času vojne pod vzame kakšno dejanje ki naj služi temu, da pridejo obrambni objekti ali položaji ali kakršna koli sredstva, ki služijo za vojno, ali druge vojne potrebe v roke sovražnika, ali da 6e uničijo ali da se napravijo neuporabne ali pokvari njih namen, da Ju"osl. armada ali vojska zavezniških držav ali posamezni vojaki padejo v roke sovražnikom ali da bodo vojna podjetja ali vojne naprave ovirane ali spravljene v nevar-nost;
12) kdor vzame življenje vojaški osebi ali predstavniku ali uslužbencu ljudske oblasti ob priliki ali zaradi izvrševanja njegove službene dolžnosti aJi prav takšne osebe zavezniških ali prijateljskih držav;
13) kdor v namenu, navedenemu v čl. 2. razruši ali poškoduje z poruše-njem, požigom ali drugimi sredstvi prometne naprave ali druge javne zveze, vodovod, javna skladišča in sploh javno imovino.
Člen 4. Dejanja pod čl. 3 v točki 2. čl. 2 se bodo kaznovala z odvzemom svobode s prisilnim delom najmanj treh let, z zaplembo imetja in izgubo političnih in državi ja nskih pravic, pri posebno težkih okoliščinah pa s smrtno kaznijo.
2) če so kazenska dejanja izvršena v času vojne ali vojne nevairaosti ne more biti kazen z odvzemom svobode in prisilnim delom manjša od petih let;
3) vsa dejanja pod čl. 1 zahtevajo pripor krivca.
Člen 5. Če je izvršilec kazenskega dejanja pod čl. 3, točka I do 13 pobegnil iz države s sovražnikom ali če v inozemstvu vrši ista kazenska dejanja, se bo kaznoval z izgubo državljanstva.
Člen 6. 1) Udeleženci im Mani organizacij, ustanovljenih za vršenje zločinov pod čl.2., se bodo kaznovali pri olajševalnih okoliščinah z odvzemom svobode s prisilnim delom najmanj leto dni;
2) član organizacije pod točko 7. im 8. čl. 3, ki se prostovoljno preda oblastem in ražkrinka organizacijo ali sporoči o njej važne podatke, predno on ali organizacija, izvrši neko dejanje proti temu zakonu, bo oproščen kazenske odgovornosti. V »lučaju, da pa je dejanje izvršeno, se bo kaznoval z najnižjo kaznijo, ki je predvidena za izvršeno dejanje.
Člen 7. 1) Za težko telesno poškodbo oseb, navedenih pod toč. 12, čl. 3., izvršene pri istih okoliščinah, kot so predvideni za umor, bo izvršilec kaznovan z odvzemom svobode, s prisilnim delom, najmanj leto dni.
2) vojaška oseba, ki je vedela za pripravo ali izvršenje izdaje ali vohunstva čl. 3, točka 1, 2 in 10), toda o tem ni obvestila oblasti, se bo kaznovala z odvzemom svobode, s prisilnim delom najmanj dveh let.
Člen 9. 1) Kdor v državi ali inozemstvu vrši propagando aili agitacijo, ki vsebuje poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, se bo kaznoval z odvzemom svobode, s prisilnim delom najmanj leto dni;
2) Če je dejanje izvršeno s pomočjo tiska ali radia, se bo to smatralo kot obteževalmo okolnost;
3) Če dejanje pod točko 1 in 2 tega člena izzovejo težke posledice, ali se izvršijo v času vojne ali v lcrajih P°^ vojno upravo, se jih kaznuje kot kazniva dejanja pod čl. 2. tega z alk ona;
4) lastniki tiskarn odnosno _za tiskarne odgovorne osebe, ki tiskajo spise ali kaj drugega, kar vsebuje propagando ali agitacijo z namenom, nave-
denim pod t. L tega člena, se bodo kaznovali z odvzemom svobode, v slučaju pa, da je dejanje izvršeno nehote, z denarno kaznijo.
Člen 10. Osebe, ki v času vojne gospodarsko sodelujejo s sovražnikom odnosno okupatorjem, to je, ki svoja in-druga podjetja aili svoje strokovne priprave dajo na razpolago sovražniku za proizvodnjo odnosno sami proizvajajo predmete, ki krepijo gospodarsko silo in vojno moč sovražnika, ali nljiihovo sodelovanje s sovražnikom vsebuje posebno težke primere eksploatacije in pritiska na delavce s pomočjo okupatorjevih oblasti, se bodo kaznovale z odvzemom svobode, s prisilnim delom do desetih let in z zaplembo imetja.
Člen 11. Kdor pomaga na kakršen koli način oboroženim tolpam ali sličnim organizacijam, ali njihovim aktivnim članom, daje zatočišče, dostavlja, skriva ali prevaža orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služi za vzdrževanje zvez aili jim dela druge usluge aili ovira oblasti pri njihovem odkrivanju in lovljenju, se bo kaznoval z odvzemom svobode in prisilnim delom najmanj leto dni.
Člen 12. Dajanje, kraja ali zbiranje gospodarskih podatkov, ki po svoji vsebini ne predstavljajo posebno važno tajnost, ki se pa po izrecni prepovedi zakona ali po ukazih vodilnih gospodarskih organov ne smejo objavljati, za nagrado ali brez nagrade tujim državam, sovražnim aili fašističnim organizacijam ali nepoklicanim osebam, se bo kaznoval z odvzemom svobode od treh mesecev do treh let.
Člen 13. 1) Poskus dejamj, predvidenih v tem zakonu, se kaznuje kot izvršeno kaznivo dejanje;
2) Za kazniva dejanja po tem zakonu lahko tam, kjer ni posebej predvideno, izrečejo poleg glavne kazni tudi druge vaporedne kazni po zakonu o vrstib kazni.
Člen 14. 1) Kazenska dejanja po tem zakonu kaznujejo v prvi stopnji okrožna sodišča, a vojaške osebe vojaška sodišča;
2) V posebno važnih slučajih bodo sodili za kazniva dejanja po čl. 2. te^a zakona federalna vrhovna sodišča, ce pa je takšno dejanje splošno državnega značaja vojni svet zveznega vrhovnega sodišča <jdnosno zvezno vrhovno sodišče.
V	tem slučaju bodo ta sodišča sodila v prvi in zadnji stopnji.
Člen 15. 1) Zasliševanje osumlljenega v preiskovalnem postopku in prisotnost obtoženega na glavni razpravi zaradi kazenskega dejanja je po tem zakonu obvezno:
2) Razprava brez prisotnosti obtoženega se lahko vrši samo:
a) če je obtoženec izjavil, da na to pristane;
b) če je ugotovljeno da se obtoženec skriva pred oblastjo, ali je pobegnil iz države, ali vrša v inozemstvu kazenske prestopke proti temu zakonu;
3) Odsotnemu osumljencu bo postavilo sodišče zaigovonvikka že v preiskovalnem postopku.
Člen 16. Na sodbo sodišč prve stopnje se lahko vloži pritožba na sodišče višje stopnje, čigar obsodba je dokončna.
Člen 17. Postopek pri dejanjih proti temu zakonu je n uljem.
Člen 18. 1) Dejanja, izvršena preden je dobil ta zakon svojo moč, ki pa še niso presojena, se bodo kaznovala po tem zakonu, če so njegove odredbe blažje od prejšnjih zakonskih predpisov;
2)	Zadeve, katere obravnavajo vojna sodišča, o katerih pa do uveljavljenja tega zakona še niso izrečene prvostopne sodbe, se bodo predale v nadaljnje poslovanje sodiščem, pristojnim po tem zakonu.
Člen 19. Zvezni minister za pravosodje bo predpisal potrebna navodila za izvajanje tega zakona.
Člen 20. Čim dobi ta zakon svojo veljavnost, prenehajo veljati vsi zakonski predpisi, ki so v nasprotju z novimi odredbami-
Člen 21. Ta zakon 6topi v veljavo, ko se objavi v »Službenem listu« demokratične federativne Jugoslavije,
Prva obletnica upora
slovaškega naroda
Zborovanje celovške Komunistične partije
Celovec. Dne 22. avgusta 1945 se je po 12 letnem molku vršila prva večja konferenca funkcionarjev Komunistične partije Avstrije za čelov-ški okraj. V dvorani* ki je bila okrašena s slikami treh velikih voditeljev združenih narodov: Stalina, lrumama in Attleeja in z zastavami, med katerimi so bile tudi jugoslovanske m slovenske, se je zbralo okoli 450 funkcionarjev Partije.
Po izvolitvi častnega predsedstva konference je govoril sekretar deželnega vodstva, tov. Tschofenig. Snonu, njal se je najprej vseh tistih, ki so pomrli po koncentracijskih taboriSCin in po zaporih, ki so bili ustreljeni in ki so paoli za svobodo in za novo svobodno in demokratično Avstrijo. Nato je poudaril, da nam dajeta najboljše jamstvo velika zaveznica Sovjetska zveza in Komunistična partija. Sovjetski zvezi se moramo zahvaliti, da imamo danes Avstrijci svobodno državo in resnično demokratično vlado. Tov. Tschofenig ie v svojem govoru pozival vse k skupni borbi proti fašističnim elementom. Rekel je med drugim, da je Se mnogo fašistov ki se še ved-no »prehajajo okoli pod to ali ono krinko, še vedno so fasisti na vodilnih mestih v javnih ustanovah, /.ato na se morajo združiti vsi pošteni antifašisti,
da v skupni borbi enkrat za vselej j uničijo to golazen.
Tschofenig se je dotaknil tudi vprašanja koroških Slovencev: »Slovenci so v borbi proti fašizmu doprinesli ogromno žrtev. Pokazali so, kaj se pravi boriti se za svobodo, dokazali so pa tudi, da je možna enotnost in edinost med narodi in zato morajo uživati svobodo in svoje nacionalne pravice.«
Na zborovanju je govoril v slovenskem jeziku tov. France Haderlap. Dejal je: Jemljimo si za zgled veliko Sovjetsko zvezo, ker smo dosledni borci za pravo ljudsko demokracijo in neizprosni sovražniki fašizma. Dobro se zavedamo, da fašizem še ni popolnoma uničen. Tudi na Koroškem nastopa še vedno pod različnimi k™11' kami. Mi pa moramo biti tisti, ki bomo vedno sposobni fašizem razkrinkavati, pa naj nastopi pod to ali ono krinko.
Da bo ta protifašistična borba in borba za resnično ljudsko demokracijo čim bolj uspešna, smo se ski komunisti na Koroškem odločili najtesneje sodelovati z našimi avstrijskimi tovariši in to v okviru Komu-nistične partije Avstrije. Avstrijska Komunistična partija vztraja dosledno t na pravičnih in demokratičnih nače-
lih, to je, da priznava slovenskemu narodu na Koroškem pravico do priključitve k svoji maticm zemlji Sloveniji in izraža globoko željo po najtesnejših in prijateljskih odnošajih z demokratično in federativno Jugoslavijo. Želi si najtesnejšega sodelovanja tako s slovenskimi kakor z avstrijskimi antifašisti na Koroškem in vztraja na aktivizaciji najširših ljudskih množic. Tudi generalni sekretar Komunistične partije Avstrije tov. Fueru-berg je ob priliki nekega mvervjuja to stališče smatral kot edino pravilno in izrazil globoko željo, da se koro-ško vprašanje reši na prijateljski način med demokratično Jugoslavijo in demokratično Avstrijo.
Na Koroškem pa moramo žalibog ugotoviti, da je tudi mnogo takih, ki se trkajo na svoja demokratična prsa, v resnici pa so daleč od resnične demokracije ter odrekajo koroškim Slovencem njihove pravice in želje, za katere so koroški Slovenci v preteklosti v oboroženi borbi doprinesli ogromne žrtve. Ti laži-demokrati samo ovirajo uspešno protifašistično borbo.
Po končanem govoru tov. Hader-lapa so sekcijski sekretarji podali svoja poročila o stanju in delovanju.
V	proiti debati so vsi navzoči spou-
Včeraj je po vseh vaseh in mestih, posebno pa v slovaškem Jajcu — Banjški Bistrici, slovaški narod v bratski skupnosti s češkim narodom proslavil največji praznik v svoji zgodovini — prvo obletnico splošnega narodnega upora proti nemško-madžarskim imperialistom in Tisovi izdajalski kliki. Ta dan bodo proslavili skupaj z bratskima slovaškim in češkim narodom vsi slovanski narodi, ker je mali slovaški narod na ta dan pokazal z delom, da je ostal veren ideji slovanske solidarnosti in da je ravno s svojim uporom in z borbo znatno pripomogel pri utrjevanju bratstva med slovanskimi narodi.
Že koncem decembra leta 1943 je bil v ilegalnosti osnovan slovaški narodni svet. Datum njegovega osnovanja ni bil slučajen. Nekaj dni pred tem je bila v Moskvi podpisana sovje tsko-češkoslova-ška pogodba o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju. — Na sovjetsko-nemški fronti se je malo pred tem predala Rdeči armadi prva slovaška pehotna divizija. To je bilo mesec dni po Il.zasedanju AVNOJ-a v Jajcu in po novih uspehih upora v Jugoslaviji. To jfe bil čas nevzdržnega približevanja Rdeče armade. Slovaški patrioti so razumeli, da se je treba pripraviti na reševanje velikih nalog. Predstavniki Komunistične partije Slovaške, socialdemokratske in demokratske stranke so sklenili, da mora slovaški narodni svet »zediniti in centralizirati borbo slovaškega naroda za likvidacijo nemške fašistične diktature, da pri prvi ugodni priliki prevzame politično oblast do trenutka, ko jo bo mogel predati svobodno izvoljenim predstavnikom ljudstva. Kot glavni cilji so bili postavljeni:	vzpostavitev
nove Češkoslovaške republike na načelu enakopravnosti obeh narodov, najtesnejše sodelovanje z vsemi slovanskimi državami in narodi, posebno s Sovjetsko zvezo, vzpostavljenje demokratskega reda in zajamčenje primernega življenja vsakemu človeku.	x
Tako je slovaški narod dobil enotno vodstvo v svoji borbi za osvoboditev, ki odslej naprej ni bilo samo organizator vsenarodnega odpora in partizanske vojne, ampak tudi politično predstavništvo slovaškega naroda, ki ni bilo priznano samo v domovini, ampak tudi v inozemstvu.
Nov zamah in polet je dobila borba slovaškega naroda z ustanovitvijo slovaškega narodnega sveta. Snovanje novih narodnih odborov, novih partizanskih edinic, ki so jih osnovali ti odbori in okrepitev že obstoječih, so dokaz temu. Tisov režim je vedno bolj izgubljal tla pod nogami. Jasno je bilo, da se dežela približuje velikim dogodkom, ki so v resnici nastopili 29. avgusta leta 1944 z vsenarodnim uporom.
Slovaška vojska je pripravljena na odpor od strani Vojnega komiteta pod: vodstvom slovaškega narodnega sveta obrnila orožje proti Nemcem. Večji del orožništva se je tudi priključil uporu. Državni aparat izdajalskega Tisovega režima je bil razbit v vsej srednji Slovaški in v večjem delu zapadne in vzhodne Slovaške. Zakonodajna in izvršna oblast je prešla v roke slovaškega narodnega
sveta s sedežem v Banjški Bistrici, medtem ko so v občinah in okrajih bili u-stanovljeni organi nove ljudske oblasti
—	narodni odbori.
Slovaški upor je bil resen udarec Nemcem v Karpatih in na Madžarskem. Zato je nemško poveljstvo podvzelo vse ukrepe, da bi v najkrajšem času zadušilo upor slovaškega naroda. Šef tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva se je hvalil, da bo upor likvidiran v okviru »policijske akcije« v roku 24 ur. Ta »policijska akcija« je bila v resnici dobro pripravljena ofenziva 7 do 8 SS divizij s tanki, topovi in letalstvom, ki je trajala polna dva meseca. V težkih, neenakih borbah so dobili slovaški partizani vsestransko pomoč od bratske Rdeče armade. Kljub težkemu, hribovitemu terenu in jesenskemu vremenu so pristajali junaški sovjetski piloti z orožjem ,municijo in sanitetnim materialom, obenem pa odpeljali v varno zaledje ranjene slovaške borce.
Fašistična zver je na vsakem koraku svojega napredovanja po slovaški zemlji izvrševala nezaslišana zverstva. 28. oktobra so morale slovaške edinice zapustiti Banjško Bistrico in se umakniti v gore. Začela se je partizanska vojna po vsej Slovaški. Partizanski odredi so se jačali in akcije so postale vse bolj pogoste. Slovaški partizani so do popolne osvoboditve svoje zemlje napadali nemške kolone in onemogočali dovoz sil in materiala na sovražnikovo fronto.
Upor slovaškega naroda je v prvi vrsti pokazal, da izdajalski Tisov režim nima nikake opore v narodu in da slovaški narod vidi v Nemčiji svojega največjega sovražnika, a svojega največjega prijatelja v bratski Sovjetski zvezi. Upor je pokazal, da slovaški narod noče »slovaško državo po milosti Hitlerja«, temveč svobodno in neodvisno skupno državo z bratskim češkim narodom. Nikoli v zgodovini ni bil slovaški narod tako edin in nikdar njegova borba ni bila kronana s tako popolno zmago. Slovaški narod si je s svojim uporom zajamčil tudi enakopravnost v novi Češkoslovaški republiki. S tem je slovaški narod zelo okrepil misel in delo za osnovanje skupnega državnega življenja s češkim narodom in neprimerno okrepil mednarodni položaj češkoslovaške republike. V borbi za Češkoslovaško republiko je narod jasno izrazil svojo željo, da želi živeti v skupni državi, v kateri bo odnos Čehov in Slovakotf odnos med dvema enakopravnima narodoma.
