IZDAJTA ZA GORIŠKO I> BENEČIJO
^ vm. - Štev. 184 (2180)
PHIMORSKI DKEVHIK
GLAS SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
KDAJ IN KAKŠNE KONKRETNE PREDLOGE JE DAL DE GASPERI? NIKOLI!_ ONI NOČEJO REŠITVE TRZA-SKEGA VPRAŠANJA. ONI GA UPORABLJAJO KOT PROPAGANDNI TRIK PROTI JUGOSLAVIJI. TO JE NJIHOV CILJ. TRST JIM NE ZADOSTUJE. MI VEMO KAJ ONI HOČEJO. TODA PREVARILI SE BODO V TEM.
(Iz govora maršala. Tita. v Glini 27, t. m.)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST. sreda 30. julija 1952
Cena 20 lir
Noh
v v
enega popuščanja i
!
Vfideljo je r '
Tito
j ■- j- maršal Mfci-at v svojem govoru Kina^Ql rim^o vlado na % Ja dose9° sporazumeta . *aškega vprašanja.
«S tega mesta jim T*™* Mi smo pripravlje-
lornti
^oirarjcuj se na tisti plat-
« dali, itizo
}n Predlogih, ki sm0 jih
Pripravljeni smo sesti 1n razgovarjati se na
ponan;::	na
to dajte - predlogov - ali
vi svoje predloge)).
Zn „5®° še enkrat: «Mi smo gih Vmz!m na onih predlo-itt 'rnLm° *e dali. Pridite ugovarjali se bomo!),
*iJr1U3ZSl<yvanski Predlogi S0 znani ‘ iavnosti dobro temu’n!Sdar pa se 3e kliub ^ičntl?Vsem tržaški ireden-ueo„ tlsk napravil pozabljivi n1Prm> da	v tej
Prrtin^ve.zlm:° spomin. Zadnji
ki iih je Jugoslavija jih £ f.°T p,r^li v javnost,
skonn,- 3f v Lizboni na neki ti-^riv %lferSnci let0* v fe-
*■*»odkfn ?aSPen na grob
71,1 vseb^ Va n^hova toč. izim? a ^fivljena
ZterT ln tki jih je d°l
niku ?9-Jamarja ured-
J-°,- jal’ da ^ vlada zitiven da se doseže po. ttiaiken tal v}ede rešitve .Vpr^m^a> Ponovno SvobodnJ'Pra?a:nie usianovitv?
itl Uactr,?? ržaSkeBa Ozemlja da se z medse-io in	med	ItaLi'
r^ev vZavljo lahk0 ™ide
Oodbe , f m krovne pc-Vsrnerja ,IaZl'k°’ da bi gu-
in
l"iehot>
plavijo, r„
treh t_. * n sicer zii dobo
^Vbil'Sn^em’ da bi v dobi, ®!<*8iiverž erner Ital^n, bil °^rotjio- . tr Jugoslovan in ytl Fa b ?Vnifco javne var-Si spor„* 'Snovali m pod-
onnalije in ju-
80sta<
«efc.
Hic,
tretje
vrst državljanov
držav
ie iii2?'azumna rešitev,
Otežil
>e. Ta predlog podlago, da
^ <iobrn!ja,!*^a vlada pokaza-Tito
i •a
za to. Maršal at še prav posebej
a toedC „	vlada FLRJ dala
N	'kcT.	*•	‘o	eden	iz-
‘o«i^nOU. bi bila »igo-
SMbilnost obstoja
Po?
“u0bnW
““nega lržaškega ozemlja.
OeoCne}e je marial Tito še I»wl?r-,ponova te predloge in h ftri * . a Ju^slavija vztra-n°u>lr. niih' kar ?e ^oril po-
*r<>sLV ,?edeljo v Glini ^
ne nji,,;	obletnice oborože-
luijU 3e Wdskih republikHr-tJivje	Bosne Ilercegc-
km Jprav je d°
«0	» *Pnwi cone A:
Njenih .s, e k°nference ih Uvedli w iepou. ki so doslej rim Povijanja prvih ”a» ažnl^ h ernis<*rjev na cone n° ^6£ta uPvaue n«-,Kocani- Gasperi. fc* je ju. ^ je hi; *• p,'ed*°9 še prej **il in . 3awrK>sti znan odklo-
f0’nir:t,Jem pokazah da noče detlom n SmHm jadranskim ker v	no£e sporazuma,
f0’idarin^>tCVno omenjal in c‘j° ie h ■,transko deklara-'VHaninŽ t0rej z* to svoje ‘fco	»trojen
priilo med zelo važnih
soupra
dejan-v° v ooni a, kjer
bo Rim soudeležen z ogromno večino funkcionarjev.
Povsem prirodno je, da je De Gasperiju spričo takšne popustljivosti in darežljivosti njegovih zapadnih tutorjev, kot se je v nedeljo izrazil maršal Tito o predstavnikih washingtonske in londonske vlade, neizmerno zrasel apetit. Ponovno se je pokazalo, da tozadevni pregovor, ki pravi, da apetit narašča pri jedi, ni zastonj italijanskega izvora. Ce je torej De Gasperi jugoslovanski predlog za sporazum odklonil tako nesramno že pred angloameriškim popuščanjem, pač ne moremo pričakovati, da bi nedeljski poziv predsednika vlade FLRJ imel drugačen odmev od onega v Lisboni. In res: kot poroča tržaški iredentistični tisk, v palači Chigi poudarjajo, da je sedaj kljub rimski «dobri volji» kakršen koli razgovor z Jugoslavijo nemogoč, kajti razlika med «za-padno koncepcijo)) (kot se izražajo iredentisti) in med «koncepcijo maršala Tita, pri kateri vztraja kljub prelomu z Moskvon — preveč globoka. Se več, v palači Chigi pra. vijo, da «takoimenovani predlogi maršala Tita dejansko niti ne zaslužijo truda, da bi se o njih razpravljalo, ker da dokazujejo, da njihov avtor nima niti najmanjšega namena priti do pravične rešitve vprašanja STO...)).
Spričo takšnega stanja stvari je torej zelo verjetno, da se rimski voditelji ne bodo v svoji oholosti po ustoličenju svojih prvih emisarjev v Trstu niti hoteli toliko «poni. žati», da bi sploh dali kakršno koli izjavo o nedeljskem pozivu maršala Tita, Ce bo temu tako, bo to le ponovni dokaz, da je imel predsednik vlade FLRJ več kot prav, ko je poudaril, da De Gasperiju ni do sporazuma temveč, da mu služi tržaško vprašanje zgolj za propagandni trik proti Jugoslaviji. Da: služi mu za njegov poskus poseganja čez demarkacijsko črto pri Škofi, jah. .n nato še dalje, kamor bi za začetek verjetno zelo rad poslal kakšnega svojega organizatorja vohunskega in diverzantskega organizatorja, a-it pa — kot po njegovem naročilu zahteva tržaški fašistični škof — vsaj kakšno preiskovalno komisijo — za začetek. •
Spričo takšnega stanja stvari moramo na žalost ponovno ugotoviti, da so izgledi za tisto zbližanje, ki bi bilo med obema jadranskima sosedoma tako nuj no zlasti za ureditev položaja in pravic Slovencev na Goriškem in v Benečiji, enaki ničli. Na žalost ne opažamo tudi nobenega znaka, aa bi se takšno stanje v kratkem izpremenilo na bolje. Z našega stališča, s stališča tržaških Slovencev, moramo reči, da nam takšno stanje ne koristi, ker pomeni nadaljevanje sko-ro brezpravnega položaja, v katerem smo že vseh p ovojnih sedem let, saj živimo v pogojih iste fašistične zakonodaje, za katero je pred krat-
kim sam general Winterton dejal, da na podlagi navodil in ukazov iz Londona in Wa-shingtona še vedno ni ukinjena. Takšno stanje ne koristi niti splošnim mednarodnim odnosom v tem delu Evrope ter Evropi in svetu sploh. No, kljub temu je naše stališče sledeče:
Temu stanju je kriv italijanski požrešni imperializem, nagrajen s popuščanjem njegovim zahtevam s strani Londona in Washingtona in kot posledice tega. popuščanja vedno večje zahteve, vedno večja rimska požrešnost. Zato pozivamo bratske jugoslovanske narode in njihovo vlado, in njenega predsednika, naj vztraja na tem, da se bo tržaško vprašanje pravično rešilo na podlagi tistih načel, /ci, predstavljajo temelj jugoslovanske zunanje .politike, in ki jih je maršal Tito v februarju poudaril: 1. jugoslovanska vlada je bila, je in bo vedno proti vsakršnemu mešetarjenju s Tržaškim ozemljem in 2. interesi nas tržaških Slovencev so interesi naše matične države.
Kljub težki borbi, ki nam se spričo takšnega stanja obeta kljub še težjim žrtvam, ki jih bomo morali zaradi tega prenašati, pa s svoje strani obljubljamo, da bomo v tej •' vztrajali kot smo vztra-j'i če hujših časih in vzdržali.
Torej: Nobenega popuščanja rimskemu pohlepu! B. S.
ODGOVOR MARŠALA TITA DELEGACIJI AMERIŠKIH ŠOLNIKOV
grradlmo
Sovjeti pa so zašli v
socializem
državni kapitalizem
»Borba": „Na podlagi londonskih sklepov izvaja Rim praktično aneksijo cone A ter istočasno kliče na alarm in zahteva cono B" - Moša Pijade v Parizu in Londonu -Železniška proga Beograd-Bar bo veljala 80 milijard dinarjev in bo dolga 510 kilometrov
(Od našega dopisnika)
BBOGHADi 29. — V prisotnosti podpredsednika zvezne vlade Aleksandra Rankoviča in predsednika vlade Hrvatske dr. Vladimira Bakariča in drugih odličnikov je maršal Tito včeraj v Zagrebu sprejel 51-člansko delegacijo ameriških profesorjev, učiteljev in javnih delavcev pod vodstvom 82-letnega Dr. Eggy Sherwoo-da. Odgovarjajoč na vprašanje o razliki med sovjetskim in ju. goslovanskim komunizmom je maršal Tito med drugim dejal:
«Mi gradimo socializem, sovjeti pa so šli na pot državnega kapitalizma. Mi smatramo, da se družabni razvoj mora vršiti pod čimbolj človeškimi po. goji, medtem ko Sovjetska zveza uporablja surovo silo, ne upošteva človeka in ne gleda na ljudi kot na ljudi. Mi smo opustili sovjetski način združenja kmetov in se trudimo, da se kmetje na delu prepričajo, da je skupna obdelava zemlje najboljša«.
((Demokracija ni stvar zakona, ni abstraktna stvar — je maršal Tito dejal v zvezi z vprašanjem razlike med jugoslovansko in ameriško demokracijo «Mi menimo, da mora demokracija imeti gospodarsko podlago. Brez gospodarske demokracije ?si politične demokracije. Apolitično demo. kracijo v zaost|li državi ni mogoče ustvariti s pomočjo direktiv, brez težav in bolečin, ki spremljaje porod nove družbe*.
Nato je maršal Tito poudaril, da bo Jugoslavija po izpolnitvi petletnega plana posveti, la veliko pozornost nadaljnjemu razvoju najvažnejše industrije, zlasti za potrebe široke potrošnje, za mehanizacijo kmetijstva. Eri tem je poudaril zlasti, da Jugoslavija ne želi postati avtarkična država, temveč da želi vzdrževati tesne trgovinske zveze z ostalimi državami.
Poudarjajoč polno svobodo vere in cerkve in dobre odno.
se države z muslimansko in pravoslavno cerkvijo, ki je najbolj številna, je maršal Tito naglasil, da so vrhovni voditelji katoliške cerkve v Jugoslaviji pod vplivom Vatikana, ki poleg križarske vojne proti ko. munizmu izvaja nacionalistično italijansko politiko.
«Mi imamo z italijansko državo neka sporna vprašanja))* je dejal maršal Tito — «in nikomur ne moremo dovoliti, da katoliška cerkev pri nas postane transmisija te italijanske politike. Toda«, je dejal maršal Tito, ko je poudaril, da mnogi nižji katoliški duhovniki sodelujejo z ljudskimi oblastmi, «se vidi, da pri nas ne obstaja vprašanje religije, temveč da gre za klerikalizem, za politične tendence, za nasprotovanje novemu državnemu sistemu, ki hočejo izkoristiti verka čustva ljudi v borbi proti novemu sistemu,*
Nato je maršal Tito poudaril, da Jugoslavija od ljudi, ki obiskujejo Jugoslavijo ne za-
Nove omejitve uvoza v Anglijo za izboljšanje plačilne bilance
tinančni minister Butler je najavil nove varčevalne ukrepe, med njimi 40-odstotno znižanje uvoza industrijskih izdelkov in 25 odstotno znižanje uvoza neracioniranih živil - Laburisti bodo glasovali proti ratifikaciji pogodbenih sporazumov v Bonnu
LONDON, 29. — Angleški fi. nančni minister Butler je danes nazn,anjl v spodnji zbornici nove drakonske ukrepe v angleškim gospodarstvu. Ukre. pi, ki so jih mapedovali že nekaj časa, obsegajo znatno skrčenje uvoza, s katerim upajo zmanjšati deficit plačilne bilance.
t?voz izdelanega blaga, razen strojev in drugih dobav za državno obrambo, se bo v' drugem polletju letošnjega leta Jemanj, šal za 40 odstotkov v primerjavi z drugimi polletjem, leta 1951. Uvoz papirja in celuloze pa ne bo znašal niti polovice uvo. z,) v lanskem drugem polletju.
