PRIMORJKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 228 (9230) TRST, četrtek, 2. oktobra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi URADNI SPOROČILI 0 DOSEŽENEM SPORAZUMU, KI NAJ OMJEOČj NADALJNJI RAZVOJ VSESTRANSKIH ODNOSOV Italija in Jugoslavija sta se sporazumeli o dokončni ureditvi meje in o sodelovanju Dogovor vsebuje tudi obveznost obrunitve rovai zuščite narodnostnih manjšin na temelju splošnih mednarodnih listin in notranje zakonodaje ■ Pomembni dogovori v korist razvoja obmejnega gospodarstva ■ Razširitev sporazumov o maloobmejnem prometa Poročilo ministra Rumorja Poročilo ministra Minica Sporazum v zavesti prebivalcev obeh držav Izjava Slovenske kulturno-gospodarske zveze Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je sestal takoj po sporočilu zunanjih ministrov Jugoslavije in Italije, da je bil dosežen sporazum o dokončnosti sedanje meje med Jugoslavijo in Italijo in o drugih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, obmejna pcd-r°ója in njihove prebivalce ter 0be narodnostni skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. SKGZ presoja sporazum, podobno kot je to storila ob prvih ve-steh, ki so ga napovedovale, kot d°v* pomemben korak, k iskrenejšemu in trdnejšemu sodelovanju med obema državama, kar utrjuje mir, daje obmejnemu prebivalstvu možnost razvoja vsestranskega sodelovanja in odpira realne in sko-vujšnje možnosti uresničenja še nepriznanih narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dokončna potrditev meje je rezultat uspešnega dolgoletnega sodelovanja med obema državama na vseh področjih in potrditev stanja, ki se je v tem vzdušju oblikovalo, stočasno odpira novo obdobje v odnosih med obema državama. SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, a_ta sporazum odobrava ogromna večina javnega mnenja in vse po-. Ic.ne sde. razen fašističnih, v dr-zavi, posebno še v obmejnih pod-rocjih. Osamljene so ostale revan-sistične in iredentistične skupinice ,er. Posamezniki skupaj s fašisti, a erim je formalno pravno odprto Prašanje dela meje med Italijo in Jugoslavijo že 20 in več let daja- in ?0VO(?e za zastrupljenje ozračja .. krepitev lastnih političnih pozi-. . odstranitvijo tega vprašala je torej odpadla važna postav-a’ na: kateri so gradili svojo reakcionarno in hujskaško politiko. Pričakovati je torej plebiscitarno odo-i ev doseženih sporazumov obeh Er°H*'C- V Skupščina v Beo- u je svojo podporo že izrekla, k- e.., 0 dokazuje, da so vprašanja, 1 Jih sporazum rešuje, že zdavnaj držav3 v Zaves^ Prebivalcev obeh ^ Doseženi sporazum določa tudi esnejše gospodarsko sodelovanje mpH °^eiI'a državama, posebej še avt P°dročji. Povezava ocest, napovedano sodelovanje evernojadranskih luk in ustanovi- rJ-*Pr0Ste industrijske cone Fer- netiči _ trža-, oezana omogočajo posebno s emu in goriškemu gospodar-stvu nadaljnji razvoj. stanovitev proste industrijske sp!S,rf)eni kvaliteten skok v go- PolaeaStem,SOdelovanju ob meii in nejših n??le ie Za uresničenje traj-kreni m tega scdelovanja ter visnnet ebseboino gospodarsko od-žav ci 0bmejnih Področij obeh drse z r^kemu človeku pri nas velilfSmCitVi'i0 te Pobude odpira-e možnosti uveljavitve. Posplw0r^ZUmom Preneha veljati skemu 1 ®tatut kot Priioga London-ki zair«* cn'orandumu o soglasju, slovènskfV ^ narodnostne pravice šini na ! ' °u lr°ma iiniijanski manj-bodne« *b P°drožji'h bivšega Svo-Sa tržaškega ozemlja. VezujetaSt< ker je prišlo do priposestvovanja- Trst, 16. junija 1975 Podpisan: Mario Sbrizzi Podpisan: odv. Antonietta Sassoni Prispevki Ob 3. obletnici smrti dr. Alojza S pančiča daruje družina 5.000 lir za jaško matico in 5.000 lir za P” Gruden iz Nabrežine. M V počastitev spomina Marije Dan daruje družina Ostrouška (Zagrad ^ 5.000 br za Kulturni dom Prosek Kontovel. POPRAVEK V osmrtnici Marije Peric vd. * rija so bili med žalujočimi pomoto Čilska sindikalista v našem uredništvu Predstavnika čilske sindikalne organizacije CUT Carmen Roa in Mario Goncalves, ki je po državnem udaru fašistične hunte, ilegalna, sta snoči obiskala uredništvo Primorskega dnevnika. Gosta, ki sta prišla v Trst, da bi stopila v stik s tržaškimi pristaniškimi delavd in jih seznanila z bojem čilskih delavcev, sta obiskala tudi naš delovni kolektiv, da bi ga v skopih obrisih seznanila s položajem v Čilu. Po uvodnem nagovoru tov. Jožeta Korena, ki je pozdravil gosta in Tma zagotovil vso podporo našega lista, je spregovorila Carmen Roa, ki je orisala položaj v Čilu, zlasti Pa pobude v mednarodnem okvi-ru, da se Pinochetova hunta osa-mi. Njen poziv ni naletel v Trstu na gluha ušesa in zlasti sindikat Pristaniških delavcev je obljubil stvarno podporo v bojkotu čilskih ladij, v koordinirani akciji vseh italijanskih pristaniščnikov in v stal-nem sodelovanju s predstavniki čilskih odpornikov v Italiji. Sindikat, ki bo v kratkem organiziral srečanje s čilskim sindikalistom Gua-dalupejem, ki bo še podrobneje seznanil tržaške delavce z bojem čilskih tovarišev, je sklenil tudi podpreti delovanje CUT z vsakoletnim denarnim prispevkom. Na sliki: čilska sindikalista med razgovorom z uredniki Primorskega dnevnika. illllllliiliiiiiiiiiiiiiliililiiiiiillilillliliiiii n iiinaiMiiiiiiiiiiii milu m m n miitmi iiniiiiiiiMiiiiiuiuitiiiiiiiiiii S TORKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Pod občinsko upravo vrtca pri Korošcih in v Campo rah Svetovalci počastili spomin umorjenih španskih rodoljubov V torek se je v Miljah sestal občinski svet. Že v začetku so svetovalci ostro obsodili podlo dejanje Francovega režima in počastili spomin umorjenih španskih rodoljubov z enominutnim molkom. S tem v zvezi bo uprava priredila. 23. t.m., v občinski telovadnici javno - manifestacijo, kjer bodo podelili španskemu pesniku Raffaelu Albertiju in pisateljici Mariji Teresi Leo častno meščanstvo, nekaterim bivšim borcem v Španiji pa spominske diplome. Med potrditvami sklepov občinskega odbora je podžupan Bordon seznanil prisotne s stroški slovenskih in italijanskih šol s celodnevnim poukom v Žavljah in pri Korošcih. Za menzo in osebje so potrošili skupno 22.700.000, za posebne pobude okrog 10 milijonov lir. Starši otrok, ki obiskujejo ti šoli, plačujejo po 5.000 lir mesečno. Približno polovica teh stro- *iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„ill„i„iin„iiHiiiliuiuimnmniiimiiimiHiiit(iiiiiiiiHiHimiiiiiiimiiiiKimiiiiiiiii V ORGANIZACIJI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE IJanos se v Postojni prične strokovni seminar slavistov Vrsta zanimivih predavanj, obrobne manifestacije in odkritje spominske plošče slovenskemu pisatelju Lojzu Kraigherju škov gre v breme občini, ostalo pa prispeva dežela. Občinski svet je še sprejel resolucijo, v kateri obsoja nezanimanje vlade do ladjedelnic Severnega Jadrana in predlaga naj se 17 milijard, namenjenih zasebnim ladjarjem, da omenjenim ladjedelnicam. Župan Millo je nato poročal o delovanju komisije za dolino pri Orehu, ki ima namen preveriti razne možnosti industrializacije tega področja in probleme s tamkajšnjim močvirjem. Glede otroških vrtcev pri Korošcih in v Čamporah, se je razvila živahna diskusija. Do sedaj je imela te v, oskrbi ustanova ONAIRC sedaj pa bo te upravljala miljska občina, upoštevajoč zahteve staršev in odgovor predsedstva te ustanove, da ne more zagotoviti rednega poteka pouka. Na koncu so nekateri svetovalci predlagali, da se takoj zbriše in skuša na vse načine preprečiti napise in žaljiva gesla do italijanske in jugoslovanske vlade o vprašanju meje. V. L. V TOREK ZVEČER JE BIL IZVOLJEN ODBOR POKRAJINSKE UPRAVE Prisedli Agati |e delal, da se z dokončno melo odpira oovo sodelovanje med JugosMio in llaliio V odbor so bili izvoljeni samo demokristjani • KO ni hotela načeti dialoga z levičarskimi silami Danes se v Postojni prične strokovno zborovanje Slavističnega dru-.? Slovenije, ki ga društvo organizira y sodelovanju s postojnsko gHnnazijo. Zborovanje je združeno z izrednim občnim zborom in proavo 40-letnice ustanovitve Siavi-s icnega društva Slovenije. Sedež a sedanja bo v Jamski restavraciji. ,a sporedu, ki ga v nadaljevanju ojavljamo v celoti, je vrsta stro-nvnih predavanj in nekaj obrobnih anifestacij, med katerimi naj ome-mo družabno srečanje ki bo revi v Jamski restavraciji, kultur-s^godovirmk0 ekskurzijo po pe-jnskem zaledju, ki bo jutri opol-i ,e. ln kulturno prireditev, ki bo j 1 zvečer. Obenem naj omenimo, bodo v soboto svečano odkrili ii..minsko ploščo slovenskemu pisa-SriS’ ?°mačinu Lojzu Kraigherju, šni se tahko udeležijo tudi k iz zamejstva, saj bodo stro-SPOREL?aVan'a zelo zanimiva. Danes, 2. oktobra: ob 8.30 začetek ^""kovnega zborovanja; Boža Bre-T ti', Lojz Kraigher; Bratko Kreft: ■ . ztvlienja in dela L. Kraigher-J - Evald Koren: Naturalistična n zs®zPost Kraigherjevega roma-Krista Alba; Dušan Moravec: v . msherjevem zbranem delu in v Kraigherjevi dramami-’ ,oris Paternu: Florjan Li-£us; Janez Rotar: Krleža kontra jgher; Stane Suhadolnik: Knjiž-ve zTkorkV vai"an*'a*1 Kraigherje- Ob 15. uri Jože Toporišič: Semantika stavka, Ivana Kozlevčar: O dveh funkcijah glagola z oslabljenim pomenom; France Novak: O semantiki glagola imeti; Ada Vidovič - Muha: Pridevniški sklopi v Cankarjevih črticah; Teze za simpozij o položaju slovenščine v javnosti, ki bo 1975-76 v okviru RK SZDL Slovenije. Razprava. Jutri, 3. oktobra ob 8. uri: Franc Žagar: Starejše interpretacije literarnih del. Slovenščina v usmerjenem izobraževanju. Razprava. Izredni občni zbor SDS; Kratko poročilo predsednika o delu v letu 1974-75; Razprava o novem pravilniku SDS — sprejetje osnutka; Imenovanje novih častnih članov. Sobota, 4. oktobra, ob 10. Proslava štiridesetletnice Slavističnega društva Slovenije; Prispevek slavističnega seminarja v NOB (javna okrogla miza). Zaključek zborovanja. • Danes bo iz Trsta odpotovala na Bled skupina strokovnjakov s področja vodne ureditve in gospodarstva. Odposlanstvo, v katerem bo tudi predsednik mestnega podjetja Acegat in ki ga bo vodil deželni odbornik za naravna in kulturna bogastva Mizzau, se bo na Bledu sestalo s predstavniki sorodnih organizacij iz SR Slovenije. Razpravljali bodo o posegih za skupno ureditev vodnih tokov in za preprečevanje onesnaženja sladkih voda in morja. Konzulta za vzhodni Kras bo razpravljala o jusarskih zemljiščih Rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki obsega področje od Bazovice do Opčin, bo drevi obravnavala na svoji seji med drugim tudi vprašanje jusarskib zemljišč. Seji bodo prisostvovali tudi predstavniki Združenj jusarskih upravičencev vseh vasi vzhodnega Krasa, ki so izrecno zaprosili konzulto za srečanje, da bi skupno proučili pereče vprašanje jusarskih zemljišč ter izdelali predloge, ki naj bi jih predložili občinski upravi in uradu za likvidacijo skupnih zemljišč. Konzulta, ki se bo sestala na svojem sedežu v Proseški ulici 23, ob 20.15, bo obravnavala tudi vprašanje openskega pokopališča, za katero je občinska uprava že izdelala načrt, ki pa ga krajevno prebivalstvo ne odobrava. Danes prihod zadružnikov iz Slovenije in Hrvatske Danes dopoldne bo prispelo v naše mesto odposlanstvo Zadružnih zvez iz SR Slovenije in SR Hrvatske, ki ga bosta vodila predsednika A. Petelin in dr. Mazuran. Dvodnevni obisk, za katerega je dala pobudo deželna komisija za zadružništvo, se bo začel s srečanjem, na sedežu deželnega odbomištva za zadružništvo v Trstu, katerega se bodo udeležib predstavnik tukajšnjih zadružnih organizacij, deželnega od-borništva in deželnega združenja trgovinskih zbornic. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Hrzava naj vendar izdela načrt ra razvoj pomorskih dejavnosti Načrt se mora hkrati nanašati na pristanišča, promet in ladjedelstvo Giuseppe Agati, pristaš struje bazistov v goriški krščanski demokraciji, v prejšnji občinski upravi odbornik za javna dela, je bil v torek zvečer izvoljen za predsednika enobarvnega odbora v goriški pokrajinski upravi. Do izvolitve je prišlo točno tri mesece in pol po upravnih volitvah 15. junija. V zgodovini goriške pokrajinske uprave je «interregnum» vladal ob tej priliki največ časa. Kljub temu pa je sedanji enobarvni odbor, v katerem so samo demokristjani, prehodnega značaja, kar so poudarili ne le zastopniki leve opozicije, marveč, v prvi vrsti, sami zastopniki strank, ki podpirajo sedanji odbor. Še na torkovi seji, po izvolitvi, je novi predsednik obljubil, da bo še ta teden sklical novoizvoljene odbornike in jim poveril odborniš-tva, kmalu pa bodo na vrsti tudi načelniki skupin, da se z njimi pomeni o nadaljnjem delu pokrajinskega sveta. Giuseppe Agati je tudi dejal, da zavrača z vso silo fašistično obstrukcijo. S skupnim glasovanjem resolucije v prid španskim revolucionarjem, so svetovalci dokazali enotnost v protifašistični usmerjenosti, čeprav se v drugih vprašanjih ločujejo. Agati je omenil tudi «nove perspektive mirnega življenja ob meji, ki se odpirajo z novim sporazumom o dokončnih mejah med Italijo in Jugoslavijo» in pri tem omenil tudi besede predsednika Leoneja ob svojem nedavnem obisku v naši deželi, ko je dejal, da bodo precej omilili vojaške služnosti in tudi odstranili nekatere vojaške objekte. Agati si je zaželel tudi novih odnosov s komunisti in socialisti, odkrito konfrontacijo na konkretnih vprašanjih, ne pa kontra-pozicije. Za odbornike so bili izvoljeni, vsak z dvanajstimi glasovi, demokristjani Franco Gallarotti, ki bo za podpredsednika, Roberto Lodi, Lucio De Rocco in Mario Gallas. Namestnika bosta demokristjana Ermellino Perissin in Luciano Stec-x china; oba sta dobila po dvanajst glasov. V glasovanju za odbornike so za demokristjanske kandidate kompaktno glasovali demokristjani, socialdemokrata in repubbkanec, Komunisti in socialisti pa so glasovali za svoje kandidate, ki so dobili vsak po 11 glasov. Za odbornike so bili predlagani Poletto, Bratina, Rizzi in Bukovec, za namestnika pa Dosso in Marega. Seja se je začela s štiridesetimi minutami zamude, kajti fašistični svetovalec Pedroni je trdil, da sploh ni dobil v predpisanem, roku vabila za sejo, in da mora zato to sklicanje biti razveljavljeno. V znak protesta je zapustil dvorano, vsi ostali svetovalci pa niso sprejeli njegove teze. V začetku seje je predsedujoči Compagnone prebral resolucijo v prid španskim revolucionarjem, ki so jo podpisali načelniki skupin petih strank ustavnega loka. Po pre-čitanju resolucije, v kateri je rečeno naj italijanska vlada napravi vse korake, da se Francov režim izolira in da se pedvzamejo tudi taki ukrepi, ki bi onemogočili nadaljnje usmrtitve v Španiji, so se k besedi oglasili Reverdito (KD), Poletto (KPI), Cumpeta (PSI) in Tacchinardi (PSDI). Nato se je razvila debata o izvolitvi predsednika. Socialist Cumpeta je povedal, da je PSI povabila v ponedeljek zvečer na sestanek vse zastopnike strank ustavnega loka, da bi se našel sporazum o vodenju pokrajinske uprave. Sestanka so se udeležili socialisti, komunisti, socialdemokrati in republikanci, KD pa je poslala odklonilno pismo. Demokristjani nočejo soočanja z levico, je dejal Cumpeta, in v tem jih še vedno podpirajo socialdemokrati in republikanci. V debato so se o-glasili še Reverdito, Poletto, Tacchinardi in Marin. Vsi so obrazložili stališča svojih strank. V glasovalni izjavi je komunist Paiza ostro napadel integralizem demokristjanov. Interpelacija PSI o občinskem proračunu Občinski svetovalci PSI Waltritsch, Del Ben, Sanzin in Nanut so poslali županu Gorice interpelacijo, v kateri ugotavljajo, da sta odbornik za finance in župan prisostvovala v Rimu sestanku osrednje komisije za krajevne finance, na katerem so govorili o proračunu občine Gorice za leto 1975. Ker so znižali proračunske izdatke številnim občinskim upravam, želijo svetovalci izvedeti za obnašanje osrednje komisije do naše občine. Poziv Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike naj se v znak žalovanja za ustreljenimi španskimi rodoljubi pridružijo vsedržavni stavki šolnikov, ki bo danes, četrtek, 2. oktobra. Stavko, ki bo trajala samo četrt ure, naj šolniki izkoristijo tako, da seznanijo učence o boju španskega naroda za svobodo in napredek. V PISMU MINISTRU MALFATTIJU Posl. Skerk za ohranitev 4. razreda strokovne šole V Gorici je zaradi številnih trgovinskih izmen, jav z Jugoslavijo ta šola izredno pomembna Poslanec Albin Škerk je 24. septembra poslal ministrstvu za šolstvo pismo, ki zadeva ohranitev 4. in 5. razreda slovenske strokovne šole v Gorici. Škerk uvodoma poudarja, da je Gorica središče pomembnih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo. Prav zaradi tega so leta 1968 ustanovili Strokovni trgovski zavod za uradnike s slovenskim učnim jezikom. V šolskem letu 1973/74 so uvedli četrti dopolnilni razred tečaja za tajnike podjetij in ob koncu naslednjega šolskega leta so bili prvi zrelostni izpiti, letos poleti pa drugi zrelostni izpiti. Še pred zaključkom vpisovanj, ko se je v četrti letnik vpisalo že 7 dijakov, je ministrstvo za javno šolstvo sklenilo, da ukine 4. razred in torej zadnji dve leti šolanja, s katerima so dijaki osvojili naslov tajnika. Po triletnem tečaju ne morejo dijaki nadaljevati s študijem, obenem pa niso usposobljeni za kvalificirano uradniško službo. Ukinitev četrtega razreda hudo krši pravico do študija in do dela. predvsem kar zadeva slovensko etnično skupnost na Goriškem pri sprejetju tega ukrepa pa ministrstvo ni smelo upoštevati številčnosti v posameznih razredih, kajti gre za šolo, ki mora služiti manjšini, in torej številčnost ne more biti nikakor predpogoj za njen obstoj. Poslanec Škerk zaključuje svoje pismo z upanjem, da bo minister Malfatti upošteval te okoliščine in preklical že omenjeni sklep. Včeraj zjutraj se je tržiški policiji pritožil Livio Gattonar iz Tržiča, kateremu so neznanci ponoči ukradli iz avtomobila, ki ga je imel parkiranega pred stanovanjem v Ulici Roma, avtoradio, vozniško dovoljenje in druge dokumente. iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiuNiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NA POBUDO SLOVENSKIH BENEŠKIH DRUŠTEV IN ANPI ¥ nedeljo v «Ristori» v Čedadu proslava 30-Ietnice osvoboditve Beneški Slovenci so se uprli fašizmu, ko je le-ta pričel izganjati slovenski jezik iz cerkva Beneška kulturna društva, Zveza emigrantov in čedajski odbor partizanske zveze ANPI prirejajo v nedeljo, 5. oktobra ob 15. uri v gledališki dvorani Ristori osrednjo proslavo 30-letnice osvoboditve. Na tej prireditvi bodo govorili Izidor Predan in Mario Zudar ter predstavnik ANPI. po vsej verjetnosti predsednik Vincenti. Na sporedu so recitacije otrok iz Benečije nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta pod vodstvom Oskarja Kju-dra ter harmonikarja Antona Bir-tiča. Med kulturnimi društvi, ki sodelujejo pri proslavi osvoboditve, so «Ivan Trinko», «Rečan», «Nediža», skupina duhovnikov okoli lista iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiimiiiiiuiiiiiiniiiiiniiiiim....iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii NA GORIŠKEM JE DVAJSET TISOČ DIJAKOV Okoli tisoč slovenskih študentov je pričelo novo šolsko življenje Na osnovnih šolah je letos 551 učencev, srednješolcev je 276, 164 pa je višješolcev Okoli dvajset tisoč učencev in dijakov goriške pokrajine je včeraj prestopilo šolski prag, da bi pričelo novo šolsko življenje. Od teh je velika večina osnovnošolcev, približno polovica, srednješolcev je šest tisoč, višješolcev pa štiri tisoč. V tem celotnem pregledu so všteti tudi dijaki slovenskih šol na Goriškem (teh je skupno 991). Slovenskih osnovnošolcev je letos 551, 276 je nižješol-cev, 164 pa višješolcev, in sicer 55 na gimnaziji-liceju, 48 na učiteljišču, 14 na šoli za vrtnarice ter 47 na trgovski šoli. Gornji podatki kažejo, da se je tudi letos število slovenskih dijakov povečalo, še posebno v prvih razredih osnovnih šol ter v vrtcih. Zadovoljiv pa je tudi vpis dijakov na treh slovenskih višjih šolah, kjer smo v zadnjih letih beležili stalen porast. Čeprav nas podatki o letošnjem številu dijakov razveseljujejo, moramo na drugi strani izraziti nezadovoljstvo nad nekaterimi, še nerešenimi, vprašanji glede manjšinskega šolstva. K tem se je pred kratkim pridružilo vprašanje ukinitve četrtega in s tem neposredno tudi petega razreda trgovske šole. Odločitev šolskega ministrstva je hudo priza I obtičala na ministrstvu — je občin-dela slovensko šolstvo na Goriškem,1 ska uprava Gorice sklicala za da- saj je preprečila, da bi se dijaki strokovno izpopolnjevali v materinem jeziku. Dijaki, ki so zaključili tretji razred trgovske šole morajo namreč nadaljevati šolanje na podobnem italijanskem zavodu. K temu pa se pridružujejo še druga vprašanja, kot so slabo urejene učilnice, ter kronično pomanjkanje slovenske šolske telovadnice. Dijaki nižje srednje šole in višjih šol že dolgo vrsto let telovadijo v neprimernih prostorih v kleti šole «Ivan Trinko». Z novim šolskim letom upamo, da se bo marsikaj spremenilo na boljše. Lanskoletna ustanovitev šolskih svetov nam je zagotovilo, da se bodo vsi dejavniki, ki sé ukvarjajo s šolskimi vprašanji, prizadevab za boljši jutri zamejskega šolstva. Sestanki na občini zaradi proste cone Zaradi zaskrbljenosti, da bi zakona o prosti coni do konca leta, ko zapade njegova veljavnost, ne obnovili več — celotna zadeva je DlNapornrm°Vln° StcPPer Je v dalj- in PrikazalU °”sal sedanie stanje Arijski dejavnosti2" te Tržiču V ' v Trstu in ^?arfe°TSrkih Vejah' . pom .obrati, storitve delnice. . . kj so po- s Pomorstvom (luke, ladje- hredeloValm'1101?6!•družbe- kovino-je v F,,fi , .ohrsti, storitve, itd.) Poslenih1 tni'li ' dntijski krajini za- nem „i krog 20'000 'jndi' v glav- io v prist2a-^r?C-]a' ki ne spada' Pa s€ ;e raznih v Pristojnost deželne uprave, ta „„ vendar kljub temu na ravneh zevzela za to, da bi pristojni krogi pravočasno prevzeli potrebne ukrepe in hkrati združili področne načrte v enovit razvojni načrt, k; naj bi hkrati obravnaval pristanišča, promet, pomorske .in ladjedelske dejavnosti. Na to vprašanje je vlada doslej dala le po nekaj fragmentarnih odgovorov, ki ne za'emajo bistva dejanskih potreb pomorskih, pristaniških, prometnih in ladjedelskih struktur. Prav zato je bil pred kratkim v Anconi ustanovljen stalen vsedržavni odbor, ki bo v najkrajšem času ponesel te zahteve pred ministra za državne udeležbe in ki bo tudi v prihodnje budno sledil vsem dosajanjem na prizadetih področjih. Kar zadeva sindikalni boj. ki je v zadnjem času zajel tudi tukajšnje ladjedelnice, je bil preteklo soboto, na sedežu Intersind v Rimu, dosežen končni sporazum, kar vliva upanje, da se bo proizvodnja tudi v tukajšnjih obratih odslej redno nadaljevala in stopnjevala. Nekatera vprašanja, tako na primer vprašanje akordnega dela in vprašanje oddajanja raznih del zunanjim podjetjem, so bila ugodno rešena. Za druga pa se še nadaljujejo ustrezna pogajanja. Upati je, je zaključil Stopper, da bo tudi glede teh vprašanj dosežen ugoden sporazum, tako da bodo naše ladjedelnice pripravljene sprejeti nova naročila, ki jih predvidevata načrta za obnovitev trgovske in vojne mornarice. nes sestanek sindikalnih zastopnikov in gospodarskih operaterjev, da bi proučili zadevo, v soboto dopoldne pa se bodo sestali načelniki političnih skupin ter politična in parlamentarna zastopstva. Za takšno pobudo se je odločil občinski odbor na zadnji seji. Na tej seji je odbornik za javna dela Zu-calli poročal o svojih stikih na deželni ravni, da bi odstranili težave tehničnega značaja ter nadaljevali s finansiranjem izgradnje obmejnega središča v štandrežu, ki se je zataknilo zaradi neurejenega mejnega vprašanja. Dogovorili so se nato za stike z osrednjim vodstvom ustanove za ceste ANAS v Rimu, od katerega bi radi dosegli izgradnjo novega mosta čez Sočo in s tem odstranili prometno gnečo v mestu ter preusmerili čez most tovorni promet, ki gre sedaj čez ločniškega. Odborniki so se nato sporazumeli o nujnosti posodobitve urbanističnega načrta, kakor to izhaja iz sedanje prakse in iz potreb izrečenih v rajonskih svetih. «Dom», Center za kulturne raziskave v Bardu, društvo beneških godcev «Vigio Karbč». Proslava 30-letnice osvoboditve, ki jo prirejajo v nedeljo v Čedadu, nima samo namena obuditi spomin na zmago odporniškega gibanja v Italiji in v naši deželi, na zmago demokratičnih in naprednih sil nad nacifašizmom, ampak hoče obuditi spomin tudi na boj beneškega ljudstva. S tem v zvezi velja opozoriti na odpor, ki so ga fašistom nudili beneški Slovenci že veliko pred pričetkom oboroženega spopada. Prvi odpor proti fašizmu se je pojavil, ko je fašizem začel izganjati slovenski jezik iz cerkva. Izrazito protifašistična je bila 1. 1934 tudi demonstracija prebivalcev največje beneške vasi. Črneha vrha, ki se je sicer začela zaradi pomanjkanja vode, toda je zadobila izrazit značaj proti obstoječi oblasti. Prebivalci Črneha vrha so namreč priredili v Podbonescu demonstracijo, vdrli so v županstvo ter sneli duce je vo sliko. V času oboroženega odpora so se Benečani pridružili partizanskim e-dinicam ter je s tem v zvezi znano, kako se je to gibanje hitro razširilo, zaradi česar so po vojni konservativne in fašistične sile uprizorile znani proces proti Beneški četi, da bi zatrle težnje prebivalstva po svobodi in napredku, težnje, ki dobivajo v okviru italijanske družbe prav v tem letu vedno bolj jasne obrise. Učenci osnovne šole v Fevmi v spremstvu učiteljic Stališče KD o konzorciju CAFO Krščanska demokracija ponuja levičarskim silam možnost vstopa v vodstvo vzhodno-furlanskega vodovodnega konzorcija (CAPO), da bi odpravila sedanje pomanjkljivosti, ki izhajajo iz odsotnosti levice v vodstvu konzorcija, ter utemeljuje to svojo pripravljenost z željo, da bi omogočila nadaljnjo krepitev vodovoda ter izgradnjo plinovoda. Ta svoj predlog je pokrajinsko vodstvo KD objavilo v zvezi s sestankom konzorcija CAFO ter izvolitvijo demokristjanskega predstavnika na mesto predsednika konzorcija in izvolitvijo demokrščanov tudi na vsa odborniška mesta. Stranka prekrižanega ščita meni, da se ni polastila oblasti, ko je s svojimi devetimi predstavniki od 16 izbrala za predsednika svojega človeka in da ni njena krivda, če so komunistični in socialistični župani zapustili sejno dvorano ter niso sprejeli ponudbe, da ai od petih odbor-niških mest sprejeli dve. KD dodaja, da je tudi prejšnje čase, ko je imela absolutno večino v konzorciju, vedno odstopala eno mesto manjšini, ne morda zato, da bi hotela s tem doseči politično ravnovesje, ampak samo zaradi iskanja večjih koristi za prebivalstvo. KD zavrača očitke KPI in PSI o «monopolu oblasti» ter pooblašča svoje predstavnike v konzorciju, da vključijo v odbor tu-J di manjšino. Drevi ob 21. uri V Verdijevem gledališču simfonični koncert Danes zvečer ob 21. uri bo v Verdijevem gledališču nastopil tržaški orkester «Giuseppe Verdu, ki ga vodi priznani dirigent Bruno Campanella. Drevišnji koncert odpre letošnjo simfonično sezono, ki jo je priredila gorička občinska u-prava ob sodelovanju Ustanove za kulturne manifestacije EMAC. Prireditelji obveščajo, da se vstopnice in abonmaje za tri predstave dobi v agenciji Appiani na Korzu Italija. Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane, naj se udeležijo planinske vertikale SPD Trst, ki bo v nedeljo, 5. oktobra, na vrhu Peči (Monte Forno). Podrobnejša pojasnila o odhodu dajejo na sedežu SPD, Ul. Malta 2. SPD priredi v nedeljo, 12. oktobra, družinski avtobusni izlet. Vpisovanje, ki se bo zaključilo 9. oktobra, sprejemajo na sedežu društva. Kino Trčenje avtomobilov na Verdijevem korzu Na križišču med Verdijevim kor-zom in Ulico Oberdan se je pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovali dve osebi, ki so ju sprejeli v splošno bolnišnico. Gre za 30-letnega delavca Venceslava Ferija iz Ulice Favetti 11, kateremu so ugotovili poškodbo na levi nogi, zaradi česar se bi moral zdraviti 7 dni, ter za 43-letnega Rina Bat-tistella iz Ulice Garzarolli 155, ki se bo zaradi lažjega možganskega pretresa zdravil teden dni. Gorica VERDI 21.00 Simfonični koncert tržaškega orkestra «Giuseppe Verdi». CORSO 17.00-22.00 «L'eroe della strada». C. Bronson in J. Cobum. Barvni film. MODERNISSIMO 16.00—22.00 «Tom-my». O. Reed in A. Margret. Barvni film. CENTRALE 17.15-21.30 «Agente 007 in una cascata di diamanti». S. Connery. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Esotika, erotika. psicotika». S. Venturelli in E. Remberg. - Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Trži? EXCELSIOR 17.30-22.00 «Piedone a Hong Kong». Barvni film. PRINCIPE 21.00 Glasbena predstava. Nova Gorica SOČA «Ljubimke», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Smrtonosna pista», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Kaj te očka pušča samo?» ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Jz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Romma Sfiligoj, A- lessandro Famos, Amanda Rigonat, Erika Dreassi, Andrea Comarin, Marco Cumin, Paola Nieddu. SMRTI: 74-letni upokojenec Francesco Codellia, 63-letna gospodinja Angela Saldassi vd. Visentin, 63-letni upokojenec Virgilio Zoti, 87-letni upokojenec Nicolo Tonkli, 72-letna upokojenka Pavla Ipavec vd. Bregant, 63-letna gospodinja Anna Drosghig por. Braidotti, 92-letna u-pokojenka Antonia Redivo vd. Re-divo, 63-letna gospodinja Maria Del Bianco por. Maniassi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V 1WÌHJ razpisuje ABONMA ZA GORICO za jubilejno sezono 1575 - 1976 Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SL-DEM PREDSTAV Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obipk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplač po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. VI NEDAVNEM ZASEDANJU O SLOVENSKEM SOLSTVU PROF. VILJEM ČERNO: V Beneški Sloveniji je šola služila poitalijančevanju Prof. Viljem černo je na nedavnem zasedanju, ki ga je o problemih slovenskega šolstva v zamejstvu organiziral inštitut SLORI, spregovoril o stanju šolstva v Beneški Sloveniji. Pravzaprav je težko govoriti o šolstvu v Beneški Sloveniji, ko tega tako rekoč ni, razen tistega, kar se organizira izven istitu-cionalne šole. Prof. Čemo je v zvezi s tem prikazal razmere v Beneški Sloveniji vse od jeseni 1866, ko je Beneška Slovenija prišla pod I-talijo. V smislu pisanja «n Giornale di Udine» se je že takoj tedaj začel proces asimilacije, kajti «potrebno je z vsemi sredstvi preobraziti to maloštevilno prebivalstvo: s kmetijstvom, s šolskim poukom in knjigami», kot je dobesedno zapisal videmski časopis. Prof. Čemo je v zvezi s tem rekel: «Priključitev je torej pomenila, da , ni prostora za skupnost, ki ni italijanska. In šola je že od prvega začetka morala služiti kot sredstvo za poitalijančevanje. Zaman so beneški Slovenci zahtevali, da se jim omogoči šolanje v materinem, jeziku ali da bi se italijanščina poučevala s pomočjo slovenskega jezika. Nekateri učitelji so spričo nemogočega stanja v šoli na lastno iniciativo začeli uporabljati to metodo, toda za to niso bili pohvaljeni, pač pa so jih pristojne oblasti strogo posvarile, češ da s tem širijo separatizem.» V tem smislu je pomembna okrožnica, ki jo je poslal okrajni šolski komisar za Čedad v aprilu 1869 vsem županom Beneške Slovenije. V tej okrožnici je tajno navodilo, v katerem je med drugim rečeno: «Znana so vam vladna priporočila glede rabe državnega jezika. V ta namen je okrajni šolski nadzornik obiskal ves okraj. Nekateri sovražniki naše neodvisnosti, ki poživljajo zmotne panslavistične ideale, iščejo vsako priložnost, da bi se v tem okraju še nadalje ohranila raba slovenskega jezika, ki nas spominja na sramotno bivanje tujca v Italiji. Med ljudstvo se razširjajo tajne tiskovine in katekizmi; ker pa se mora vlada zanimati za odpravo takih sovražnih naklepov in za kaznovanje krivcev, vam ukazujem, da skrbite za obisk šol, v katerih je strogo naročeno poučevati samo v italijanskem jeziku. In če ugotovite, da si je kak učitelj drznil uporabljati tuj jezik, mi ga javite, kajti ta bo takoj odpuščen.» Devet let po tej dovolj zgovorni okrožnici so v Špetru ustanovili u-čiteljišče, ki je postalo žarišče ita-lijanstva na tem slovenskem ozemlju. Tu so šolali mlade ljudi jz slovenskih vasi za naglo poitalijančevanje in zato so študente vzgajali v sovraštvu do lastnega naroda. E-dino, kar je v tem času preostalo beneškim Slovencem, je bila njihova uporaba domačega jezika v cerkvah in pod lastno streho. In zavedni ljudje so se sami izobraževali v slovenskem jeziku izven šole s prebiranjem slovenskih knjig, ki jih je izdajala celovška Družba sv. Mohorja. Toda tudi to se je tedanjima občiloma «La Nazione» in «Friuli» zdelo zelo nevarno, češ da gre za «prot'državno agitacijo v Italiji», kajti vodilnim krogom ni bilo samo «do tega, da bi izrinili slovenski jezik iz vsega javnega življenja, temveč da .zbrišejo tudi sleherno sled, ki bi govorila o značaju prebivalstva Beneške Slovenije. Bolj redki so bili glasovi, ki so se uprli temu zathanju. Med temi je bil Karel Podrecca, ki je zahteval za beneške Slovence spoštovanje najelementarnejših pravic, toda list «Fanfulla» ga je ostro napadel, češ da «beneški Slovenci govorijo barbarsko narečje barbarskega jezika, ki ga noben Slovan ne bi razumel». Vsi ti raznarodovalni naklepi in napori pa niso zalegli, ker so se beneški Slovenci temu upirali. Zato je poslanec Morpurgo leta 1914 zahteval v rimskem parlamentu «izboljšanje» šolstva v Beneški Sloveniji, seveda edinega šolstva, za katerega smo že rekli, da je prevzelo nalogo raznarodovanja beneških Slovencev. In v vseh 49 šolah, kolikor jih je bilo v tej dobi v Beneški Sloveniji, je zadevna raznarodovalna politika ostala nespremenjena, dr. Antonio Pozzo pa je leta 1915 zahteval, da bi bilo treba to delo na šolskem področju še pospešiti za še boljše izvajanje italijanstva. Prof. Viljem Černo je v svojem referatu nadaljeval takole: «Po prvi svetovni vojni se je gonja proti slovenskemu življu še pospešila, čeprav fašistična oblast ni mogla beneškim Slovencem veliko vzeti, ker so jim skoraj vse vzele italijanske vlade v predvojni dobi. Le v Kanalski dolini je Italija takoj po priključitvi 1919. leta likvidirala zadnje slovenske šole, ki so se tam ohranile kot utrakvistične. Leta 1933 pa je tedanji videmski prefekt pod kaznijo osebnih aretacij prepovedal sleherno rabo slovenskega jezika tudi pri opravljanju katoliških verskih dolžnosti. Dal je celo zapleniti katekizme in druge nabožne knjige v slovenskem jeziku. S to akcijo so beneški Slovenci bili popolnoma izključeni iz javnega življenja. Sele za časa NOB so se na osvobojenem ozemlju pojavile prve slovenske šole. Do konca druge svetovne vojne je bilo takih slovenskih šol deset. Ta preporod pa je bil kratkotrajen, ker se je koj po koncu vojne razvnela kampanja tri-koloristov, ki so uresničevanje o-snovnih demokratičnih načel ozna-c li kot protidržavno dejanje. V tistem času je bilo le enkrat jasno priznano, da se v cerkvi in v šolskem življenju prebivalci lahko poslužujejo materinega jezika. Gre za pismo, ki ga je videmski prefekt dr. Augusto Candolini 18. septembra 1945 pisal župniku Jožefu Cra-maru v Podbonesec in v katerem je rečeno, da imajo ljudje polno pravico uporabljati svoj slovenski jezik v verskih obredih. Sicer pa je to bil odmev izjave tedanjega ministrskega sveta, da «mora demokratična prenovitev države nujno prinesti niz posebnih jamstev za državljane neitalijanskega jezika. Dopuščena in zajamčena bo raba jezika ne le v zasebnih trgovskih odnosih, na javnih zborovanjih, pri verski službi in tisku, temveč tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer prebivajo v znatnem razmerju državljani neitalijanskega jezika, bosta zagotovljena v javnih šolah pouk in raba materinega jezika». Kljub vsem tem zagotovilom pa ni v Beneški Sloveniji prišlo do sprememb in kljub zrušenju fašizma so v Beneški Sloveniji odprli spet izključno italijanske šole. Le nekateri starši so svoje otroke pošiljali na slovensko šolo v gori-ško ali tržaško pokrajino. Odgovorne oblasti pa so se še naprej izgovarjale, da se prebivalci Beneške Slovenije niso nikoli zganili, da bi dobili šole v svojem materinem jeziku. In to so trdili kljub temu, da so te zahteve beneški Slovenci izrazili v raznih spomenicah in drugih dokumentih. Leta 1959 pa je celo generalni vikar videmske nadškofije pisal župnikoma v Žabnicah in Ukvah v Kanalski dolini, da «šolske oblasti he dovoljujejo, da bi se katehetski pouk v šolah vršil v slovenščini». Potem ko je prof. Viljem Čemo prikazal onemogočeni poskus pošol-skega pouka slovenščine v Brdu in v Teru ter ogorčene proteste tudi demokratičnih italijanskih sil proti prepovedi s strani šolskih oblasti, je nadaljeval: «Razvidno je, da v italijanskih šolah v Beneški Sloveniji odgovorne oblasti ne dovoljujejo poučevati slovenščine še danes niti kot učni jezik, ker ne priznavajo slovenskemu jeziku enakopravnosti. Meje starih nacionalizmov niso odpravljene niti v predšolskih vrtcih, kjer nazorne in govorne vaje tudi izhajajoč pri tem od opazovanja predmetov iz otrokove okolice, u-vajajo v italijanski jezik, spreminjajo njegovo jezikovno in kulturno tradicijo.» Čeprav so se določene političrr razmere izboljšale in je pohtično vzdušje bolj ugodno, beneški Slovenci torej še dandanes ne uživajo nobenih manjšinskih pravic v šolstvu. Protizakonito in nemogoče je svobodno pogovarjanje in izražanje v ustni in pismeni obliki na šoli v materinem jeziku, kar duši otrokovo osebnost in jezik rodne zemlje. Popolnoma naravno je zatorej, da se kulturna društva in zveza izseljencev Beneške Slovenije zavzemajo, da si pridobijo e-nakopravnost in enakovrednost z o-stalim delom slovenske manjšine v Italiji. Hkrati pa zahtevajo, da se beneškim Slovencem prizna status manjšine, da ustrezna deželna in državna politika razvija in valo-I rizira slovensko kulturo in tradi-I cijo, da se uresniči takšna šolska politika, ki naj upošteva pouk slovenščine v otroških vrtcih, v o-snovnih in srednjih šolah in na učiteljišču v Špetru Slovenov. Ta odprta vprašanja izhajajo iz dolžnosti spoštovanja in izvajanja zakonske zaščite po členu 3 deželnega in členu 6 državnega statuta, pa tudi iz pravilnega pojmovanja demokracije. V nasprotnem primeru morajo sama kulturna društva Beneške Slovenije nadomestiti vzgojne praznine in uresničili svobodno izobraževalno šolo z neposrednimi stiki s šoloobvezno mladino kot to danes že delajo z natečaji «Moja vas» ter s kulturno -rekreacijsko «Mlado ' briezo», ali pa z organiziranjem raznih in širših, svobodnih in prostovoljnih po-šolskih .tečajev po vaseh vse do tedaj, dokler bo slovenščina izključena iz šole. Svoja izvajanja je prof. Viljem Čemo zaključil takole: «Če ne bo torej dovolj posluha, za kar je sam poslanec prof. Giorgio Santuz, član šolske komisije v poslanski zbornici na nekem zborovanju v špetru nakazal kot «poseben pouk» po šolah v Benečiji, bo treba težiti za tem, da se ustanovi slovenska šola kot zaseben zavod, kjer bo uporaba materinega jezika ovrednotila beneško zemljo, obogatila demokratični razvoj prebivalstva, nudila mladini enakovredno znanje obeh jezikov in jo u-spešno vključila v življenje. Le po tej poti bo slovenska narodna manjšina v Beneški Sloveniji uživala tisto zakonito in naravno pravico, ?a katero se bori že stoletja.» ■ lllIlHIIIIIIIlIllUllllIllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllIlIIlflllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIHIIIIItllllimillllllllllllllllllllUIIIIIIIMIIIIIIimilllllll SLAVONSKO-BARANJSKI KMETIJSKO - PREHRAMBNI SISTEM Nad 700 tisoč ha površin in 40 tisoč delovnih moči Da bi se pridelalo še več in da bi se dejavnost ne križala - Z ustanovitvijo sistema se omogoča večje strnjevanje sredstev