Upor slovaškega naroda je jasno pokazal, da je slovaški narod ostal zvest svojim velikim sinovom in tradiciji svoje domovine, ki jo nazivajo zibelko ideje slovanske vzajemnosti.
Naša delegacija bo na proslavi v Banjški Bistrici tolmač čustev naših narodov in naših borcev do slovaškega naroda. Povedala bo, s kakšnim živim zanimanjem smo zasledovali neenako, toda junaško borbo slovaškega naroda za njegovo svobodo. Ravno zato, ker so naši narodi dali toliko žrtev in ker so od prvega dne v borbi, znajo ceniti velik doprinos slovaškega naroda v borbi _ za zmago splošne in naše skupne stvari.
(Po »Borbi«.)
Delo volivnih imenikov
v Beogradu se končuje
Dne 1. septembra se konča vpisovanje v volilne imenike. Do sedaj je v rajonih opravljeno veliko delo. Osnovni^ imenik volilcev je sestavljen iz onih, ki že imajo osebne izkaznice, teh je pa v Beogradu okoli 165.000. Od tega števila je v volilne imenike že vpisanih 157.000. Po 24. avgustu, to je prvotnem roku za zaključitev naknadno še nekaj tisoč volilcev. imenikov, se je v vsakem rajonu vpisalo
Pri sestavljanju volilnih imenikov so pomagali člani Enotne ljudske fronte, mladinske in delavske organizacije ter AF2. Takoj, ko je bilo objavljeno vpisovanje po vseh rajonih, blokih in ulicah, so se vršile široke ljudske konference. Tu so vsi imeli pravico predlagati poe-dince rajonski komisiji za sestavljanje volilnih imenikov, da jih izbriše iz imenika kot nevredne volilne pravice. Na teh kon-ferencah so najširši sloji prebivalstva Beograda razpravljali o Zakonu o volilnih imenikih in so s trdno voljo sklenili, da bodo iz vrst volilcev izločili sodelovalce okupatorja, člane in pomagače izdajalskih četniških in Nedičevskih organizacij, kakor tudi druge elemente, ki so si s svojimi postopki sami odvzeli volilno pravico. Do sedaj je ljudstvo predložilo približno pet do Sest tisoč volilcev, kar predstavlja okoli 2.5—4 °/o vpisanega števila volilcev.
tano zahtevali, da je treba od nngle-škili vojaških oblasti zahtevati, da odstranijo vse Nemce — rajhovce in da izženejo vse tuje elemente, ki so se poprej borili skupaj s fašisti proti demokratičnemu ljudstvu Koroške. Posebno so to zahtevali za madžarske, hrvaške in belogardistične izdajalce, ki so poprej izdajali svojo _ domovino, sedaj pa iščejo zaščite pri Angležih in Avstrijcih. Prav tako so zahtevali vsi navzoči, da se odstranijo vsi naci-fažisti, ki so še danes v državnih službah in javnih ustanovah. Konferenca je bila manifestacija delovnega ljudstva, ki terja svoie pravice. Nato so funkcionarji izvolili novo okrožno vodstvo za Celovec. Ob slovesu je tov. Tschofenig še enkrat pozval vse delovno ljudstvo. da se združi v skupnem boju proti fašistom in da enkrat za vselej obračuna s to zločinsko golaznijo.
Najbolj aktivno je predlagalo ljudstvo brisanje iz volilnih imenikov na uličnih konferencah. Najširše ljudske mase so doumele važnost odlokov, ki jih konference prinašajo, in zato so z največjo natančnostjo pretresali primere nepoštenega dela posameznikov. Včasih je prišlo do zelo ostrih diskusij. Te so karakteristične za večino beograjskih rajonov, kjer je ljudstvo odločno zahtevalo, da se volilni'imeniki očistijo nevrednih ljudi in naglašalo, da je pravica volilcev velika pridobitev, s katero se ne smejo okoristiti narodni sovražniki.
Na konferencah, pa tudi pri samem sestavljanju volilnih imenikov so pokazale največjo aktivnost žene in mladina. Na konferencah je bilo okoli 58°/o žena.
Pri sestavljanju volilnih imenikov je prihajalo enkrat do nepazljivosti, drugič zopet do pretiranega drobnjakarstva. Ponekod so se ljudje, ki so čutili, da ni gotovo, ali bodo ostali v imeniku, vpisali v drugih ulicah. Ne smemo pozabljati na to, da se narodni sovražnik in sodelovalec z okupatorjem ali na splošno nepošten človek, ki se ni vpisal v svoji ulici, lahko vpiše v drugi. Z druge strani pa, če se nekdo, ki mu bo gotovo potrjena pravica glasovanja, ni-prijavil, to ni znak, da se ga ne sme zapisati v imenik. Moramo se ozirati na to, da se poedinci ne bodo mogli priti osebno vpisati.
Aktivnost najširših slojev prebivalstva pri vpisovanju v volilne imenike še ni končana. Oni primeri, ki se o njih ni govorilo na uličnih ali blokovskih konferencah, se pismeno pošiljajo rajonskim komisijam za sestavljanje volilnih imenikov. Čez nekaj dni bodo gotovi volilni imeniki, iz katerih bodo prebivalci naše dežele volili svoje predstavnike v organe oblasti in vse druge ustanove.
Na konferencah so posamezni aktivisti Fronte predlagali, naj se izbrišejo iz volilnega imenika oni, o katerih so prepričani, da ne bi glasovali za listo Fronte. Ni potrebno naglašati, da je takšno postavljanje škodljivo in nezakonito. Zakon o volilnih imenikih je jasno predpisal, kdo ima in kdo nima pravice do glasovanja. Samo v tem okviru se lahko zahteva brisanje iz volilnega imenika. Nikakršno drugo merilo ne more vodili aktiviste Fronte pri delu za sestavljanje volilnih imenikov in pri pomoči ljudskim oblastem za čiščenje teh imenikov.
Iz krvi rdeče ...
(Ob obletnici smrti too. Vide Pregarčeoe in Janeza Kiklja)
Tri leta je, odkar sta pred cevmi fa šističnih pušk ugasnili dne svetli plamenici mladosti, poguma in zveste predanosti domovini, Janez Kikelj in Vida Pregarčev a.
Padla sta kot nedolžni žrtvi fašistične pošasti, ki je tisti čas oprav pobesnela. Blokada se je vrstila za blokado, vlaki so neprestano vozili transporte o koncentracijska taborišča o Italijo, dan za dnem so padali talci o gramozni jami za Sv. Križem, toda kljub vsemu in prav zato je osvobodilno gibanje dan za dnem raslo. Uporni ogenj je gorel ljudem o očeh. Fantje in dekleta, možje in žene so trumoma odhajali o hribe. Ljubljanske ceste so bile skoraj vsako jutro potresene z listki, ki so sramotili fašizem in poveličavali junake, ki so padli v borbi za svobodo.. Na Rožniku, na najoišji smreki, je neko jutro zavi-Itrala slovenska zastava z rdečo zvezdo in italijanski strahopetci si je štirinajst dni niso upali sneti, ker je bila smreka podžagana. Slovenski poročevalec je, krožil iz rok v roke, kakor blagovest. Fašistični poveljniki so stikali glave.
Treba je bilo še bolj energičnih lA:repov, da se zatre uporniško gibanje. Izdan je bil ukaz, da bo vsak, pri komer bodo našli Slovenskega poročevalca, na mestu kaznovan.
23. avgusta 1942, še pred peto uro zjutraj, je prišel oddelek fašistov v Rožno dolino z namenom, da zažge neko hišo in kaznuje na mestu »upornika«, za zgled in opomin Vsej Rožni dolini. Žena kiparja Dermelja, ki stanuje v svoji leseni vili ob Večni poti, jih je slišala, ko so se ustavili pred njeno vilo in se o italijanščini pomenkovali, da bi bila ta hiša prav primerna za zažig, ker je lesena. Pozneje so se pa premislili, ker je bila večina mnenja, da se ogenj ne bi videl po vsej Rožni dolini. In šli so dalje ter izbrali na samem stoječo pritlično Agnolovo hišico, kjer je stanovala vdova Kikljeva s sinom Janezom ter še ena najemniška družina.
Ko so obkolili hišico, se Kikljeva nista posebno prestrašila. Saj tiste dni so bile takšne blokade nekaj vsakdanjega. Janeza so prej že trikrat vzeli pri blokadi, pa se je vselej srečno vrnil. Vendar je zabičal materi za vsak slučaj, če bi moral o internacijo:
>Mama, če me bodo danes res vzeli, glej, da ne boš jokala. Ne maram, da bi Italijani videli tvoje solze.«
Janez je bil marljiv aktivist Osvobodilne fronte, bil pa je tudi previden-Zato je materi še danes uganka, kje se je vzel tisti kos Slovenskega poročevalca, ki ga je fašist našel pod zabojem za premog. Fašisti so vstopili v hišo šele dobro uro potem, ko so jo obkolili in sta imela dovolj časa, da sta vse sumljivo uničila. Janez je bil čisto miren. Pozajtrkoval je, da ne bo šel lačen z
doma in si je baš likal hlače, ko so fašisti vstopili. Vodil jih je o italijansko uniformo preoblečen Slovenec, ki je govoril v čisti ljubljanščini. Začeli so temeljito preiskovati stanovanje in pritikline. Skrbno so preiskali drvarnico in podstrešje, naposled pa še sobo in kuhinjo. Že se je zdelo, da bodo odšli, ko je eden od njih potegnil izpod štedilnika zaboj za premog in izvlekel izpod njega list Slovenskega poročevalca.
• >Ho, kaj pa je to?« se je uniformirani izdajalec zarežal in ga podržal Janezu pod nos.
Zahteval je Janezovo legitimacijo in si jo natančno ogledal, kakor da v njej nekaj išče. Nato je kratko ukazal, naj se Janez obleče, da pojde z njimi, materi pa je rekel:
»Vidite, pa ste izgubili sina!«
Kakor udarec neusmiljene sekire so padle te besede na srce uboge matere, čeprav v tistem trenutku še ni dojela ose groze, ki so jo pomenile. Menila je, da ji bodo sina odpeljali o internacijo.
Janez je bil čisto miren. Mati mu je pripravila nekaj popotnice. Ko so fašisti to videli, so se surovo smejali.
Ob osmih so Janeza odpeljali proti rožniškemu hribu. Bila je nedelja in sonce je toplo sijalo, jekla na fašističnih puškah pa so se mrzlo lesketala. Mati je stala na pragu in gledala za odhajajočimi. Grizla si je ustnice. Srce ji je bilo zdrobijeno na tisoč koščkov in vsak košček je bila žgoča, krvava rana. Zajokal bi, zarjula bi ko smrtim ranjena žival, toda sin jo je bil prosil, naj ne joče. In ni jokala.
Po prekem sodu je bil Janez obsojen na smrt. Nekdo, ki se je prav takrat vračal z Rožnika, je skrivaj prisostvoval ustrelitvi. Ta je povedal, kako junaški je bil Janez do smrti. Ko so mu hoteli zavezali oči, je to odklonil. Stal je ponosno zravnan, s cigareto v ustih in se mirno smehljal, ko je fašistični morilec pokleknil in ga iz bližine z revolverjem ustrelil.
Po umoru so se fašisti vrnili k materi. Zasliševali so jo, s kom se je sin družil. Zvedeli niso ničesar. Jezni so ji zagrozili, da jo živo zažgo. Zaprli so jo o hišo.
Na prostoru pri kapelici, kjer je bil Janez zjutraj ustreljen, je zvečer zagorela lučka, ki jo je prižgala zvesta roka, čeprav je bilo vse okrog močno zastraženo. Fašist je jezno brcnil lučko, da je ugasnila. A lučk v srcih rožnodolinča-noD in oseh Ljubljančanov pijani fašist ni mogel ugasniti. Ob pogledu na s silo požgano hišico, na nesrečno mater, ki je ostala brez sina edinca in brez strehe so se te lučke razplamtele o mogočen plamen srda in žive obtožbe...
Teden pozneje je Janezu Kiklju sledila Vida Pregarčev a. Njo je zatekla usoda daleč od doma in domačih, na drugem kraju Ljubljane, v tovarni »Saturnus« v Mostah, kjer je bila na-
meščena kot uradnica. Vsa Pregarčeva družina je d Rožni dolini dobro znana kot ena najbolj zavednih in med okupacijo o ilegali zelo delavnih. Najbolj delavna in pogumna pa je bila Vida.
Dne 30. avgusta 1942 od štirih popoldne so se pripeljali fašisti na treh velikih kamionih o Moste in blokirali tovarno. Preiskali so ose tovarniške prostore, najbolj natančno pa so preiskali pisarno, kjer je delala Vida. Našli so Poročevalca. Skoraj polnih šest ur so nato Vido zasliševali ob prisotnosti oseh tovarniških nameščencev. Vida je na osa vprašanja fašistom neustrašeno odgovarjala. Obsodili so jo na smrt.
Ko so jo vprašali, če ima še kakšno željo, jim je junaško odgovorila:
Želim samo, da me čimprej ustrelite/« Z vezali so ji roke na hrbtu, pozneje pa so ji jih na željo spet odvezali. Odvedli so jo na dvorišče. Sama je stopila k zidu. Bila je čisto mirna. Iz žepa je potegnila rdečo svileno rutico in si jo zavezala okrog vratu. Ko so ji hoteli zavezati oči, jih je smelo zavrnila:
>Nedolžnim ljudem ni treba zavezovati oči.«
Salva ji je raztrgala srce. Padla je, mlada, junaška in še o smrti lepa. Njen obraz, ki je ostal čisto nepoškodovan,
ZSSR - trdna opora splošnega miru in napredka
se je smehljal. Iz gledalo je, kakor da spi in se bo zdaj zdaj zbudila iz lepih sanj.
Mrtvo so fašisti posadili na stol in ji roke zadaj privezali za hrbet stolice. Tako je morala sedeti na tovarniškem dvorišču izpostavljena na ogled vsemu delavstvu. Med drugim sta si jo skrivaj in od daleč ogledali tudi obe sestri in se tako za vedno posloviti od nje. Fašisti Vidine družine niso obvestili o njeni ustrelitvi in tudi niso dovolili, da bi pozneje prisostvovali. pokopu. Sestri sta bili skrivaj obveščeni od neke tovarniške delavke. Od daleč, skrivaj, sta se poslovili od drage mrtve sestrice in niti zajokati nista smeli glasno, da bi ju policija ne spoznala.
VABIMO
NA ŽALNO SVEČANOST PADLIM BORCEM IN BORKAM TOVARNE »SATURNUS«
KI JO PRIREDI PRIPRAVLJALNI ODBOR TOVARNE V ZVEZI Z ODKRITJEM SPOMINSKE PLOŠČE NA DVORIŠČU TOVARNE USTRELJENE TOVARIŠICE
VIDE PREGARC
Dr, E 31. AVGUSTA 1945 OB TREH POPOLDNE NA KRAJU USTRELITVE
N. Avanjev.
Združeni narodi sp zmagoslavno zaključili vojno proti hitlerjevski Nemčiji
—	skupnemu sovražniku vt,;b svobodoljubnih narodov. »V Evropi le zaključe no obdobje vojne. Pričelo se je obdobje mirnega razvoja.« (I. Stalin.)
S tem, da so dobili vojno proti fašistični Nemčiji, so združeni narodi storili veliko zgodovinsko delo. »Sedaj je naloga v tem,« kakor je dejal tovariš Stalin, »da se onemogoči nastajanje nove agresije in nove vojne, če ne za vedno, pa vsaj za daljšo dobo.«
Naša junaška Rdeča armada in vsi narodi ZSSR, posebno veliki ruski narod, so doigrali odločilno viogo v vojnem uničenju hitlerjevske razbojniške države, v rešitvi narodov Evrope in njihove stoletne kulture izpod hitlerjevske tiranije. ZSSR je prav tako najtrdnejša opora splošnega miru in napredka in najvažnejša sila v borbi za trajen mir in sigurno varnost vseh narodov v bodočnosti.
Na konferenci v San Franciscu je tovariš V. M. Molotov opomnil vse soudeležence, da narodi ZSSR znajo braniti svojo domovino ne samo z orožjem v roki, temveč da so tudi z vso dušo predani delu ustvarjanja' trajnega in občega miru. »V pogledu zaščite miru in varnosti narodov,« je govoril tov. Molotov, »se je mogoče nasloniti na Sovjetsko zvezo. Za to veliko delo odločno jamčijo: naše miroljubno ljudstvo, sovjetska vlada, Rdeča armada in naš veliki maršal Stalin.«
Vsa zgodovina sovjetske države je najboljši dokaz za to.
Sovjetska država, ki sta jo ustvarila Lenin in Stalin, je pokazala vsemu svetu že prve dni svojega obstoja svojo iskreno težnjo, živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi, kakor tudi svojo nepo-mirljivost napram reakcionarnim silam, ki ovirajo obče človeški napredek. Svojo zvestobo principom prijateljske politike v odnošajih do drugih narodov, je sovjetska država dokazala ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Sovjetska država je tudi z delom dokazala svojo miroljubno politiko, svojo toplo željo za mimo in skupno življenje, dokazala jo je tudi s svojim gospodarskim in kulturnim sodelovanjem z vsemi narodi na temelju vzajemnega spoštovanja pravic, suverenosti in svobodnega razvoja.
Že v aktu o miru, ki ga je sovjetska vlada sprejela prve dni svojega obstoja in v katerem je prikazala osnove zunanje politike^ sovjetske države, je izjavila pred vsem*vetom, da se popolnoma odreka Taznim osvajalnim ciljem in da je vedno težila za tem, da doseže prijateljske odnošaje z vsemi narodi, ne glede na njihovo preteklost in sedanjost, na njihovo moč ali slabost.