Odkar je Churchill po volitvah lanskega oktobra prižel na vlado, je mora! izvesti že tri močne redukcije uvoa.3, raz. ne redukcije v načriu investicij, varčevalne ukrepe v držav, ni upravi, zmanjšanje živilskih obrokov in podaljšanje oboro, žrtvenega načrta od' treh na štiri leta. Vendar Anglija še vedno uvaža več kot izvaža, tako da se dolarske in zlate rezerve stalno manjšajo.
Diskusija v spodnji zbornici,
^hgleški veleposlanik
II JE VRNIL V KAIRO
vatdisti o rešitvi ustavne krize • Mo-
4^ Maher paše in Nagiba z
fetaci/e kraljevih sodelavcev in vedno nove obtožbe proti Laruku
Kairo
je	— Včeraj pono- puščen, novi pa še. ne izvoljen,
^PoslarV1 v Kajrr, angleški je treba tako sklicati stari par.
se je h*.	^a^?h Stevenson, lajner«t. Moč valdistične sitran.
Eovarjal aar«s že dvakrat raz. ke v sedanjem položaju je 5^Hikom ^nistrskim. pred.
Uralom ir Mah'‘r P®"*0 ;n z
5 tiar:p-, i Zgibom. Maherja V*'e®°slatrikSa'^ lUdi fraincoski
v ^ v<
Natiib©m,
planik.
h »uv n "e polrtičnih ^4 M..„ ,,a velja razgovorom
in
oziroma Maher « wi„.PI'e'1sk)Vtil*i vafdistič. t!e -tfike. Vodstvo stranke ie fSiu včerajšnjem sestanku “kkvatt »klicanje par-pJa kl Sa je marca Hilali
----«3,
Oij, "»rnenom ^ je a><>v.:
Serag el Din paša j z Nagibom. Nahas !s^ai [Jj Popoldne še enkrM ob. v^avii eria in po razgovoru 1*2(1 n°vinarjem: *S«no že t3og5Hlrazu'na».
s« 'ič jo v glav-
u ^stal ustavrl- kri2e. ki ',fmn ,	-*	Po	Faruikovem < d-
s in. ki
To stališč« je danes ptedlpoldne '4i4r1 Predsednik vafdističiie jj . Nahas paša. s podob-
^i
Jo je treba končati vetja.
tfeNovVsJ„n®15'estn'i41teSa
^	Us*aiva	ne	predvid'e.
.r^mera
CSLtrdii<>.
v** j r*
Clsti
la. klprin'eru
abdikacije, toda da je treba v uporabiti določi.
sm j?JO,	Winier vladar-
Vrn’ „ kalti «v ob:;h pri-
S>. 2» 1	pre'to1 nezase.
^vidcvan,?!.er kraljeve smrti - eva Ustava, da je treba
ti,
J*nt,
v
a?setih‘
ki
dneh
sklicati parla.
hi 'km0*1 nflrr*stiniški
01 kul parlament laz-
ke v sedanjem položaju je v tem, da ima večino v razpu. ščtnem parlamentu.
Danes so bile v Egiptu izvršene številne nove aretacije Farukovih sodelavcev. Vlada je dala finančnemu ministru nalogo, naj sestavi podroben inventar kraljevskih palač in arhivov. Obenem je vlada pod-vzela stroge ukrepe, da bi preprečila beg Iz dežele vsakomur, ki kar koli ve o kraljevem go-spodarjenju.
V tisku se množijo obtožbe proti Faruku. Bivši gilavnd to. žilec, ki je preiskoval škandal z orožjem, pa ga je nato Faruk odstavil, je izjavil, da je bil kralj osebno zapleten v škandal Vendar Faruka ne bo mo-Bočij obtožiti, ker uživa po e-giptovski ustavi imuniteto.
V časopisih se pojavljajo ve, sti o 20 milijonih funtov šter' lingov. ki jih je Faruk d<iponi ral v neki banki v 3raziliji, o 10 milijonih dolarjev, ki so na loženi v ZDA in o ne točneje označenih vsotah v Italiji, Svi ci In drugod. Listi objavljajo pod velikimi naslovi tudi vi st, da je Faruk odnose! jz Egipta ogromno količino zlata
Toda obtožbe proti Faruku se n.e tičejo samo finančnih vprašanj. Visoke mohamedanske oblasti so začele s preiskavo o okoliščinah, v katerih sl Je dal Faruk pripisati naslov , q&ayed*( do katerega imajo
pravico samo »zakonski potem, ci preroka Mohameda«. Faruk je maja dobil uradno potrdilo, da je «sayed». (Egiptovsko dinastijo je ustanovil pustolovski turški vojskovodja, doma nekjo iz Makedonije),
Uradni predstavnik vlade pa je izjavil, d .a ima vlada v rokah številne dokumente, ki dokazujejo korupcijo, ki se je razvila v Farukovem krogu. «To, kar smo vedeli o koruip. ciji v Egiptu pred državnim udarom, je bilo samo pet odstotkov tega. tor vemo zdaj», j,e dejal predstavnik.
ki jo je začel Butler s svojim | naznanilom, bo verjetno pre-1 ctj globoko posegla v proučevanje angleškega gospodarske, ga položaja, o katerem bo jutri govoril tudi Churchill. Po tej debalti bo odlšla zbornica na dvomesečne počitnice.
V svojem govoru je Butler zatrdili, da bodo novi ukrepi (»odločilno prispevali k uravno-vešenju angleškega gospodarstva«. Naznanil je tudi, da so ZDA dale Angliji naročila za izdelavo orožja in vojaškega materiala v skupni vrednosti 25 milijonov funtov šterlingov. Angleška vlada meni, da bo lahko dosegla dobiček v valuti, ki bo za 10 milijonov funtov večji od predvidenega, s prodajanjem orožja tujini izven šterlinskega področja. Kot je dejal Butler, se trenutno pogajajo za povečanje angleških dobav orožja tiujini, kar bi u-tegnilo zmanjšati oboroževanje Anglije. Vendar upa Chuchill, da bo z novimi ukrepi, ki jih bo naznanil jutri, položaj ure-diL
Churchill je sporočil, d,a bo v zadnjem tednu novembra v Londortu zasedanje ministrskih predsednikov Ccmmomvvealtha, na katerem bodo ((razpravljali o skupnih gospodarskih vpraša, njih«. Na zasedanu bosta manj. kala ministrska predsednika Indije in Južne Afrike, ki ju bodo zastopali predstavniki. Churchill je izrazil upanje, da bodo na tem zasedanju «našli pot za rešitev gospodarskih vprašanj, na katerih so zainteresirane vse države, ne le dežele Comi-monwealitha».
Butler ni točno pojasnil, ka. teri stroji in oprema spadajo v prednostno skupino materiala, potrebnega za državno ob-rambo; omejil se je na obljubo, da bo o tem jutri obširneje govoril Churchill. Opazovalci me. nijo, da utegne biti oboroževalni program znatno zmanjšan.
Na drugi strani je Butler še bolj poudarjal prvenstveno skrb angleške vlade za dvig izvoza. Vprašanje izvoza je vpra. šanje produktivnosti angleške industrije; nemška in belgijska industrija sta dobili znatna na.
ročila prav zaradi dolgih dobavnih rokov v Angliji. Zdaj pripravljajo 'načrt olajšav, ki bi naj omogočile angleškim izvoznikom največji uspeh na svetovnih tržiščih.
Danes naznanjeni ukrepi bodo med drugim prizadeli tudi Italijo, zlasti 25-odstotno znižanje uvoza neracioniranih živil, med katerimi so najvažnejša sadje, zelenjava in živilske konzerve.
V imenu opozicije je za Butlerjem govoril bivši laburistični finančni minister Hugh Gaitskell, ki je poudaril znižanje uvoza živil in poziv vlade delavcem za nove napore. Te povečane napore delavcev, je dejal Gaitskell, plačuje vlada z zvišanjem življenjskih stre. škov, na drugi strani pa noče dovoliti zvišanja mezd.
Po debatj o gospodarskih vprašanjih bo spodnja zbornica v četrtek in petek razpravljala o ratifikaciji pogodbenih sporazumov z Zahodno Nemčijo. Laburistična parlamentarna skupina je na današnjem sestanku sklenila z veliko večino, da bo glasovala proti takojšnji ratifikaciji pogodbe in predložila resolucijo, ki bo zahtevala odgoditev ratifikacije.
Laburistična resolucija- pou darja, d^ si zahodne velesile še prizadevajo priti do pogajanj z ZSSR o nemškem vprašanju, in zatrjuje, da je treba najprej oborožiti atlantske dežele, nato pa šele Nemčijo. Končno pravi resolucija, da bi morali vključitev nemških vojaških oddelkov v zahodne obprožene sile izvesti na tak način, da to nikakor ne bi pomenilo vojaške grožnje za svet.
sti pa južni Italiji, kjer je sredi splošne zaostalosti tudi sin. dikama zavest še bolj nizka, obenem pa zaradi velike revščine pritisk delodajalcev naj-občutnejši. Vodstvo demo-kristjanske stranke, ki se je danes sestalo, je sklenilo nekaj važnih sprememb v notranji organizaciji. Tako je vodja demokristjanske propagande (SPES) postal dosedanji državni potajnik Del Bo, ki ga štejejo med najsposobnejše mlade demokristjanske voditelje. Organizacijski podtajnik stranke pa je postal prof. Sangalli. Spremembe so bile tudi na nekaterih drugih mestih.
Vodstvo PSDI je na eni svo. jih predkongresnih sej razpravljalo o načrtih za novi volilni zakon za parlamentarne volitve. Romita je prebral svoje poročilo, ki bo razdeljeno strankinim organizacijam; po. ročilo se omejuje na našteva-
Kmetijski delavci
stavkali v Italiji
RIM, 29. — Danes je bila po vsej Italiji stavka kmetijskih delavcev, ki so jo organizirale skupno vse tri sindikalne organizacije. Po poročilih iz po-sameznih pokrajin je bila ude. ležba v stavki najboljša v pro. vincah Bologna, Ferrara, Mo-dena in Siena, medtem ko je bila bolj nizka v srednji, zla-
UPOR V HAREMU
hteva, da postanejo njeni pro. paganaisti temveč, da ocenjujejo novo Jugoslavijo, ko njeni narodi v enotnosti in bratstvu gradijo svojo državo, in jo primerjajo s preteklostjo> ki so je v vojni spremenila v bratomor. ((Prepričan sem, da ni poštenega človeka, ki ne bi poudaril, da smo storili največ, kar smo mogli ne glede nato, da smo grešili in da grešimo ter se trudimo, da te napake popravimo.«
Na vprašanje vodje skupine dr. Shenvooda, ali bo Jugosla. vi ja lahko z ameris’--' vojno pomočjo branila S"	iljo
v primeru napada /	, je
maršal Tito pouči;,	bo
Jugoslavija v stan,o raniti svojo državo, ako dobi potrebno orožje in dodal, da se Jugoslovani zavedajo, da braneč svojo zemljo in nacionalno neodvisnost istočasno pomagajo tudi drugim državam in progresivnemu svetu. Lahko rečem, da bo Jugoslavija izpolnila svoje obveze in obljube. «Verujem v moč naše države, v duh naših narodov, v odločnost, da branijo svojo neodvisnost in da bodo doprinesli v obrambi željenega miru«, je zaključil 'maršal Tito.
Izjava De Gasperi ja in anti. jugoslovanska gonja italijan. skega tiska, ki je vsebina te izjave, se smatra v novinarskih krogih v Beogradu kot po-ičkus Italije, da pridobi zapad-ne sile, da zadovoljijo italijan. sko nenasitno iredentistično politiko v imenu atlantskega pakta in da se spustijo v nepošteno igro pomaganja rimskemu imperializmu.
Na podlagii sklepov londonske konference, poudarja »Borba*, Rim praktično izvaja a-neksijo cone A ter istočasno kil če na alarm in zahteva cono B».
«Borba» opozarja na nevarnost italijanskega avanturizma in izraža upanje, da bo na za. padu pravi realizem premagal rimsko izsiljevalno politiko in da bo Jugoslavija končno dobila v coni A jamstva za zaščito svojih pravic in interesov. «Borba» opozarja svetovno javnost, da Jugoslavija nima namena popuščati nenasitnim zahtevam Italije, ki zahteva danes Trst, da bo jutri zahtevala Kotor in poudarja, da italijanski strah pred jugoslovansko močjo opravičuje samo po. hlep za roparske nakane Rima.
«Preko meja našega ozemlja,
se lahko rodi tudi drugi. Vest o eksploziji vodikove bombe v Italiji lahko zastraši samo prebivalstvo Italije, a ne Jugoslavijo«, piše ((Politika« in ugotavlja, da se Italija, kateri je v tej vojni svoboda poklonjena, ni odrekla svoje črne preteklosti in da se italijanski tisk tulti po jasnih besedah maršala Tita v Glini ni odrekel svojih iluzij.
Podpredsednik Prezidija jugoslovanske ljudske skupščine Moša Pijade je davi z letalom prispel iz Pariza v London, kjer je prisostvoval sestanku razširjenega sekretariata med. narodnega foruma za mir, kateremu predseduje. Na tem sestanku je bil Moša Pijade pooblaščen, da odpotuje v London v svrho razgovorov s člani britanskega Sveta za mir.