za velika melioracijska dela OSIJEK, 1. — V športni palači je bil v torek ustanovni občni zbor kmetijsko prehrambnega sistema (PPS), na katerem je bilo 800 delegatov iz številnih organizacij združenega dela ter večje število vidnih javnih delavcev in funkcionarjev, med katerimi je bil tudi predsednik gospodarske zbornice SR Hrvaške dr. Slavko Komar, člani predsedstva SR Hrvaške in republiški tajnik za kmetijstvo. V kmetijsko prehrambni sistem se je združilo 325 osnovnih organizacij združenega dela iz petdesetih podjetij in kombinatov, v katerih je zaposlenih skupno 40 tisoč delovnih moči. Razen slavonsko — baranjskih kolektivov so se vključili v sistem še kmetijsko industrijski kombinat «Viro-vitica», nadalje tehnično ekonomski biro industrije za prcde’ova-ve moke in nekatera druga podjetja. Sistem je še vedno odprt tudi za druge delovne organizacije, ki bedo v njegovem delovanju videle možnost uveljavljanja lastnih interesov. Kakor so rekli na ustanovnem občnem zboru, dosedanja organizacija proizvodnje kmetijsko prehrambnega področja ni bila najpo-voljnejša. Posamezni kombinati so delovali izolirano in vsakdo je vodil proizvodno poslovno in investicijsko politiko le zase, zaradi česar je prihajalo do tako imenovanega dupliranja zmogljivosti in do drugih nepovoljmh anomalij in pojavov, ki so vodili do neracionalnosti v kmetijstvu ter v predelavi kmetijskih pridelkov, pa tudi v prehrambni industriji, v prometu z izdelki, v kmetijskih zadrugah, pa tudi v združenju individualnih torej zasebnih kmetov. Osnovni namen PPS je pospešena in bolj racionalna proizvodnja hrane in ustvarjanje večjega do hodka na temelju modernizacije proizvodnje ter usklajevanja razvoja proizvodnih zmogljivosti, in, končno, v zagotavljanju plasmana vse proizvodnje na domačem in tujem trgu. PPS bo razpolagal z nad 700 tisoč ha kmetijskih površin, od česar odpade na obdelovalne površine skoraj 656 tisoč ha. Takšna površina, kot je bilo rečeno, nudi izredne možnosti ne le za proizvodnjo žitaric in drugih prehrambenih kultur, pač pa tudi za pridelovanje industrijskih in krmnih rastlin. Kmetijsko prehrambni sistem ima namen usklajati razvojne pro-grame na tem področju nadalje gradnjo optimalnih predelovalnih obratov in ukinitev dosedanjega «križanja» oziroma dupliranja, kot je rekel predsednik iniciativnega odbora Cedo Grbič. Tako močno združenje bo s skupnimi naložbami veliko več storilo kot so mogli napraviti posamezni kombinati. Sistem bo predstavljal moč, da bo tako rekoč obvladoval ves uvozno - izvozni sistem, s čimer se bo onemogočilo odtekanje dohodkov iz proizvodnih organizacij v uvozno - izvozna podjetja Delovni ljudje bodo v tako zdru ženem sistemu mogli sklepati samoupravne sporazume z velikimi potrošnimi centri giede dobavljanja vsega kmetijskega blaga in z izdelki prehrambene industrije. Ker PPS razpolaga z ogromnimi zemljiškimi površinami, torej z velikanskim pridelovalnim potencialom,- z dobrimi in številnimi kadri ter z dobro predelovalno industrijo, se mu zagotavlja uveljavitev, hkrati pa je v tem okviru možna veliko večja proizvodnja hrane, ki je tudi na svetovnem tržišču čedalje več primanjkuje in to tako in predvsem v deželah v razvoju, kot tudi v nekaterih ekonomsko razvitih deželah. Slavonija, ki je eno največjih kmetijskih področij v Jugoslaviji, še vedno ne daje toliko kmetijskih PONOVNO (SUMLJIVI) LETEČI KROŽNIKI MAUBEUGE, (Fra: a ja), 1. — Francoska policija je včeraj na dolgo zasliševala nekaj avtomobilistov, ki zatrjujejo, da so se njihovi avtomobli na nepejasnen način zaustavili v trenutku, ko so se skušali približati nekemu velikanskemu letečemu krožniku, ki je lebdel nad velikim poljem v bližini kraja Maubeuge. Bilo je to v noči med ponedeljkom in torkom, zatrjujejo prizadeti francoski avtomobilisti, ki pravijo, da je velikanski leteči krožnik meril v premeru najmanj 250 metrov. Zanimivo je pri tem, da tega ne trdi kak posameznik, pač pa je vseh deset avtomobilistov zatrdilo popolnoma isto stvar. Nadaljnja zanimivost v zvezi s tem je zanimivost, da se je ta veliki leteči krožnik «pojavil» prav v času, ko so se francoski in tuji strokovnjaki zbrali v Grenoblu na tridnevni mednarodni simpozij, na katerem naj bi razpravljali o — letečih krožnikih. Ena izmed prič te «prikazni» in sicer bivši letalski častnik je zatrdil, da se je leteči krožnik počasi vrtel okoli svoje osi in hkrati nekako zibal. Nadalje je bivši častnik rekel, da se je iz odprtin letečega krožnika širila svetloba. Druge priče, ki zatrjujejo, da so videle leteči krožnik, so izjavile, da se je mahjen «klobuček» letečega krožnika ločil od «matice» in priletel nad njih, se tu za trenutek dva ustavil in se nato vrnil na «matično ladjo», ki da je čez nekaj sekund izginila in pustila za seboj močno sled oranžne svetlobe. Priče končno zatrjujejo, da so motorji njihovih vozil, v trenutku, ko je leteči krožnik odletel, začeli ponovno delovati in žarnice njihovih žarometov so začele ponovno goreti. Zanimivo in hkrati sumljivo pa je dejstvo, da se je leteči krožnik pojavil prav v dneh zasedanja strokovnjakov, pa čeprav kaj let o letečih krožnikih duha ne sluha. že ne-ni ne Prejellsmo pridelkov, kolikor bi jih mogla dati, pa čeprav smo posebno v zadnjih letih beležili neverjetne donose v žitu, koruzi in v sladkorni pesi. Razlog temu pa je, da je veliko obdelovalnih površin Slavonije pod negativnim vplivom podzemskih voda in rečnih tokov, ki pogosto preplavljajo . in povzročajo velikansko škodo, če lani jeseni smo obširneje poročali o velikanski škodi, ki jo je preobilica padavin povzročila v pridelku koruze in sladkorne pese, letos pa smo morali poročati o velikanski škodi, ki jo je voda povzročila žitnim poljem. V študiji o negativnih vplivih podzemskih voda in vodnih tokov, je dokazano, da na področju Slavonije in Baranje voda ograža 200 tisoč ha polj, od česar je 80 odst. v družbeni lasti, ostalih 20 odst pa odpade na zasebno last. Računi kažejo, da bi povečali pridelek za najmanj 20 tisoč vagonov pšenice, če bi izpeljali ustrezna melioracijska dela. S tem pa bi se povečal dohodek za najmanj 40 do 50 milijard starih dinarjev na leto. Seveda bi melioracijska dela zahtevala precejšnje stroške, toda naložbe v to bi se izplačale že v samih petih ali kvečjemu sedmih letih. Podjetja in kombinati, ki so se združili v PPS, razpolagajo z velikanskimi sredstvi. V lanskem letu so vsa podjetja imela skupen dohodek 1.500 milijard starih dinarjev. Družba, ki razpolaga s tolikšnimi sredstvi, lahko začne tudi z veliKimi deli, kakršna so melioracijska dela, ki jih zahteva nadaljnji razvoj Slavonije in Baranje. PROF. AVGUŠTIN MALIE: Nemoč slovenskega pouka na Koroškem «O razvoju in problematiki slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem ne moremo , govoriti, ker takega šolstva ni bilo», je v začetku svojega daljšega posega podčrtal prof. Avguštin Malie, ko je govoril o razvoju in problematiki slovenskega osnovnega oziroma dvojezičnega obveznega šolstva na Koroškem. Nato je na dolgo govoril o utrakvističnih in «slovenskih» šolah. Prof. Avguštin Malle je nato prikazal zgodovinski razvoj šolstva na Koroškem začenši z letom 1869, ko so na Koroškem posvetne oblasti prevzele kontrolo nad os-novim šolstvom m začenjale polagoma ukinjati zarodke slovenskega osnovnega šolstva s tako imenovano utrakvistično šolo. U-trakvistična šola je namreč prisiljevala slovenskega, otroka, da se je učil nemščine, kajti le v prvih letnikih so otroci smeli uporabljati slovenščino kot poučni jezik. Edina res slovenska osnovna šola na Koroškem je bila v Št. Rupertu pri Velikovcu. Vodile so jo šolske sestre, vzdrževala pa jo je Ciril-Metodova družba. Utrakvistično šolo so koroške oblasti utemeljevale pod pretvezo civilizatoričnih in gospodarskih potreb in nagibov in vse interpelacije slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu so morale pod pritiskom političnih krogov nem-ško-nacionalnega gibanja propasti. Edini smoter te šole pa je bil, da čimprej germanizira šoloobvezne otroke slovenskega materinega jezika, absolvente gimnazij, učiteljišča in univerze pa je prisilila gospodarska in politična situacija, da so se temu prilagajali, Utrakvistično šolo so zagovarjali predvsem tisti krogi, za katere Fran Zwitter ugotavlja, da so v prvi republiki volili stranko Land-bunda, to se pravi, da so to bili premožnejši kmetje, vaški trgovci in drugi podeželski mogotci. Razmere slovenske manjšine na Koroškem so se po propadlem plebiscitu po prvi vojni zaostrile. Poskus Slovenskega šolskega društva, da bi del slovenskega šolstva na Koroškem obnovilo, je propadel. Njegova pritožba na Društvo narodov je predstavljala poskus internacionalizacije koroškega manjšinskega problema. Deželna oblast pa je obnovo slovenske šole v št. Rupertu, št. Jakobu in v Selah zavirala, državni - interesi pa so imeli prednost pred interesi manjšine in posameznikom, ki so se za slovensko šolstvo odločneje potegovali, so očitali veleizdajstvo in iredentizem. Pogajanja za kulturno avtonomijo koroških Slovencev so propadla zaradi šolskega vprašanja. Slovenci so bili pripravljeni na dvojno šolsko ureditve na področju južne Koroške, kjer da bi obstajale ponekod utrakvistične in posebne manjšinske šole. Pogajanja so propadla, ker so koroški Slovenci zahtevali svojo nadzorno oblast nad manjšinskimi šolami. Že pred priključitvijo Avstrije k nacističnemu tretjemu rajhu, pa je tudi utrakvistične šola začela propadati. To je razumljivo, saj je bilo prav na Koroškem ustanovljeno prvo nacistično učiteljsko društvo ne le v Avstriji, pač pa v vsej «veliki Nemčiji». To nam dokazuje, kakšno je bilo razpoloženje med avstrijskimi učitelji in kakšna je mogla torej biti tudi utrakvistična šola. Če k temu dodamo, da je bilo že pod staro Avstrijo ustanovljeno na Koroškem društvo «Deu-tscher Schulverein Siidmark», ki je z bogatimi finačnimi sredstvi podpiralo potujčevanje slovenskega o-troka, je jasno, v kakšnih razmerah je živel slovenski človek na Koroškem. Razmere pa so se še poslabšale, ko je v Avstrijo vkorakal Hitler. Tedaj že ne moremo več govoriti o utrakvističnem šolstvu. Oborožen antifašistični boj koro- ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo slovenskega zdravništva. Št. 9 — Letnik 44 za september 1975. Knežji prestol na Gosposvetskem poij u na Koroškem (r oio M. Magajna) ških Slovencev je 1945 rodil velik uspeh, namreč odredbo provizorične koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 o novem oblikovanju dvojezičnih ljudskih šol na južnem ozemlju Koroške. Pobudo za to obliko osnovne šole so dali koroški Slovenci sami, tedanji politični dejavniki pa so njihov predlog sprejeli, ker so se dobro zavedali, da koj po vojni ne morejo obnoviti utrakvistične šole in so hkrati računali, da jim bo nova šolska ureditev služila kot močan argument v boju za ohranitev predvojnih meja pri pogajanjih z velesilami. In tako je bila v južnem delu dežele Koroške uvedena dvojezična ljudska šola, katere bistvo je -bilo, da je bil pouk v prvih treh letih načeloma v otrokovem materinem jeziku, a že od začetka šolanja se je poučeval tudi drugi deželni jezik in to najmanj po šest ur na teden, - Od četrte stopnje dalje pa je bil poučni jezik nemški, ki je veljal do konca obvezne šole. Dvojezične ljudske šole naj bi bili uvedli v petih občinah šmohorskega okraja, v štirinajstih občinah beljaške-ga okraja, v enaindvajsetih občinah celovškega okraja ter v vseh občinah velikovškega okraja razen v občini Pustritz. Prof. Avguštin Malle je v svojem referatu izrazil dvom, da so odlok, o katerem je govor, v vseh občinah upoštevali, toda dvojezično šolo so v prvih povojnih letih hvalili vsi.avstrijski zastopniki, celo sam Gruber, vendar je bilo zaznati odpor proti novi šolski ureditvi in že 1946. leta je bilo v poročilu koroškega deželnega šolskega sveta prosvetnemu ministrstvu med drugim rečeno, da «majhen del prebivalstva dvojezičnega ozemlja skuša na razne načine onemogočiti dvojezičen pouk». Logično je, in poročilp to tudi poudarja, da so proti tej šoli ziačeli gonjo bivši nacisti. S tem se je začelo novo obdobje, ko je vpliv starih nacinalistov in bivših nacistov začel naraščati. In tako smo prišli jeseni 1958 do šolske preosnove, ki je dvojezično šolo hudo prizadela in s tem tudi slovenskega otroka na njej, oziroma vso Koroško. Prof. Malle je nato v svojem referatu temeljiteje obdelal številčno plat tega problema. Nanizal je tudi vse napore koroških nacionalnih organizacij, da bi se to početje, ki je imelo in ima izrazito raznarodovalni namen, preprečilo, toda vse to ni nič zaleglo, kajti v nobenem koroškem političnem ambientu ni bilo najti toliko politične volje, da bi sc upravičenim slovenskim zahtevam ugodilo. Nasprotno^ koroške deželne oblasti so v zadnjih letih izpeljale še reformo mreže ljudskih šol, ki je dala ponoven udarec slovenski narodni manjšini. Svoja izvajanja je prof. Malle zaključil takole: «O slovenskem šolstvu na Koroškem ne moremo govoriti ne za časa monarhije in tudi ne za časa prve avstrijske republike. Njihov vzgojni sistem je imel cilj, da koroškim Slovencem odvzame materinščino. Proti utrakvistični šolski ureditvi so se koroški Slovenci brez uspeha borili. Služila je edino interesom nemško-nacionalne-ga gibanja, ki je imelo v rokah domala vse gospodarske pozicije. Odlok z dne 3. 