Sovjetska zveza je z dejanji dokazala,
Tovarniško delavstvo se je pietetno poslovilo od svoje junaške mrtve tovarišice. Ob dveh popoldne, ko so morali na delo v tovarno, so o nemem mimohodu korakali mimo mrtve. Vsak se ji je spoštljivo priklonil. Vida jih je gledala z mrtvimi očmi in se smehljala. In njen smehljaj jih je bodril in tolažil:	Pridejo dnevi,« jim je govoril,
»svetli, lepi dnevi, ko nam zasije svoboda in bo fašistična zver mrtva, pre-gažena. Za te dneve je vredno umreti!«
Ob sedmih zvečer 1. septembra so fašisti Vidino truplo s kamionom odpeljali k So. Križu. Pokopali so jo brez krste o skupen grob talcev.
Tri leta so minila od takrat. Fašistov, ki so mislili, da bodo večno pustošili in gospodarili na naši lepi zemlji, ni več.	.
Tudi ti dve žrtvi zahtevata danes, da nam tisti, ki so pod zastavo ducejeve Italije, povrne je ose, kar so nam prizadejali. Naše ljudstvo pa se s hvaležnostjo spominja oseh tistih, ki so s svojo krvjo in smrtjo pomagali stresti z nas tuji jarem.
—	Iz »Izvestij«.	'
da ceni in spoštuje osebno svobodo in in mirne odnošaje z vsemi deželami. Nihče na svetu ne more reči, razen ako hoče namenoma potvoriti dejstva, da je sovjetska država vedno usmerjala svojo politiko, »nikakor ne za to, da hujska narode na vojno, temveč da prekine z z vojnami (Lenin, Dela, knj. 26, str. 11).
Svojo miroljubno politiko je Sovjetska zveza vedno branila z vsemi možnimi merami in sredstvi, razkrinkujoč neprestano vojne hujskače in provokaterje vseh vrst. Sovjetska zveza je izkoristila vsako najmanjšo možnost, da se ohrani mir, ne samo za narode ZSSR, marveč za ves svet.
S tem, da je proglasila kot osnovni princip svoje zunanje politike priznanje nezavisnosti in suverenosti, se je sovjetska država po načelih Lenina in Stalina upravljala tako, da bo mir na teh osnovah imel vse pogoje in da bo še čvrstejši.
Ustvarjajoč stalno politiko enakosti in svobodnega razvoja v odnosu do vseh narodov, je sovjetska vlada odpovedala, kakor je dobro znano, vse nepravične pogodbe, ki jih je sklenila carska vlada. V prvi vrsti se je to tikalo Irana, s katerim je sovjetska vlada s pogodbo
26. februarja 1921. leta popolnoma likvidirala politiko carske in začasne buržua-zne vlade v odnosu do Irana. Še poprej,
27. maja 1919. leta je sovjetska vlada s posebno deklaracijo priznala suverenost pravic Afganistanu, a s pogodbo 1921. leta je stopila z njim v diplomatske odnošaje. Sovjetska vlada je že takoj od začetka svojega obstoja prav tako likvidirala vse nepravične pogodbe in posebne privilegije, ki jih je carska Ru-‘ sija uživala na Kitajskem in sklenila 31. maja 1924. leta pogodbo s Kitajsko, ki je bila enakopravna pogodba s to deželo.
Že v prvih dneh svojega obstoja je sovjetska država delala na tem, da uredi normalne gospodarske in diplomatske odnošaje z vsemi državami Evrope. Tudi tu, v odnosu do zahodnih držav, je bjla miroljubna politika sovjetske vlade in njena stalna in odločna borba proti vojnim provokaterjem kronana s precej velikimi uspehi. V letu 1924 je ZSSR obnovila diplomatske odnošaje z vrsto evropskih dežel. Kasrieje pa je sklenila vrsto pogodb o nenapadanju in nevtralnosti tako z zahodnimi kot z vzhodnimi državami.
Na ta način je Sovjetska zveza že v prvih letih svojega obstoja demonstrirala svetu svojo stalno težnjo in možnost mirnega skupnega življenja v gospodarskem in kulturnem sodelovanju E vsemi narodi, na osnovi medsebojnega spoštovanja pravic. Že mnogo pred sedanjo vojno se je vse napredno človeštvo prepričalo, da je Sovjetska zvezi taka država, v kateri je glavna in osnovna skrb vlade skrb za organizacijo svobodnega in varnega življenja vseh narodov ZSSR. Zaradi tega svojega glavnega cilja sovjetska država stalno skrbi za ustvarjanje mirnega in prijateljskega gospodarskega in kulturnega sodelovanja z vsemi drugimi deželami.
Zato ni čudno, da je Sovjetska zveza skoraj postala, posebno po rekonstrukciji vsega narodnega gospodarstva, velika državna, politična, gospodarska in kulturna sila na mednarodni pozornici in center zbiranja in združevanja vseh narodov in držav, ki so zainteresirane pri očuvanju miru. Zunanja politika Sovjetske zveze v letih neposredno pred drugo svetovno vojno, ko so se pojavila poedina žarišča te vojne, ki so že vnesla v odnose med posameznimi deželami atmosfero skrbi in negotovosti, je dokaz čvrste vdanosti ZSSR stvari miru na vsem svetu in stvari svobode narodov vseh držav. Sovjetska zveza je delala tudi v tem obdobju za učvrstitev svoje obrambne sposobnosti in je- odločno vodila politiko očuvanja miru. Maja 1935. leta je ZSSR sklenila pogodbo s Francijo o vzajemni pomoči v primeru napada.	(Konec jutri.)
Položaj v Italiji
Sprememba vlade
Osvoboditev Severne Italije izpod hitlerjevskih okupatorjev je bila dogodek ogromnega političnega in gospodarskega pomena za Italijo. V Severni Italiji so najbogatejše industrijske in poljedelske pokrajine države. Tekstilna, strojna, oblačilna in deloma tudi živilska industrija lahko preskrbujejo, če imajo na razpolago sirovine in kurivo, ne samo prebivalstvo Italije, temveč proizvajajo tudi še za izvoz. Poljedelstvo je dajalo pred vojno državi 40 % vsega njenega pridelka pšenice, 97 % riža, 80 % koruze, 90 % sladkorne pese in malone vse njeno surovo maslo. Tu je zaposlenih blizu 70 % vsega industrijskega proletariata Italije. Malone vse pomembnejše politične stranke imajo svoje osnovne množične baze v Severni Italiji.
Odbor Narodne osvoboditve Severne Italije, ki je vodil borbo italijanskih patriotov proti nacistom in fašistom v okupiranih pokrajinah, je takoj po osvoboditvi Italije zahtevaj odstop Bonomijeve vlade in imenovanje nove, energične, avtoritativne narodne vlade, ki bi izražala voljo italijanskega ljudstva, ki bi se naslanjala na odbore Narodne osvoboditve in ki bi bila sposobna zagotoviti v najkrajšem času sklicanje ustavodajne skupščine.
Te zahteve so z vso vnemo podprle široke ljudske množice Severne in Južne Italije, toda naletele so na odločen odpor ne samo pri odkritih reakcionarnih pro-fašističnih silah, temveč tudi med prvaki desničarskih strank, včlanjenih v Osrednjem (Rimskem) odboru Narodne osvoboditve.
V	nasprotju z Odborom Narodne osvoboditve Severne Italije, kjer so nastopale vse protifašistične stranke, združene v
skupni borbi proti hitlerjevcem in italijanskim fasistom solidarno, se je razvijala v Centralnem Odboru Narodne osvoboditve še med okupaeijo Severne Italije notranja borba med tremi levičarskimi strankami (komunisti, socialisti in malo-buržoazno republikansko demokratično stranko Akcije) ter tremi desničarskimi strankami (liberalno, krščansko-demokra-tično in demokracijo dela).
Liberalna stranka se je vedno bolj približevala konservativnim in reakcionarnim elementom italijanske buržoazije ter postajala prenašalka njihove politike v Odboru Narodne osvoboditve in v Bo-nomijevi vladi. Ne glede na to, da prevladujejo v njenih vrstah levičarske struje, se je krščansko-demokratična stranka spremenila v orodje vatikanske politike, naperjene proti silam demokracije. A stranka Akcije (katere dejanski vodja je Bonomi) je poskušala nastopati v vlogi »Centra«, ki je vzdrževal ravnotežje med desničarskimi in levičarskimi strankami, toda v vseh važnih vprašanjih je podpirala ta stranka desničarje.
Rimski prvaki desničarskih strank so se upirali radikalnim reformam, programu, ki ga je predložil Odbor Narodne osvoboditve Severne Italije in nastopali so z nasprotnimi zahtevami glede odstranitve ali maksimalne omejitve funkcij odborov Narodne osvoboditve ter zahtevali, naj ostanejo na čelu vlade in na vseh važnejših ministrskih položajih desničarski elementi.
Politični vpliv desničarskih strank v državi je neprimerno manjši od vpliva levičarskih strank, toda prvaki desničarskih strank in za njimi stoječe reakcionarne sile so skušali izkoristiti v svojih interesih svoje zunanje politične zveze in okolnost, da je ostala vsa osvobojena Severna Italija zaenkrat v administrativnem pogledu odrezana od Južne Italije in da je pod neposredno upravo zavezniške vojaške administracije.
Konec koncev se je 20. junija, po skoraj šesttedenskih pogajanjih, šest strank sporazumelo o sestavi nove vlade.
Na čelo vlade je bil postavljen predstavnik stranke Akcije Ferruccio Parri, eden izmed članov trojke, ki je vodila v Severni Italiji borbo partizanov in zmagovito vstajo proti Nemcem. On je obenem minister za notranje zadeve. Podpredsednika vlade sta vodja liberalcev Manlio Brosio, odgovoren za sklicanje posvetovalne zbornice, in vodja socialistične stranke Pietro Nenni, odgovoren za sklicanje ustavodajne skupščine in čiščenje države fašistov. Ostala ministrstva so bila razdeljena med predstavnike vseh šestih strank, pri čemer sta bili ministrstvi za zunanje zadeve in vojno prepuščeni krščanskim demokratom. Mesto ministra za mornarico je bilo prepuščeno zastopniku vojno-pomorskih krogov, admiralu De Courtenu, ki je bil minister za mornarico tudi v prejšnjih vladah. Komunisti so prevzeli v novi vladi ministrstvo za •pravosodje (Togliatti), za finance (Scocci-marro) in za poljedelstvo (Gullo).
V	programatični deklaraciji nove vlade so bile razglašene kot glavne naloge: sklicanje ustavodajne skupščine, izvedba volitev organov krajevne samouprave, reorganizacija organov za kaznovanje fašističnih zločincev in pospešitev čiščenja.
Nova vlada obeta, da se bo v svojem debi naslanjala na Odbore Narodne osvoboditve, ki naj bi ohranili posvetovalne funkcije pri krajevnih predstavnikih oblasti. Kakor je znano iz deklaracije, nova vlada ne namerava omejiti zasebne iniciative, pač se pa ne bo ustavila pred ukrepi proti vzpostavitvi industrijskih monopolov.
Glede zunanje politike Je izrazila nova vlada željo, da bi se čimprej spremenil režim premirja, da bi se sklenil končnovetjavni mir z zavezniki in da bi
bile osvobojene pokrajine Severne Italije izročene v upravo italijanski vladi.
Sestava nove vlade pomeni važen korak naprej na poti k demokratizaciji države. Toda splošni sestav vlade in raz-d.elitev mest med njenimi člani še ne ustreza nealnemu odnosu sil v državi in volji prebivalstva.
Težkoče nove vlade
Nova vlada je naletela na velike težkoče gospodarskega značaja. Ker so bili Nemci v Severni Italiji naglo razbiti in ker je' prišlo do splošne vstaje italijanskih patriotov, so bila razdejanja v Severnih pokrajinah mnogo manjša, kakor v Srednji in Južni Italiji. Računajo, da je bilo v splošnem prizadetih komaj 10 %> velikih industrijskih podjetij. Malo je trpela tekstilna industrija, najvažnejša panoga italijanske proizvodnje, ki dela za izvoz. Mnoga velika podjetja strojne industrije so že obnovila svoje delo, za kar se morajo zahvaliti smotrnim ukrepom Odbora Narodne osvoboditve in energičnim delavcem. Z 80 %! svoje kapacitete že zopet obratujejo sloveče avtomobilske tvornice »Fiat« v Turinu. Toda industriji grozi katastrofa zaradi pomanjkanja raznih vrst sirovin, v prvi vrsti premoga. Še pred vojno je morala Italija uvažati okrog 80 % njej potrebnega premoga (okrog 12 milijonov ton letno), zdaj pa potrebuje samo Severna Italija okrog 300.000 ton pTemoga mesečno, če hoče preskrbeti svojo industrijo, da bo lahko obratovala.
V	izredno težavnem položaju je.prehrana prebivalstva, posebno s kruhom. Še pred vojno je Italija uvažala iz inozemstva velike količine pšenice (pa tudi maščob in mesa). Letos je pridelala Italija zaradi suše in vojne vihre samo 45 miljonov stotov pšenice, dočim je znašal njen pridelek pred vojno 70 do 80 milijonov stotov letno. Državi grozita lakota in nezaposlenost. Predsednik vlade Parri
je izjavil, da je doseglo število nezaposlenih že nad en milijon.
Položaj zaposlenih delavcev je todi zelo težak. Med zaslužkom in izdatki za življenjske potrebščine je ogromna razlika. Pod vplivom težkega položaja glede prehrane, naraščanja draginje in ogorčenja zaradi zavlačevanja vladne krize ter odlašanja nujno potrebnih političnih in gospodarskih ukrepov je prišlo v Italiji v zadnjih dveh mesecih do mnogih stavk, demonstracij in drugih izrazov nezadovoljstva ljudskih množic.
Obenem z zahtevami gospodarskega značaja so nastopali delavci tudi s političnimi zahtevami, v prvi vrsti glede odločnejšega čiščenja ter ukrepov proti fašističnim in profašističnim elementom, ki sabotirajo proizvodnjo.
Prvaki profesionalnih zvez, predstavniki levičarskih strank in Odbori Narodne osvoboditve napenjajo vse sile, da bi dosegli izpolnitev pravičnih zahtev kmetov in delavcev, da bi se tako razburjeni duhovi med njimi pomirili. Posrečilo se jim je v prid siromašnim kmetom doseči spremembo pogodb o zemljiški najemnini in zboljšanje delovnih pogojev enega dela poljedelskih delavcev. Ustanovljeni so bili posebni odbori za znižanje cen za 30 do 40% in za organizacijo nadzorstva nad uveljavljenjem tega sklepa.
Vlada in profesionalne zveze pripravljajo zdaj ukrepe za pobijanje nezaposlenosti, obenem pa snujejo načrte javnih del. Profesionalne zveze zahtevajo, da se prepove zapirati industrijska podjetja in odpuščati delavce.
Odstranitev gospodarskih težkoč v Italiji bo odvisna od možnosti uvoza sirovin in žita iz inozemstva, od dokončnih pogojev miru in stopnje pritegnitve^ delovnih množic k sodelovanju pri reševanju njenih, življenjskih, političnih J“ * darsfcih problemov. c CL"
Vse sile za proizvodnjo drv
Imel sem komisijski ogled ...
Zima je pred vratmi. V zvezi z njo se že sedaj postavlja pred nas z vso resnostjo vprašanje preskrbe s kurivom. To vprašanje je danes prav tako važno kot n. pr. vprašanje preskrbe s kruhom, kajti tudi kurivo spada v najvažnejšo oskrbo, ki je neobhodno potrebna vsem. Zaradi tega naše ljudstvo upravičeno vprašuje: Kako je s proizvodnjo premoga in drv?
Dejstvo je, da potrebuje naša država za razvijanje in oživljanje prometa, za dvig in povečanje industrijske proizvodnje mnogo več premoga, nego znaš'a sedanja njegova produkcija. Ena izmed glavnih ovir večji premogovni produkciji v Sloveniji je pomanjkanje dovoljne količine jamskega lesa. Za popolno obratovanje vseh premogovnikov in rudnikov v Sloveniji potrebujemo dnevno 400 kubičnih metrov jamskega lesa, ki je neobhodno potreben za oblaganje rovov, da se ne bi zrušil strop.
Brez jamskega lesa se ne more vršiti poglabljanje podkopov in razširjanje rovov v globinskih poljih in slojih premoga. Brez tega pa se ne more dvigniti produkcija premoga, od katere je odvisna razširitev prometa in industrijske proizvodnje. Zaradi tega je potrebno storiti vse, kar je mogoče, da se premogovnikom zasigura jamski les vsaj za pol leta. S tem bo zai purana večja produkcija premoga, ki bo morati tudi v bodoče biti uporabljen predvsem v prometne in industrijske svrhe.
Tako bomo letos v pogledu kuriva za kuho in segrevanje prostorov navezani skoraj izključno na drva. Zanima nas torej:
Kako je s proizvodnjo drv?
Ali so izpolnjene naloge, ki jih je na podlagi stvarnih potreb postavila vlada pred naše gospodarstvo? — V soglasju z državnim gospodarskim načrtom bi morala Slovenija do konca tega leta izdelati za lastne potrebe, kakor tudi za potrebe ostalih federalnih edinic okrog 900.000 kub. metrov raznih lesnih sorti men tov, med drugim tudi 60.000 kub. metrov jamskega lesa ter 120.000 kub. metrov drv za potrebe ostalih federalnih edinic.