Poročajo, da bo v kratkem predložen zvezni skupščini na. črt o zgraditvi železniške proge Beograd - Bar, ki bo dolga 510 km in bo povezala Srbijo in Makedonijo z morjem. Nova proga, ki se bo gradila več let, bo stala okoli 80 milijard dinarjev;
B. B.
Prve priprave
za volilni bo) v ZDA
WASHINGTON, 28. — Notranjepolitično življenje bo v Združenih državah nekoliko mirovalo, medtem k° se izbrana kandidata dveh glavnih političnih strank pripravljata za mogočni volilni boj, ki se bo začel dva meseca pred novembrskimi volitvami.
Dan dela, ki danes pade na 1. september, imajo tradicio. nalno za otvoritev volilnega boja političnih kandidatov. Kandidati imajo polnih pet tednov £asa pred volitvami, ki so 4 novembra. Kandidat republikanske stranke za predsedniške volitve, Dwight Ei-senhower, se bo po dveh tednih oddiha vrnil v svoj glavni stan v Denwerju, Colorado. Podpredsedniški kandidat senator Richard Nixon, se je sestal z Eisenhowerjem, da se dogovorita glede strategije volilnega hoja. Demokratski predsedniški kandidat, Adlai Stevenson, se bo vrnil v svoj guvernerski urad v Springfieldu, Illinois, kjer mora spraviti v red svoje uradne posle. Po štirih letih uprave te velike srednje-zahodne države je bil Stevenson izvoljen tudi za guvernerskega kandidata v novembrskih volitvah Senator John Sparkman je bil izvoljen za podpredsedniškega kandidata.
Politični opazovalci so prepričani, da se bo prihodnji vo. lilni boj bolj ukvarjal z domačimi kot z mednarodnimi za. devami. V tem oziru opisujejo Eisenhowerja, da stoji malo bolj na levo od konservativne, ga krila republikanske stranke, za Stevensona pa pravijo, da stoji malo bolj na desno od liberalnega krila demokratske stranše.
Škandalozne kupčije
j užnokore j škili ministrov
nje tendenc, ki so se v tem,	.	.
vprašanju pojavile med vod-'k' legitimno pripada nasi dr stvom stranke. Desnica (Simonini) in center (Saragat) odobravata spremembo volilnega zakona z uvedbo (;apparenta-menta« in «nagrade večini« tu. di za parlamentarne volitve, kot hočejo demokristjani, večinska skupina (Romita) se zavzema za čisto proporcional. no razdeljevanje glasov, levica (Greppi in Codignola) pa je v zahtevi po proporcionali še ostrejša.
žavi, preko meja krajev, kjer živi naš osvobojeni narod, ne bo nikoli več stopila noga tujca, to mora biti jasno vsakomur, pa tudi tistim v Rimu«.
«Ceprav so današnje preten. zije Italije odraz karikature imperialne politike«, piše nocojšnja ((Politika«, «vendar to še ne pomeni, da niso odraz politične deformacije življenja Italije, iz katere se je že enkrat rodil fašizem in iz katere
PAN MUN JOM, 29. Današnja seja zveznih častnikov je trajala tri četrt ure. Glasnik OZN polkovnik Borchet je ob rakUjučku razgovorov izjavil, da imajo nasprotniki namen po. tek razgovorov nekoliko zavle. či. Na bojiščih je silovito deževje oviralo operacije. Zavezniško letalstvo je s poir.očjo radarja bombardiral0 kemično to" varno v Hungnanu, železniške mostove v Ingmi ter sedeže vojaških poveljstev in hidre, električne naprave.
Poročilo osme armade pravi, da so Severnokorejci med 15. in 21. julijem utrpeli 1920 mrtvih, 949 ranjenih in 18 ujetih. V prvi polovici jtilija pa so se. vemekorejske izgube ocenjene na 2468 mrtvih in 2983 ranjenih.
Kakor poročajo iz Pusana so danes odstopili štirje ministri južnokorejske vlade, in sicer zaradi tega, ker je nekaj ministrov zapletenih v škandalozne črnoborzijanske kupčije. Parlamentarni odbor je namreč prejšnji teden ugotovil, da so bila prodana kmetovalcem gno. jila in semena, ki jih prejema Koreja kot pomoč iz tujine, po tri do petkrat višjih cenah, ne. go je bilo določeno.
Radio Peking je danes izjavil, da bi Uporn0 zadržanje Združenih narodov v pogledu vprašanja vojnih ujetnikov lah. ko dovedlo do prekinjenja pogajanj v Pan Mun Jomu. Radio
korejci še nadalje trudili, da bi zavezniki odstopili od svojega principa, po katerem bi noben ujetnik ne smel biti prisilno repatriiran, -----
Italijanska „bomba“l
WASHINGTON, 29. — Ko-misija za atomsiko energijo ZDA nd hotela komentirati ve* sti, ki se je pred kratkim po ja. vila v nekem rimskem, listu o domnevni vodikovi bombi, ki naj bi bila zgrajena jr» razstreljena v Italiji. «Ne komentiramo nikdar zadev v zvezi z raz. vojem orožja«, je dejal glasnik te komisije.
Toda nekateri strpnejši strokovnjaki so se vendarle pomudili pri tej vesti in izrazili rešile dveme, da bi si mogla Italija privoščiti nekaj podobnega in oelo z vodikovo bombo, po. tem ko so se morali Američan* pri važnejših poskusih zateči na osamljeni Eniwetok v Tihem oceanu, akoravno razpola. gajo z obsežnimi puščavskimi področji na domačem ozemlju. Mimogrede so strokovnjaki pripomnili, da so naprave v Sa-vamnahu, kjer naj bi bila izda. lana prva vodikova bomba, zahtevale okroglo milijardo in 200 milijonov dolarjev.
Ob zaključku so se tehnični strokovnjaki nekako slučajno spomnili na reko novic o ar. gentinski vodikovi bombi, ki
t rf i j ,	.	------ so potem tako nenadno in brea
je zatrdil, da se bodo Severno- ] primernega pojasnila izostale.
Angleško-iranska pogajanja za rešitev petrolejskega spora?
Zaupnica Mosadeku v teheranskem parlamentu - Zaplemba premoženja Ghavama es Sultaneha Protlameriški glasovi v Teheranu in obnovitev zahtev po Bahreinskem otoku
TEHERAN, 29. — Ministrski predsednik Mohamed Mosadlek je danes z ogromno večino do. bil zaupnico od parlamenta. Od 69 prisotnih poslancev je 69 glasovalo'zanj, eden pa se je vzdržal.
Parlament je tudi sklenil, da bo nujno postopal v obrav. na vanju zakona o zaplembi imetja Ghavama es Siutoneha. Njegovo premoženje nameravajo uporabiti za odškodnino žrtvam zadnjih neredov. Zakonski načrt so nato predložili posebni komisiji z nalogo, naj ga objavi v službenem listu, kar je mogoče razumeti že kot njegovo odobritev. Nato je parlament začel z razpravljanjem o vladnem programu.
Med sejo je neodvisni poslanec Dairnavandi zahteval odstranitev ameriških vojaških in gospodarskih svetovalcev, ki so
v Perziji, ker je ameriški siod. nik pri mednarodnem sodišču v Haagu glasoval proti iranskemu stališču. Tudi nekateri poslanci narodne fronte so smeli danes ognjevite protiameri-ške govore.
Nekateri poslanci so tudi zahtevali, naj vlada nacionalizira tudi petrolejsko industrijo na
otoku Bahrein v Perzijskem zalivu. Perzijske zahteve na ta otok, ki ga pod angleškim protektoratom upravlja diomači šejk, so stare že 75 l'-t. Zad. njič’je perzijska vlada obnovila to zahtevo 2. junija, ko je poslala noto v tem smislu angleški vladi.
Petrolejska koncesija na Ba-hreinu je last ameriškega pod. jetja ((Bahrein Petroleum Com. pany», ki je odvisna od velike ameriške družbe «Califomia — Texas Comipany», Rafinerija ima letno kapaciteto 7 milijonov ton. Na Bahreinskem otočju je tudi glavni stan angleških in ameriških' mornariških sil v Perzijskem zalivu.
Glasilo narodne fronte «Bah. tar« zatrjuje, d,a je minister dvora danes obiskal Mosadeka in z njim razpravljal o leorga. nizaciji dvora. List dodaja, da je Mo^adek predlagal načrt, po katerem bi kraljica mati, prin-cezimja Ašraf jn princ Ali Reza zapustili Perzijo. Mosadeko. vi privrženci so te tri nedav. no kritizirali, da se avmešujejo v iranske zadeve«.
Isti list zatrjuje, dia je sedem petrolejskih ladij — iitalijarv skih, egiptovskih jn hondura-
ških — na poti v Abadan, kjer bodo naložile surovo m rafinirano nafto. Po tem poročilu sta kupca petroleja italijanski petrolejski zavod za Srednji vzhod, ki je najel tudi ladjo «Rose Mary», ki je zdaj pridržana v Adenu, in ameriško podjetje «Nelson-Waldron».
«Bahtar« poroča tudi, da so člani prosovjetske stranke Tu-deh poskušali napasti železniško skladišče, kjer so razkladali ameriško orožje, namenjeno Iranu. Načelnik iranskega glavnega stana, general Morte-za Yazdenpanah, pa bo jutri odpotoval v ZDA »na zdravljenje«.
Medtem se širijo v Londonu vesti, da so se začela tajna an-gleško-parzijska pogajanja za rešitev petrolejskega spora. Po teh govoricah se v Teheranu pogaja angleški odpravnik poslov Middleton z Mosadekom. Pravijo, da je Iran dal konkretne1 predloge o odškodnini družbi Anglo Iranian. Baje je perzijski predlog posredoval dosedanji perzijski odpravnik poslov v Haagu Navab, ki je bil zdaj imenovan za zunanjega ministra.
Zdi se. da se tudi v Angliji zavedajo vedno večjih težav, ki bi Jih morala premagovati družba «Anglo Iranian«. če bi hotela postavljati pred sodišča vsega sveta morebitne prevoznike in kupce perzijskega petroleja, zlasti še, ker je sklep haaškega sodišča angleško tezo juridično zelo omajal. Na drugi strani pa je tudi Perziji nujno potrebno, da slednjič le začne prodajati nacionalizirani petrolej.
Mosadekova vlada je tudi javila, da bo poskušala doseči, da ZSSR vrne Iranu njegovo zlato v vrednosti 20 milijonov dolarjev.
Zisna »lis raMla
francoski industriji
PARIZ, 29.	— Predstavnik
francoskega obrambnega ministrstva je izjavil, da vlada ZDA ni hotela dodeliti Franciji več kot eno tretjino od 625 milijonov dolarjev vojaških naročil, ki jih je Francija zahtevala za prihodnja tri leta. Ameriški veleposlanik v Parizu James Dunn je izroči; v petek francoski vladi memorandum, ki določa višino naročil na 187 milijonov dolarjev.
Ameriški odgovor je povzročil preplah v francoskih vladnih krogih, kjer že govorijo o možnosti znižanja števila divizij, ki jih mora Francija dati na razpolago NATO do prihodnjega leta, ali pa o znižanju kreditov za gradnjo letališč na francoskem ozemlju,
2
80. julija 1952
Danes, sreda 30, julija
Abdon, Vitodrag Sonce vzide ob 4.45 in zatone od 19.37. Dolžina dneva 14.52. Luna vzide ob 13.38 in zatone ob 22.4b Juiiri, četrtek 31. julija Ignacij, Jelonica
RESOLUCIJA POK KAJ IA SK EGA SVETA
Melioracija gradiščanskega polja
l»i bila glavno sredstvo zu premostitev krize, nezadovoljstva, prebivalstva in skrbi njegovih predstavnikov
GORICA, 29. — Na svoji zadnji seji je -pokrajinski svet, kot smo poročali, sprejel in odposlal pristojnim vladnim organom za pospešitev postopka za melioracijo krminsko - gradiščanskega polja, sledečo resolucijo:
Upoštevajoč, da je bilo krmi n." ko - gradiščansko polje z odlokom 23.8.49. štev. 1068 prišteto med melioracijske površine druge kategorije;
da je bilg z odlokom 13.3.50 štev. 47 odobrena ustanovitev melioracijskega konzorcija: da je bil z odlokom 20.12.50. 'odobren splošen načrt za rr.elio. j lacijo, izvedba katerega bi sta Ig 1.800.000.000 lir ter načrta za poravnavo za 250.000.000 lir ki ju je izdelalo Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo;
da je bilo v načrtu predvide no izkoriščanje vode reke Soče v namakalne in hidroelektrične namene s strani električne družbe za Julijsko krajino SELVEG, je konzorcij v tem čaru sklenil s SELVEG pogodbo, s katero se je družba obvezala napraviti glavna dela (zapelo reke, dcvajalnike vode k rezervoarju in cdtok preostale vode) ter naprave za dobavo vode za namakalne potrebe, za kar bi konzorcij prispeval 500 milijonov lir;
da se je cružba SELVEG že marca 1950. leta sporazumela z ECA iz Trsta, da bo dovajala Ves potreben električni tok na Svobodnem tržaškem ozemlju (električna hidrocentrala s 7.000 KW bi' morala urediti tudi napetost dobav toka iz daljnih central Veneta) proti 3 . odstotnemu posojilu;
cia, čeprav ji je konzorcij za. gotcvil prispevek 500.000.000 lir,' družba SELVEG noče več izvršiti dela. za katero se je obvezala in kateremu je podrejeno tudi delo, ki ga je dolžan izvršiti konzorcij, z opravičilom. da ECA — verjetno zaradi nastale vojne na Vzhodu — ne namerava več dedeliti posojila v znesku 1 milijarde in s tem padejo vsi ukrepi, ki jih je vlada izdala;
upoštevajoč, da je goriška pokrajina ostala pa mirovni pegodbi odrezana pd zaledja in breme, ki ga. mora nositi dr preekrene svoje gospodarstvo, odprto rano brezposelnosti, ki
jo še veča neprimerno visoko število beguncev ter kriza v ka. teri se nahajajo maloštevilna industrijska podjetja ter v zad njem času tudi tekstilna industrija, bi bila melioracija orne njenega polja, s katero bi zboljšali pridelke in zvečali do nos, glavno sredstvo Zg premostitev naraščajoče krize, nezadovoljstva in obupa prebivalstva ter skrbi njegovih predstavnikov;
ker niso intervencije konzorcija, oblasti ter lokalnih ustanov in organizacij doslej nič zalegle, prosimo vlado, naj ng-mudema prouči stanje in odloč. no intervenira za takojšnjo iz vedbo načrta.