10. 1945 je s sistemom germanizacije prekinil. Od tega trenutka naprej govorimo o splošni obvezni dvojezični šoli na točno določenem teritoriju južne Koroške. Nemško-naclonalistične sile so to obliko šolstva izpodkopale in državni aparat ter avstrijski parlament sta njihovo dejavnost legalizirala. Danes maramo kljub Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu govoriti le o okrnjenem manjšinskem šolstvu, ki je predmet splošnih napadov s strani nasprotnikov koroških Slovencev. Obstoj in razvoj manjšine je obvisen od njenega manjšinskega šolstva. Brez dvoma je na Koroškem nujno potrebna obširna in temeljita reforma manjšinskega šolstva in to v sodelovanju s prizadeto manjšino.» Tone Mihelič v Spoletu Pred desetimi dnevi, v nedeljo, 21. septembra, se je v Spoletu zaključila kulturna manifestacija, ki je pritegnila veliko likovnih in literarnih ustvarjalcev in ki nosi naslov «Concorso Colli Euganei». šlo je za prvo vsedržavno tekmovanje v slikanju, grafiki in pesnikovanju. Slikarskega tekmovanja se je udeležilo nad 150 slikarjev in grafikov in med njimi je bil tudi tržaški slikar Tone Mihelič, ki ga je žirija uvrstila med deset najboljših. 12.30 12.55 13.25 13.00 17.00 17.15 17.45 18.45 20.00 20.40 21.15 22.45 ' 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 21.20 22.10 8.10, 17.20 17.55 18.15 19.10 19.30 20.05 21.05 21.15 21.50 22.25 19.55 20.15 20.30 22.00 ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Jazz v Italiji Sever kliče Jug, Jug kliče Sever Program, ki ga pripravljata Baldo Fiorentino in Mauro Mauri, se ponovno začenja in bo tokrat govor o ekonomskih razmerah v Italiji in v zahodpoevropskih državah. Posebej bo govor o izseljevanju delovnih moči, oziroma o problemu italijanskih izseljencev zaradi krize, ki je zajela Zahodno Nemčijo in Švico, kjer dela največ italijanskih ljudi Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK Program za najmlajše: O ljubkih živalih Program za mladino Zgodovina starega tiskarskega stroja Poljudna znanost: PRIGODE JULESA VERNA Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Sindikalna tribuna Srečanje med predstavniki tiska in predstavnikom CISL ŠEST ŽENA HENRIKA VIII. V tretjem nadaljevanju je govor o Henriku VIII. in Jane Sey-mour. Henrik VIII. je še poročen z Ano Boleno, ki čaka drugega otroka. Upanje, da se mu bo vendarle rodil dedič, ni kdove kako veliko, zato so odnosi med njim in ženo vedno bolj napeti. Henrik VIII. je že naveličan ženinih kapric in njenih ekscesov, ker pa si močno želi sina, jo prenaša. Ker je preganjal menihe, ker je Cerkvi odvzel veliko posesti in je tudi nekatere svoje plemiče hudo žalil, ima. proti sebi zelo veliko ljudi. In v tem vzdušju se na nekem lovu ponovno sreča z Jane, ki jo je spoznal še v njenih zgodnjih dekliških letih, ko je bila v službi pri kraljici Katarini. DNEVNIK in Vremenska slika DRUG! KANAL športni dnevnik Atlas: Reke peska Neznana obzorja: Atlantski safari DNEVNIK Pred Michelangelom: EUGENIO MONTALE IN «RIME» V tretjem nadaljevanju oddaje «Pred Michelangelom», ki sta jo pripravila Pier Paolo Ruggerini in Roberto Tassi ob 500-let-nici rojstva velikega umetnika, je Eugenio Montale zbral dela, ki jih je Michelangelo ustvaril kot pesnik in so izšla pod naslovom «Rime». Zbirko poezij je zbral nekoč Michelangelov nečak in izražajo Michelangelova čustva, hkrati pa odražajo nemirnega duha velikega toskanskega mojstra NOCOJ JERRY LEWIS Nocoj bo na sporedu tretje, zaključno nadaljevanje z ameriškim komikom Jerryjem Lewisom, ki ga je pripravila oziroma registrirala družba NBC V ŠTIRIDESETIH LETIH JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 in 14.10 TV ŠOLA Od Senja do Reke, Računstvo, Pravopis, Nemščina. Znanost in tehnika, Učenci pred kamero, Francoščina, Risanka L. Suhodolčan: BABIČINE ROŽE Iz serije Naočnik in Očalnik Obzornik BACIL JE ŽIV Iz serijske oddaje z naslovom «Mikrobi in ljudje» Družinska tragedija (umrle so mu tri hčere) je vzpodbudila Louisa Pasteurja, da je dvanajst let življenja posvetil raziskovanju vloge mikrobov v razvoju bolezni. Pasteur je bil prepričan, da so mikrobi povzročitelji mnogih bolezni, a tega ni mogel dokazati. To se je posrečilo njegovemu tekmecu nemškemu zdravniku- Robertu Kochu Risanke DNEVNIK Konec plovbe v mesečini — detektivka Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: PARTICIPACIJA — SAMOUPRAVLJANJE Mednarodni zbor znanstvenikov iz več evropskih in izvenevrop-skih držav se je v prvi polovici septembra udeležil razprave o participaciji in samoupravljanju. Zasedanje je bilo v Dubrovniku. Jugoslovanska TV je zbrala med številnimi posegi nekaj takih, ki se zdijo najbolj zanimivi in bo ljubljanska televizija sedaj posredovala mnenje dr. Bogdana Kavčiča, dr. Stojana Tomiča, prof. Marioma Padronoma in še nekaterih drugih Jazz na ekranu DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risanke za otroke DNEVNIK HUDIČEV OVINEK - igrani film Pionirji modernega slikarstva: E. MUNCH TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.35 Nove plošče resne glasbe; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Evripid-Sovrè: Alkestis; 21.50 Južnoameriški ritmi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 19.30 Veliki mojstri jazza; Z nami je; 10.10 Program za najmlajše; 10.35 Prisluhnimo jim: 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Mi in naši otroci; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Poje Nada Ukraden; 15.45 Poskočne; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Mladinski klub; 17.20 Skupina Chicago; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Izložba hitov, 19.30 Pisana glasba; 20.45 Lahka glasba, 21.00 Opeme skladbe; 21.35 Parada orkestrov; 22.35 Slovenski ansambli NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji: Tacit; 12.10 Četrti program; 13.20 četrtkov program; 14.05 Folklorna ____ ______ ____ glasba; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 20.00 Domače pesmi; 21.00 Govori' Plošče za mladino; 16.00 Sončni- ca magnetofona; 21.40 Melod'jei ca; 17.05 Komorna in operna gla- 22.20 Doba Novih akoroov; 23.05 sba; 19.30 Veliki mojstri jazza; Tin Ujevič: Pesmi; 23.15 Paleta 20.20 Ponovno na sporedu z Mar- popevk. chesijem; 21.15 Sindikalna tribù na: CISL; 21.45 Prebiranje Deka-merona; 22.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8 30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila, 7.40 Lanka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.35 Nadaljevanka, 9.55 Pesmi, 10.35 Pisan glasbeni spored; 12.40 Alto gradimento: 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Stare in nove popevke; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Najpopularnejše plošče; 18.35 Izbrana glasba; 19.55 Najnovejše plošče; 2L10 Dva komika, 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Skladatelj E- mil Adamič; 9.35 Zborovske skladbe; 10.15 Kdaj, kam, kako in P° čem?: 10.45 Turistični napotki: 11.05 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam, 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 Iz glasbenih šol; 14.40 Mehurčki: 15.45 «Vrtiljak», 16.45 Prof. dr. Jože Toporišič: jezikovni pogovori; 17.00 Aktualnosti; 17-21-Iz, domačega opernega arh*v®i 18.05 V središču odločanja; 18-26 Iz kasetne produkcije; 18 35 Melodije; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobili boste vesti, ki vas bodo spravile v slabo voljo. V čustvenih zadevah se bo nekje zataimilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sami ne boste opravili ničesar. Izberite si sodelavce. Možen spor DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Preveč se oblagate z delom, ki ga ne zmorete. Prijetno razumevanje z osebo, ki jo imate radi. RAK (od 23.6. do 22.7.) V delu ali poslih nekaj ne bo šlo, kot ste si pričakovali. Pokažite več resnosti. Spor v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Finančna dejavnost bo kar uspešna. Ne bo pa tako, kar se tiče ljubezenskih zadev. Nekaj bo spodletelo DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka vplivna oseba se bo potegovala za vaše sodelovanje. Bodite velikodušni do mlajših TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Gladko boste izpeljali nalogo, ki ste jo prevzeli, toda drugič bolje premislite. Ljubosumnost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neki novi elementi bodo močno škodovali vašemu napredku. Ne popuščajte le zaradi tega. STRELEC (od 23.11- do 20.12.; Znašli se boste v finančnih težavah, ker ste bili preveč vehKO- dušni. Tolažbe iščite pri Prllal Ijih. , ,n i ) KOZOROG (od 21.12. do 20. -t S potrpežljivostjo si b0bte ;iatelj položaj. Neki navidezni P J vas bo očrnil. iq o ) VODNAR (od 21.1. do Dopoldansko delo van!.D0.nhiček. rok in imeli boste večji ^ Prijeten večer v druzinsk ” RIBI (od 20.2. do 20.3.) r)obn. nasveti, pa čeprav zainteresiranih ljudi. 20.3.) prihajajo °° SPORT SPORT SPORT BOKS «SREČANJE STOLETJA» V MANILI Po silovitih in trdih udarcih zmaga M. Alija v zadnjem krogu Do II. kroga je bil Joe Fra zi er enakovreden nasprotnik ■ Več kot 700 milijonov gledalcev pred televizijskimi ekrani (prvič tudi v SZ) MANILA, 1. — Poslednje «sreča-nje. stoletja» z glavnim junakom Alijem se je začelo za organizatorje z obetajočim uspehom. Športna sirena v Manili se je kaj kmalu napolnila in že dve uri pred velikim POKAL PRVAKOV Dinamo (Rom.) - Real Madrid (Šp.) 1:0 (R. Madrid) POKAL POKALOV Anorthosis (Ciper) - Àrarat Yerevan (SZ) 1:1 (Ararat) poslednji s predvideno zrna- BEOGRAD, 1. - V času od 11. do lo- oktobra bo v Istanbulu šahovska ohmpiada. Udeležila se je bo tudi Jugoslavija, in sicer z naslednjo e-kipo: Čirič, Ostojič, Kurajica, Ko-v:>eevič, Minič in Kulak. Nogomet V POKALU UEFA Roma napreduje RIM, 1. _ Sinoči so odigrali vrsto mednarodnih povratnih nogometnih ecanj v okviru raznih evropskih Lomnih tekmovanj. Lep uspeh je udeležila Roma, ki je kljub pora-u napredovala v 2. kolo tekmova-N .P?^31 UEFA. Nekaj izidov (v oklepaju ime mo-jojf’ “ ì® napredovalo v višje ko- nathinaikos (Gr.) 2:0 (Sachsenring) POKAL UEFA Dunav (Bol.) - Roma (Italija) 1:0 (Roma) Mielec (Polj.) - Holbaek Bif (Dan.) 2:1 (Mielec) Napoli (It.) - Torpedo (SZ) 1:1 (Torpedo) dvobojem je na tribunah sedelo Sachsenring Z\vickau (NDR) - Pa-25.000 gledalcev. Poleg tega pa je organizator vnovčil ogromne vsoto denarja s televizijskimi prenosi. Kar 68 držav po vsem svetu je namreč prenašalo «dvoboj stoletja», cfoi Preko 700 milijonov ljudi je torej! sedelo pred televizorji, prvič pa so takemu srečanju sledili v Sovjetski zvezi in celo na Kitajskem. Sodnik tega dvoboja je bil Filipinec Carlos Padilla junior, ki je bil kot mladenič prava filmska filipinska zvezda. Trenutno pa ima 40 let in se že deset let ukvarja s sojenjem. Naj omenimo, da je Padilla včeraj odlično opravil svojo nalogo. Zmagal je Cassius Gay ali Mu-hammad Ali, Joe 'Frazier pa je bi! svetovnemu prvaku vse do 11. kroga povsem enakovreden nasprotnik, tedaj pa mu je zmanjkalo moči, Ali je polagoma začel zadajati nasprotniku silovite udarce, v Ì4. krogu pa je celo kazalo, da mu bo uspelo zrušiti borbenega nasprotnika na tla. Frazier pa je pogumno zaključil tudi ta krog. Vse je kazalo, da bomo v zadnjem krogu priča ponovnemu sreditemu boju. tedaj pa je Frazierjev manager Eddie Futch dejal sodniku Pa-dilli, da njegov varovanec ni telesno pripravljen za nadaljevanje dvoboja. Zmagal je tako Ali in ostal svetovni prvak težke boksarske kate-gorije. Po 14. krogu pa je sodnik dal Aliju prednost šestih točk (66:60), ostala sodnika pa s štirimi (66:62). Končal se je tako tudi «dvoboj stoletja» go Muhammada Alija, ki je pa tokrat naletel na izrednega tekmeca. Frazier se je namreč pogumno bo-ril, ne glede na to da mu je Ali dajal silovite udarce po obrazu in da je bil tehnično za razred boljši od njega. Z enostavno napadalno taktiko, brez vsake boksarske fanta-z'je, je skušal Frazier dobiti pravi trenutek za odločilni udarec. Nekajkrat mu je celo uspelo s silovitimi udarci presenetiti svetovnega prvaka, Ali pa se je vedno znal izmazati tudi zaradi velike izkušnje in zaradi dobre tehnike. Eden od organizatorjev je po dvo-boju dejal: «Nihče ne bi zmogel zdržati po tako silovitih udarcih, kot jih je dobil Frazier.» ' ih ; res: ' kazalo je, da je Frazier pravi robot, ki ga je nemogoče zrušiti. Ali ga je napadal, v uvodnem delu srečanja se je celo skušal norčevati z njim, kaj kmalu pa je tudi «kralj boksa» uvidel, da ima pred seboj izrednega tekmeca in se je moral poslužiti drugačne taktike. Srečanje je večkrat postalo škoduj «kruto», neusmiljeno. Zmagal Jo zasluženo svetovni prvak, ki pa je po končanem dvoboju dejal: «Bil je to najtežji dvoboj v moji dolgi karieri. Frazier je bil izre-°en. jaz pa ostajam najboljši». Slask Wroclaw Polj.) - Gais Goteborg (šve.) 4:2 (Wroclaw) Levski Sparta (Bol.) - Eskisehirspor (Turčija) 4:1 (Levski) Vasas (Madž.) - Voest Linz (Av.) 4:0 (Vasas) HOKEJ NA LEDU PRAGA, 1. — Češkoslovaška državna hokejska reprezentanca je dvakrat premagala kanadsko profesionalno moštvo Winnipeg Jets, prvič s 6:1 ih drugič s 3:1. KOŠARKA -, V prijateljskem srečanju Plečaš navdušil tržaške