Iz tega vidimo, da predstavlja naša proizvodnja drv in, jamskega lesa zelo važno vlogo v občem načrtu za obnovo domovine. Istočasno pa moramo ugotoviti, da naši gozdovi do sedaj ntiso dali toliko drv in jamskega lesa. kolikor bi jih morali dati. Pri nas ni izpolnjen proizvajalni nalog, ki nam ga je posta-« vilo Zvezno ministrstvo.
Če upoštevamo dejstvo, da je zima taikorekoč pred vratmi, lahko trdimo, da se zlasti naša proizvodnja drv nahaja pred težkimi nalogami. Zato je skrajni čas, da se široke ljudske množice in krajevni N00 seznanijo s stvarnim stanjem v pogledu naše lesne proizvodnje. Skrajni čas je, da množice z lastno inicijativo preko NOO, OF, AFZ in sindikatov aktivno pristopijo k reševanju vprašanj povečanja proizvodnje drv in jamskega lesa ter s tem pospešijo retStev krize, v katero je zapadla ta panoga našega gospodarstva.
Okupator je v letih vojne in okupacije brezvestno uničil naše gozdove ob naseljih in prometnih križiščih. Poleg tega je popolnoma uničil 367 gozdnih žag in lesno-industrijskih naprav ter obratov, a ostali so bili šele po -večmesečnem popravljanju sposobni za obratovanje.
Do nedavnega je bila glavna in najresnejša ovdra hitrejši in živahnejši obnovitvi lesne industrije in prometa v neurejenih lesnih cenah. Ko se je državni sektor gozdnega gospodarstva, ki je razpolagal samo s 30% vse gozdne površine, na vse načine trudil, da zadosti stavljenim nalogam, je privatni gozdni sektor stal nezainteresiran ob strani. Z ureditvijo lesnih cen je sedaj ta velika ovira odstranjena.
Največje stvarne ovire poživitvi lesne produkcije in prometa so sedaj pač v pomanjkanju, delovne sile, potrebnega orodja in prevoenih sredstev, saj bi za izvedbo odrejenega lesno-proizvajal-nega načrta potrebovaili nič manj kot 6.000 vozov, z 12.000 glav vprežne živine ter še 17.000 gozdnih delavcev.
V	zvezi s tem je važno vprašanje:
Kako in na kakšen način lahko odpravimo te ovire. Za vse naše uspehe v preteklosti, ko so se težave pogosto zdele za ljudske sile nepremagljive, se imamo zahvaliti klici jativi ljudskih množic od spodaj in sposobnosti naših aktivistov, ki so znali pritegniti široke ljudske množice k sodelovanju v vseh vejah državnega življenja.
Kaj morda danes ta inicijativa ni več potrebna? Nasprotno, ona bo vedno )>otrebraa, ona je sestavni del ljudske demokraci je. »Toda ona je bolj kot kdaj koli potrebna danes, če hočemo našo deželo dvigniti iz ruševin,« pravi podpredsednik Zvezne vlade tov. Edvard Kardelj v svojem govoru >0 današnjih glavnih nalogah«.
Poleg ostalih perečih vprašanj se bodo tudi vprašanja dviga proizvodnje drv in jamskega lesa lahko uspešno rešila, če bomo znali za njih zainteresirati najširše ljudske množice ter jih takoj pritegniti k aktivnemu sodelova-
nju. S tem ne bo rešeno saimo vprašanje večje proizvodnje premoga, živahnejšega prometa in večje industrijske produkcije, temveč tudi vprašanje dela, zaslužka in večjega obtoka denarja med kmečkimi množicami. Rešena bodo vpražlanja, ki povzročajo danes posameznim NOO in OF toliko preg avic in težav. Izkustva iz narodno-osvobodilnih borb treba izkoristiti tudi za reševanje težav, ki se danes pojavljajo pred nami.
Ob primerni razgledanosti v vseh gospodarskih potrebah in vprašanjih ter ob povezavanju istih, v zvezi z razvijanjem ljudske inicijative, s sodelovanjem z okrožninimi in federalnimi na-rodno-osvobodilnimi oblastmi in ustanovami, naslanjajoč se na moč in pomoč ljudskih množic, bi posamezni krajevni in okrajni NOO in OF lahko sami rešili vsa ta vprašanja. Narodna vlada Slovenije je naredila vse, da se v vsakem pogledu dvigne produkcija, da se zasigura čim živahnejši promet ter preskrba ljudstva. Potrebno pa je, da vsi odbori NOO, OF, sindikatov, AFŽ, ZMS in fizkulturnih društev pokazujejo več inicijative pri reševanju vseh teh vprašanj, zlasti pa, da tudi vsa pereča gospodarska vprašanja postavljajo vedno pred množice ter jih pritegnejo k aktivnemu reševanju istih.
Kakšne so možnosti povečanja proizvodnje drv?
Naše podeželje, ki ostro občuti pomanjkanje denarnih sredstev, išče na vse mogoče načine možnosti, da pride do denarja. Na drugi strani pa ima slovensko ministrstvo za gozdarstvo 20 milijonov kreditov za nujno preskrbo kuriva in gradbenega lesa ter z vsemi sredstvi in na vse mogoče načine išče možnosti, da dvigne produkcijo lesa ter izpolni postavljene naloge.
Določene so maksimirane lesne cene (glej »Ljudsko pravico« od 17. avg.), ki odgovarjajo stvarnim prilikam. Cena 170—300 diin za razne vrste drv ter 400 do 450 din za jamski les so dovolj visoke, da lahko pritegnejo zanimanje kmečkega gozdnega posestnika, ki ima v svojih rokah skoraj 70% slovenske gozdne površine.
Vsak gozdni posestnik lahko dobi na priporočilo slovenskega ministrstva za gozdarstvo pri Denarnem zavodu Slovenije odn. pri Zavodu za promet s kurivom, denarna sredstva, ki so mu potrebna za sekanje drv. Zavod za promet s kurivom odkupi takoj vse količine pripravljenih drv.
Stopimo med kmečke gozdne posestnike! Zainteresirajmo jih za takojšnjo pripravo drv, omogočimo jim čim hitrejšo prodajo istih! V kmečke roke bodo na ta način zopet prišle večje vsote denarja ter omogočile nabavo najpotrebnejšega orodja, krme, obleke, obutve itd.
V	Prekmurju je precej brezposelnih seeonskih delavcev. V Halozah in Slovenskih goricah je nešteto viničarskih družin brez zadostnega zaslužka, brez potrebnih denarnih sredstev za nabavo zimskih zalog. Po vsej slovenski zemlji je prav tako na tisoče bajtarjev in malih kmetov, ki z neusmiljeno ostrino čutijo pomanjkanje denarnih sredstev ter iščejo priložnostnega dela in zaslužka.
Na drugi strani pa je potrebno za izvršitev postavljene lesno-proizvajalne naloge še 17.000 gozdnih delavcev. Naše ministrstvo za gozdarstvo nujno išče
neomejeno število gozdnih delavcev. Mezde gozdnih delavcev so urejene z uredbo Zveznega ministrstva. Prav tako se posveča vprašanju preskrbe gozdnih delavcev vedno večja pažnja.
Dolžnost aktivistov je, da pokazujejo tudi za takšna pereča gospodarska vprašanja več zanimanja. Dolžnost krajevnih in okrajnih NOO, OF, sindikatov in podružnic Javne borze dela je, da prevzamejo takoj z več interesa in več sa-moinioijative vloge posrednika.
Zainteresirati je treba na teh vprašanjih brezposelne in premalo zaposlene delovne sile! Omogočiti tem ljudem priložnostni zaslužek pri gozdnem delu! S tem bomo rešili najbolj pereča vprašanja ter z inicijativo ljudstva samega, z mobilizacijo delovnih sil in organizacijo dela od spodaj v največji meri prispevali k normalizaciji gospodarskih prilik.
Prav tako je važno vprašanje orodja. Ministrstvo za gozdarstvo potrebuje nujno kompletno orodje vsaj za 3.000 gozdnih delavcev. Zbiralna akcija starega železa je omogočila železni industriji poln obrat, a nujne, potrebe gozdarstva narekujejo, da Kranjska industrijska družba izdela čiunprej čimveč žag, sekir, zagozd, pil itd. Razen tega je potrebno izvršiti mobilizacijo že obstoječega orodja.
Prav tako je pereče vprašanje prevoznih sredstev. Zlasti primanjkuje vprežne živine in vozov za prevažanje drv iz gozdov do avtomobilskih cest odn. železniških postaj. To pomanjkanje se zlasti čuti v krajih, ki so največ trpeli pod okupacijo kot n. pr. na Kočevskem, v Zg. Savinjski dolini, v Suhi Krajini itd.
Ljubljanski kolarji so začeli s pospešenim izdelovanjem enotnega tipa vozov na tekočem traku, vendar produkcija teh vozov ne bo zadostovala potrebam. Zaradi tega se je treba nasloniti na ogromni vir sredstev, sil in možnosti, ki še ležijo neizkoriščene v inicija-tivi ljudskih množic. Vsepovsod je treba čim bolj razvijati možnosti da ljudstvo s samoinicijativo reši in premaga vse obstoječe težave.
»Narodno osvobodilno gibanje je že prav od početka gradilo na globoki veri v neizčrpno ustvarjalno silo širokih ljudskih množic... Razvijanje ljudske inicijative od spodaj je bilo po mnenju vodilnih sil narodno osvobodilnega gibanja prvi in glavni pogoj za zmago... Tudi za bodočnost je to prvi in najvažnejši pogoj, da čim hitreje in čim bolj kvalitetno obnovimo in izgradimo našo domovino,« praivi podpredsednik Zvezne vlade tov. Edvard Kardelj.
Tudi v pogledu težav s preskrbo kuriva in jamskega lesa gradimo na moči ljudskih množic, na nijihovi inicijativi, na njihovi neizčrpni ustvarjalni sili. Zaradi tega postavljamo tudi vprašanje dviga nujno potrebne lesne produkcije pred najtJirše množice.
Zato postavljamo parolo:	»Cim več
jamskega lesa za naše premogovnike! Čim več drv za naše šole, otroške domove, bolnišnice, ustanove in stanovanja!« pred najširše množice, ki so že do sedaj s svojo inicijativo dale vrsto dokazov požrtvovalnega dela.
Ves uspeh te akcije zavisi od sposobnih aktivistov, ki bodo znali ta pereča gospodarska vprašanja ob vsaki priliki postavljati pred množice ter jih zainteresirati za sodelovanje. V tem je ključ za dvig našega celotnega gospodarstva.
Mnogi ljudje, ki imajo slabo vest, se danes selijo kakor ptice selivke. Skušajo se rešiti in si poiskati kaj čudnih poti »k toplejšemu soncu«. Taka ptica selivka je tudi Rudolf Dolenc, bivši uradnik v Vzajemni zavarovalnici, in njegova žena Justi. Toda seliti se danes je težka stvar, ko je tako mnogo ljudi, ki nimajo prostora, kamor bi položili svoje trudne kosti. To so predvsem partizani ali Dachau-ci, ki jim je okupator vzel vse razen golega življenja.
Toda Rudolf Dolenc in njegova žena sta morala zapustiti našo lepo Kolezijo in Gerbičevo ulico 7. Gotovo ju boli glava od tolikega popivanja in plesa z Italijani in belogardisti. Take stvari so današnje čase le nerodna zadeva, posebno pa, ker so si ljudje tako od vraga dobro zapomnili, kar se je godilo za časa osvobodilne borbe. Torej zrak v Kolezijah je postal za Dolfeta in Justi zopern. Ti stari časi delajo obema toliko nemirnih ur, čeprav sta že zletela iz Kolezije v drugo gnezdece, na ulico pokojnega kralja Aleksandra.
Današnje čase so volitve nerodna zadeva. Človeka do nagega razgalijo, da je res vrag z ljudmi. Tako sta gospod Dolfe in gospa Justi zapustila Kolezijo, da ne bi bilo z nami Kolezijani »špetakla«.
Da si pa danes poiščeš drugo stanovanje, pa ni tako enostavno. Kajti tisoči so v Ljubljani danes, ki si kljub vsem mikroskopom, kar jih premore človeška družba, ne morejo najti stanovanja. Gospod Dolfe pa že ve, da je treba
—	če hočeš kaj doseči — polagati ljudem nekaj na srce. In on je v resnici tudi položil. Pisal je iz svojega starega osovraženega, a kljub temu ljubkega vrtnega stanovanja, iz Gerbičeve 7, pismo na Anagrafski urad. V tem pismu pa je zelo obrekoval svoje ljubko stanovanje. Pisal je namreč takole:
»Prosilec (to je Rudolf Dolenc) sem že predčasno vložil prošnjo na Mestni stanovanjski odsek za dodelitev kakega stanovanja, ker sem bombardiranec in zaradi tega nujno potrebujem stanovanje.«
V	tem stanovanju, kjer je pisal in kjer je stanoval »bombardiranec Dolfe«, stanuje danes Šauta Pavla. Šauta Pavla in gospodar hiše nista mogla po odhodu Dolfeta najti niti ene šipe, ki bi bila
zaradi bombe razbita. Toda Dolfeta poslušajmo dalje:
»Imel sem komisijski ogled mojega stanovanja in so tozadevni podatki že na tamkajšnjem uradu.«
Kaj je Dolfetova komisija videla, mi Kolezijani ne moremo razumeti in tudi zapiska te slavne komisije nismo na mestnem stanovanjskem uradu našli.
Dolfe piše dalje:
»Stanovanje je namreč zaradi bombardiranja precej poškodovano, tako da mi ob slabem vremenu teče izpod stropa.« Tovarišica Šauta o tem nič ne ve. Mogoče je božja milost medtem zakrpala streho. Mogoče, toda tega dokaza Dolfe v prošnji ni omenil.
Dolfe piše dalje:
»Ker imamo stanovanje tako slabo, bi bilo lepo in umestno, da našim bratom tovarišem nudimo udobnejše in lepše stanovanje, kar bi dosegli, če bi mi tako stanovanje dodelili.«
Res je, Našim tovarišem bratom je treba poskrbeti lepše in udobnejše stanovanje, toda nikakor ne bodo našim bratom tovarišem nudili stanovanja taki, ki so se gostili in noreli s tistimi krvniki, ki so našim bratom tovarišem in vsemu slovenskemu narodu prizadejali toliko krvavega zla. To je podla drznost. Ni malo takih ljudi kakor je Dolfe, ki si s partizani hočejo pomagati iz svoje velike življenjske zadrege. Toda pri tem jim ne bodo nikoli pomagali bratje tovariši, ampak bodo bratje tovariši pljunili na tako podlo hinavsko gostoljubnost.
Dolfe piše med drugim, »da je trenutno tajnik kvarta OF bančnih in zavarovalnih zavodov«. Da, še to je v tistem času po osvoboditvi znal izkoristiti Dolfe in je bil res trenutno tajnik. Kako pa je izgledal njegov kvart bančnih in zavarovalnih zavodov si pa res ne moremo misliti. Takih kvartov Osvobodilna fronta ne pozna.
To njegovo prošnjo — da bi bolj držala — so podpisali baje neki partizani. Če so to v resnici partizani, vedo zdaj, kdo je brat tovariš Rudolf Dolenc in kakšne namene je ta brat tovariš imel. Bežal je pred ljudsko voljo, bežal je pred ljudmi, ki so bili priča njegovemu življenju za časa narodno osvobodilne borbe.
Kolezijani
Grafična mladina dela
Tako pa ne!
Vrhničani so si v štiriletni osvobodilni vojni pridobili mnogo izkušenj. Neizprosna borba je razkrila marsikoga med nami in marsikomu snela iz obraza lepo podobo, če je bila na zunaj še tako poštena. Ljudstvo se je v boju za svoje življenje naučilo, da loči slabo od dobrega in da previdno čuva svoje izvoje-vane pravice. Kmalu prepozna še tako zakrite sovražnike, ki bi mu hoteli na ta ali oni način kratiti pravice do svobode.
V	župnijski cerkvi sv. Pavla je včasih stoloval vrhniški dekan gospod Milavec. Nismo še pozabili njegovih pridig, njegovih izdajalskih napadov s prižnice, odkoder je grmel s svojimi »političnimi urami« n id vrhniškim ljudstvom. Dobro se
»Hcrrnvolk« je album umetniških risb, v katerih je živo prikazana neizmerna tragedija slovenskega naroda. Album, ki ga je izdal Slovenski knjižni zavod OF, lahko naročite pri podružnicah zavoda, ali pa direktno pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani.
Naročajte se na leposlovne knjige, ki jih izdaja Slovenski knjižni zavod OF v Ljubljani!
★
TovariS, ki si obnavljaš svoj porušen dom! Knjižica »Betonirajmo sami« te pouči, kako boš svoj dom obnovil sam.
FILMSKO PODJETJE D. F. J. - DIREKCIJA ZA SLOVENIJO predvaja v kinu »SLOGI« in letnem kinu »TIVOLI« sovjetski film iz domovinske vojne
MAVRICA
in dokumentarni film »JASENOVAC«
Predstave v »SLOGI« ob 17., 19. in 21. uri. -1- Predstave v »TIVOLIJU« ob lepem vremenu od 19.50 dalje.
spominjamo njegovih govorov, v katerih je metal blato na poštene sinove svojega naroda, blato, ki se je zvalilo potem nanj. Partizanske matere mu ne bodo odpustile, da jih je podil iz cerkve in jim prepovedoval, da bi še kdaj stopile vanjo. Ko so borci Jugoslovanske armade prinesli svobodo tudi Vrhniki, je gospod Milavec sramotno pobegnil. Pobegnil je, ker se je zbal svojega ljudstva. Vse to smo si Vrhničani dobro zapomnili in ne bomo pozabili.