Zvišana družinska
doklada obrtnikom
Zveza obrtnikov sporoča svojim članom, da je te dni prišlo med Generalno konfederacijo obrtnikov in sindikalnimi orga. nizacijami do sporazuma za zvišanje družinske doklade obrtniškim- uslužbencem.
Po novem sporazumu bodc de-iavci prejeli: po 120 lir dnevne doklade za vsakega otroka, 85 za ženo, 55 za vsakega izmed staršev; uradniki: 153 za vsakega otroka, 100 za ženo in 55 za vsakega izmed staršev.
Sporazum je stopil v veljave 16. junija, zato bedo nameščenci, ki prejemajo mesečno plačo, deležni poviška družinske do. klade od 1. junija dalje, nameščenci s petnajstdnevno plačo pa od 16. junija dalje.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu na Korzu Italija št.
lahko ogledajo sledeče okrožnice:
Izvoz cunj preko carine; uvoz gojenih biserov iz Japonske: izvoz povrtnine v obmejnem predelu; določila medministrskega odbora v prid italijanskim proizvodom: nove koncesije za začasen uvoz; tabela «Import»; izvoz 2500 ton amonijevega sulfata na Holandsko; razdeljevanje predujma na kontingente; trgo-
vinska izmenjavanja med Francijo; globalni kompenzacijski sporazum med Italijo in Kostariko; zmanjšanje izvoza v Avstralijo; povpraševanja in ponudbe za zastopstvo iz Brazilije: določila ministrstva za industrijo in trgovino za prodajo čokolade in čokoladnega nadomestka.
Poravnajte naročnino
radio
za
Obveščamo lastnike radio-sprejemnikov, da zapade konec julija zadnji rok za poravnavo naročnine za radio aparate, za drugo šestmesečje 1952. Vsi zamudniki bodo kaznovani z globo.
Tipična kmečka hiša
zabnicah
Kanalski dolini.
Krminska predilnica
zopet obrat tuj e
NOVI
GORICA, 29. — V ponedeljek je krminska predilnica Andreae pričela zopet obratovati. Za zdaj so najeli 70 delavk, katerim bodo v prihodnjih dneh priključili še nedoločeno število predle, ki bodo pospravile v krminski okolici nabrane svilo-prejkine kokone in predle svilo. Koliko časa bo predilnica A-ndreae obratovala, nam ni še znano. Vsekakor je to odvisno od surovin, ki jih ima na raz. polago. Upamo, da so letos nakupili mnogo kokonov, tako da si bedo naše delavke s tem sezonskim zaslužkom opomogle iz vsakdanjih težkoč.
IM EK A J O OBIČAJIH IM PRIPOVEDKAH V BENEŠKI SLO VEIMIJI
Ta zemlja je in bo ostala slovenska
NAVODILA ZA ODKUP
dodatnega kontingenta pšenice
Hribi, senožeti in polja, hudourniki, potoki in reke v Beneški Sloveniji imajo in bodo še ohranili slovenska imena, kot so jih imeli pred tisoč leti. Ta imena bodo za vedno pričala, da je zemlja, na kateri prebwamo, slovenska.
Hrib Sv. Martin, visok 950 m, je na desni strani Rečanske do-ine. Na desni strani teče reka Koderjana, ki izvira izpod Kolovrata m se zliva v Klo-dičju v reko Kozico, ki potem teče po Rečanski dolini skozi St. Lenart, na levi strani pa teče reka, ki izvira izpod Livka in se steka v reko Aborno, ki potem teče po Sovodenjski po domače ttZadenskl« dolini. Pod Sv. Martinom so vasi grmeške občine in sicer Zgornji in Spodnji Grmek, Vodopivec, Platac, Zgornje in Spodnje Brdo, Klodič, Selce in Topolove. Na vrhu je 452 leti stara cerkev in je pred stoletji bila edina v grmeški občini. Na Sv. Martinu so se zbirali ob nedeljah ljudje iz omenjenih vasi. Stari domačini pravijo, da so morali verniki iz teh vasi po določenem sporedu vsako noč dolivati olje v luč, ki je morala vedno goreti, ko je bila cerkev še posvečena.
.plesišča" in cerkveni shodi
GORICA, 29. — Pred dnevi se je na prefekturi sestal pokrajinski odbor za odkup žita in določil, kako bedo razdelil' nov kontingent prostovoljne oddaje 1Q tisoč stotov pšenice.
Na podlagi odredb, ki jih je izdalo ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo, bodo:
1. v seznam prostovoljnih od. dajateljev žita vključili tudi tiste pridelovalce, ki so v letu 1947-48. oddali manj kot 1 stot pšenice in ki v prejšnjih letih r-iso bili vzeti v poštev za prostovoljno oddajo pšenice. Ome. njeni pridelovalci lahko oddajo do 5 stotov pšenice.
Omenjeni bodo pooblaščeni oddati pšenico z objavo njihovega imena v posebnih seznamih na občinski razglasni de. ski. Pokrajinsko nadzorništvo pa jim bo poslalo potrdilo za oddajo, v katerem. bo navedena količina, ki jo lahko oddajo, in odkupni center.
2. Pridelovalci, ki so bili letos obvezani oddati od 3.25 do 33 stotov pšenice bodo v nov odkupni kontingent lahko oddali še 50 odstotkov količine ki je navedena v seznamih na občinski razglasni deski. Tudi tem bo Pokrajinsko nadzorni-šit-vo za poljedelstvo poslalo potrdilo o oddaji, v katerem bo navedlo količino, ki jo lahko oddajo, in odkupni center.
3. Pokrajinsko nadzorništvo za delo bo interesentom z nadomestnimi potrdili sporočilo količino, ki jo lahko oddajo, odkupni center, kateremu morajo blago izročiti, ter rok oddaje.
Vsi mali pridelovalci, tudi polovinarji, katerih imena ne bodo objavljena v posebnih se. znamih, bodo lahko:
a) prijavili pri odkupnem centru količino pšenice, ki so jo pridelali v letu 1951-52:
b) od 15 stotov pridelka lahko oddajo največ 5 stotov;
c) od 15 do 30 stotov pridelka lahko oddajo 10 stotov;
d) od nad 30 stotov pridelka lahko oddajo največ 15 stotov.
Po odredbi ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo ne bo snsela imeti oddana pšenica iz. pod 78 specifične teže.
Z odkupom dodatnega kontingenta bodo motali zaključiti do 10. avgusta t. 1.
Nabor letnika 1931
Vojaški urad v Vidmu je napovedal nabor prve skupine mladeničev letnika 1931 za voj. sko in druge skupine za letalstvo.
Naboru se morajo odzvati vsi mladeniči letnika 1931, rojeni v januarju, februarju, marcu in
aprilu 1931, ki so bili priznani za sposobne in so visoki najmanj 1.54 m ter so na dopustu za nedoločen čas.
Naboru letnika 1931 se mc rajo odzvati tudi mladeniči prejšnjih letnikov, ki nisQ iz kakršnega koli vzroka odslužili vojaškega roka.
Vsi potrjeni mladeniči bodo prejeli sivo pozivnico, v kateri bo naveden kraj in urad, na katerem se morajo javiti in od koder bodo nato odposlani v vojsko.
Na vojaški urad v Vidmu se bodo ponovno javili samo tisti, ki bodo do 15. avgusta zaprosili za ponovni zdravniški pregled zaradi bolezni ali telesnih hib nastalih po prvem pregledu.
Ko se bodo javili na vojaškem uradu bodo morali naborniki predložiti potrdilo q nedoločenem dopustu, list o isto. vetnosti (ki ga izda občina- ter osebni dokument. Naborniki, ki še niso bil; potrjeni, morajo poleg tega predložiti tuifi potrdilo q poklicu, ki ga morajo podpisati orožniki kraja nabornikove pristojnosti.
Vse prošnje za odložitev, podaljšanje nedoločenega dopusta in oprostitve vojaške službe morajo prispeti vojaškemu u-radu v Vidmu, najkasneje do 15. avgusta 1952.
Nesreče pri delu
GORICA, 29. — Pri izdelavi ročaja za neki bat se je danes popoldne ranil v roko 48-letni Rogero Raner iz Svetogorske ceste 99. Ker mu je rana močno krvavela se je mož napotil v mestno bolnico Brigata Pa-via, kjer so mu zdravniki ustavili krvavenje in mu obvezali rano. Ozdravel bo v nekaj dneh.
V isto bolnišnico so včeraj zjutraj pripeljali 14-letno Karlo Vižintin iz Sovodenj. Preteklo soboto je Vižintinova šla nabirat travo v bližnji gozd, ker je bila pot precej strma, se ji je spotaknilo in je nerodno padla na roko. Pri padcu si je izpahnila levo roko.
Predujem kmetovalcem
Dvajset metrov pod cerkvijo uPod gradom» je bil velik grad za obrambo proti Turkom, ki so v takratni dobi pogostoma ropali po naši zemlji. Dobrih sto metrov pod vrhom pa so planinske senožeti, ki jim domačini pravijo «plesišča». Ime je nastalo še v starih čutih, ko so tu ob cerkvenih skodih plesali in se zabavali, V septembru so imeli namreč na Sv. Martinu velik cerkveni shod. Se dandanes se poznajo ostanki ceste, ki so jo bili domačini že takrat zgradili. Po tej cesti so vozili z voli na plani, ne vino acevidin«, ugubance« in «ptuce».
Imeli so pravi trg, mladina pa je napravila «brejar» in priredila ples. Praznik ali «se-njam» je trajal tudi do osem dni. Septembrski običaj se nadaljuje še dandanes, a ne več tako slovesno kot v takratni dobi. To pa zaradi tega, ker je skoraj vsa mladina v tujini, mladina pa, ki je ostala še doma,. je brezposelna in brez denarja. Sedaj je Menjam« na Sv. Martinu samo dvakrat na leto. Prvi je na 16. ali 22. septembra; ta dan priredi mladina ples na planini «Prevel». Drugi praznik je 11. novembra, na dan sv, Martina. Prebivalstvo grmeške občine ima navado, da če dolgo ne dežuje in je velika suša, gre v procesiji do Sv. Martina prosit dežja
Na tem hribu najdemo tudi dva studenca z dobro pitno vodo, ki jo poznajo ne samo prebivalci Rečanske doline, ampak tudi Furlani. Prvi studenec je na desnem pobočju hriba v sMeskalah pod čelom«, drugi pa ePri hladnim studen. cu». Voda teh studencev bi zadostovala za vasi, ki so pod Sv. Martinom in so še brez vodovodov.
Na Sv. Martinu je veliko čelo, kakor vedno pripovedujejo domači starši svojim otrokom, tako veliko, da v njem stoji obroč, za katerega naj bi bila pripeta v dobi vesoljnega postopa Noetova ladja.
li so vse kmete Rečanske doline, ki so bili njih podložniki, ter jih nagovarjali, naj se uprejo Hrvatom, da jim preprečijo pohod čez Beneško Slovenijo,
Hrvatov je bila ena četa, Nameravali so čez Kolovrat in Hum na Staro goro in v Čedad. To so jim pa kmetje iz Dreke-preprečili, ker so jih. počakali v zasedah. Ko so Hrvati uvide, li, da ne morejo po tej poti, so ubrali drugo smer in sicer čez vasi Livek, Breza in Ključ, kjer teče danes državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Hoteli so preko Sv. Martina po Rečanski dolini v Čedad. Rečanski kmetje pa niso spali, na pomoč so jim prišli tudi sosednji Furlani, ki pa jih naši ljudje niso marali. Sli so čakat Hrvate na Sv. Martin, a prva bitka je bila med rečanskimi in furlanskimi kmeti. Furlani-so morali zbežati' predno so. prišli Hrvati
Naši kmetje so bili oborože. ni s kosami, cepci, vilami in palicami. Edini, spomin,, ki ,js ostal našim pradedom bd tistih Furlanov, so bite besede neke ga Furlana. Ko ga jč'donmčin iz Grmeka, po imenu Mohor udaril s cepcem po glavi, se je. Furlan pritoževal: «f porce Sclas an uhe arme čhe si šcur te e slunge e bate comeil dia-vul»,
Nič bolje pa se ni godilo domačinom, ko so prišli Hrvati Pravijo, da je samo eden izmed naših kmetov imel puško na kresilo. Ko je zagledal četo Hrvatov na planini «Na ključe» je sprožil strel proti njim Hrvati pa so odgovorili s po spešenim ognjem, in so začeli obkoljevati hrib. Ko so naši spoznali nevarnost, so tako zbežali, da se je k;ar kadilo za njimi. Hrvati so pa tako streljali, da so veje kar letele z drevja. Ko so Hrvati zavzeli Sv. Martin, ni bilo na njem več nikogar, ki bi se jim uprl Postavili so šotore in prenočevali na Sv. Martinu. Naslednji dan pa so prišli v vas Gorenje Brdo in odvzeli kravo kmetu Mohorinu iz Brda, kuhali so pa v zvonu, ki so ga bili vzeli v cerkvi in ga ni nihče več vrnil.
jamo «V stolu«, Kjer so bile krujupete in je pripeljal eno domov. Ona mu je rekla: eJaz ostanem s tabo, a pod pogojem, da mi ne boš nikdar rekel krujupeta«. Jernej ji je to obljubil. Neki dan je šel Jernej v Čedad po opravkih in ko se je vračal domov so mu domačini na poti povedali, da mu je krujupeta požela vso še zeleno pšenico. Jernej je zaklel: «0 hudirac bodi ti farlanova krujupeta«, pohitel je domov trt ves jezen očital krujupeti: vZakaj si mi požela vso še nezrelo pšenico, ti ezarukana krujupeta«? Zagrabil jo je za lase ih jo začel pretepati. Ko jo je spustil je krujupeta žena zbežala k .ostalim krujupetam.