navijače Lokomotiva premagala Tržačane z 99:75 Lokomotiva iz Zagreba je včeraj, po krajšem bivanju v Trstu, odpotovala domov. V ponedeljek je namreč zagrebško moštvo odigralo prijateljsko tekmo z Italsidrom in po predvidevanju zmagalo s 93:57. V ponedeljek zvečer je Mirko Novosel, tehnični direktor Lokomotive in istočasno tudi trener jugoslovanske reprezentance, imel predavanje za naše in ostale tržaške trenerje na stadionu «1. maj». V torek pa se je Lokomotiva pomerila s Pallacanestrom Trieste, ki bo v nedeljo startal v A - 2 ligi in ki se je na zadnjih dveh turnirjih v Trstu zelo dobro izkazal. Na Borovem turnirju so bili varovanci tre- * v Na padalskem tekmovanju v Portorožu so bili gledalci priča tudi zelo privlačnim točkam drznih padalcev. Enega izmed likov vidimo tudi na naši fotografiji nerja Marinija drugi, na turnirju «Del Negro» pa so celo osvojili prvo mesto, saj so v velikem finalu premagali Industromontažo. Torkova tekma med Pallacanestrom Trieste in Lokomotivo se je zaključila z zanesljivo zmago Zagrebčanov (99:75). Z zanimanjem smo sledili temu srečanju, saj smo prvič videli zagrebško ekipo pod Novoselovim vodstvom, zanimalo pa nas je tudi videti Tržačane v tekmi proti močnejšemu nasprotniku. Lokomotiva nas je presenetila, Zagrebško moštvo sestavljajo v glavnem mladi igralci. Nedvomno bodo Zagrebčani prav kmalu (Novosel pravi čez tri leta) odigrali eno najpomembnejših vlog v jugoslovanskem prvenstvu. Knego, Mohorovič, Ljubo-jevič in drugi mladinci so že sedaj jamstvo za bodoče uspešne nastope. Lokomotiva je vidno izboljšala o-brambo, poleg tega pa še vedno lahko računa na izrednega Plečaša, ki je v torek navdušil tržaške navijače. Naj omenimo le, da je brkati Nikola v prvih desetih minutah desetkrat metal na koš in je bil vselej uspešen. Njegovi «assists» vsakokrat pomenijo tudi gotov koš. Vse moštvo pa igra hitro, dinamično, koristno v napadu, pozna se priprava za skok pod košem. Skratka, pozna se Novo-selova roka .. . Pallacanestro Trieste proti takemu nasprotniku ni razočaral. Tak nasprotnik je Tržačanom tudi koristil, saj so bili v zadnjih tekmah navajeni na «udobnejše» obrambe. Presenetil nas je Millo, ki je pod Ma-rinijevim vodstvom dobil zaupanje vase, nismo pa razumeli živčnosti ostalih košarkarjev, predvsem Poz-zeccove in Bassijeve. Prepričani pa smo, in to nam je tudi po tekmi potrdil sam Marini, da je Tržačanom taka lekcija služila, kajti bližnje prvenstvo bo izredno naporno, hujši poraz v predprvenstveni dobi pa je večkrat tudi dobrodošel. Naj omenimo še, da je bil najboljši strelec tekme Plečaš (33 točk), najboljši pri domačinih pa Millo (18 točk). B. Lakovič ^ _ _ \ n \ ..iif; JBEv ' 1 Na «Prazniku grozdja» v Boljuncu so člani ŠD Breg postavili stojnico, kjer so prodajali ribe, čevapčiče, pršut in druge dobrote. Čisti dobiček so nato namenili kot podporo svojemu društvu. Vsekakor koristna pobuda .............................................................................n....untila ODBOJKA V OKVIRU 14. SSI Pri članih zmagali borovci pri mladincih pa krasovci Tekmi sta služili tudi kot priprava pred začetkom prvenstva Moško odbojkarsko tekmovanje v okviru 14. SŠI je organiziral ŠK Kras. Zaradi minimalnega števila prijav se je tekmovanje skrčilo na eno samo tekmo, tako v mladinski kot v članski konkurenci. Na posvetu skupščine ZSŠDI, ki je koordinator SŠI, je namreč obveljalo splošno načelo, da se za odbojkarsko tekmovanje lahko prijavijo le tiste ekipe, ki so včlanjene v FIPAV in se sicer redno udeležujejo raznih prvenstev. Ta odločitev je bila nujna in potrebna, da ohrani turnir določeno kakovostno raven in obenem služi kot priprava, oz. ne otežkoča priprav posameznih ekip, ki so že v polnem teku, čeprav bodo prvenstva stekla šele čez nekaj mesecev. Žal, odziv BOKS PO MNENJU BRANCHINIJA Dvoboj z Griffinom ZA SEZONO 1975-76 V nedeljo v naši deželi start boža Parlova težak amaterskih nogometnih lig Z zmago nad njim bi se povzpel med najboljše poklicne evropske boksarje v svoji kategoriji TRST, 1. — V ponedeljek, 6. ok-1 ly Sanrema, ki velja za svetovno Vira h n ■incfnclmrarhcb-i V» niz c ar nnl- • »-.v.Tr^v-.r-4-TT^ UJS ČAJ IDO tobra bo jugoslovanski boksar pol-težke kategorije Mate Parlov nastopil v Zagrebu, kjer bo boksal proti Amerikancu Johnu Griffinu. Znani italijanski boksarski strokovnjak Branchini je o možnostih Parlova v tem srečanju izjavil naslednje: «Videl sem Parlova v večini njegovih profesionalnih nastopov, od Milana do Splita. Videl sem pa tudi Griffina na njegovi evropski turneji. Čeprav občudujem izjemne Par-lovove dosežke v amaterskem boksu in spoštujem to, kar je doslej dosegel v profesionalnem ringu, moram reči, da Parlov v srečanju z Griffinom mnogo tvega. Če bo Parlov v Zagrebu zmagal, bo to velik korak na poti k zgornji skupim evropskih in svetovnih profesionalcev.» Po srečanju z Griffinom bo Parlov 30. t.m. nastopil še v Milanu, nato pa še na Dunaju ali v Bologni, kasneje v Londonu itd. Verjetno bo nastopil tudi v Beogradu. AVTOMOBILIZEM SP AVTOMOBILSKIH HIŠ Sinoči je startal «Rally Sanremo» SANREMO, 1. — Danes se je v Sanremu začel 13. tradicionalni ral- prvenstvo avtomobilskih hiš. Od 130 prijavljenih se je na startu javilo 124 dirkačev. Glavni favorit je tovarna Lancia. Tekmovalci bodo morali prevoziti dve etapi v skupni dolžini 1800 km. Med potjo bodo morali opraviti 34 posebnih voženj, od katerih 26 v prvi etapi. Rally se bo zaključil v noči med petkom in soboto. ODBOJKA PARIZ, 1. — Japonska ženska državna odbojkarska reprezentanca je v Parizu premagala reprezentanco Zahodne Evrope s 3:0 (15:1, 15:1 in 15:7). NOGOMET FIRENCE, 1. — Italijanska mladinska državna nogometna reprezentanca je v trening tekmi remizirala 1:1 proti Rondinelli, ekipi, ki nastopa v D ligi. ORIENTACIJSKI POHOD Na Vojskem je bilo v nedeljo orientacijsko prvenstvo Slovenije, na katerem je med člani zmagala ekipa Idrije pred Sežano. Idrijčani so zmagali tudi med pionirji in mladinci. V 2. AL bodo letos igrale tri slovenske enajsterice, v 3. AL (ki bo startala čez 14 dni) pa osem V nedeljo bo v naši deželi start amaterskih nogometnih prvenstev, promocijske, prve in druge amaterske lige, medtem ko se bo prvenstvo 3. amaterske lige začelo čez 14 dni. Čeprav je naša dežela F-JK ena najmanjših v državi, saj njena površina obsega le nekaj nad 7800 kv. km in šteje približno 1.300.000 prebivalcev, je nogomet v njej precej razširjen in zanj vlada tudi veliko zanimanje, kar jasno dokazujejo sledeči podatki. V promocijski ligi bo igralo 16 e-kip, med katerimi le tri s Tržaškega (CMM, Fortitudo in S. Giovanni). Prva amaterska liga je razdeljena v dve skupini po 16 ekip, torej skupno 32 enajsteric, od katerih so le štiri s Tržaškega (Edera, Portuale, Muggesana in Stock). Druga amaterska liga je razdeljena na pet skupin po 16 ekip, skupno torej 80 ekip. Med temi bodo letos zamejski nogomet branile le tri slovenske enajsterice (Primorje, Vesna in Zarja), ki bodo igrale v skupini E, skupno z Aurisino, Campa-nellami, Costalungo, De Macorijem, Edile jem, Adriatico, Flaminiom, Fo-glianom, Isonzom, Libertasom, Sa-gradom, Rosandro, S. Anno in Vil-lessejem. Točnega števila ekip, ki bodo igrale v 3. amaterski ligi nimamo, ker deželna nogometna zveza še ni dala tra tudi 10-metrsko skakalnico, kateri bodo skakali najmlajši cibani. nobenega poročila. Če ne bo prišlo. na katerem lahko tekmujejo tudi po-do sprememb bo nastopalo v 3. AL leti. Zdaj grade v sklopu tega cen-nekaj nad 190 ekip iz naše dežele, x ^ ' ki jih bodo porazdelili na 15 skupin. Zamejski nogomet bo zastopalo osem naših ekip. Na Goriškem: Juventina, Mladost in Sovodnje, na Tržaškem pa Breg, Gaja, Kras, Primorec, Union. Iz tega pregleda je razvidno, da imamo v naši deželi nad 310 amaterskih nogometnih društev, ki bolj ali manj gojijo tudi mladinski nogomet. Ker imajo nekatera društva po dve ali celo tri mladinske ekipe, ki nastopajo v raznih pokrajinskih prvenstvih, lahko število ekip več kot podvojimo. Kakšno je ozračje v taboru naših ekip pred začetkom prvenstev, kakš-ambicije in možnosti imajo pa bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. B. R. ATLETIKA SIRACUSA, 1. — Dne 8. oktobra bo v Siracusi 2. mednarodni atletski miting, z udeležbo mnogih odličnih italijanskih in tujih atletov. SMUČARSKI SKOKI LJUBLJANA, 1. - Na Mostecu v Ljubljani so privrženci smučarskih skokov zgradili lep skakalni center. V SOBOTO V LIVORNU Naskok na rekord v teku na 100 km LIVORNO, 1. — 28-letni karabinjerski brigadir Andrea Morelli bo v soboto na stadionu v Livornu skušal izboljšati italijanski državni rekord v teku na 100 km. Ta rekord je trenutno last Eria Rurinija s časom S.Sl'Oà”. Morelli je trenutno italijanski prvak v 24-urnem teku z razdaljo 222,400 km. Svetovni rekord v teku na 100 km je postavil Južnoafrikanec Wally Haward s časom 7.27'35’'. NAMIZNI TENIS BERLIN, 1. — Vzhodni Nemci in Poljaki so se dvakrat srečali med seboj v namiznem tenisu. Pri moških so zmagali Poljaki s 5:2, pri ženskah pa vzhodne Nemke s 3:1. ni bil polnoštevilen in smo pogrešali oba predstavnika iz Gorice, tako da se je pri mladincih le Kras predstavil z dvema šesterkama, medtem ko sta se pri članih spoprijela že tradicionalna tekmeca Bor in Kras. MLADINCI Kras B — Kras A 2:0 (15:12, 15:C) KRAS A: J. in R. Milič, B. Budin, Skupek, Furlan, Pirc in Gruden. KRAS B: Rebula, Bitežnik, L, L. in Z. Milič, S. Budin, Lorenzi in Pegan. SODNIK: Drasič. Krasovi najmlajši odbojkarji so se pomerili «v družinskem krogu» in so prikazali zadovoljivo uigranost ter so potrdili, da dobro osvajajo prvine odbojke. Pozna se jim, da so se letos udeležili izpopolnjevalnega tečaja v Rovinju, nakar so po dvakrat, trikrat tedensko trenirali na zgoniškem odprtem igrišču pod vodstvom dosedanjega požrtvovalnega trenerja Igorja Miliča. Med naraščajem je nekaj igralcev, ki dobro obetajo, od njih samih in od trenerja pa je odvisno, če bodo dozoreli v dobre odbojkarje. Torkova tekma je bila proti pričakovanju borbena in videli smo nekaj lepo zaključenih akcij, ža kar je treba pohvaliti obe šester-ki. Po tekmi je sledilo nagrajevanje: šesterka Kras B je prejela za zmago v mladinski konkurenci pokal Primorskega dnevnika. ČLANI Bor — Kras 3:1 (15:6, 15:13, 11:15, 15:8) BOR: Neubauer, Kralj, Fučka, Zadnik, Kodrič, Požar, Vodopivec, Špacapan, Ugrin, Plesničar, Može in Prašelj KRAS: Drasič, Budin, Živec, Peterlin, Marušič, Milič, Grilanc, Guštin in Vesnaver. SODNIK: Simoneta. Še posebno zanimanje je vladalo za dvoboj članov Krasa in Bora, to pa ne samo zaradi kakovostne ravni obeh vrst, temveč tudi zaradi novosti v obeh ekipah. Pri Boru sta namreč stopila na igrišče nova «nakupa» Špacapan in Zadnik, ki sta se pod veščo roko trenerja Neubauerja začela 'vključevati v kolesje ekipe. V Kraševih vrstah pa so nastopili trije igralci, ki jih ni bilo na lanskoletnem spisku odbojkarjev, ki bodo letos bržkone ojačili šesterko: vrnili so se Grilanc, Guštin in Peterlin, ki so že nastopali v vrstah «belo - rdečih». / Borovci so dokazali, da je njihova telesna priprava že zadovoljiva in so pokazali že dobro uigranost. Trener vnaša v igro ekipe moderne sheme, s hitrimi kombinacijami, ki jih visoki tolkači uspešno zaključujejo na mreži. Krašovcem se je sicer poznalo, da niso še dovolj uigrani, ker so dosedanje priprave slonele le na atletski pripravi, vendar so zapustili spodbuden vtis, saj je ekipa popolnejša in prodornejša ter je postavila predvsem nekaj odličnih blokov. Zmaga se je zasluženo nasmehnila popolnejši Borovi postavi. Čeprav je v drugem in tretjem setu Kras močno povedel, si je zagotovil en sam set! Na koncu je predsednik ZSŠDI izročil zmagoviti ekipi Bora pokal, ki ga je darovala repentabrska občina. - bs - V PRIJATELJSKEM SREČANJU Kras premagal moštvo Branika Sinoči je na Proseku v prijateljski nogometni tekmi Kras premagal Branik (Šmarje), ki nastopa v primorski nogometni ligi, s 3:1 (2:1). Gole so dali: Antulovič za Branik ter Černjava in Paniziutti (2) za Kras. KOLESARSTVO ARCORE, 1. - Belgijec Eddy Merckx se bo 8. oktobra udeležil mednarodne kolesarske dirke v Bissone ju za «Pokal Agostoni». V soboto, 11. oktobra pa bo sodeloval tudi na dirki po Lombardiji, ki bo imela start v Milanu, cilj pa v Comu. OBVESTILA ŠZ Bor obvešča odbojkarice, rojene leta 1960 in mlajše, da se bodo treningi začeli v ponedeljek, 6. oktobra ob 13.30, na stadionu «1. maj». Posebno sa vabljena dekleta, ki bi se hotela prvič ukvarjati z odbojko. * * * ŠZ Bor sporoča, da se bo telovadba za najmlajše začela 6. oktobra, ob 16. uri na stadionu «L maj». * * * ŠZ Bor sporoča, da se bo letošnji tečaj v minibasketu za letnike 1364 in mlajše pričel v torek, 7. oktobra, ob 16. uri na stadionu «1. maj». • * • Športno združenje Dom (Gorica) obvešča, da je vsak torek in četrtek, od 20. do 22. ure, na igrišču Dijaškega doma (Ul. Montesanto 84, Gorica), rekreacijsko igranje košarke. 