19. avgusta pa se je zgodilo, da je s prižnice sv. Pavla govoril novi vikar Alojzij Dobrovoljc. Dolgo je govoril in mnogo je povedal. Ljudje so dejali,s da mnogo preveč. Pritoževal se je nad svojimi dragimi župljani, da vse preveč govore o »slabih duhovnikih«. Duhovniki da so božji poslanci in vsakega duhovnika so župani dolžni spoštovati, kajti vsak duhovnik daruje svetomašno daritev in zato ni »Bogu dopadljivo«, če jih ne spoštujejo in če slabo govorijo o njih, pa naj si bo to tudi »kakšen slab duhovnik«; duhovščina da s tem preveč trpi na svojem ugledu. Tako je pač povedal gospod vikar. Kako je mislil, ne vemo.
Vendar mi si upamo misliti po svoje. Upamo si tudi reči, da s takimi pridigami ne bo pridobil slabim duhovnikom izgubljenega ugleda, kajti ni ljudstvo krivo, če so ti duhovniki izgubili ugled med ljudmi. Temu je kriv tisti del duhovščine s škofom Rožmanom na čelu, ki je pozabil, da je del svojega ljudstva, ki je na strani okupatorja pomagal pri uničevanju slovenskega naroda in skupno z domačimi izdajalci povzročil bratomorno vojno in zakrivil mnoga grozodejstva. Osvobodilna borba je v štirih letih razgalila vso gnilobo, ki se je odevala s plaščem poštenja in pravicoljubja in pokazala tudi na resnične rodoljube, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu v borbi za njegove pravice. In slovenski narod daje spoštovanje tudi tistim duhovnikom, ki so globoko čutili z njim v tej težki štiriletni preizkušnji in mu dajali vso podporo v tej veliki domovinski vojni. Zato bi svetovali gospodu vikarju, da bi v prihodnji pridigi govoril o teh dobrih duhovnikih in ljudje takrat ne bodo go' vorili, da je povedal mnogo preveč.
Viktor Grom
Kakor vsako sohoto, je tudi zadnjo šla grafična mladina na delo, in sicer pospravljati ruševine na Mirje. Zavedajoč se nalog današnjega časa in z voljo, da bi dosegli čim lepše uspehe v tekmovanju z zagrebško mladino, smo se zbrali ob 2 pred tiskarno »Ljudske pravice«. Tam smo se oborožili z lopatami, krampi in sekiricami, katere smo dobili od tiskarni-škega gasilskega orodja. Ker dela velik del mladincev nadurno delo po tiskarnah, precej jih je bilo zaposlenih s pripravami za miting, nekaj tovarišev pa še sedaj ne razume potreb in dolžnosti, se nas je udeležilo sobotnega dela le 25.
Veselo smo odšli skozi mesto in silno dobro se nam je zdelo, ko so nas ljudje opazovali in govorili: »Poglejte jih, mladince, spet gredo delat!« Vsak je tedaj sklenil v sebi, da bo prihodnjič pritegnil k delu še več neaktivne mladine, da bo naša četa še večja in da bomo naredili še več.
Ko smo prišli na Mirje k porušeni Markičevi niši, smo si brž razdelili delo in začeli. Takoj smo opazili, da nas bo tam preveč in v naslednji minuti nas je šla šestorica nekoliko naprej na drugo delo. Videli smo od Nemcev zazidani prehod skozi Rimski zid pri tehnični soli in sklenili smo, da ga bomo prebili in podrli. Na ta način bi dobili nekaj opeke, odpravili sled vojne, ki jo je pustil okupator in omogočili ljudem skrajšano pot. Dočim je večja skupina podirala zid, čistila opeko in jo zlagala, smo mi začeli z razbijanjem bunkerja. Sprva je šlo precej težko, ker je bilo vse celo in trdo in je bilo treba precej zamahov, da si odluščil eno skalo. Kar poštene žulje smo dobili pri tem delu, vendar nismo odnehali. Ko smo razbili že tretjino zidu, so nam priskočili na pomoč tovariši partizani, ki so nastanjeni v bližnjem poslopju. Pokazali so nam prav za prav, kako se to dela. da se z malo truda dosti naredi. Kar verjeti nismo mogli, ko je tovariš nekajkrat zamahnil in že je bila skala na tleh. Mi smo pa prej zamahovali in nabijali po njej, pa se ni nikamor premaknila. Poskusili smo še na ta novi način, in res smo dosegli večje uspehe. Vendar ne dolgo, ker so nam partizani kar vzeli oroaje iz rok ter začeli navdušeno razkopavati zidovje. Mi stno med tem očistili opeko, katero smo dobili iz zidu. V času našega dela smo porušili polovico bunkarja.
Ko je prišla ura odhoda, smo se
zahvalili tovarišem partizanom za pomoč ter odšli na skupno mesto, kjer smo ugotovili, da so bili tudi tovariši kar pridni, ker so očistili lepo število opeke in jo zložili. To popoldne smo naredili 101 delovno uro. Ko smo se zbrali in uvrstili, smo zadovoljno odkorakali na zborno mesto, kjer smo oddali orodje. Sklenili smo, da ne bomo odnehali in da bomo s svojim zgledom zaktivizirali še vso grafično mladino, k»r jo je zaspane in že ne«-
delavne.	Mihec.
■■■■ ★ wmmm
Zdravniška pomoč našim vasem
V okolici Trebnja se je pojavila griža in srbečica. Ljudje so bili premalo pazljivi. Tako sta se ti dve bolezni precej razširili. Često si ne znajo pomagati sami, za zdravniško pomoč pa jim primanjkuje tudi denarja. Zato jim je naša oblast takoj priskočite na pomoč. Ministrstvo za narodno zdravje je poslalo tja zdravstveno ekipo. V treh dneh je zaščitna sestra imela več predavanj o griži, o higijeni hiše in okolice, o negi dojenčkov, o razkuževanju in o srbečici. Skupno s predavanji so bili predvajani filmi, po predavanju pa je bil med ljudi razdeljen zdravstveno propagandni materija!.
Za^itna sestra je Obiskala tudi na domovih bolnike in dojenčke in dajala zdravstvene nasvete in bolničarsko pomoč. Ob tej priliki jih je obdarovala z bolniško hrano, ki je darilo Glavnega odbora Rdečega križa v Ljubljani.
Koncilja Mimi.
★
Dokaz medsebojne pomoči narodov Jugoslavije
V	nedeljo, 26. avgusta 1945 je prispel iz Beograda kamijon s 2.000 kg različnih živil (1.400 kg moke, 600 kg sadja, sočivja itd.). Živila so zbrali med seboj člani »Saveza radnika kučnog po-močnog osoblja« (podružnica ITI., Beograd). Akcijo je vodil tov. Boškovič Andrija.
Živila so bila poklonjena ranjenim in bolnim partizanom na Golniku ter od okupatorja opustošenim vasem v Idrijski okolici. »Savez kučnog pomoč-nog osoblja«, Beograd pripravlja že drugo tako pošiljko.
Poslana živila sprejemamo kot dobrodošla, še bolj pa kot dokaz razumevanja, ki ga ostali narodi Titove Jugoslavije kažejo za težkoče našega socialnega skrbstva.
Zbiranje sadnih pečk
Slovenija je zaradi izredno ugodnih podnebnih in talnih raizmer najbolj prikladna za produkcijo prvovrstnega kvalitetnega sadja in lahko tekmuje z vsemi sadjerodnimi deželami Evrope. Sadjarstvo od leta do leta postaja važnejša kmetijska panoga in predstavlja skoraj glavni vir dohodkov našega kmetijstva. V Sloveniji pridelamo ob dobri letini na tisoče vagonov sadja za eksport. Pridelek našega sadnega drevja pa zaostaja za pridelkom drugih sadjerodnih dežel. Temu je krivo pomanjkljivo oskrbovanje, gojenje in škropljenje sadnega drevja. Največkrat pa so vzrok slabemu pridelku slaba drevesa, ki so cepljena na slabi podlagi. Za vzgojo
sadnega	drevja	so potrebne	velike
množine	sadnih	pečk.	Sadne	pečke
zbiramo	tako, da	sadne	tropine	na re-
šetu presejemo, speremo in posušimo. Konec leta jih posejemo ali pa vložimo y vlažen pesek, da ohranimo ka-ljivost. Spomladi posejemo pečke v sejalnice. Tako dobimo divjake, katere pozneje presadimo v drevesnice in cepimo vanje razne vrste žlahtnega sadja.	*
Kmetijski odsek mairibor. okrožja je objavil kmetovalcem, naj marljivo zbirajo sadne pečke za poskuse. Določena je tudi cena pečk, in sicer 1 kg jabolčnih pečk 40 do 45 din, 1 kg hruškovih pa 50 do 60 din.
Stev. 111.
»iijmsKa pravica«,
Prvi seznam glavnih nemških vojnih zločincev
ki jim bo v skladu s sklepi moskovske deklaracije sodilo mednarodno vojaško sodišče
Washington, 30. avg. (Ass. Pr.) Včeraj so bOa objavljena istočasno v Moskvi, Londonu, Parizu in Washin>g-tonu imena 24 vodilnih nacistov, ki bodo sojeni pred mednarodnim sodiščem v Niirmbergu. Čeprav niso (določeni še 'datumi za razpravo, se priča-kulje, da se bo začela v začetku oktobra.
Na čelu seznama stoji Gbring, načelnik nemškega letalstva. Njemu sledi nekdanji Hitlerjev namestnik Hess, ki je bil pridržan kot ujetnik v Britaniji od svojega skrivnostnega poleta preko Severnega morja leta 1941. Nato pride nacistični zuamji minister ven Ribbentrop, ki je obdolžen, da je bil eden izmed glavnih podpihovalcev druge svetovne vojne. Sledijo po vrstnem redu: Robert Ley, voditelj nacistične delovne fronte; Alfred1 Rosen-berg, »glavni filozof« nacistične stranke in načelnik urada nacistične stranke za zunanjo politiko; Hans Frank, nemški generalni guverner Poljske; Ernest Kaltenbrunner, SS voditelj in general policije; Wiilhelm Frick, Reichsprotektor Češke ter bivši nacistični notranji minister; Julius Strei-cher, preganjalec Židov in bivši gau-leiter: feldmaršal Wilhelm Keitel, šef vrhovnega poveljstva; Walter Funk, nacistični minister za gospodarstvo in predsednik Reichsbanke; Seliacht, bivši predsednik Reichsbanke in minister za gospodarstvo; Gustav Krupp, šef
Kruppoviih mundcijsikih tvornic; vediiki admiral Erich Raeder, bivši šef nemške mornarice, ki je začel podmormi-ško borbo v začetku vojne; admiral Kairl Doenitz, zadnji vrhovni poveljnik nemške mornarice in samozvani poglavar nemškega naroda po Hitlerjevem padcu; Baldur von Schitrach, bivši državni mladinski voditelj in guverner Dunaja: Fritz Sauckel, gaulei-ter in prosluili delovni šef; Albert Speer, minister za oskrbo in načelnik nemške vojne proizvodnje; Martin Bormann, šef štaba utrada nacistične stranke; Franz von Papen, bivši nacistični veleposlanik v Turčiji; feld-mairšal Alfred Jod'1, zadnji vrhovni poveljnik nemške vojske; Konstantin von Neurath, bivši zunanji minister in Reichsprotektor Češke; Hans Fritsche, šef radijskih oddaj nacističnega propagandnega ministrstva.
Besedilo objave pravi:	»Glavni
preiskoval, odbor za preiskovanje in pregon glavnih vojnih zločincev, ustanovljen 8. avgusta 1945 na podlagi sporazuma med! vladami Združenega kraljestva. Združenih držav Amerike, Zveze sovjetskih socialističnih republik iin začasno Vlado Francoske republike, je izdelat prvi seznam vojnih zločincev, ki bodo sojeni pred mednarodnim vojaškim sodiščem. Preiskave glede slučajev drugih vojnih zločincev, ki niso bili vključeni v ta seznam, se nadaljujejo.«
Narodi čakajo in zahtevajo pravico, ki jo je treba izreči hitro in strogo
»Pravda« o zločincih, ki so neposredno odgovorni za vojno
Domovinska fronta bo ščitila pridobitve bolgarskega naroda
Moskva, 30. avgusta. (Tass) »Pravda« piše v uvodniku: Prvi seznam vojnih zločincev, ki jih bo sodilo mednarodno vojaško sodišče, je bil objavljen v skladu s sklepi berlinske konference. Milijoni ljudi v svetu bodo sprejeli to vest s čustvom globokega zadoščenja. Krivci takih upostošenj, takega trpljenja človeštva, ki ga človeška beseda ne more opisati, so bili izročeni pravici in klicani na odgovor.
Trije glavni stebri hitlerjevske Nemčije so zastopani na prvem seznamu vojnih zločincev: Nacistična stranka, generali in plutokracija. To je klika, ki je neposredne odgovorna za to vojno in ki je hladnokrvno delala načrte, pripravljala in nato dolga leta vodila banditsko vojno, katere cilj je bil, da bi nemški imperializem zagospodoval vsemu svetu.
V	svrho ustvaritve tega gospostva so zasužnjevali države in iztrebljali narode.
Javno in nesramno so poteptali vsa pravila mednarodnega prava, vsa osnovna pravila in običaje vojne, ki jih upoštevajo tudi divjaki.
Hitlerjevski voditelji so neporedno odgovorni za brezštevilna in strašna grozodejstva, ki nimajo primere v zgodovini človeštva. Premišljeno so organizirali in pripravljali gangsterske krvnike, ki so pomorili približno 25 milijonov ljudi v strašnih gestapovskih mučilnicah, v groznih »taboriščih smrti« in v krvavih »taboriščih mučenja«. Ti krvniki so klali žene, otroke, starce, ranjence, vojne ujetnike in pri tem uporabljali različne metode od streljanja do obglavljanja, od vešal do plinskih celic ali sežiganja živih žrtev. Razvili so tehniko množične moritve, da človeku zastane kri v žilah,	,	.
ako pomisli nanjo. Navajali so najbolj | za potrebno, da se ustanovi posebno bedaste teorije, da bi opravičili to mno-1 mednarodno sodišče in da se kaznujejo žično klanje. Uvedli so načelo krutosti'z vso strogostjo kazenskega zakonika
in prednost barbarstva. Na steber v »taborišču uničenja« Majdaneku so napisali kot geslo vrsto iz nemške državne himne »Deutschland iiber alles«.
Kar se je pozneje pripetilo Nemčiji, je bil triumf pravice. Reich, ki se je opiral na majdansko taborišče, se je zrušil. Sedaj moramo skrbeti, da bo nemški imperializem in njegova strašna zalega — fašizem — poginil pod svojimi razvalinami. Zato morajo zločinci biti kaznovani in hitlerjevska pošast se mora uničiti. To zahteva pravičnost Problem odgovornosti vojnih zločincev se je pojavil že v trenutku, ko so prve hitlerjevske bombe padle na mesta in vasi miroljubnih držav. Čut pravičnosti zahteva, da se kaznujejo tisti, ki so s svojimi zločini povzročili krvoprelitje te vojne.
Zelja po kaznovanju sovražnikov svobode in miru je bila nefazdružljiva z željo po zmagi nad temi sovražniki. Ze v svojih notah 25. novembra 1941, 6. januarja 1942 in 27. aprila istega leta je sovjetska vlada zvrnila popolno odgovornost za nečloveška in kriminalna dejanja nemške vojske na zločinsko hitlerjevsko vlado. Ti dokumenti so izražali ogorčenje sovjetskega ljudstva, ki je po vsej pravici zahtevalo povračilo. 14. oktobra 1942 je v odgovor na skupno noto vlad evropskih držav, ki jih je napadla Nemčija, Sovjetska vlada izjavila, da »odobrava in podpira zakonito željo, ki je bila izražena v skupni noti, katero je sprejela in da bo poskrbela, da bodo krivci zgoraj navedenih zločinov prišli v roke pravice, bodo dajali zanje odgovor ter da bo poskrbela za izvršitev izrečenih sodb«
Ze tedaj je sovjetska vlada smatrala
vsi prijeti voditelji fašistične Nemčije. Bila je prepričana, da je »dolžna poskrbeti, da se voditelji zločinske hitlerjevske bande najstrožje kaznujejo, ker je njena dolžnost nasproti neštevilnim vdovam in sirotam tistih nedolžnih ljudi, ki so bili kruto mučeni do smrti in umorjeni na povelja teh zločincev«.
Ze v okt. 1943 je moskovska deklaracija zahtevala, da se sodijo vojni zločinci na kraju, kjer so bili izvršeni njihovi zločini. Glavni vojni zločinci, katerih zločini niso v zvezi z določenim zemljepisnim krajem, se bodo sodili pred mednarodn. voj. sodiščem. 24 hitlerjevskih kanibalov je na prvem seznamu vojnih zločincev, Njihovega voditelja — Hitlerja — ni med njimi. Začasno tiči skrit v kakšni luknji, ker ga je strah pred ljudsko jezo. Tudi Gobbelsa ni zraven, toda drugi voditelji, tovariši v orožju m sodelavci glavnega tolovaja‘so tukaj. Goring, Hess, Ribben-tropp, Ley, Rosenberg, Frank, Neurath, Seyss Inquart — krvniki Evrope, fašistični »ideologi« in »teoretiki«, avtorji de-liričnih rasnih teorij in načrtov o iztrebljenju narodov, organizatorji izropanja Evrope, njenega uničenja, krivci njene sedanje bede, polblazni goljufi, lastniki sužnjev in hladnokrvni morilci popolnoma nedolžnih ljudi.