Bilka
Pokrajinsko nadzorništvo za poljedielstvo sporoča, da so podružnice Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici, Kr-minu, Gradiški, Romamu jn Pierisu začele izdajati bančna nakazila, a katerimi bodo kme. tovalci lahko dvignili pri mestni hranilnici v Gorici predujem v znesku 1000 lir za vsak oddan stot pšenice.
s cepci
Sv. Martin je poznan posebno od leta 1848. zaradi eRepu-blike Sv. Martina». Dne 20. in 21. aprila 1848. se je bilo namreč, vse ljudstvo Rečanske doline dvignilo kot en mož proti Hrvatom in proti Furlanom. V tisti dobi je bila vsa Beneška Slovenija pod Avstrijo in hrvatski vojaki so pogostoma obiskovali Beneško Slovenijo. Hranili so se kjer so se ustavili, kmetom so jemali krave in v zameno so jim dajali bone, katere je potem plačala avstrijska vlada Ce so pa Hrvati prišli h kakšnemu graščaku, ali grofu, jih je ta moral brezplačno hraniti Zato so grašča. ki sovražili Hrvate. Mobtlizira-
Naši dedje niso branili italijanskih mej
Prebivalstvo Rečanske doli. ne je še dandanes ponosno na hrabrost runjkih dedov in hrani še vedno v spominu «Repu-bliko Sv. Martina« Za stoletnico tega upora so italijanske oblasti 3. oktobra 1948. postavile spominsko ploščo, toda na njej m zapisana resnica o stvari, za katero so se borili naši predniki. Na plošči je napisano: «Qui sorgente il popo-lo di ciueste vallate i confini della patri a difese li, 20 e 21. aprile 1848». Povedati moramo tistim, ki so ploščo postavili, da takrat niso bile meje italijanske domovine na Sv. Martinu, ker je Beneška Slovenija prišla pod Italijo šele 1866. leta. Naši dedje niso niti branili Italije, saj so zalovili Furlane s cepci, ker so jim ■ dišali po Italiji.
,Krujupete" • prijateljice kmetov
Pod čelom «V stolu«, pravijo domačini, je bilo v starih časih polno krujupet, ki so ponoči vpile in dajale kmetom dobre nasvete ter jim prerokovale dobra in slaba vremena. Nekoč so kmetje iz Flatca orali pri mesečini celo noč na Plaškem bregu v njivi kmeta Jerneja. Kmetom se je vedno trgala vrv, zlomila se jim je bila tudi ojnica. Krujupete s& začele vpiti na ves glas:	«Uvt, uvi
trto barovik, da postane Stanonik. da bo vozil rad volic in namesto ojnice pa čaren taren za doprego». Kmetje so tako storili in zares se jim potem ni več trgalo Pravijo tudi, da so Jerneju iz Platca ugajali nasveti, ki so mu jih dajale krujupete in je zato sklenil, da ujame eno in jo obdrži za ženo Tako kot je mislil, je tudi storil. Sel je v
Nehvaležni Jernej
Ponoči se je usula takšna to. ča, da je uničila kmetom vso pšenico in ostali pridelek. Jerneju je. krujupeta rešila pšenico in vsi kmetje, so hodili k njemu, naslednje leto po seme. Jprnej je spoznal, da je kru,u. petd r ožela pjeflico, ker 3« *>«-dela da bo povOči toča. Kesal se je, da jo je pretepel ih sklenil, da jo bo šel poiskat. Cele noči jo je iskal po vseh jamah in potbkih in končno jo je našel v' jami «V lažeh nad. lip-canii». Zaprosil jo je, naj mu odpusti iri krujupeta mu je za. res■ vse odpustila, opozorila pa ga'je, da če ji bo še enkrat rekel krujupeta, ga bo za vedno zapustila in je ne bo nikdar več videl. On ji je. obljubil in za roke odpeljal domov divjo, toda pridno nevesto Pametno
in mirno je živela dolgo časa pri Jerneju, prišel pa je dan, ko je gospodar moral zopet po opravkih v Čedad, krujupeta je ostala pa doma. Tokrat pa mu je požela vso ajdo, ki tudi ni bila še zrela. Ko se je vračal domov iz Čedada so mu domačini že na poti povedali, da mu je krujupeta požela ajdo. Jernej se je razburil in pohitel domov, Vpil je: aProkleta krujupeta, vbuoh te ustreli», Očital ji je, da mu je požela še nezrelo ajdo in jo začel strašno pretepati; ona pa mu je zbežala.
Potem ni bilo več ne duha ne sluha o krujupeiah. Ostale so nam samo te pravljice, ki nam jih še dandanes pripovedujejo naši starši.
Predan Izidor
Draginjska doklada
za avgust in september
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da ostane draginjska doklada za avgust-
'ščp‘emtčr' Ista ket je bila 'v dvemesečju maj-junij, ker je tudi življenjska raven y slednjem dvemesečju ostala na isti točki.
Predložite prošnje
za pokojnino do 31, avgusta
Pokrajinski odsek vojnih žrtev v Vidmu obvešča vse interesente, da 31. avgusta t. 1. nepreklicno zapade rok za predložitev prošenj za pokojnino v smislu zakona 10. avgusta 1950 št. 648. Za morebitne nasvete se je treba obrniti med uradnimi urami na sedež »Sezione pro-vinciale vittime civili di guer-ra», v Vidmu, Ul. Belloni 12.
jo omenjeni pravilnik r.a Šolskem skrbništvu, didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verdi št. 37.
Prošnje je treba vložiti 20. avgusta t. 1.
do
„ Romeo in Julija“
v Irstu
Slovensko narodno gledališče v Trstu, priredi dne 1., 2. in 3. avgusta zvečer na prostem na stadionu Prvi maj Shakespearovo dramo «Romeo in Julija«.
V soboto 2. avgusta zvečer organizira zveza prosvetnih društev v Gorici avtobusni izlet v Trst k drugi predstavi. Voznina in vstopnina stane 600 lir. Odhod v soboto ob 18.45 izpred kavarne Bratuž v Ul. Mamelli. Vpisovanje do vključno petka 1. avgusta.
„vjleida,
Skoraj nemogoče se zdi ropskemu človeku, da v fl®5* dobi obstajajo še državet v ,fl* terih zavzemata rasna nestrp' nost in sovraštvo neverjetnt oblike. Vsako toliko časa i,na mo priliko Kitati v časopisju0 zverinskih primerih linčjiti)11 ter o krivičnem razpoložen) belih sodišč do črncev. Rasna nestrpnost pa se posebno< južnem delu Združenih dri razvije v pravi fanatizem, vplivom katerega 71(lS^S psevdoverska združenja . zloglasni Klu-Klux-Klan, & *
vaja pravi teror nad vsem
tew
KINO
Spremna potrdila
za alkohol, krzno itd.
Po zakonu od 2. julija 1952. So obvezna spremna potrdila tudi za prevoz alkohola in likerjev, razen za prevoz alkohola, za katerega je že legitimacijsko potrdilo.
Na spremnem potrdilu njčra biti navedeno, če gre za prevoz likerjev, žganja ne vinskega in trepinskega do 21 stopinj; likerja lz ne vinskega žganja do 21 stepinj; vinskega žganja do 50 stepinj; likerja in žganja z nad 75 stopinj ter čistega alkohola do in čez 95 stop., vstekle. pičenega kot predvideno po čl. 20 zakonskega odloka od dne 6. oktobra 1948. štev 1200.
Na spremnih potrdilih je po nevtm zakonu navesti razen čiste, tudi kosmato težo preva. žanega blaga.
Z 20. julijem je nadalje obvezno spremno potrdilo tudi za prevoz slaščic, dišav, krzna, radiov, rad!ogramofonov in 'gramofonskih plošč.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
Pravilnik o nameščanju
didaktičnih ravnateljev
VERDI, 17:	((Pristaniška žen-
ska«, S. Win,ters in S. Mc Nally.
CENTRALE. 17: «Beli in črni ljudje«, dokumentar.
MODERNO. 17:	((Legenda o
Faustu«, J. Tajo, N. Corradi.
ESTIVO. 21: «Doline samote«, D, Powell in E. Keyes.
VITTORIA. Zaprt.
nopoltim delom prebivalttn«• Film: «Sekta treh K>> 1,1 prikazuje zločinsko delovOV te sekte v nekem malem * riškem mestecu. Zgodba j? ?.. cej podobna običajnim V , skim filmom:	začetni	u*’
mladi sodnik, ki hoče vso razčistiti, preiskave
izpraši
nje prič ter končna zmaga brega nad zlim. Vendar pa r ramo priznati režiji in pro« da rt*
terja dovolj junaštva, — ^ sploh upali prikazati kaj ‘s ga. Film ima namreč 111
b insko zelo močni in za’M jo jasno protirasistično len, L, co. Umetniško film nima vrednosti, vendar ga 2 v u Ijcm sprejemamo, ker na,l>... kazuje, da se je ameriška P ska produkcija zavedla domačih problemov, ki eSLf kor ne delajo časti awe,,s f mu naroda, ter jih je j0 javnost, da pride končao njihove rešitve.
Obnovili so cerkev v
Nemci 1944. leta niso prizanesli tem kraj^
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je bil objavljen pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto po dokončnem nameščenju s strani ministrstva za javno vzgojo.
Interesenti si lahko ogieda-
V soboto je bilo v Subitu praznično razpoloženje, ker so praznovali svojega patrona, sv, Ano. Veselje ljudstva je bilo tem večje, ker so ob tej priliki otvorili obnovljeno cerkev, ki so jo Nemci uničili leta 1944.
Nacifašisti so 1944. zbrali v teh krajih močne sile in napadli IX, korpus, ki se je bil tako močno usidral, da je ogrožal prometne žile v nižini. Nemci so bili zbrali proti slovenskim partizanskim edini-cam vse italijanske fašiste, kozake in ostanke svojih razbitih bataljonov. Z oklopnega vlaka na postaji Tricesimo so neusmiljeno razbijali hribovske postojanke, stanovanjske hiše, čerkve, pokopališča in šo„ le. Ko je težko topništvo vse zravnalo, so se divje zagnale na opustošene kraje kozaške horde. Nešteto je bilo človeških žrtev. Nemci so Vse oropali in uničili z ognjem in mečem Najhujša je bila nemška akcija 29. septembra 194.4, ko niso prizanesli niti cerkvi.
Zdaj je cerkev obnovljena,
■ 0^°'
večja m lepša kot pre) po vil jo je «Genio ciwe ■gjt načrtu arhitekta Raffa6'® jel* tigellija je izvršilo vS8„,ci i*
podjetje Federico Bert«
lissi >
Fojde. V notranjosti m3!1.
še oltar, razne dekora'
ci)e
pti'
oprema. Upati pa je. da b0 ie< hodnje leto za sv. Ano c3 ^
popolnoma obnovljena švečena.
m
V soboto je bila pi'v?
v obnovljeni cerkvi. Pris0,
&
hnV*
vali so župnik, okoliški
niki, številno prebivalstvi'^
in zvečer pa je bilS P12 '
pan in drune oblasti.,
veselica, srečolov, koncert umetni ognji.
Polhov Gradec pri Ljubljani
poletni dom tržaških otrok italijanske narodnosti
Lepa okolica nudi obilo prijetnih izletov - Dobre volje in humorja jim ne manjka - V kratkem bodo šli v Ljubljano na rentgenski pregled
Lansko leto je bila v Polhovem Gradcu zdravstvena kolonija, letos so pa v veliki pristavi nad t^gom nastanjeni tržaški ptroci' italijanske, narodnosti. Ze samo to. da je bila tem kraju zdravstvena kolonija, nam priča o lepoti kraja, da ne govorimo o dobrem zraku, ki veje iz bližnjih gozdov.