1 j! il I » I Maj v deželi Sovjetov 29. ODKRITJE SREDNJE AZIJE Prizor smrti Medžnuna je popisan z izredno prodor-ostjo in močjo. Splošen pomen pesnitve je v protestu P oti normam in inštitucijam fevdalne družbe, proti rav-nat^n°Stt in življenju ter usodi človeka. Humanistični P os, čustvena napetost konflikta, moč umetniškega vpli-, vse to je bilo vzrok ogromnega vpliva pesnitve na evilne vzhodne literature in uzbeško folkloro. r «Farhttd in širin» je junaško ljubezenska pesnitev ka01311^116^ značaja ter pripoveduje o ljubezni med kat n0Se*t0m Parhadom in armensko lepotico širin, za oro se poteguje tudi iranski šah Hosrov. Navoijeva s^tev se razlikuje od pesnitev na isto tematiko pred-kam1 V tem’ njeno središče ni šah Hosrov, temveč s “ Ij_0Sek Farhad, katerega junaška dejanja so v nasprotju je IT™ strahopetnostjo. Takšna ocena cesarske osebe celo13 V sre^nieveških razmerah zelo drzna in nevarna folH 23 same&a pesnika. Navoi je v njej izkoristil prijeme v nB?1?6 P°.etike< tradicije ljudskega junaškega speva tako nori . .ovariju glavnih junakov, kot tudi v epizodah (trije viteza, običajni za herojski ep, hiperbolizacija cne sile junaka, čarobno zrcalo, v katerem vidi junak lepotico na daljavo, čarobni meč, ki ga vitezu izroči starec in podobno). «Sedem planetov» je četrta poema iz «Peterice» in sestoji iz sedmih pravljičnih novel, ki jih uokvirja splošen okvir — pripoved o popularnem junaku vzhodnih izročil Bahramu Guri in njegovi ljubljeni sužnji Dilaram. Vseh sedem pravljic-novel (o carjeviču Faruhu, Ahi in njegovi ženi, o umetniškem draguljarju in preroku Zejdi, ki je spretno opeharil šaha, o Egipčanu Saadu, ki mora skozi tri preizkušnje in za ženo prejme šahovo hčer, o dogodivščinah indijskega šaha Džuna in upravnika province Ta-raz Maasuda itd.) so blesteče pripovedi s spretno uporabo folklorne tematike in njenih motivov ter bogate s fantazijo in zamislimi. Še posebej močna je v njih jasno izražena morala ljudskih pravljic. Sama okvirna novela pa vsebuje konkretne namige na pesnikov čas in okolje ter kritizira vladarje Timuride, med njimi samega sultana Huseina in njegove dvorjane. «Iskanderjeva stena» je zaključna pesnitev tega cikla. Njen junak je idealni in pravični vladar, visokonravstveni modrec Iskander. V hotenju, da bi razkril svoj ideal oblasti, je Navoi, izkoristil v pesnitvi na Vzhodu zelo razširjeni cikel «Iskander-Name», legendarni življenjepis Aleksandra Makedonskega. Sleherni izmed avtorjev «Iskander Name» (Firdusi, at-Turtuši, Nizami, Džami in drugi) so skušali razložiti svoje poglede na državno ureditev. Tej tradiciji, ki jo je obdelalo vzhodno kulturno fevdalno obdobje je sledil tudi naš poet. Zanimivo napisana pesnitev razlaga legendarni življenjepis Iskanderja, opisuje zgodovino njegovih pohodov v razne dežele, vključuje fantastične epizode, očitno folklornega izvora (srečanje s pošastnimi divjaki, gradnjo sten proti divjim plemenom, iskanje «žive vode» in podobno.) Knjiga «Peterica zaskrbljenih», napisana 1. 1492, pa je posvečena pesniku in mislecu, učitelju Navoija Abdurah-manu Džamiju (1414-1492), katerega mnogoletno prijateljstvo z našim pesnikom je vplivalo na njegovo ustvarjalnost. Knjiga pripoveduje o življenju in dejavnosti Džamija, o njegovih srečanjih in dopisovanju z Navoijem ter tako priča o tesni ustvarjalni povezavi med obema pesnikoma. Ob koncu življenja je Navoi napisal alegorični ep «Jezik ptic» in filozofsko didaktično delo «Zaljubljeni jez-než» o najboljši ureditvi človeške družbe. Knjiga je izhodišče in zaključek življenjskih spoznanj in razmišljanj Navoija, svojevrstno zrcalo je in hkrati poduk vladarjem, kako naj bi pravično in modro vladali. Delo je napisano v pesniški prozi, vmes so nanizani verzi in številni pesnikovi aforizmi, sentence in spoznanja. Temeljna ideja dela je obsodba «krutih, razvratnih in nesposobnih carjev» ter stremljenje k takšni trdni centralni oblasti, ki bi imela na čelu pravičnega vladarja v korist in dobrobit dežele. To je bila poetova sanja vse življenje. Ko je tragično spoznal, da je nemogoče uresničiti njegove politične ideale, ni kljub temu nič manj verjel v dokončno zmago svojega svetlega načela. Odtod tudi optimizem in življenje potrjujoča moč v njegovem ustvarjanju. V književnosti njegovega časa je veljalo prepričanje, da je starouzbeški jezik grob za poezijo. Navoi je v razpravi «Dsput o dveh jezikih» (1499) teoretsko utemljil kulturni pomen starouzbeškega jezika, ki mu pravimo tjur-ki. S tem je v resnici visoko povzdignil doslej za pesništvo in sploh književnost «neprimeren»' jezik in tako v resnici postal utemeljitelj uzbeške književnosti, saj stoji na njenem začetku v vsej veličini nekako tako, kot Prešeren pri nas. Zato ni nič čudnega, kot sem bil že zapisal, da naletiš na njegovo ime, ulico ali spomenik skoraj v slehernem mestu in mestecu Uzbekistana. Iz njegovega obširnega opusa, ki sem ga dobil v ruskem prevodu, bi rad v slovenskem prevodu morda sploh prvič predstavil tega poeta tudi našim bralcem in sicer s prevodom ene izmed njegovih številnih gazel: Kruta je ona v sandalah, v turbanu ona je kruta. Da ubila bi zaljubljene, vnaprej je ona že kruta. O čemerkoli je vprašaš, odgovor njen je krut. Kot bi ne videla mojih vseh muk — ona je kruta. Kdor pozna to krvosesko, bo mojo bolečino razumel. Umiram jaz, a vzrok vseh mojih muk je krut. Na vrtu svojem danes sem preveč ga pil, zaspal sem — a pesem vetra v megli je noči spet kruta. Ko glava po pitju vsa zmačkana gleda vsa kruta — o moj točaj, naj curek v kozarec bo tudi ves krut. U Navoi, potešen bodi in ne jezi se na svojo sodobnost, le-ta je, ne oziraje se na vse tvoje želje — vsa kruta. Hkrati z uzbeško književnostjo, katere prvi in največji predstavnik je bil prav Navoi, se je v Horasanu razvijala tudi perzijsko-tadžiška književnost, katere najstarejši predstavnik je Nurudin Abdurahman Džami, Navoijev učiteli, vzornik in prijatelj. Džami ni bil samo velik pesnik svoje dobe, temveč je globoko poznal tudi gramatiko, logiko, grščino in vzhodno filozofijo, naravoslovje, matematiko in astronomijo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacija in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS ì 61000 Ljubljana* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst Poročilo ministra Rumorja (Nadaljevanje s 1. strani) nju sporazumevanja, da se vprašanju enkrat za vselej postavi piko. Jamstva za manjšine Gospodarski ustroja, ohranitev ravni zaščite pripadnikov posameznih etničnih skupin, ki jo je predvideval s svojimi normami omenjeni statut». Med italijanskimi interesi, ki so bili v ospredju pogovorov je Rumor, med drugim, omenil tudi «dejansko zajamčiti etničnim skupnostim na memorandumskem področju raven zaščite, ki jo uživajo na o- j snovi notranje ureditve obeh držav, | darskega aspekta dogovora. Okrepi- dogovori in «prosta cona» Rumor se je nato dotaknil gospo- kar navdihujejo načela določena v zadevnih mednarodnih instrumentih». Poleg tega je Italija hotela Trstu in njegovi luki omogočiti širše gospodarske perspektive z usta-r novitvijo «proste cone» na obeh straneh meje. Glede zadnjega (proste cone) je Rumor pojasnil, da je Italija poslala zadevno dokumentacijo v odobritev EGS. Rumor je nato orisal podrobnosti dogovora, kjer je v uvodu poudarjeno, da sta miroljubno sodelovanje z dobrososedskimi odnosi in sožitje ljudstev to, kar ustreza državnim interesom Italije in Jugoslavije. V tem okviru gre tudi za «načelo najširše zaščite državljanov, ki pripadajo raznim narodnostnim skupnostim, kot izhaja iz ustav in notranjih ureditev». Pri tem omenja Rumor mednarodne izjave, listine OZN in podobno. Dogovor daje dokončno ozemeljsko ureditev področja, kar pomeni, da bo londonski sporazum nehal veljati (z vsemi svojiji prilogami), o čemer bodo obveščene države podpisnice tega dokumenta, kakor tudi varnostni svet OZN. Dejansko bo črta, ki je mirovna pogodba ni predvidevala in določal londonski sporazum, postala pravo-močna državna meja. V Tržaškem zalivu bo meja določena tako, da bo Italija razpolagala z delom zaliva. ki jo dovolj globok za prehod težkih ladij. Na Goriškem bodo mejo nekoliko popravili glede na gospodarske in druge koristi posameznih držav. Odpravljeni bodo «mrtvi koti», medtem ko bo vrh Sabotina pripadel Italiji. Urejena bo možnost pridobitve državljanstva za tiste, ki žive na tem področju in so tu prebivali 10. junija 1940. Vladi sta se tudi dogovorili o pavšalni odškodnini za razlaščeno imetje ljudi, ki so se preselili v drugo državo. Slednji bedo tudi lahko ohranili svojo lastnino, če jo upravljajo njihovi družinski člani. Urejeno bo tudi vpra ti je treba tržaško luko in v perspektivi vodno pot, ki naj iz Tržiča preko Goriške povezuje Jadransko s Črnim morjem. Razširjene bodo tržaške «proste cone», ki bodo ustanovljene na meji, kjer bo mogoče uskladiščenje, reprodukcija in predelava blaga, ki prihaja ali gre skozi tržaško luko. Temu področju bodo priznali carinske olajšave «prostih con» v tržaški luki, kar zadeva tudi norme o .nadzorstvu nad blagom, ki bo namenjeno v dežele EGS. Mešan odbor, v katerem bodo predstavniki Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) in ustrezne jugoslovanske u-stanove, bo izdelal upravni pravilnik in ustrezni urbanistični načrt področja. Državljanom z obeh strani meje bo zajamčena možnost zaposlitve, kakor tudi prehajanje državne meje, ki bo tekla skozi prosto cono. Delovni odnosi bodo urejeni na osnovi norm, ki veljajo v državi, kjer bo sedež podjetja. Zagotovljene so energetske in cestne povezave. Veljavnost olajšav «proste cone» traja 30 let, vendar se lahko podaljša s tiho privolitvijo. Ustanovljena bo tudi mešana komisija za vodno gospodarstvo in e-lektrično energijo. Rumor je nato orisal načrte cestnih povezav, ki bodo urejene pri Gorici, po pobočju Sabotina za zvezo med Brdi in Novo Gorico ter odprtje mednarodnih prehodov v Gorici. > Zagotovljeno je sodelovanje med jadranskimi lukami, kakor tudi sodelovanje na industrijskem področju z ustanavljanjem podjetij z mešanim kapitalom na področjih električne energije, petroleja in plina, kovin ter lesnih oziroma celulpznih izdelkov. Sklenjen bo tudi sporazum o medsebojnem priznanju vseučiliških diplom, kakor , tudi o ureditvi arhivskih in drugih kulturnih dobrin. V veljavi ostanejo videmski spora- šanje socialnih dajatev v pokojnin- zurn o maloobmejnem prometu in tr- ske namene. Tu je Rumor omenil vsebino dogovora, ki neposredno zadeva narodni manjšini. «Ustrezno pažnjo», je dejal, «bomo posvetili pripadnikom etničnih skupnosti, ki sedaj uživajo določila posebnega, statuta londonskega sporazuma. V trenutku, ko bosta memorandum in torej tudi posebni statut nehali veljati bo vsaka izmed vlad izjavila, da bo o-hranila notranje ukrepe, sprejete v uresničitev omenjenega statuta in da zagotavlja, v okviru lastnega ' žaški sporazum o krajevnih blagovnih izmenjavah. Humor je svoje poročilo zaključil s sklicevanjem na «grenke občutke», ki pa ne smejo zasenčiti spoznanja, da «ni pesta v Evropi za ozemeljske spremembe, ki niso plod sporazumov». Pri tem je Rumor omenil tudi, da je sklep sporazuma v interesu dalije, saj ne gre pozabiti, da je teoretično še vedno na dnevnem redu varnostnega sveta OZN imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Zaključen tega dogovora daje torej tudi «ju- ririično gotovost» na italijansko ■ jugoslovanski meji. Rumor je svoje izvajanje utemeljil tudi s politično argumentacijo, da je Italija zainteresirana glede celovitosti in trajnosti usmeritèv SFR Jugoslavije. Za njim je spregovoril Moro, ki je dejal, da je bil storjen akt dobre volje, ki ga morata sedaj odobriti parlamenta in omogočiti torej podpis dogovora. «Podpisali bomo», je nadaljeval Moro, «če nas boste v tem podprli in izrekli pozitivno mnenje o tej platformi, katere termini niso spremenljivi, ne da bi postavili vprašanja o celotnem poteku in vsebini pogajanj.» Bo že res, trdi Moro, da se je Italija odpovedala nečemu, toda prav tako je res, da je pripadnost «de facto» cone B Jugoslaviji bila trajna in nespremenljiva. Tako pa je Italija prišla do nekih kompenzacij gospodarskega značaja, ki' so v prvenstveno korist obmejnega prebivalstva. Moro je temu dpdal še to, da je treba med «kompenzacije» vključiti tudi gotovost italijansko - jugoslovanske meje, ki premešča pojem Svobodnega tržaškega ozemlja. «Zaskrbljeni smo namreč, da je na dnevnem redu varnostnega sveta OZN še vedno imenovanje guvernerja STO». Gre, trdi Moro, za zgodovinski nesmisel, toda ob tem nesmislu se v zgodovinskem razvoju lahko vzbujajo oporekanja, ki se jim je treba izogniti s pravno gotovostjo. Zdi se previdno, da Italija ne računa s tem, da čas dela v njeno korist, kajti v svetu, ki doživlja globoke pretrese, je pravna gotovost najbolj modro dejanje. Moro je tu posredno omenil odgovornost tistih (v mislih je imel fašiste), ki so sprožili vojno, katere danes zadnje posledice plačuje Italija. Dogovor odpira nove perspektive v sodelovanju dveh držav, ki so ga večkrat zasenčila sumničenja. Pri tem je Moro ponovil, da s preteklimi «načelnimi izjavami» ni Italija nikoli misi lila «postavljati ozemeljskih zahtev». Moro je k temu dodal misel, ki jo je prej poudaril Rumor, o italijanskem interesu za «neodvisno, .mirno in celovito Jugoslavijo», kajti v teh pogojih «nismo na vzhodni meji izpostavljeni nevarnostim, temveč zaščiteni». Mir se ustvarja z odpravljanjem razlogov napetosti, tudi zgolj potencialnih. Moro je nato pozval parlament, naj pomisli, kolikšne žrtve je morala prispevati Nemčija in s