Seznam vsebuje fašistične generale in admirale, predstavnike pruske militaristične kaste, nosilce krutih tradicij nemškega banditskega imperializma. Med njimi so fiihrerjev naslednik admiral D6-nitz, feldmaršal Keitel, admiral Roder, general Jodl. Tesno v zvezi s to skupino vojnih tolovajev so magnati nemške vojne industrije, prvi sokrivci nemškega razboj-ništva. Tu je Krupp, ki je na prvem mestu tega seznama nemških plutokratov, vojnih baronov, za čigar sebične interese je Nemčija vodila vojne za svetovno gospostvo. Na to sledi Schlacht.
Vsi degeneriranci odklanjajo vsako zvezo s politiko in nastopajo kot »poslovni ljudje«, »gospodarstveniki« itd. Zaman ves trud! Ti gospodje so preveč tesno in preveč »poslovno« zvezani s poklicnimi morilci in tolovaji iz tako imenovane »vlade« hitlerjevske Nemčije. Pregloboko so pogreznjeni v blato in nizkotnost strahotnih zločinov hitlerjevskih krvnikov, da bi mogli uiti strogemu povračilu. Mogoče je iz juridičnega stališča možno diferencirati stopnje odgovornosti posameznih zločincev. Toda po vesti našega naroda in vseh svobodoljubnih narodov so zločini vsakega teh hitlerjevskih voditeljev tako odvratni in vnebovpijoči, da niso možne razne stopnje kaznovanja za te pošasti.
Vest človeštva so pregloboko pretresli težki zločini nemških fašističnih morilcev. Vest narodov, ki so strli fašističnega barbarskega gada, ki so uničili fašistično pošast in razrušili njen brlog, zahteva, da meč človeške pravice neusmiljeno udari po glavah najbolj zagrizenih sovražnikov človeštva — voditeljev, organizatorjev in inspi-atorjev, hladnokrvnih morilcev narodov. Kaznovanje voditeljev hitlerjevske bande, kaznovanje vojnih zločincev ni le povračilo. To je tudi pravica. Narodi čakajo in zahtevajo pravico, ki jo je treba izreči hitro in strogo.
Proces proti Kramerju
London, 30. avg. (Tanjug.) Po poročilu Reuterja se bo pričela razprava proti poveljniku zloglasnega koncentracijskega taborišča v Belzenu Josipu Kramerju in njegovim 46 sokrivcem 15. septembra pred britanskim vojnim sodiščem. Kramer je priznal svojo krivdo.
Sofija, 30. avgusta (Tanjug). »Otače-stveni front« prinaša uvodni članek pod naslovom »Naj se dobro zapomni«, v katerem med ostalim piše:
Neki reakcionarni fašistični elementi pri nas so tolmačili odločitev vlade o odgoditvi volitev kot slabost in prelom Domovinske fronte in so zato oživeli in dvignili glave. Naj si ne domišljajo, da ta odgoditev volitev pomeni konec Domovinske frontne oblasti. Popolnoma so pozabili, da pri nas obstoja zakon o zaščiti narodne oblasti in drugi zakon proti fašističnim mahinacijam in da ti zakoni ne bodo dovolili fašistom in reakcionarjem, da ponovno vzdignejo razcapane fašistične zastave za borbo proti narodni oblasti.
Domovinska frontna oblast je ustvarila svoje zakone za zaščito zgodovinskega dela od 9. septembra, za zaščito velikih ljudskih pridobitev in da bo uporabila te zakone z največjo strogostjo proti poskusom za povrnitev odvratne fašistične preteklosti. Dolžnost naše države je, da po pogodbi o premirju uniči poslednje sledove nacizma in fašizmu pri nas. To svojo dolžnost kakor tudi vse druge bo izvršila do konca.
Domovinska fronta ima ogromno v čim) bolgarskega naroda in razpolaga dovoljno silo, da z eno potezo onemo-
goči vsak sovražni poskus proti narodu in njegovi oblasti. Naj sovražniki vedo, da bo bolgarski narod branil s svojo krvjo izvojevane pravice in svobodo za ceno vsake žrtve. Naj ne pozabijo vse opozicijske skupine, da morajo obstojata deželni zakoni. Nihče nima pravice tiskati in razpečevati kakršne koli pozive, spise in drugo, če se isti ne strinjajo z zakonskimi odločbami. Tisti, ki bodo zlonamerno napadali Sovjetsko zvezo in napadali s klevetami Domovinsko fronto Bolgarije, bodo vsekakor občutili strogo zakonitost. Isto tako se varajo oni, ki mislijo, da predstavlja Bolgarija »hišo brez gospodarja«.
Odločitev vlade, da se odgodijo volitve, je nastala samo zaradi velikih interesov Bolgarije, da se čim prej zaključi mir in da se dokaže, da se bolgarska vlada krepko in dosledno drži principa Atlantskega povelja in odločb v Jalti in Potsdamu. To nima nič skupnega z željami in načrti reakcionarnih in fašističnih krogov pri nas. Naj se to dobro zapomni!
Sofija, 30. avg. (Tanjug.) Ameriški novinarji v Sofiji so obiskali ministrskega predsednika Kimona Georgijeva. Obiskali so tudi Trajca Kostova, tajnika bolgarske delavske Komunistične partije, s kateri mso se razgovarjali nad 2 uri.
Razveljavljenje sindikalnih volitev v Atenah
London, 30. avg. (Tanjug) Ob priliki razveljavitve volitev v delavski odbor prinaša »Daily Worker« daljši članek svojega diplomatskega dopisnika, v katerem pravi med drugim:
Potem, ko je odposlanstvo britanskih delavskih sindikatov pod vodstvom sira Mosley-a obiskalo Grčijo, so prevzeli britanski delavski sindikati nadzorstvo nad pravilno izvedbo volitev odposlancev s strani podružnic sindikatov. Postopek, ki je bil uporabljen pri teh volitvah v Grčiji, je v podrobnostih prikazan v tekoči številki uradnega glasila britanskih delavskih sindikatov. Grškim sindikalistom je treba samo čestitati k izrednemu trudu, katerega so vložili, je navedeno v tem članku uradnega glasila delavskih sindikatov, ki nato zaključuje:	Grške
sindikalne volitve so bile svobodne, pravične, brez vsakega nasilja in izv.edene s tajnim glasovanjem.
Atene, 20. avg. (Tanjug) Vodja grških liberalcev Temistokles Sofulis je izjavil, da je proti izvršitvi plebiscita o bodočnosti Grčije, ki naj bi se vršil v novembru tega leta. Ponavljajoč trditev, da desnica izvaja teror, je izjavil, da bi izvršitev plebiscita »pomenilo odvratno komedijo, ki se je odigrala leta 1935«. Preden bo grški narod poklican na glasovanje, se marajo izpolniti »ledeči pogoji: Zamenjava narodne straže z orožni-štvom, razpust oboroženih rojalističnih tolp in izvolitev ustavodajne skupščine.
Glavni tajnik socialistične stranke ranjen
Atene, 30. avg. (Tanug.) Agencija Reuter poroča, da je bil glavni tajnik grške socialistične stranke Pasalides ranjen pri nekem incidentu na političnem zborovanju v Veri ji v Makedoniji.
Finski vojni zločinci bi radi ušli kazni
Kitajsko ljudstvo pred velikimi nalogami
»Krasnaja zvezda« o vlogi Kitajske v borbi za poraz
Moskva, 30. avg. (Tass.) Mednarodni opazovalec »Krasnaje zvezde« Ma-šlenikov piše, da je predaja japonskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu odprla kitajskemu ljudstvu pot širokih možnosti za obnovitev njihove narod-ne politike, gospodarstva in kulture.
Odkar so bili položeni temelji moderne japonske države, je japonska politika osredotočila vse svoje sile na borbo za nadvlado Kitajske. Japonska je skušala spremeniti Kitajsko v glavni vir za surovine in druge bistveno važne proizvode, vendar pa so načrti generala Tanake, ki je sanjal o tem, da bi Japonska uporabila Kitajsko za glavno strateško oporišče, iz katerega bi zagospodovala vsej Vzihodini Aziji, iKipolnoma propadli. Izvoz premoga, železne rude. bombaža m drugih proizvodov iz Kitoljiske je bil med zasedim zelo majhen. Kitajski kmetje v za-' sedeniih področjih niso hoteh povečati in razširiti nasadov bojmiba/.a ter so prezirali japonska povelja. Pairtizamsfci odredi so stalno sabotirali prevoz ze-tožne rude. Proizvodnja (premoga je stala na iziredino nizki stopnji.
Leta 1937. so japonski imperialisti upali, da bodo mogli vzpostaviti nad Kitajsko svojo popolno nadvlado. Japonci so računali na izdajalsko delovanje nekaterih voditeljev Kuomin-tanga, ki so se zbirali okoli Vangtsin-veja, toda temeljito so se ušteli, ker se. jim je kitajsko ljudstvo uprlo. Čeprav so do konca 1938 Japonci zasedli mnogo kitajskih življenjsko važnih središč, se je kitajska nnrodna vlada še vedno upirala japonskim osvojeval-cem. Vlada je izkoriščala prirodna bogastva zapailnih pokrajin ter jih uporabljala* za grndnjo industrijskih podjetij. Na zapad so preselili tudi nekatere velike tovarne jz Vzhodnih oh-morskih področij Kitnjske. Industrija in poljedelstvo sta se pričela razvijati na področju šinse—Kansn Ningsija pod vodstvom osrednjega od bora kitajske Komunistične partije.
Ker »bliskovita« vojna ni uspela, so bdilj Japonca prisiljeni voditi na Kitaj-
skem politiko s pomočjo drugačnih sredstev. Prej so seveda morali prenehati z operacijami vzdolž vse fronte. Na tej novi stopnji razvoja so Jar ponči napeli vse solle, da razcepijo s pomočjo različnih političnih spletlk enotnost kitajske Narodne fronte. Ščuvali so en del prebivalstva proti drugemu. Hoteli so z,ase j ati sovraštvo med Kuomintangom, Komunistično partijo in drugimi demokratičnimi organizacijami. Medtem, ko so se spuščali japonski napadalci v različne politične spletke, so pošiljali veičje aili manjše kazenske ekspedicije proti kitajskim partizanskim odredom.
Več kakor tri leta je bila Kitajska hritanskn in ameriška zaveznica v oboroženi borbi proti Japonski. S tem je vezala znaten del japonskih oboroženih sil ter bila važno strateško oporišče zavezniškim silam. Januarja 1943 je kitajska narodna vlada sklenila z Veliko Britanijo in Združenimi državami nove pogodbe ter obenem odpovedala nepravične pogodbe, ki so zagotavljale tujcem eksteritorialue pravice na Kitajskem. Nove pogodbe temeljijo na enakosti in medsebojnem spoštovanju pogodbenih strank. Kitajska udeležim v vojni in sklepanje pogodb na podlagi enakosti, sta dvignila mednarodni ugled kitajske države.
V tem pogledu je izredne važnosti prijateljska pogodiva, ki je hiila sklenjena avgusta 1945 med ZSSR in Kitajsko. Ta pogodba ne združuje samo naporov obeh narodov v borbi proti fašističnim napadalcem, temveč dviga tudi prapor Sovjetske zveze in Kitajske v borbi za mir in varnost, za napredek in srečo narodov. Sedaj, ko se je Kitajska rešila japonskega jarma, ne more več ostati stara nazadnjaška polfevdalna Kitajska. Velike in odgovorne naloge čakajo kitajsko ljudstvo.
Številni agenti japonskega imperializma so uspešno manevrirali med vojno v vladajočih krogih narodne Kitajske in rušili njeno narodno enotnost. V zgodovinski uri kitajske osvoboditve izpod japonskega imperiali-
zma hočejo ti agenti raztrgati vezi med kitajskimi demokratičnimi silami. Reakcija, ki se naslanja na ostanke fevdalizma, otežuje rešitev velikih problemov, pred katerimi stoji Kitajska. Poskusi, da bi zapeljali Kitajsko na reakcionarno pot, bodo brez dvoma naleteli na odločen odpor s strani kitajskih demokratičnih sil, kajti ti poskusi groze Kitajski z novimi nesrečami. Da se izognejo tem nesrečam, je le ena pot, pot naprednega demokratičnega razvoja in tesnega sodelovanja z drugimi demokratičnimi silami. Samo na ta način bo kitajski narod mogel ustvariti moično, neodvisno državo in postaviti pogoje za hiter razvoj njenih naravnih pripomočkov. Talko bo veliki kitajski nairod deležen polnega razumevanja in podpore demokratičnega sveta in narodov Sovjetske zveze.
Mongolski listi o pogodbi
Ulanbator, 20. avg. (Tass) V mongolski ljudski republiki so z zadovoljstvom pozdravili ratifikacijo sovjetsko-kitajske pogodbe o prijateljstvu in zvezi ter posebej izmenjavo pot o neodvisnosti ljudstev mongolske republike.
Ob priliki ratifikacije se je v vladni palači vršila konferenca vodilnih državnikov pod predsedstvom maršala Cojbal-sana. Listi pozdravljajo v svojih uvodnikih pogodbo med ZSSR in Kitajsko ter pravijo, da je trden temelj za trajen mir na Daljnem vzhodu. Listi izražajo izredno zadovoljstvo zaradi priznanja neodvisnosti ljudstvom mongolske republike.
Helsinki, 30. avg. (Tass) Finski list »Vasabladet« razpravlja v članku pod naslovom »Ali gre samo za politično nujnost«, o vprašanju kaznovanja vojnih zločincev.
V članku je navedeno: Nekateri poslanci finske skupščine so mnenja, da je kaznovanje finskih vojnih zločincev v nafsprotju z zavestjo in pojmovanjem finskega naroda, o pravici in zakonitosti in da narekujejo to kaznovanje potrebe zunanje politike. Dovoljujemo si dvomiti, piše list, v pravilnost tega mnenja,
Večina finskega naroda obsoja napadalno vojno. Mnogo ljudi je tudi, ki odločno obsojajo napadalno vojno, katero je vodila naša domovina. Kako bi reagiral naš narod, če bi naša vlada 1941. leta odkrito izjavila, da ima namen začeti napadalno vojno? Na vsak način bi se našli ljudje, ki bi odobravali tako izjavo, vendar pa bi bila večina proti temu. Zakaj je ministrski predsednik Ran-gel, ko je govoril 25 junija 1941 pred skupščino, izjavil, da je Finska začela obrambno vojno in da uporablja zato vsa sredstva, ki so ji na razpolago? Ali ni popačil resnice? Zakaj je to storil? Strah pred ljudskim mnenjem v njeni lastni deželi in v drugih deželah ni dovolil vladi, da bi pokazala resnično stanje stvari, z drugimi besedami, da bi povedala, da se je naša udeležba v vojni že davno pripravljala. Vlada bi obsodila sama sebe, če hi to priznala. Popolnoma dobro je vedela, da ima večina našega naroda napadalno vojno za zločin.
Vse to mešanje resnice in laži, katero so izvršili naši državni voditelji, da bi prikrili pravi značaj vojne, je žalilo čut
pravice in pravičnosti. Odvratno je poslušati ljudi, ki zagovarjajo tako negativno postopanje z moralnega stališča s svetohlinskimi frazami o nordijski zavesti in o pravici, vse to pa po nezaslišanih nasiljih in zlorabah, katere so si dovolili naši politični voditelji v tej vojni prav nasproti tej zavesti o pravici.
jDbračun, katerega je treba sedaj izvršiti z vojnimi podpihovalci, se ne sme smatrati edino za potrebo zunanje politike. To je prav tako potrebno iz višjih etičnih razlogov. Čustvo večine naših narodov, da je bila kršena pravica, zahteva ta obračun.
Stockholm, 30. avg. (Tass) Neki švedski list razpravlja o odgovornosti raznih finskih državnikov za vojno in piše: »Nekateri Finci, ki so prav tako kakor Quis-ling odgovorni za vojno, mislijo, da zaslužijo hvaležnost svoje domovine, ker so jo zavlekli v vojno in jo spremenili v orodje nemškega nacizma. Med vojno so finsko ljudstvo zavajali zločinski ljudje, po vojni pa je finsko ljudstvo spoznalo, da je bila ta prevara prekruta in je zahtevalo kaznovanje oseb, ki so odgovorne za vojno.
Značilno je, da se je socialno-demo-kratična stranka dolgo upirala načrtu posebnega zakona za kaznovanje vojnih zločincev. Ta stranka bo tudi morala biti odgovorna za vojno, ker ni storila ničesar, da bi jo preprečila. Večina socialnih demokratov tako, kakor mnogi drugi politiki, ne želi, da bi kdo prišel pred sodišče, ker bi proces diskreditiral te politike. Toda zdaj ne bodo mogli ubežati svoji odgovornosti.