Otrok nismo dobili na pristavi temveč pred gostilno v trgu kjer so se prerivali okoli radijskega aparata in poslušali prenos iz Kopra. Radio je namreč oddajal pozdrave otrok ir. kolonije v Polhovem Gradcu, zate so hoteli slišali svoje gla-sove. Presenečeni so bili nad tem, da niso spoznali svojih glasov, medtem ko so tovariši takoj uganili fclo govori. Ko se je oddaja konchla, so se postavili v vrsto in odkorakali na pristavo, kjer jih je že čakalo kosilo. Ker je bil brezmesni dan. so dobili vsak po en ali dva krožnika okusne mineštre, krompir in solato, patem pa še velik kos' jabolčnega zavitka. Povedali so nam, da imajo vsak dan močnato jed, poleg obilnih kosil in večerij pa dobijo tudi dve malici, in sicer mleko, maslo, marmelado, sadje in po. dobno. Kar se torej hrane tiče, so vsi več kot zadovoljni.
Program je v tej koloniji tak kot v vseh drugih, ki smo jih obiskali prej. Glavno delo so pač igre in sprehodi ter daljši in krajši izleti. Bili so že na Polhograjski gori, pri Sv. Lovrencu, v kratkem pa bodo odšli v Ljubljano, kjer si bodo ogledali razne zanimivosti. Ta izlet bodo združili tudi z roent-genskim pregledom.
V koloniji je 55 Otrok, med njimi 25 deklic in 30 dečkov. Vsi šo zdravi, le prve dni biva. nia, ko še niso bili navajeni na močan zrak in tečno hrano, so se nekateri počutili nekoliko siaho. Toda sedaj so že navajeni in j!m ne gre nič do živega.
Otroci so nad življenjem v koloniji zelo zadovoljni. Svoje vodiče m up-avnico imajo radi, kot seveda tudi obratno. Nekateri, posebno starejši deč-
ki, so včasih preveč nemirni in jih morajo vodiči pokarati. V takih primerih takoj uboga, jo. kajti razumejo, da jim vodici želijo le dobro Med seboj so sklenili prijateljstvo, ki se posebno odraža pri igrah. Lahko rečemo, da so med seboj najtesneje povezani.
Ne bi mogli reči drugega, kot to, da so zdravi, srečni in zadovoljni ter da jim ni prav nič dolgčas. Seveda se vsi spominjajo svojih staršev in so nam naročili, da vse prav lepo pozdravimo vendar naj le po. vemo, da domotožja prav nič ne občutijo. Skoda le, so dejali, da bodo morali že kmalu nazaj v Trst. Vsi so soglasni v tem,
da bodo prihodnje leto prosil*
starše, naj jih vpišejo v kolonijo, in če bo kolonija zopet v Polhovem Gradcu, tedaj bodo prišli vsi nazaj.
Topla oblačila
otrokom v kolonije
Urad za kolonije pri predsedstvu cone vabj starše in svojce otrok, ki so v poletnih kolonijah (v skrbstvu cone) da dostavijo na sedeže organizatorjev kolonij volnena oblačila, ki jih potVebujejo otroci zaradi nenadnega padca temperature. Organizatorji bodo oblačila takoj odposlali naslovljencem.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
V iskanju ,.boljšega" so prišli na slabše
Žalostna usoda ljudi, ki sta jih avanturizem in lažna propaganda spravila od doma v tujino - mačeho
Kakšno je življenje ljudi, ki pribežijo v Trst iz raznih držav, nam najbolj jasno kažejo vsakodnevne obravnave na Zavezniškem vojaškem sodišču. Takšna beda, tolikšna revščina, da se človeku srce stisne. Da revščina ne more roditi dobrega. je povsem razumljivo, zato sc. pretepi, prepiri itd. na dnevnem redu.
Včeraj so bili pred zavezniškim vojaškim sodiščem zopet trije begunci. Prvi Steloni Vit-torio je pred meseci zbežal iz Romunije, kjer so mu baje ubili očeta ter družino zaprli. Zbeza: je v Italijo misleč, da bo našel tukaj svobodo in pomoč, c kateri je čul toliko govoriti. Toda prvo, kar se mu je zgodilo je bilo to, da so ga v Italiji zaprli ter precej časa držali v zaporu. Ko so ga končno izpustili, so ga poslali v eno
izmed tolikih koncentracijskih taborišč za begunce, kjer je bilo življenje neznosno. Obupan in razočaran je Steloni pribežal pred dnevi v Trst, kjer je hotel dobiti stike z romunsko delegacijo, ki naj bi mu pomagale oditi v Avstralijo ali Argentino, ali kamorkoli. Ker je bil brez dokumentov, ga je policija seveda aretirala ter predala vojaškemu sodišču. Sodnik je odločil, da ostane Steloni še nekaj dni v Trstu, nakar ga bodo zopet poslali v Italijo (če seveda medtem ne bo naše] zaželenih stikov ter dobil zagotovilo, da bo res lahko odpotoval iz Trsta).
Na vrsto je prišel begunec Konikič Zlatoje, mlad fant, kateremu se pa takoj pozna, da ima v sebi precej pustolovske krvi. Pred časom je zbežal iz' Jugoslavije, bival nekaj časa v|
koncentracijskih taboriščih' v Italiji, iz katerih je zbežal ter z nekim prijateljem pobegnil celo v Francijo. Toda življenje brez denarja in poznavanja jezika je bilo iz dneva v dan težje. Tako se je Konkič odločil, da gre na jugoslovansko poslaništvo v Parizu, kjer je izjavil, da se hoče vrniti v domovino. Dobi! je potreben denar ter odpotoval. Ko pa je prišel na mejo, je zopet pobegnil ter se zglasil v taborišču na Opčinah. Brez sramu je sodniku priznal, da je lagal, ko je izjavil, da se bo vrnil v Jugoslavijo ter da je hotel priti samo v Trst, odkoder upa, da ga bodo poslali v Ameriko. Tudi to upanje se mu ne bo uresničilo. ker je sodnik odločil, da bo lahko fant ostal samo sedem dni v Trstu, nakar ga bodo zopet poslali v Italijo.
Naj'bolj tragična je bila zgodba begunke Vučina Katice, ki je pribežala s svojim možem in dvema otrokoma pred časom v Trst in stanuje sedaj v taborišču pri Sv, Soboti. Revščina in lakota sta njeno zdravje ter zdravje obeh otrok načeli tako, da sta se morala ona in desetletna hčerka zateči v bolnico za pljučno bolne, mlajši sin pa je bil, zaradi težje živčne bolezni poslan v bolnico pri Sv; Ivanu. Da bi nekako preživljala pba otroka se je zaposlila pri nekem vrtnarju, kjer mora ves dan trdo delati. Da jo je takšno življenje spravilo v obup, je povsem razumljivo. Tako se je nekega dne skregala z neko sosedo ter jo v razburjenju tudi udarila. Slednja jo je prijavila sodišču. Toda to ni bila na včerajšnji razpravi edina obtožba. Vučino obtožujejo tudi, da se je bavila z nedovoljenim splavlanjem; kar pa je omenjena odločno zanikala. Tretja obtožba je ta, da se ni javila na sodišču na dan, ko je bila poklicana. Vsa njena zgodba ni omečila sodnika, ki Je odločil, da bo ostala v zaporu do 31. t. m., ko bo njen primer zopet na dnevnem redu.
5-DNEVMI IZLET
V DALMACIJO
Od 4. do 8. septe®!$ priredi nAdria - ExP''*'a. 5-dnevni izlet v Da1 “L cijo z naslednjim »P® > dom: Odhod iz Tista B parnikom tiDalmacija«. . 4. uri zjutraj. Obisk tije. Raba. Zadra, Si^ ka, Splita, Dubrovf
Kotora in zopet SP1* Prekinitev vožnje na V bu, v Splitu in Dub'., niku in na povratku^ Splitu, kjer si
pet v Splitu, kjer -izletniki ogledali m
prenočili. Prvovrstna na na ladji. Z vpisovabcji
prično takoj. Cena v°2!
(vključena hrana in rp;\ nočišče) je lir 14.350. * vpisu plača vsak iz‘e jpi polovico vsote, dva -pred odhodom pa ostanek.	-
Ker je število izl®'\ kov omejeno, prosim0’,-' se zainteresirani čimPJJj vpišejo. Vpisovanje L «Adria-Expressi), UL r bio Severo 5-b.
LETOVANJE PDT NA BLEDU S 3. avgustom se prične letovanje Planinskega društva ua BLEDU, ki bo trajalo do prve polovice septembra. Letovanje bo v .tedenskih izmenah. Vpisovanje in informacije pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13/11, vsak dan od 18 do 19, ure.
lO dnevui v Dalmacij0
»Adria -	nrif^1
■ Express*» pr11-od 24. avgusta do 2. ** tembra 1952	,
IZLET PO DALMAC1. Vpisovanje od 21. 7.
Ker je število pros*®^ omejeno, naj se t«1 senti čitnprej javij®
Z/
Dr. N. GIGl
bo odsoten
A D E X
OD
15. DO 17.
IZLET
Ljubljano Celje Maribor Ptuj
Vpisovanje do 31- " ^ 16, IN 17. AVGUSTA IZLET V
Ajdovščino Vipavo in no Bled	avsuj|!
Vpisovanje do 2. reS5!' 1952 pri ((Adria-E^jjP Ul. F. Severo 5 b;
tel-
ti
K
k;
tr
fi
h,
Sl
3
SO. julija 1932
1
Ime Gaetaiio Salvemini je go-
Jj*vo naši sedanji generaciji . 1 ®ano ali celo neznano; ti Je tembolj znano nam, Vin/ ? ,l?0Ž!Veii in prsotali vso znal° laično ero in smo spo-i v Salveminiju neustraše-
sta§a- neutrudnega antifašist lr i ca Proti tiraniji, ki j >.azai popolno razumevanie r"n^stvovanje z nami, Slopa'd-in ^rvati iz Slovenske-san1&r™,0i? .*!» Istve. to pa ne 2 Platonično, temveč tudi O lem priča posebno njegova knjiga «Musso-
lp‘t ioSjomat», W jo je izdal a 1932, k0 je bj]a doba našo
talrn prot>. fašističnemu zati-v!sku. v francoskem 'sv-n?	em jeziku kot emi-
J2, v franciji. Tedaj nam )jt„ a n3egova knjiga v vemo« ?°.raln« in dejansko po-mu k	smo mu bi,i in smo
ip j e^:1° prav hvaležni. Ce
izdati i2daI knjigo v novi Wern<>nn n,‘ v. njej ničesar iz-se doSfi,ak<? izv.zamem0 manj-Pozneisj e’ ki.jlh je zahteval doka7 j razvoj dogodkov, je na in’ *	vedno aktual-
Je v S°tr!bna- s tem da objavil^J0 ,' obli'ki Ponovno <, na Vse’ kar je tedaj pisal
dosledpJ® P°kaza!, da je ostal iim r>=, memu sebi in svo-trditi oroTn’ česar ne moremo 5u, L °- marsikaterem Italija-Piv; k>l tedaj z nami v mu, a ”1J1. v, boju proti fašiz-“gledn« -Je da»es- ko zavzema -'svnem s ?,- Vp.livno mesto v veril ,vn- Jenju> docela izne-bam in lm nekdanjim obljube'boli ^aYara- Zato moramo »»inija mtl Gaetana Salve-
^ mU hiti KxralAm>:	C
*v»io'knii«,mu- biti hvaležni. S ^ tudi >j na s i<ter
SaJvemini je‘ti-
le ponov-syO] nauk, da se njfigovr, «i ,sme ]dentificirati z Di*fV° VIado. Salvemini i. tt
1;^tvf^ftavnik italijanskega °<i3oVo ’ ,ni,1n ne more biti
*^iMhdejanJ*ki so jih
»Jegovp	,]ih	zagresujejo brez
Salvpm	n°	v°dilni krogi.
5e v glav,-,« JeVa knjiga obdelu-stztna tP™0 desetletje fa-do leta 'lim ^r° Pd leta 1922 nn tako	endar	je vsebi-
"*mbna. d°fa^ za nas po-priP°ročali „?2 c'tanje knjige cem: slarp;-^ našim bral-V^bujali	da bi iz nje
“de dni °?H”? na prestane 2n4\’anip ’ ™!ajsim Pa za spo-ža t>oljše P°ipretekle dobe in O aij.tl ZUrnevanje sedanje. ?g°vom0a	k.njige najbolj
Pad vatik=«(ia ,2redno ostri servatore r^keSa gasila «Os-XX. nnJ^a^0,> prcrti njene-v eranskPV?alavju, govori o tikanom • &p°razumu med is*29. m Italijo iz leta ien° zavraansko. glasilo ogor-Vendi« -Ca, .očitek simonije. sfi*111! no;]? bl1 lateranski spo-.,rr>0!iije ir°lj tipičen primer :nar jvL^er se je cerkev za vT naukr, ®r!.Ia svojim osnov-®ni in prepustila fa-manWPst in nemilost na-?r2avnem tP?Ln” 'talijanskem ‘n	rh°ri3u= slovensko
^ ; ,.,Pnm°rskem,
D?d?kanezu. O tem ki javlja obširno dodatek C
r<MnpS!, na-’?v <<Pii XI- in na-dtij maaJšine» in ki ga je te
lis* ;ncel»ti ponatisnil tržaški se „1 C?rrlere di Trieste«. Zato teh	deli	ustavljali	pri
križan- temveč za karak-‘asuro ° vatikanske politike
na Tirolskem in celo
fi,iralitlamarudnirn manjšinam kMmSS° . ede angleškega %)a w , ,Plsate]ja D. A. Bin-Jati an L ?er skuša zagovar-2^stranitX °Pravičevati celo
Spridi	Borišk^oa
ali . *ar
in tržaškega škofa Fo-
S, Sarjn
soriškega nadškofa
2r|ava h= Ver’da,r odkrito pri-
s?Vanja reč7edame urez preti' Kotovo	-'.e	b>lo vsako
f>ah, kie7-^K”°'-an'’e v Pokraji-
,an. Jfip^ .u'	.	UJL	v pokraji-
etu J9on „WaJo manjšine, po 'Jer6*om ”°v udarec proti in-!ev sedan?p njŠ7>i- Za osvetli-k"ailtina n a • baškega škola 2avp(iom*;a naj po Salveminiju ella	iz “Piccola
?ru Pok4- i ?• se je škof San-jWkSSUt,ud»tv« ne pred Pru Po5 4ha škofa, v Ko-®«rkve an '^dstvu ne izpred Jel.tenivMZ °,na občinske hi-‘Sija. z okna tamošnjega
ye"ntinf°r,5>jt>'le'ane snovi, je Sal-na BiLimoi'an- da se sklicu-
žh listov Jfjnevnik0v in dru-
,	n’	??a v nasprotju z
rtkih nor^-^uStrom' ki ie na
2e‘ svo«5^ zgradi' «lavni
^	Ivetnin	J1Se, je storil to
»nevno f s‘!np nerad. Kajti v 'P'>cla,;!'So?isje je zanj dnev-nj^iti t,.,a *aži. zato ne more 'ede f .^ne opore zgodovini. Dava!?	®tl5nih žurnalistov
r.aJe ni« besede iz pisma, ki *	'ianslr	v’š'ii funkcionar v
f	u Guo	•	.zunanjem ministr-
,ans)tpm..riElia tedanjemu itali-
i “tem,, *'T ‘eoanjemu ita r0ndt>nu poslaniku Grandiju v v°jetn ’. ,a «se namreč po *azi'kuio WVIH?rn nivoju ne
V ^ veliko od balil«.