tem omogočila konferenco o varnosti v Evropi. «Nihče ne sme pozabiti, da je mogoče ureditev Evrope, kakršna je izšla iz druge svetovne vojne, spremeniti samo z novo vojno», je dejal Moro in zaključil z mislijo, da ostaja vsem «globoka zagrenjenost», ki so jo izrazili begunci in bivši bojevniki. Vlada jih razume, vendar «mora povedati Italiji, da ne sme ostati pri tej bolečini, kajti s tem, da so bile definirane posledice druge svetovne vojne, ostaja nujna pot, po kateri moramo stopati. To je pot tesnejših odnosov med narodi, izgradnje miru v svetu, oblikovanja naddržavnih enot.» Poročilo ministra Miniča (Nadaljevanje s 1. strani) rodnostne manjšine na svojem ozemlju in da bosta v okviru sVoje suverenosti urejali položaj narodnostnih manjšin s svojo zakonodajo. Obe strani bosta potrdili svojo privrženost načelu maksimalne možne zaščite državljanov - pripadnikov manjšin, ki izhaja iz njunih ustav in iz njunega notranjega pravnega reda ter ki jo bo vsaka stran uresničevala samostojno, ob upoštevanju tudi načel ustanovne listine Združenih narodov, splošne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju vsakršnih oblik rasnega razlikovanja in splošnih paktov o pravicah človeka. Izhajamo tudi iz tega, da se bosta pri zaščiti državljanov — pripadnikov narodnostnih manjšin — obe strani ravnali po načelih sklepnega dokumenta konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Dejstvo, da bosta obe državi te ukrepe izvajali avtonomno, v smislu opravljanja svoje suverenosti, se nam zdi popolnoma naravno. Obveznost v zvezi z izvajanjem ukrepov bi namreč bila za obe državi jasna mednarodna obveznost. Ostala vprašanja S sporazumom, ki bo sklenjen, se bodo določile tudi rešitve, ali način rešitve tudi za vprašanja, kot so: državljanstvo, odškodnine za premoženje izseljenih Italijanov in socialno zavarovanje. Državljanstvo oseb, ki so bile desetega junija leta 1940 italijanski državljani in so imele stalno bivališče na ozemlju, na katero se nanaša 21. člen mirovne pogodbe, kakor tudi njihovih potomcev, rojenih po tem datumu, se ureja, v skladu z doseženim sporazumom, z zakoni Jugoslavije ali Italije, pač glede na to, kje te osebe živijo v trenutku, ko bo začel veljati ta sporazum. S tem odpravljamo možnost, da bi tudi še naprej prihajalo do sporov, kot je prihajalo doslej, zaradi tega, ker so italijanski organi prebivalce bivše cone B doslej pogosto obravnavali kot svoje državljane. Osebe, ki so pripadniki jugoslovanskih manjšin, in osebe, ki so pripadniki italijanske manjšine, za katere bi se uporabljalo prej omenjena določba o državljanstvu, se bodo lahko preselile na jugoslovansko oziroma italijansko ozemlje pod natanko določenimi pogoji. Kar zadeva premoženje, se bodo začeli v roku dveh mesecev po u-veljavitvi sporazuma razgovori o globalni in pavšalni odškodnini za premoženje, pravice in interese italijanskih fizičnih in pravnih oseb, ki so jih zadeli razni naši ukrepi nacionalizacije in drugih omejitev. Kar zadeva socialno zavarovanje, so predvideni razgovori, ki naj pripeljejo do sklenitve sporazuma, s katerim bo rešeno tisto, kar ni rešeno s protokolom z dne 14. novembra 1957. Poleg sporazuma se bo sklenil tudi dogovor o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med dr- žavama. Dosežen je dogovor, da se ustanovi svobodna industrijska cona na območju Fernetiči - Sežana, na obeh straneh meje, kjer bo vsaka država «vnesla» del ozemlja. Ustanovitev cone v ničemer ne posega v obstoječo državno mejo. Cona bo po svoji naravi dogovorna. Načini njenega delovanja pa bi bili vsebovani v protokolu k sporazumu. U-stanovitev cone bo predstavljala izviren vidik še intenzivnejšega sodelovanja gospodarstva dveh sosednjih držav. Dolžan sem obvestiti delegate, da je med razgovorom predstavnik Italije izrazil pridržek glede dokončnosti tega dela sporazuma, ki predvideva ustanovitev cone, ker je Italija kot članica Evropske gospodarske skupnosti dolžna dobiti za to zadevo predhodno soglasje, tako komisije, kot tudi vseh članic Evropske gospodarske skupnosti. Doseženi sporazum predvideva u-stanovitev stalne mešane komisije za vodno-gospodarska vprašanja, u-rejanje voda v bazenih Soče, Idrijce in Timava ter njihovo uporabo za elektroenergetske, izsuševalne in druge civilne namene v korist obeh držav. Na področju potniškega prometa je predvidena povezava avtoceste Benetke - Trst - Gorica -Trbiž s cestami Nova Gorica - Postojna - Ljubljana - Fernetiči - Postojna in Hrpelje - Kozina - Reka. Italija se bo obvezala, da na svojem ozemlju ob vznožju Sabotina zgradi za potrebe našega prebivalstva asfaltirano cesto, ki bo povezovala Novo Gorico in naše vasi v Brdih in ki bo občutno krajša od dosedanje ceste prek našega 0-zemlja. Obe strani sta se sporazumeli, da bosta spodbujali stalno in tesno sodelovanje jugoslovanskih in italijanskih luk v severnem Jadranu. Predviden,) je tudi sodelovanje o-beh držav za zaščito Jadrana pred onesnaževanjem. Obe strani sta se prav tako sporazumeli o razvoju dolgoročne industrijske kooperacije in sodelovanja na področju elektroindustrije, tekočih in plinskih virov energije, rudnih nahajališč, kovin in nekovin, lesa in celuloze ter drugih materialov. Zlasti je predvideno skupno preučevanje ukrepov za izboljšanje gospodarskega sodelovanja v obmejnem pasu. Obmejnemu sodelovanju se v doseženem sporazumu posveča še posebna skrb. Predvidevamo, da se bo kot posledica doseženega sporazuma obmejno sodelovanje ter kroženje ljudi in dobrin še razširilo in intenziviralo. Razširitev maloobmejnega sodelovanja Zlasti želim poudariti, da je bila med razgovori izražena skupna pripravljenost obeh strani, da veljavni sporazumi o maloobmejnem prometu oseb in blaga ne le ostanejo v velja- vi, marveč da bodo še občutno razširjeni v korist obmejnega prebivalstva. Prav tako se bodo pričeli razgovori za dosego soglasja o vrnitvi kulturnih in umetniških dobrin ter arhivskih, katastrskih in zemljiško - knjižnih listin, ki se nanašajo Ina območje memoranduma o 'soglasju, kakor tudi drugih odprtih vprašanj glede vrnitve arhivskega gradiva z ozemlja, ki je priključeno socialistični federativni republiki Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo. Obe strani sta se tudi sporazumeli, naj bi čimprej sklenili sporazum o vzajemnem priznavanju fakultetnih diplom. Pojasnjena vsebina precizno usklajenih dogovorov, o katerih sta bili obe strani soglasni,; jasno govori o obsežnosti^ dela, ki so ga uspešno .o-pravili predstavniki dveh držav, ki so neposredno vodili pogovore. Opravljeno je bilo veliko delo, ki bo izrednega pomena za obe državi. Z zadovoljstvom želim poudariti, da so dosežene rešitve uravnovešene, kar pomeni, da so v kar največji meri zasnovane na priznanju in spoštovanju interesov obeh držav. To je bil tudi naš osnovni pristop k razgovorom. Prav zategadelj smo tudi prepričani, da bodo tako naši narodi in narodnosti, kot tudi italijanski narod, te skupne cilje in sporazume vsestransko sprejeli in podprli. Dosežene rešitve bodo odprle — o tem smo globoko prepričani — nove perspektive vsestranskega, tesnega in predvsem stabilnega dobrososedskega sodelovanja obeh držav in nadaljnje krepitve odnosov zaupanja dveh sosedov na Jadranu. To je v interesu naših držav in narodov, hkrati pa tudi v širšem interesu miru in stabilnosti na svetu. Te rešitve bodo predstavljale nedvomno spodbudo za ustvarjanje novega pozitivnega političnega vzdušja v Evropi, v duhu Helsinkov. In kakor so v dolgi vrsti let, navzlic začasnim sporom in polemikam, z odprtostjo meje, kroženjem oseb, informacij in dobrin ter z uspešnim gospodarskim, političnim, kulturnim in drugim sodelovanjem prednjačili v Evropi, Jugoslavija in Italija zdaj znova dajeta svoj veliki prispevek v teh novih časih popuščanja napetosti in krepitve novih enakopravnih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Izražam prepričanje, da bodo precizno usklajeni dogovori, katerih vsebino sem na kratko obrazložil, kmalu podpisani, zatem pa tudi ratificirani v parlamentih obeh držav. Prosim skupščino socialistične federativne republike Jugoslavije da odobri dosedanje delo in da soglasje, da nadaljujemo .to delo za sklenitev ustreznih dogovorjenih dokumentov z republiko Italijo — je dejal ob koncu svoje informacije o doseženem sporazumu o mejnih in drugih vprašanjih med Jugoslavijo in Italijo na današnjem zasedanju obeh zborov zvezne skupščine, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic. Trije policaji ubiti v Španiji MADRID, 1. — Španski protifašistični borci so danes potrdili, da jih fašistična strahovlada ni zatrla in niti ustrašila. Kljub izrednim varnostnim ukrepom, ki so v veljavi vse od procesa proti 11 rodoljubom, so danes pod streli nasprotnikov Francovega režima padli trije policijski agenti. Gre za edino še možno obliko boja proti fašističnim oblastem, za odgovor na usmrtitev petih mladih borcev za svobodo. Atentate na policijske agente v Madridu so izvedle tri ločene skupine, ki so stopile v akcijo med 9.25 in 9.30 proti agentom, ki so varovali sedeže nekaterih madridskih bank. Uro zatem se je na osrednjem trgu začela manifestacija v podporo Francu in njegovemu razpadajočemu režimu ob 39. obletnici prevzema oblasti. Fašistične oblasti so medtem prepovedale pogrebno svečanost za mladim baskovskim rodoljubom Juanom Mànotasom Paredesom «Txi-kijem», pod pretvezo, da so v bližjni cerkve, kjer bi moral biti verski obred, našli večjo količino zažigalhih steklenic in verig. Po sporočilu policije je v središču Barcelone prišlo do neredov. V baskovskih pokrajinah se medtem vrstijo protestne manifestacije. V San Sebastianu je zvečer promet bil dalj časa popolnoma Onemogočen. Na hribu nad mestom pa so neznanci prižgali ogromno grmado, ki jo je bilo videti daleč naokrog. S tem so hoteli, ne samo protestirati proti usmrtitvi petih mladih'protifašistov, temveč tudi počastiti njihov spomin. Sprejet osnutek zakona o mamilih RIM, 1. -- Senat je danes sprejel zakonski osnutek, ki ureja uporabo mamil in psihotropskih snovi ter določa ukrepe za preventivo in zdravljenje. Za zakonski osnutek so glasovale vse politične skupine z izjemo mi-sovcev. Zakonski osnutek, ki ga je predložila vlada, je bil sicer precej spremenjen, toda ne v svojem bistvu. Po odobritvi v senatu bo o osnutku razpravljala še poslanska zbornica, nakar, če ne bo spremenjen, bo postal državni zakon. Davi so predstavniki vseh političnih skupin v senatu podali svoje izjave v zvezi s predloženim osnutkom. Na splošno so vsi poudarili, od komuni- stov do demokristjanov in liberalcev, da novi zakon približuje italijansko zakonodajo ravni zakonodaje naprednih držav v Evropi in na svetu. Obstajajo sicer nekatere temne točke, ki bi utegnile omogočiti zlikovcem, da se rešijo svoje odgovornosti, toda bistveno je, da se vprašanje uživanja in razpečavanja mamil obravnava v novem zakonskem okviru na način, ki predvsem upošteva družbeno zaščito ter koristi ljudi, ki so žrtve te rakave rane današnje družbe. Komunistična skupina je poudarila to plat novega zakona. Edini, ki so še vedno vztrajali na potrebi po represivnih ukrepih so bili misovci. Pripadala je «Rdečim brigadam» LUCCA, 1. — Včeraj so karabinjerji in policisti aretirali v Alto-pasciu blizu neke banke mlado dekle, ki je skušala zbežati potem ko je streljala s pištolo na policiste. Eden od agentov jo je ranil v nogo. Še pred aretacijo je skušala streljati z brzostrelko, ki jo je potegnila iz torbe. Policija je pozneje ugotovila njeno identiteto: gre za 28-letno Paolo Besuschio iz Verone, ki je pripadala «Rdečim brigadam» in ki jo je policija že dalj časa iskala. Zločin fašističnih narkomanov RIM, 1. — Karabinjarji so davi našli v nekem avtu, ki so ga malo prej neznanci pripeljali v Ul. Pola, truplo mladega dekleta in še živečo njeno prijateljico. Kmalu potem so ugotovili, da se je pokojnica pisala Rosaria Lopez in je bila stara 19 let. Njena preživela prijateljica se piše Donatella Colasanti ter je stara 17 let. Karabinjerjem se je hitro posrečilo aretirati krivce hudega zločina: gre skoraj gotovo za 20-letnega študenta Angela'Izza in za Giovannija Guida. Oba je prepoznala v bolnišnici Donatella Colasanti, ki je deloma pojasnila, zakaj sta ju mladeniča napadla v neki vili pri Rimu ter ju skušala pobiti z noži in železnimi drogovi. Šlo je za poskus posiljenja, kar sta zagrešila prizadeta in morda še kaka druga oseba (policija zaslišuje še dva druga mladeniča, od katerih je e-den osumljen, da je vsaj sodeloval pri nasilju). Donatella se je rešila, kar sta bila morilca prepričana, da je mrtva. Policija meni. da sta bila mladeniča omkamljena zaradi uživanja mamil. Pri političnem oddelku rimske kvesture je Angelo Izzo znan kot fašistični pretepač, ki je že imel opravka s sodiščem zaradi posilstva. mm - - ■ H m mm ■- ^ m ~ Bolje se boš hranil,ce bos v- I iilPiillisii s ■ anes ______________ll S ' 10 katerimkoli rezom govejega mesa se hraniš dobro in menjuješ okuse * ■'v /Ministero /agricoltura e Foreste .... . .-r:I : j- : . Ulil. iiM: in racion Zvicl^^^res.do^rKa- 1 trinci preWane "... 0(j drugih- K° n vi kvaUtetnei3' p0polno- ten reZ' . a0\/eda vsebu\ .tara\- | ter*ol^flO..,iioprote,nov.vrt \ mo ena . _ra\nm snovi- I g'ede