De Vittorio o tržaškem vprašanju
Moskva, 30. avg. (Tass) Giuseppe de Vittorio, tajnik italijanske glavne zveze dela in vodja sindikalnega odposlanstva, ki se nahaja v Sovjetski zvezi, je na tiskovni konferenci izjavil sledeče:
»Glavna zveza dela ni sicer še razpravljala o vprašanju Trsta, toda po splošnem mišljenju prevladuje med odposlanstvom mnenje, da je treba rešiti to vprašanje na temelju svdbodne odločbe narodov in na temelju bratskih in prijateljskih odnošajev z novo demokratično Jugoslavijo. V zvezi s Trstom obstaja v Italiji mnenje s fašističnimi tendencami, toda italijanski delavci ne bodo odpustili, da bi te tendence zmagale.«
Predsednik Truman proti demobilizaciji
Washington, 29. avg. (Tanjug.) Predsednik Truman je poslal pismo predsedniku senata in odboru za vojaške zadeve pri parlamentu, v katerem jih opominja, da ne popustijo pred vedno večjimi zahtevami javnosti in kongresa za demobilizacijo vojnih obveznikov v Združenih državah. Truman je izjavil, da je mogoče zbrati 800.000 mož na podlagi obstoječega sistema prostovoljne vojne obveznosti do meseca julija prihodnjega leta, da pa bo to število nezadostno, da bi zadovoljilo obstoječe potrebe. Generala Eisenhower Mac Arthur računata, da je treba
Septembrski sestanek zunanjih ministrov v Londonu
Paril, 30. avg. (Tanjug.) Na sestan- in Mac Arthur računata, da je ku ministrov za zunanje zadeve velikih 1.200.000 moz poleg števila, ki je potreb sil, ki se bo vršil 10. septembra v Lon- no za vzdrževanje cet v Združenih drza-donu, bodo verjetno razpravljali med vah in drugih pokrajinah. Razliko od drugim tudi o vprašanju mirovne po- 800.000 do tega števila je treba dopolniti godbe z Italijo,- o zasedbi Japonske., o s "lem, da bo določeno število članov bodočem statutu Hongkonga, o Darda- oboroženih sil zadržanih v vojski, nelah in drugih evropskih plovnih po-! rrunianova ponovna zahteva po veli-teh, o pripravah za splošno mirovno j kem številu ljudi za zasedbo prihaja kot konferenco in o ureditvi nemške odgovor na predloge, da bi morale Zdru-uprave.	Ižene države zapustiti zasedbena področja
v Nemčiji in na Japonskem, ko se bodo razmere uredile.
Washington, 29. avg. (Tanjug.) Po poročilih dopisnika AFP pripravljajo ameriški poslanci in senatorji odločen protest proti predlogu vrhovnega poveljstva ameriške armade, ki se nanaša na nadaljevanje mobilizacije. Ameriški poslanci in senatorji se bodo uprli takšnemu načrtu, ki bi določal stalno vojsko 2,600.000 mož, kar bi pomenilo devetkrat več, kakor so imele ZDA pred vojno.
Gospodarska pogodba med ZSSR in Madžarsko
Moskva, 30. avg. (Tass) 27. avgusta so v Moskvi podpisali dogovor med ZSSR in Madžarsko o gospodarskih od-nošajih in medsebojnih dobavah. Dogovor o medsebojnih dobavah določa, da bodo Sovjeti poslali Madžarom in Madžari Sovjetski zvezi dobrin v skupni vrednosti okoli 30 milijonov dolarjev. Te dobrine bodo dobavili od meseca septembra 1945 do 31. edcembra 1946. Dogovor določa tudi predelovanje sovjetskega bombaža v sukanec in tkanine v madžarskih tovarnah za Sovjetsko zvezo.
Pogodbo so podpisali ljudski komisar za zunanjo trgovino ZSSR Mikojan ter madžarski minister za trgovino, železnice in prometne zveze Gere in minister za industrijo Ban.
Od 76.000 Židov iz Češke se je vrnilo iz taborišč le 5500
Praga, 30. avg. (Tanjug) Kakor poroča agencija »France Press« po uradnih statistikah, ki so bile objavljene, je bilo odpeljanih 76.000 Židov iz Češke in Moravske v Nemčijo in zaprtih v koncentracijska taborišča, od kode**- se jih je vrnilo samo 5.500 Izgube so bile posebno velike med otroci Od 15.000 židovskih otrok poslanih v Nemčijo, jih je ostalo samo 28.
f
OBVESTILA
- M.	POZIV	,	je kupoval zlato, dragocenosti in drugo
prijave o doseženem vojnem dobičku za premično ali nepremično imetje. Prijave.o
časa vojne okupacije
Na temelju 3. 61. zakona o odvzemu voj-Bega dobička pridobljenega za časa sovražne okupacije
se pozivajo:
1. Vse fizične in pravno osebe, ki so za čafia sovražne okupacijo oziroma vojne (od j 6. aprila 1941 do 9. maja 1945) pridobile ka-kršno koli imetje brez ozira na to, kakšna je bila njihova delavnost, da to imetja prijavijo- komisijam za ugotavljanje vojnega dobička. V prijavah je navesti:
a) s kakšno delavnostjo je vojni dobičkar pridobil to imetje;
b) v katerih krajih je vršil to delavnost;
c) koliko je znažala vrednost celokupnega imetja vojnega dobičkarja na dan 6. aprila 1941. leta. K prijavi je priložiti spisek imetja
tern smejo predložiti preko svojih organizacij (sindikatov, Narodno osvobodilne fronte. Antifašistične žensko fronte, Omla-dinskih organizacij) ali direktno svooim okrajnim oziroma okrožnim Narodnim odborom najdalj« do 30, septembra 1945.
Ker se imetje pridobljeno za časa vojne j odvzema vojnim bogatašem v korist »Sklada za obnovo zemlje in pomoč prizadetim krajem«, pričakuje narodna oblast, da bosta vsak državljan in državljanka izpolnila svojo dolžnost in ji sporočila imena vojnih bogatašev in podatke o vrsti in vrednosti imetja, ki so ga pridobili.
POZIV
vsem ustanovam ki spadajo v delokrog Ministrstva za prosveto
Komisija za vojno škodo za Slovenijo opozarja vse prizadete ustanove, da rok za prijavo vojne škode, ki se je začel dne 1. in dolga na ta dan. Spisek je treba aVgUsta in konča dne 9. septembra, v nika-tako sestaviti, da je iz njega raz- j kem slučaju ne bo podaljšan, vidno, kaj vse je vojni dobičkar j Upraviteljstva in ravnateljstva opozar-imel tega dne in koliko je znašala j jamo, da ugotove:
vrednost posameznih vrst imetja , j_ ^li je ocenjena in prijavljena vojna in dolga. Ce ni vse imetje zdru- . Škoti a na zgradbi. Prijave o škodi na zgrad-ženo v enem kraju, se mora spi- hi zbira potom okrožij Ministrstvo za sek sestaviti po krajih, kjer je i gradnje.
bilo imetje;	12.	Ali	je	ocenjena	in	popisana	na	pred-
d) koliko je znašala vrednost imetja, pisanih tiskovinah vojna škoda na; inven-vojnega dobičkarja na dan 9. maja | tarju. knjigah, učilih, umetninah, strojnih, 1945. leta. K prijavi je priložiti obratovalnih in drugih napravah, nasadih, spisek imovine in dolga Po navo- . zalogah itd. Te popise in prijave zbirajo dihi zgoraj pod c). V imetje na, okrožja in pošiljajo Ministrstvu za pro-
dan 9. maja 1945. se priračuna poleg imetja, ki je bilo tega dne v lasti vojnega dobičkarja, še:
1. tisti del imetja, ki je bil med vojno porabljen za odplačilo dolgov napravljenih pred 6. aprilom 1941. leta;
2- tisti del imetja, ki je bil za časa vojne prenesen na druge osebe potoin .led-ičine, darila ali v obliki dote;
3. tisti del imetja, ki je bil med vojno porabljen za kakršne koli investicije, kolikor vrednost teh investicij ni vsebovana v spisku imetja na dan 9. maja 1945. leta;
4. tisti del imetja, ki je bil med vojno porabljen za popravilo škode nastale na imetju vojnega dobičkarja iz kakršnih koli razlogov (zaradi vojn*, povodnji, požara, obrabljenosti objektov itd.
Predložitelji naj prijave podpišejo in pripišejo svoj naslov.
Prijav po tem pozivu ni treba predložiti sledečim osebam:
a) samostojnim obrtnikom, ki niso zaposlevali več ko enega pomočnika in enega učenca in so se izključno bavili s posli svojega obrta (niso kupovali in prodajali gotovega blaga, niti takega, ki je v zvezi z njih stroko). Ako je bil obrtnik odsoten zaradi vojnih dogodkov (vojna služba, internacija, ujetništvo itd.) in je bil zaposlen en delavec več, da ga je nadome-stoval, potem tudi v tem elučajn ni treba predložiti prijave;
b) poljedelcem, ki so se izključno bavili s poljedelstvom, ako niso stalno uporabljali najetih delavk cev, razen v »lučaju, kadar se .ie s tem nadomestila lastna delavna sila, ki je bila odsotna zaradi vojnih dogodkov;
o) vsem tistim osebam, ki so zaradi neposrednega učinka vojnih dogodkov (bombardiranje, miniranje, požig s strani kazenskih ekspedicij in slično) pretrpele škodo na imetju v takem obsegu, da je njihovo imetje na dan 9. maja 1945. leta manjše, nego njihovo imetje 6. aprila 1941. leta.
Posamezne osebe in starešine rodbinskih zadrug predložijo prijave tistemu okrajnemu Narodnemu odboru — komisiji za ugotavljanje vojnega dobička — na katerega področju so imele svoje gospodarstvo oz. delavnico, če so se pa preselile, tistemu okrajnemu Narodnemu odborn, na katerega podroŽju So imele gospodarstvo v trenutku osvoboditve. Pravne osebe predložijo prijave okrožnemu Narodnemu odboru — komisiji za ugotavljanje vojne škode — na katerega področja so imele 'sedež uprave v trenutku osvobojenja.
Prijavno predloži vsaka oseba za sebe, a v slučaju smrti vojnega dobičkarja, ako imovina ni prenesena na dediča, i^edloži prijavo oskrbnik zapuščinske mase.»0e je imetje preneseno na dediče in prejemnike daril ali dote* predložijo prijavo dediči oz. prejemniki daril ali dote. Za nedoletne predlože prijavo njihovi varuhi, a za pravne osebe njihovi pooblaščeni zastopniki.
Prijave je treba predložiti najdalje do 30. septembra 1945.
Vojni dobičkar, ki v rednem roku ne predloži prijave o vojnem dobičku, bo poleg ugotovljenega zneska vojnega dobička plačal kot kazen 15% od ugotovljenega vojnega dobička in 30%, »ko prijave niti na poziv ne predloži.
2. Vse osebe, ki so za časa vojne prodale nepremičnine, ali, ki so prodale zlato, nakit in drugo premično imetje v vrednosti preko 5000 dinarjev DK.J, morajo prijaviti ime kupca In prodajno ceno Okrožnemu Narodnemu odboru, na katerega področju se nahaja gospodarstvo kupca. Prijava se sme predložiti tudi pristojnemu odboru za kraj prodajalca, a ta je dolžan prijavo poslati v najkrajšem času pristojnemu odboru za kraj kupca.
Te prijave je treba poslati najdalj« do 30 septembra 1945.
3. Vsi državljani in državljanke naj prijavijo vsakega, za kogar vedo, da je obogatel za časa vojne s trgovino, industrijo aJi kako drugo delavnostjo izkoriščajoč izredne vojne razmere in bedo naroda, ali da
Kakor smo politično združeni v Osvobodilni fronti in strokovno v enotnih strokovnih organizacijah, bodimo gospodarsko povezani v enotnih zadrugah!
sveto.
Prijave morajo biti na 'Ministrstvu za gradnje in Ministrstvu za prosveto najkasneje do 4. septembra t. 1. (Glej okrožnico Min. za gradnje št. 1111/12.)
V slučaju, da so okrožja popis vojne škode, označene pod točko 2. tega poziva, oddala direktno Komisiji za vojno škodo za Slovenijo, naj o tem obveste Ministrstvo prosvete.
Izplačilo potrdil o zamenjavi denarja
Dne 31. t. m. bo Narodna banka Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, Knafljeva ulica 7, izplačala potrdila o zamenjavi okupacijskih bankovcev serija I. št. 28.626 • — 28.826.
Vzpostavitev rednega avtobusnega prometa v Prekmurju
S 3. septembrom bo vzpostavljena redna avtobusna zveza na progi Rogaševci — Murska Sobota — Dobrovnik v Prekmurju — Dolnja Lendava po sledečem voznem redu:
Rogaševci odhod 6.00, Murska Sobota odhod 7.45. Dobrovnik v Prekmurju odhod 8.40 Dolnja Lendava prihod ob 9.35 uri. Iz Dolnje Lendave se vrača od 12.45, Dobrovnik ▼ Prekmurju .«dhod 13.45, Murska Sobota odhod 16.00, Rogaševci prihod 17.25 uri.
Poleg te proge bo vzpostavljena avtobusna zveza tudi med Mursko Soboto in DolnjO Lendavo preko Beltincev po voznem redu:
Murska Soibota odhod 7.30, Dohaja I«n-dava( prihod 9.00, vrača se iz Dolnje Lendave ob 13.00 in prihaja v Mursko Soboto
1$ I4-3p, .fri. • i
Poziv mirnodobskim vojaških invalidom
Pozivajo se vse one osebe (akltivni in rezervni: oficirji, vojni uradniki, podoficirji, godbeniki, bivši gojenci vojnih šol, kaplarji. redovi, mornarji, graničarji in obvezniki iz rezerve) kateri so v mim^ni času vršeč vojaško dolžnost ali službo v bivši jugoslovanski vojski do 6. aprila 1941 leta, na tej dolžnosti brez svoje krivde dobili težjo rano, poškodbo ali pohabo zaradi katere je njihova sposobnost za pridobitno delo zmanjšana v večjem obsegu, a ki do danes niso imeli možnost, da regulirajo invalidsko pomoč katera jim po zakonu pripada — se naj pismeno javijo: UDRU2EN.TE MIRNODOBSKIH VOJNIH INVALIDA SREDISNJI ODBOR BEOGRAD, PROTE MATEJE ULICA BR. 66.
Isto tako se naj javijo tudi družine oseb, ki so umrle na takih dolžnostih. V prijavi je treba navesti kdaj je bila dotična oseba onesposobljena ali kdaj je umrla.
Dne 3. septembra se začne 3. tečaj socialno-politične šole!
V 3. tečaj socialno-politične šole Ministrstva Za socialno politiko so bili po predloženih prijavah okrožnih NOO-odsekov za socialno skrbstvo, sprejeti naslednji tovariši in tovarišice:
Okrožno mesto Ljubljana: Moh.1T Slavka, Rotar Amalija, Bezlaj Janez, Jazbiušek Julka, Košano Ivanka, Komela Miroslava, Šuštaršič Franja, Nenadovič Melanija, Urbar Mara, Tomc Ida.
Mariborsko okrožje: Etelka Berden, Až-nik Julka, Jert Marija, Pločnik Jožica, Kanto Lojzka, Golob Anica, Lešnik Danica, Pregao AleksantJ^a. Hajdič Marjeta, Kosi Dragica, Tomažič Elica.
Ljubljansko okrožje: Bregar Milka, Ka-štrun Anton, Šuštar Justina, Panjan Vera, Pregelj Metoda. Pegan Zora, Hribar Dana. Vivoda Pavla, Vovk Alojzija.
Celjsko okrožje: Skvarč Rozalija, Pavlič Zofija, Plaznik Ivana, Sternad Ruža, Sovič Vida, Kranjc Tončka, Belič Antonija, Saveli Jože, Kolhar Ivan, Adamič Adolf-
Novomeško okrožje: Stih Angela. Balta Joža (še 3 mosta po sporočilu NOO — okrožje Novo mesto).
Vee v tečaj sprejete tovarišice in tovariši naj se zglasi,io dne !• septembra v Institutu socialno - politične šole, Ljubljana, Streliška 3, kjer dobe vsa potrebna navodila
Tečajniki In tečajnice naj prinesejo 8 st»bo j:
vso potrebno obleko In perilo, primerno obutev, odejo, jedilni pribor, umivalne potrebščine in živilsko karto.
Tečaj se prične 3. septembra in bo traja! 4 mesece, pouk bo teoretičen In praktičen. Na kraju tečaja bodo izpiti.
V slučaju, da bi kdor koli od navedenih odstopil, bo mesto takoj izpopolnjeno, ker je bilo mnogo prosilcev zaradi omejenega števila zavrnjenih.
Upravi tel jstvo socialno-politične šole
Če še nisi član enotne Nabavljalne in prodajne zadruge
to je gospodarske skupnosti vseh delovnih slojev, ne odlašaj 1 V poslovalnici, kjer'želiš kupovati, prijavi svoj pristopi
Te so v Ljubljani: Nabavljalna zadruga železničarjev, Bleiweisova e. 35, Šmartin-ska 3 (vrtni salon gostilne Banko), Zelena jama, Bezenškova ul. 22, Nabavljalna zadruga drž. nameščencev. Vodnikov trg 5, Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev. Prečna ul. 2, Prvo delavsko konzumno društvo, Kongresni trg 2, Sv. Petra cesta 78, Zaloška cesta 15 in 26, Dunajska cesta 38, Celovška cesta 57, Vodnikova cesta 103, Rožna dolina c. III-2, Tržaška cesta 79, Florjanska ul. 5, Cerkvena ul. 21, in Dev. Mar-v Polju 46, Konzumna zadruga za Ljubljano in okolico, Šiška, Medvedova 38, Konzumno društvo Vič, Tržaška cesta 46, Naku-povalnica in razdeljevalnica v Dravljah in Nabavna prodajna zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano.
*
Denarni zavodi — prijavite vojno škodo!
Občinstvo je zaupalo pred vojno na-šSm denarni m zavodom svoj denar. Ko je bilo treba za časa okupacije zamer n j ati dinarje za lire, marke in penge, ki so pozneje zaradi inflacije še izgubili na svoji vrednosti, je utrpelo izdatne izgube, ker se. zamenjava ni izvršila na podlagi primerjave dejanske kupne moči posameznih valut, temveč po prisilno odrejenem tečaju, neugodnem za nas narod. Da se. ta škoda, povzročena z okupacijo, našemu nairodu povrne, morajo denarni zavodi za ves zaupani denar prijaviti kot vojno škodo razliko med dejansko in prisilno odrejeno vrednostjo dinarja v odnosu do okupatorjeve valute ob ukazani za menjavi dinarja. K temu je prišteti še vse tozadevne izpadle obresti.