??v>i S^j?>nem dodatku obrav-J1*1 niani5?min'i Položaj narod-,n>o dr, j *? p°d Italijo, seveda
iledal in ta I!)32- Kak° ie on > ,rda ^.•fr®s°jal ta problem, yek na J ,? K označuje odsta-n^Re riJe P drugem mestu
■C. 2M>-
i«.*;™”. J*
* ‘ vJL IH? °^s°iaU sloven-2fn in	i1	mladeniči na
t1,1 ideal r so sledili tl-Seli ! m' zaradi katerih so rJ^tta. k^v?- ' Italijani risorgi-Ma??in^sen nioraien padec 'lija	Cavourja,	Čari-
Na t Mussolinija!))
,?eu knji8e omenja Sal-
N ivoi JPJPta 1932 P^lal en da e knjige Mussoliniju po v«- •’ i?.or te Salvemi-
k?v®denihm i,a 5 u*olovil' ob t! Cai Pravi bJSRdah napravil znat	da Je to nedvom-
t>C)’ ali .llT,n,zacije, toda ni jas-?*i Itiifi ^°tel s tem ironizl-I Pri'n,-?ane' ki so os,ali zve-Pa zanii!^ risorgimenta, ali ‘.n hrvatji ■' da so se slovenski i?f" Princi n,ladeniči borili za >«, d c>Pe, ali pa celo zani-?n«ki u '1 p°d njim slo-°^sojeni krvatski mladeniči -	1 na smrt in ječo.
ilH,8 ori'no«fnS,ka zunanja poli-i ®> zlasf ka Italije do leta bkor Pravfa	faSiwtična. je,
g.n bolem.1 Salvemini. simp-
K)r>!hese v	A° Je i(' G- A-
fašizma	Ji	0 po’
^intperialfa*?/31,8 kot «rim-lalističm rak, t. j. kot
spomin in skomine na rimski imperij«. «Ta bolezen, nadaljuje Borghese, ki .je specifično italijanska, ni bila nikdar tako razširjena in silna kakor v letih po prvi svetovni vojni«. Vse kaže, da je po krajšem presledku tudi po drugi svetovni vojni zopet izbruhnila s povečano silo.
Pojav te bolezni po prvi svetovni vojni je bil D’Annunziev pohod na Reko ter vsi zunanjepolitični in vojaški podvigi Italije, tako v dobi, ki jo obravnava Salvemini: Krf, sovražnosti proti Franciji, izigravanje Društva narodov, afirmacija v Albaniji, priprava za okupacijo Etiopije, posebno pa še stalni afront proti Jugoslaviji.
Značilno za vso to dobo in za vse te itaiijanske podvige Pa je, da je Italija pri tem uživala simpatijo in bolj ali manj javno odobravanje ali celo pod-žiganje Anglije. Zlasti v Siru Austinu Chamberlainu je našel Mussolini tovariša polnega simpatije, s katerim je lahiko prav intimno sodeloval, tako je v Rimu krožila šala, da vodi italijansko zunanjo politiko angleški zunanji minister. Nekaj podobnega, čeprav v bolj prikriti obliki doživljamo tudi danes.
Nasproti Jugoslaviji je bila Mussolinijeva politika neizprosno sovražna, tudi v tistih kratkih izrednih presledkih, ko se ji je moral iz mednarodnih ozirov približati in hliniti prijateljstvo. 2e omenjeni Guari-glia, ki je imel v zunanjem ministrstvu najgloblji pogled v vse zunanjepolitično delovanje fašistične Italije, pripisuje to stališče «dejansko manj znanim vzrokom# in »nekemu neznanemu duševnemu procesu#. Po Salveminiju pa je vzrok v tem, da je Mussolinija obdajala «tol-pa Tržačanov, Istranov in Dalmatincev — torej ljudi z meje — ki, zaslepljeni po svojem kampanilističnem sovraštvu proti Slovanom, so rajši videli, da ima Italija na svoji vzhodni meji mozaik majhnih razprtih držav kakor Jugoslavijo, ki bi bila dovolj močna, da se sporazumno z Italijo brani proti Nemčiji. V zvezi s to bando kriminalcev so delovali generalni štafoi vojske, ki so iskali razloge, da povečajo vojaške izdatke (in sebi preskrbijo napredovanje) v Italiji, ki je bila vsa omamljena od nacionalistične retorike.» »Mussolini je hotel preprečiti, da bi se razvila Jugoslavija, ki bi lahko ogrožala Italijo na njeni severno-vzhodni meji in na Jadranu. Toda zmotil se je, ko je mislil, da bo lahko uničil socialiste v Avstriji, pobil Jugoslavijo in razbil Malo antanto, istočasno pa preprečil napredovanje proti Brennerju in Jadranu povečane Nemčije, ki bi bila mnogo nevarnejša od Jugoslavije«. Po Salvemmijevem mnenju bi bila morala Italija »podpirati ustanovitev Balkanske in Podonavske zveze, odkloniti italijansko pomoč sofijski in budimpeštanski vladi ter k'-erofašistom v Avstriji, spodbujati socialdemokrate v Avstriji jn se približati Češkoslovaški in Jugoslaviji...«
Toda Mussolini in njegovo okolje sta bila očitno prepričana o čimprejšnjem razsulu Jugoslavije podobno kakor je to danes Diego De Castro in njegovi somišljeniki, ki gotovo niso bili daleč od tiste družbe, ki je obdajala Mussolinija in ki jo, je tako drastično označil Salvemini. V tem pogledu je posebno zanimiv izvleček iz dnevnika Pompea Aloisija, ki je bil Mussolinijev šef kabineta v čaisu od 25. julija 1932 do 14. junija 1936. Tam opisuje Aloisi razgovore, ki jih je inie! v tistem času z Mussolinijem, s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Suvicem (tako ga piše Salvemini!), s polkovnikom Sognom, z diplomatom Corte-sejem, ki je bil dodeljen Pave-ličevim ustašem v Italiji, z bivšim italijanskim poslanikom v Beogradu generalom Bodrerom in celo s francoskim poslanikom Paulom Boncourom in ki so se vrteli vsi okoli vprašanja razpada Jugoslavije in ustvarit/Ve hrvatske države kot tamponu med Italijo in Srbijo.
Na drugem mestu (str. 364) pa omenja Salvemini pričevanje istega Aloisija na procesu proti generalu Roatti v Rimu leta 1945, ko je navedel razne podrobnosti o ustaških taboriščih v Italiji. Na str. 370 pa opisuje Artukovičev udor na Hrvatsko' konec leta 1932. Na strani 329 pa pravi, da je Mussolini že leta 1930 (ako ne prej) sprejel pod svojo zaščito Anteja Paveliča, poznejšega poglav-nika Hrvatske, Salveminija v tem pogledu lahko dopolnimo, da so gotovo obstajale te zveze med Paveličem in Mussolinijem že najmanj v začetku 1929. kakor lahko sklepamo po sestankih Paveliča, Perčeca, gen. Sarkotiča in drugih z lastnikom tvrdke z orožjem Angelini & Bernardon v Trstu, k.i je bil neposredni posredovalec ped njimi in samim Mussolinijem. Naj ob tej priliki še omenimo, da je ta tvrdka pošiljala orožje ustašem v Jugoslavijo in da je tudi preskrbela parabelum, s katerim sta bila v Marseillu ustreljena kralj Aleksander in francoski državnik Barthou.
Politiko Mussolinijeve fašistične Italije, ki je stremela za tem. da čimbolj oslabi tedanjo Jugoslavijo znotraj in zunaj te,-tako pospeši njeno zaželeno in zatrdno pričakovano propast, nadaljuje sedaj De Gasperijeva demokrščanska Italija. Le tako si moramo raztolmačiti nejevoljo v Italiji zaradi prijateljskih odnosov Jugoslavije z Avstrijo, Grčijo in Turčijo in njeno razburjenje zaradi amerišike vojaške pomoči Jugoslaviji. Zato b! se sedanji vladni krogi v Italiji marsikaj lahko učili iz Sal-veminijeve knjige. Toda po dogodkih zadnjega časa moramo sklepati, da je tudi De Gaspe ri pod vplivom takega okolju kakor Mussolini.
Zaključujemo prikaz Salve-minijeve knjige z besedami, s katerimi je on zaključil poglavje o narodnih manjšinah:
«Rešitve tega problema (namreč narodnih manjšin) (ne glede na to, kakšne bi bile politične meje med Italijani in Slo-
vani) ne bi smeli narekovati ne Italijani ne Slovani z ozemlja z mešanim prebivalstvom, t. j. ljudje, ki so zaslepljeni s provincialističnjm sovraštvom (ki so ga prikazovali kot nacionalno čustvovanje) Italijanov do Slovanov in Slovanov do Italijanov. Tre.ba je bilo, da bi posegala vmes avtoriteta, ki je izven teh lokalnih sovraštev in nad njimi, in vsilila nacionalistom na obeh straneh politiko zdrave pameti in to na dolg termin. Toda «avtoriteta» je abstraktna beseda. Pomeni lahko samo osebe, ki imajo potrebno avtoriteto, ki dobro poznajo krajevne razmere in niso zajete v kampanili-stično sovraštvo Italijanov m Slovanov. Toda takih ljudi ni najti na vsakem vogalu. Mnogo laže je bilo prepustiti rešitev lokalnim »kompetentnim faktorjem« in še posebno ekstremistom med njimi. Zgodilo se je pač to, kar se je zgodilo«.
Izkušnja narodnih manjšin pod fašističnim režimom je bila grozna za tlačene Slovence in Hrvate ter sramotna in poniževalna za tlačitelje Italijane. Naj bodo zgornje Salveminije-ve besede memento in svarilo tistim, ki rešujejo danes še odprte spore med Italijo in Jugoslavijo, med Italijani in Jugoslovani. Rešitev bi gotovo bila najboljša, če bi bili vsi reševalci Salveminijevega kova.
L. C.
Profesor
Jože Vuga
umrl
13. julija letos je umrl v daljni Pragi upokojeni profesor Jožef Vuga. Rodil se je pred 65 leti na Štajerskem, a po končanih visokošolskih študijah na univerzi v Gradcu je nastopil svoje prvo službeno mesto med prvo svetovno vojno v Trstu, kjer je učil slovenščino na Slovenski trgovski šoli'in na nem|ki realki. Po vojni se je preselil na Češko, kjer je na trgovski akademiji učil slovenščino in srbohrvaščino. Toda ni pozabil na leta, ki jih je prebil v Trstu in je redno objavljal poročila o Slovencih in Hrvatih pod Italijo v ((Slovanskem Prechle-du» ter tako seznanjal češko javnost z usodo primorskih Slovencev in Hrvatov. Ko so Neme: zasedli Češko, so ga odvedli v taborišče Buchen-wald. Vrnil se je sicer po končani vojni zopet domov, toda njegovo zdravje je močno zrahljano, tako da ni mogel več nastopiti službe in je sedaj moral v prerani grob. Njegovi soprogi in hčerama naše sožalje in zahvala za njegovo delo med nami in za nas med češkim narodom!