Dijakom srednjih, učiteljskih, stro kovnih in tem podobnih šol
Dijaki, ki so v šolskih letih 1941-42 do 1944-45 obiskovali srednje, učitelj' ske, strokovne ali tem podobne šole v neslovenskih pokrajinah Jugoslavije, naj takoj priporočeno s prošnjami pošljejo na ministrstvo za prosveto v Ljubljani vsa spričevala za vse razrede, izvršene v teh leitih. Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije bo vsa ta spričevala odposlalo ministrstvom za prosveto tistih federalnih enot, kjer so bila spričevala izstavljena, da jih tam narodne oblasti verificirajo.
Iz ministrstva za prosveto.
Srednješolskim zavodom
Od dne 5. septembra do konca meseca bo tečaj o narodno osvobodilni borbi, obvezen za vse profesorje in srednješolske učitelje zgodovinske stroke. Odbori OF na zavodih morejo v izrednem primeru delegirata še kakega politično najbolj razgibanega aktivista. Prijave je poslati takoj. Za okrožno mesto Ljubljana, za Ljubljansko in Novomeško okrožje bo tak tečaj v Ljubljani in naj se prijave pošljejo na ravnateljstvo i. moške realne gimnazije v Ljubljani Tečaj za okrožje Celje in Maribor bo v Celju in naj še prijave pošljejo prosvetnemu odseku Okrožnega odbora Celje. Tečaj je brezplačen.
Iz ministrstva za prosveto.
Vstop v prvo gimnazijo
Ker z novim šolskim letom ne bo meščanskih šol, bodo vsi tisti, ki žele vstopiti v srednjo šolo, morali delati sprejemni izpit, kot je predpisan v Ur. listu št. 182-24, z dne 8. amgusta. Zato naj se pripravijo na izpit tudi tisti, ki so sicer mislili vstopiti v meščansko šolo.	Iz	ministrstva za prosveto.
Uredba
o spremembi Uredbe o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in učiteljska izpite z dne 30. julija 1945, Ur. 1. štev. 178-24.
Člen V
Cten 1 točka a) in b) Uredbe o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in učiteljske izpite se spreminja kakor sledi:
Stalne izpitne komisije 6e ustanove na vseh srednjih šolah in učiteljiščih, ki poslujejo.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ljubljana, 29. avgusta 1945.
Minister za prosveto:
Dr. Ferdo Kozak, I. r.
Lekarne se dele na sedem skupin:
I. Lekarna Leustek, Lekarna Komotar; II. Lekarna Piocoli, Lekarna Hočevar; III. Lekarna Kmet, Lekarna Ustar; IV. Lekarna Rakarčič, Lekarna Klanjšček-Deu; V. Lekarna Sušnik, Lekarna Gartus; VI. Lekarna Trkoezy, Leka9»« Bohinc: VII. Lekarna Bahovec, Lekarna Murmayer.
Služba se vrši v mesecu septembru:
1. IX. — skupina VII., 2. IX. — skupina VII., 3. IX. — skupina I., 4. IX. — skupina II., 5. IX. — skupina III., 6. IX. — sku pina IV., — 7. IX. — skupina V., 8. IX. — skupina VI., 9. IX. — skupina VI., 10. IX.
— skupina VII., 11. IX. — skupina I., 12. IX. — skupina II., 13. IX. — skupina III., 14. IX. — skupina IV., 15. IX. — skupina V., 16, IX., — skupina V., 17. IX. — skupina VI.. 18. IX. — skupina VII., 19. IX. — skupina I.. 20. PK. — skupina II., 21. IX.
— skupina III., 22; IX. — skupina IV.. 23. IX. — skupina IV., 24. IX. — skupina V., 25. IX. — skupina VI., 26. IX. — skupina VII., 27. IX. - skupina I., 28. IX. - skupina II., 29. IX. — skupina III., 30. IX. — skupina III.
Apotek a raki referent:
Derganc Martina, 1, r.
Raznašalca (-ko)
/,a raznašanje »Ljudske pravice« v okraju Hradeckega cesta sprejme uprava.
PRESKRBA
Delitev svežega mesa
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljana prejmejo v soboto dne 1. IX. pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »Meso Avgust 6—45« osnovne živilske nakaznice, izdane od MOOF odsek za preskrbo v Ljubljani po 10 dkg svežega mesa.
Istotako prejmejo sveže meso bolniki na bolniške karte in zdravstveni zavodi.
Prodajna cena govedine je 20.—, teletine pa 22.— din za kg.
Mesarji dvignejo meso v petek, dne 31. t. m. ob 17. uri na Mestni klavnici.
Odrezke predlože mesarji v ponedeljek, dne 3. IX., na »Navodil«, Ljubljana, Novi trg 4-II., soba St. 14.
Bolniški oddelek mestnega osvobodilnega odbora za glavno mesto Ljubljano bo na podlagi zdravniških potrdil izdajal nakazila za mesec september bolnikom in nosečim ženam po razporedu, ki bo nabit na vratih urada v Gosposki ulici 15.
Cene sladkorja
Ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije razglaša:
Ministrstvo za trgovino in preskrbo DFJ — Uprava za cene je z odločbo z dne 11. avgusta 1945, št. 5266 določilo cene za sladkor v prodaji na drobno takole: kristal • • . din 30.— za 1 kg kocke • . . din 36.— za 1 kg
V federalni Sloveniji veljajo te ceno za vse kraje in je prepovedano zaračunavati kakršne koli pribitke. Morebitne stroške prevoza blaga od železniške postaje do trgovca na drobno poravna po tarifi nabavni zavod »NAVOD«.
Dnevne vesti
Objave C. V. B.: Na transfuzijskem oddelku naj 6e javijo gotovo naslednji tov. dajalci krvi v petek 31. t. m. od 8—10 ure: Čarman Adolf, Vel. čolnarska; Fink Stana, Prelovčeva 4; Janežič Franc, Malgajeva 2; Jerič Neža, Stari trg; Korbar Franc, Jegličeva 10; Kosirnik Vera, Celovška 128; Kralj Franc, Zaloška cesta. — V soboto 1* IX. naj se javijo pa naslednji: Babnik Florijan, Mekinje — Kamnik; Knavs Tomaž, Rožna dolina; Lampret Zinka, Dobrunje 15; Marjasec^ Ana, Gosposvetska; Masle Ljubo, Križevniška 8; Mendnsič Marija, Trnovski pristan; Mule Nežka, Ljub. področje; Novak Mara, Vodovodna cesta. — Ne zajtrkovati mastnega!
Železniška uprava opozarja vse tiste stranke, ki so zaprosile za vrnitev razlik voznine in drugih sitranskih pristojbin za pošiljke, ki so 6e prepeljale med vojno, t. j» za časa okupacije, da naj prijavijo vse te terjatve kot vojno škodo, ker železniške uprave teh razlik ne bodo vrnile. Poslovne dokumente bodo železniške uprave strankam vrnile.
Popravek. Delavnica čevljarske zadru-, ge na Bleiweisovi cesti ni last narodne* imovine, kot je bilo pomotoma navedeno v Članku »Kako delajo čevljarji v zadružnih delavnicah« dne 23. t. m., temveč jo je lastnik dal na razpolago zadrugi.
III. moška realna srlmnazija v Ljubljani. Popravni izpiti bodo dne 4., 5. in 6. septembra 1945 v poslopju uršullnske gimnazije. Prošnjei, kolkovane s takso 10 din in 10 din za vsak predmet, naj prinesejo učenci k izpitu. Razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski (Šubičeva ulica). Učenci, ki želijo opraviti razredne izpite, naj vložijo prošnje do 8. septembra t. 1. pri ravnateljstvu.
Voina škoda. Opozarjamo vsa fizkultur-na društva, da ob času prijavijo vojno škodo na nekdanjem sokolskem premoženju, ki so ga prevzela, kakor smo naročili v svoji okrožnici. Zadnji dan za prijavo je 9. septembra t. 1. — Fizkulifatfni odbor Slovenije.
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije Z ZSSR ima začasno svoje prostore na Miklošičevi cesti 7, ker se lahko vpisujejo interesenti za člane ter prejmejo potrebne tiskovine in informacije o organizaciji delovnih odsekov. Društvena pisarna posluje vsak delavnik od 8—12 in od 15—18 ure, v sobotah samo dopoldne. V teku je tudf ustanavljanje podružnic društva po Sloveniji.
Skrbpik imetja razpuščene Ruske matice poziva vse one, ki imajo izposojene knjige in kntjižnice Ruske matice, da jih takoj vrnejo, in sicer v knjižnico, Kolizej, soba št. 20. Knjižničar sprejema knjige vsak delavnik popoldne od 4—6 ure. Za vse druge posle je knjižnica začasno zaprta.
Spričevala za .učence mešč. šole na Rakeku se bodo nostrificirala dne 3. in 4. sept. dopoldne v prostoru krajevnega NOO na Rakeku. Učenci morajo predložiti potr.dila krajevnih OF odborov o neoporočnem vedenju za časa okupacije.
Borci Rdeče armade! Pozivam vse one Slovence ki so se v leitih 1917—1922 borili v Rdeči armadi, partizanskih odredih v Sibiriji ali evropski RusiJji, naj se javijo pismeno na naslov: Sedej Lojze, Ljubljana, Strmi pot 3. V dopisu naj na kratko označijo odred, kraj in čas svojega udejstvovanja v Rdeči armadi in svoj sedanji točni naslov v svrho sklicanja sestanka in ustanovitve družitva BoTcev Rdeče armade.
Sedej Lojze
Prosimo vse tovariše partizane dolenjskega odreda, 2. komp., če kdo kaj ve o Pavlu Ložarju, ki je šel od doma 7. avg. 1944 in se od tega dneva ni več javil. Prosimo naj sporoči staršem ustmeno ali pismeno: Ložar, Študa št. 13 pri Domžalah. — Trud in stroške poplačam.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
Drama
Torek, 1. septembra ob 20: »Tuje dpte«, Predstava v korist akcije za osirotele otroke.
Skvarkin: »Tuje dete«. Komedija v 3. de-
janjih (5 slikah). Prevedel dr. Oton Berko-pec. Režiser in scenograf: ing. arh. Bojan Stupica. — Resnično »Tuje dete«, ki se je prismejalo k nam prvič pred 10 leti in ki smo se ga razveselili ter ga pripoznali za svojega. Sovjetski avtor Skvarkin nam je v tej svoji duhoviti komediji podal slikoviti prerez življenja, kakor ga živi povprečni človek v Sovjetski zvezi. Majhen nesporazum na začetku komedije In — mreža začne zapletati in razpletati okrog mlade igralke Manje, da se pokažejo značaji v vsej svoji živi, topli človeški problematiki. Celo zanikrnemu zapeljivcu Pribiljevn se avtor ob koneu prizanesljivo nasmehne. In življenje, ki ga srečamo v »Tujem detetu 5« Sveže, polnokrvno in z vsemi problemi, ki so večno človeški in ki so jih od nekdaj tako mojstrsko odgonetali ruski avtorji. Kakor nas je pred 10 leti to »Tuje dete« popolnoma osvojilo, tako nas bo. o tom smo prepričani, osvojilo tudi danes, saj nam prikazuje malega sovjetskega človeka, kako se pogumno znajde v novem družabnem redu in kako so sam krepko loti zapletene problematike človeškega srca in človeških odnosov in jih tudi obvlada. Delo režira in inscenira' tov. Bojan Stupica, ki ga je že pred 10 leti postavil na oder. Zasedba je deloma nova in sicer: nastopajo tovariši: Lipah, Nablocka. Levarjeva, Gale. Bitenc, Sever, V. Juvanova, Kačičeva, Milčinski, Svetelova. Kovič in Simončič. Predstava bo v dramskem gle-, dališču.
Opera
Nedelja, 2. septembra ob 20: Prired&tev K
korist akcije za preskrbo naših osirotelih otrok.
Operna prireditev v korist akcije za preskrbo naših otrok bo obsegala: I. dejanje Poersterjove opere »Gorenjski slavček«, II. sliko Čajkovskega »Evgenij Onjegin« in II. dejanje Smetanove »Prodano neveste«. V »Gorenjskem slavčku« nastopijo tov. Bibičeva, Uršič, Dolničar, Janko, Zupan, Banovec, Gregorin Miro, Kržetova. Dirigira Samo Hubad, režira Emil Frelih. — »Evgenij Onjegin«: Vidalijeva, Bogdana Stritarjeva. Dirigira: Neffat. režija: Golovin. V »Prodani nevesti sodelujejo tovariši: Polajnarjeva, Čuden, Lupša, Banovec, Dolničar. Dirigira Zebre, režija: Golovin. Predprodaja vstopnic za nedeljo bo v soboto od 10. ure dalje v opernem gledališču.
RADIO
Dnevni spored za torek 31. t. m.
6.—6.30 Jutranji koncert: slovanske orkestralne skladbe — 6.30—6.45 Napoved časa in izvleček iz poročil z dne 31. 8. — 6.45—7 M. Raved: Valček. — Fantazija po Chopinovih skladbah — 7—7.15 Pregiled sporeda, objave in poizvedbe — 7.15—7-30 Pisana glasba — 7.30—7.45 Napoved časa im poročila —
7.45—8 Avgust Stanko igra slovenske pesmi — 12—12.15 Chopin: Preludij — Cesar Franck: Picce heroique — Čajkovski j: Andante cantalbile iz godalnega kvarteta — 12.15—12.30 Pregled tiska — 12.30—12.45 Rdeči kri Slovenije poroča — 12.45—13 Slovenske narodne pesmi poje operni pevec Svetozar Banovec, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 13—13.20 Napoved časa, poročila, objave in pregled siporeda — 13.20—14 Koncert malega orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom prof. Karla Jeraja — 18—18.45 Koncert vojaške godbe I. proiletairske divizije — Dirigira kapelnik Momoilo Filipovič —
18.45—19 Ljudska univerza Radia Ljubljane — Šušteršič Anton: Borza deila nekdaj in sedaj — 19—20 XII. lljtudska glasbena u:ra: »Ludvig van Beethoven«, z ilustracijami predava prof. dr. Dragotin Cvetko — 20—20.40 Koncept godalnega orkestra Radia Ljubljane — Dirigent: Uros ProvorSek — 20.40—21 Vokalni koncert komornega zbora Radia Ljubljane (dirigira Ciril Cvetko) in basista Friderika. Lupše; pri klavirju pianist Bojan Adamilč — 21—21.30 Napoved časa, poročila, objajve in pregled sporeda — 21.20—2i.40 Klavirski koncert pianistke Hilde Domiaizetovič-Horaikove — 21.40—22 Koncert skladb partizanskih avtorjev — 22—22.15 Oddaja za tovariše v taboriščih no Nemčiji — 22.15—22.30 Zd. Fifoich: Noč nad Karlsteinom — A. Dvorak: Dva valčka — 22.30—23.00 Ttrio Radia Ljubljane.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION: Ameriški film »Notredamski zvonar«. Ob 16., 19. in 21.
uri
KINO MATICA: Ameriški film »Dama in cowboy«, dodatek dokumentarni film. Ob 16., 19. in 21. uri.
KINO SLOGA: Sovjetski film »Mavrica«, dokumentarni film o »Jasenovcu«. Ob 17., 19. in 21. uri.
KINO TIVOLI: Sovjetski film »Mavrica«, dokumentrai film o »Jasenovcu«. Predstave ob lepem vremenu od 19.30 diailje.
JAVNA BORZA DELA
Razpoložljiva mesta za moške: 3 koscem, 9 hlapcem, večjemu številu delavcev za sekanje drv, 28 delavcem min^jrjem, 15 stavbenim ključavnižarjem, 2 žagarjem na vone-cijanko, '2 mizarjem, 3 krojaškim pomočnikom. 1 klobučarju, 1 torbarju, 38' čevljarskim pomočnikom, 68 zidarjem, 345 delavcem k stavbenim podjetjem, 2 soboslikarjem, 37 tesarjem, 1 inštalaterskemu vajencu, 1 kleparskemu vajencu, 1 dimnikarskemu vajencu, 1 soboslikarskemu vajencu.
JESENIŠKI 2ELEZARJI KLIČEJO V ZBOR
»
GORENJSKA V SVOBODI
«
KULTURNA MANIFESTACIJA DELOVNEGA NARODA ZA TITOVO JUGOSLAVIJO NA JESENICAH V DNEH 1. IN 2. SEPTEMBRA 1945
Sodelujejo kulturne sile vseh krajev Visoke Gorenjske, delavci, kmetje, drvarji, oglarji, pastirji — železarji... — Sprevod simbolov, kakršnega Slovenija še ni doživela, dvig tlačenih vrednot, manifest svobode, klic bratom na mejah domovine in pohod v novo dobo — kulturno in prosvetno rast.
Primorska, Zila, Rož, Podjuna korakajo z nami.
Nad 1000 nastopajočih! Znižana voznina, posebni vlaki, za prehrano poskrbljeno. — Vabimo ostale prireditelje, da bi v teh dneh ne prirejali drugih nastopov in vabimo svobodnjaški gorenjski živelj, da se pridruži zmagoviti otvoritveni povorki ob Koroški in Primorski. — Prijavite udeležbo pravočasno, zahtevajte programske knjižice. Zaradi edinstvenega sprevoda si pridržuje odbor za fotografiranje avtorsko pravo, zato naj se prijavijo tudi fotografi, ki želijo na prireditvi sodelovati.
Rokopise tpMjem«
utedniUtve »Ljudska pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/m.	Telefon uredništva In uprave Stev. 23—61, 23—62, 23—63, 23-—64, ^ Telefon dežurnega urednika Hw. 23’ '62.
T*L Sta*, m mr ffalnn iLjuMm pmvice* 30—30, Madofitčm* c. 5. * Urejuje in odgovarja uredniški odbor. — Tiskarna »Ljudske pravice«.