Nisem več ponižni tujec,
ki se vrača
PO TRILETNEM TEŽKEM BEGUNSKEM ŽIVLJENJU ZOPET V DOMOVINI
Enaindvajsetega decembra 1948. ko sem ponoči prispel z družino v Trst, takrat sem — kakor mnogi nesrečneži, ki se še danes potikajo po predmestjih večjih mest v državah Juž ne Amerike — verjel v boljše in lepše življenje drugod... Organ policije nas je pripeljal v sprejemališče IRO, ki je bilo nedaleč od kolodvora, v nekdanjem silosu za žito. Po prvi npči, prebiti na stolih, so nam v enem izmed skupnih prostorov dodelili dve postelji. Štiri mesece sem prebil tod z ženo in osemletnim otrokom. Slabo hrano sem dopolnjeval z nakupom živil v mestu, kakor so to delali večinoma vsi novinci, ki jim železna rezerva denarja še ni skopnela. ((Starim«, med katerimi so mnogi čakali na «raj» že leto, dve ali celo tri, pa po večini ni preostalo drugega kakor to, da so dodatek v hrani in številne druge potrefcščine nadomestili s sočnimi kletvicami. Nekatere mlajše, na videz priteupnejše ženske, so si pomagale na drug način... V Trstu, izven «campa» je bila pisarna IRO, v katero smo se neredko zatekali po informacije, kdaj in kam bodo prišle komisije za
sprejem v razne države. Čakanje v Trstu je postajalo iz dneva v dan bolj brezupno. Tudi jaz setn se javil za Cinecdtta pri Rimu, kamor naj bi prišle, kakor je bilo rečeno, komisije iz Avstralije, Cila in Brazilije.
Ko je potegnil vlak iz Trsta, so se poleg nemih sopotnikov, nekateri glasno tolažili, češ »sedaj bo bolje, začetek je pač težak...« Zatrdno sem bil prepričan, da je mnoge moril isti občutek, kakor mene — občutek negotovosti, ki se človeku kot mora vrine šele, ko prestop; mejo in ko doživi nekaj prvih, dasi razmerama .malih razočaranj. Začel sem se zavedati, da drči vlak v smeri proti jugu, da se vse bolj oddaljujemo ne le od Trsta, temveč tudi od naše meje. Pa bi morda le ukrenil bolje, če bi iz Trsta... ah, kakšne čudne misli...
Tako je začel svoje prijx>ve-dovanje Franjo P. iz Ljubljane, ko se je po treh letih trpljenja vrnil v domovino,
V Cinecitta, kamor so prispeli, ni bilo nič bolje. Življenje v taborišču se skoro nič ne razlikuje od tistega v nacističnih in fašističnih. Ce se je kdo pritožil so mu na upravi
MTERPLANETARNI POLETI
Nestrpneži že plačali polovico voznine na Luno
Interplanetarno letalo
zakone, ki so povsem drugačni od zakonov, ki veljajo pri nas, na zemlji.
Pa pustimo ta ugibanja ter se preselimo malo v stva.nost znanosti. Nemški znanstveni* Hermann Oberth je pred kratkim objavil članek, kjer se spušča v razmišljanja, kako bi rešil problem pogonskih sredstev interplanetarnih raket sli kakor hočemo že imenovati ta letala.
Omenili smo, da doslej znani
...	.	.	.	i	motorji niso sposobni za te po-
menado. Vsem je ze^ znano da j	,aradi	tega,	k„	mo-
v New Yorku osnovali celo	.
O interplanetarnih poletih se govori že dolgo let, v začetku le v nekakem pravljičnem sm:-■s a, pozneje pa z vedno večjo znanstveno kritičnostjo, dokler ni v času zadnje vojne v prvotni nemški iznajdbi prišel do veljave tako imenovani motor na reakcijski pogon. S tem motorjem ali bolje z možnostjo upor.abe načel, na katerih je zgrajen ta motor, je dalo pobudo mnogim vetrnjakom, da so si polet na luno zamislili kot nekako popoldansko pro-
so
družbe, ki se ukvarjajo s potovanji na Mars in luno. Pri vsem tem je še to, da niso v tem udeleženi le neki špekulanti, ki bi hoteli na račun tega dobro zaslužiti, ampak se “je nalezlo te bolezni že nad deset tisoč ljudi, ki so se že prijavili za to potovanje ter plačali tudi že del voznine.
Sicer ni to nič kaj čudnega za ameriške razmere. V Ameriki, in predvsem v ZDA. se včasih gomji sloji navdušijo za marsikako neumnost ter potegnejo za seboj tudi marsikaterega kalina nižje vrste. T;k pred izbruhom druge svetovne vojne se je neki, verjetno ne preveč uravnovešeni holly-woodski zvezdi zahotelo jesti sendvič z živo zlato ribico. Cez nekaj dni je bila to splošna moda in človek ni bil več «fin», če ni jedel žive zlate ribice na kruhku, pa četudi je takoj, ko jc kruhek pojedel, tekel na stranišče ter tam izbruhal tudi kosilo prejšnjega dne. Moda alt snob je življenjsko važen element, ki ga moramo spoštovati!
Ce je bilo tako z zlato ribico, ali si moremo zamisliti, da bi oglas za polet na luno, ki ga povsem znana ter normalno poslujoča agencija objavi po vseh časopisih, ostal brez odziva? Ce temu še dodamo dejstvo, da so se med tistimi, k) so o inter-planetamih potovanjih govorili ter pisali, zasledila celo imena znanstvenikov ali vsaj ljudi, ki no»ijo tak naziv, je zadeva povsem razumljiva.
V resnici pa so vsi doslej znani motorji, s katerimi letamo po zraku ali pa se vozimo po zemlji, še daleč pred možnostjo. da bi dvignili neki prevozniški objekt iznad zračne sfere, ki obdaja zemljo, ter izven območja težnosti naše zemlje.
Saj ni, da bi bili ti motorji prešibki ali kaj podobnega. Pač pa so praktično neuporabliivi. Kakor navaden avionski motor, tako tudi motor na reak^Kski pogon bi porabila toliko goriva. da ga ne bi mogla toliko ponesti s sabo. Poleg tega je pri tem važna še brzina, s ka' tero bi se moralo letalo pognati z zemlje. Pred kratkim so v Trstu predvajali neki film. ki naj bi prikazal, kako bomo leteli na mesec. Poleg raznih najbolj naivnih strani filma ter poleg vsakomur, tudi . laiku, otipljivih »znanstvenih« absurdov ter napak, je bilo v tem filmu lahko opaziti tudi marsikatero tehnično ugotovi'pv k: nam zelo poljudno prikaže razmere v vsemirju ter prirrdne
rajo vzeti s sabo veliko goriva, da s tako težo sploh ne pridejo izven območjo zemeljske težnosti. Torej ni kriv sam motor, ampak pogonsko sredstvo, ki ni dovolj učinkovito, kajti, če bi imeli bencin, ki bi bil po svoji gorljivosti dvajset, trideset ali celo stokrat močnejši od sedanjega, bi letalo moglo vzeti s seboj mnogo manj goriva, ali bi pa s sedanjim gorivom preletelo mnogo večje razdalje in bi torej prišlo tudi iz naše težnostne cone. Nadaljnji let bi bil, vsaj teoretično, lahka stvar.
Ena možna rešitev učinkovitejšega goriva je atomska energija, v katero polagajo razni
strokovnjaki mnogo upanja: Toda že prej omenjeni Nemec Oberth trdi, da bo edina rešitev tega vprašanja, namreč vprašanja pogonske sile v medplanetarnih poletih, elektrika in da se bodo kretali ((medplanetarni avioni« lahko edino s pomočjo električne energije.
Na vsak način Oberth ne misli pri tem, da bi letalo nosilo s seboj kot svojo potno zalogo elektriko v akumulatorjih, ker bi to bilo podobno bencinskim tankom, samo s še slabšim učinkom. Oberth si vse to zamišlja drugače.
Znano je, da je v vsemirju stalno dan in da ni nikoli noči, ker nastaja pri nas noč le zaradi vrtenja naše zemlje. Torej tam sveti sonce tako rekoč noč in dan. Na tisoče malih, posebnih priprav bi stalno /&-jeniaio te sončne žarke. Te priprave bi bile iz kovinastih delov, ki bi se s temi žarki segrevali, dočim bi drugi deli istih priprav ostajali stalno hladni. Zaradi te razlike v temperaturi bi se po splošno znanem termo-električnem procesu ustvarjala velika količina električnega toka. Ta električni tok ali energija bi poganjala letalo tako, da bi skozi posebne cev'*, kakor na podoben način delajo sedanji avioni na reakcijski motor, pošiljala s *ilo nazaj velik mlaz z električno energijo napojene ali nabite molekule.
Podobne poizkuse so strokovnjaki že delali in jim je uspelo napraviti že mlazove v relativno brezzračnem prostoru, ki so dosegali že brzino 400 m v sekundi, dočim so v povsem brezzračnih ceveh dosegli že brz*-no 90.000 km na uro. Znano je, da je tudi v vsemirju brezzračen prostor, ki bi odgovarjal našemu vacuumu iz pravkar omenjenih poizkusov. Torej vsi teoretični pogoji so dani: pogonsko sredstvo, ki bi si ga letalo sproti nabavljalo, ter tudi
vacuum ali brezzračni prostor. Vprašanj, ki še niso rešena, ja pa še toliko, da bo verjetno še dolgo, preden bomo, oziroma bodo leteli in so tasti, ki so si že nabavili lSstke, verjetno vrgli denar stran.
Saharska puščava je biia nekoč naseljena
Se ni dolgo tega, ko smo v nekem članku pisali o tem, da je bila nekoč Sahara obljudena. To nam dokazujejo rimske utrdbe, ki so jih zasledili na višinski fotografiji, k.i sojo napravili na Saharo iz aviona. Toda rimske utrdbe ali tako imenovani Vallum Romanum ali Vallum Africae je naselbina rimske vojake in mnogi so trdili, da to še ni polnovreden dokaz, da so v Sahari zares živeli avtohtoni ljudje, to je ljudje, ki so bili tam zares doma in ne samo poslani kot rimski vojaki za stražo imperija.
Poleg raznih drugih znakov so verjetno najbolj značilne risbe, ki ponazarjajo tedanje življenje. Po slikah se vidi, da so iz dobe pet sto let pred našim štetjem. Upodobljeni so predvsem konji, žirafe in govedo. Pastirji, ki varujejo te živali, so na slikah črnskega porekla. V dosedanjih odkritjih še niso naleteli na kamelo.
Iz vsega tega, kar so različne ekspedicije doslej odkrile, se prav zanesljivo ne da še ugo-
toviti neki zgodovinski razvoj tedanje dobe, toda gotovo je, jhodu na delo, ležati
da je tudi v velikem delu Sahare bilo razvito dokaj normalno življenje in da ni prav ni-kaka utopija mnenje raznih evropskih agrarnih strokovnjakov, ki trdijo, da se da v doglednem času spremeniti vsa afriška puščava v cvetočo deželo.
odgovorili: «Ce vam ni prav, pojdite v hotel...« Pa čeprav bi imeli denar, bi v hotel ne mogli, ker niso imeli regularnih potnih listov.
Ze po nekaj dneh je oila skupina. v kateri je bil tudi Franje s svojo družino premešče na v Grogliasco pri Torinu. Tja so prihajale komisije iz ameriških držav in Avstralije. Do decembra 1949 se je z družino potikal po raznih taboriščih, dokler ni bi) potrjen za Cile, kjer so seveda vse izseljence zopet strpali v taborišče. V tridesetih dneh pa si je mora! vsakdo najti samostojno možnost za samostojno preživljanje.
In tako se je začelo novo trpljenje:
Sicer pa so prihajali delodajalci tudi sami v campo. Doživeti je treba takšno razstavo delovne sile in biti v njej razstavljeni predmet, Le tsso je moči prav razumeti in čutiti nejevoljno zategnjene ustnice ter hladen pogled zviška, ki se zaustavlja zdaj na nogah, zdaj na mišičevju rok in obrazov... Siluge, služkinje, delavci za so-litrske rudnike ali pa hlapci za deželo so bili iskani. Ker je večina izmed nas upala, da si bo našla kaj boljšega, v začetku na tovrstne ponudbe ni bi io odziva. Vse, kar bolj se je bližal odrejeni mesec dovoljenega bivanja, vse bolj je naraščala nestrpnost okoli iskanja služb.
Lastniik delikatesne trgovine in točilnice, prvi, na katerega sem se obrnil s prošnjo za zaposlitev, mi je po dolgi lekciji o »lahkomiselnosti Evropejcev« (čeprav je bil sam Evropejec), ki si često predstavljajo, da bodo tukaj lahko izhajali brez trdega dela — poslal drugemu. Drugi se me je odkrižal s pripombo, «da pri njih delajo pomočniki po štirinajst do petnajst ur na dan ter da me ne more- rabiti, ker ne obvladam jezika«. Obšel sem dolgo vrsto različnih podjetij, preden sem zvedel, da nekdo odpira nov gostinski obrat. Vendarle — sprejet. Tri tisoč pezet mesečne plače mi je bilo ponudenih, če hočem? Kdo ne bi hotel?... četudi je predvideno ((stanovanje«, sestoječe iz ene sobe izven mesta, veljalo tisoč petsto pezet. Za najskromnejše preživljanje družine pa bi jih potreboval mesečno vsaj še okoli tri tisoč. Primoran sem bil od-tujevati vse. kar se je dalo vnovčiti. To vse poleg dela od osme zjutraj do ene po polnoči. In kakšno delo! Zjutvaj z vrečo in košaro na trg, nato zopet okoli pol ure »azaj, redno obložen s približno štiridesetimi kilogrami. Temu je sledilo pripravljanje delikatese, strežbi do večera in noči. ki se je Kon-čala s pomivanjem stekla m stopnic. Delalo se je tudi v nedeljo dopoldne. Le včasih sem zn najnujnejša osefana opravila lahko izkoristil nekaj popoldanskih ur med tednom. Misei na kakršno koli pritožbo so ni (.d-svetovali. če želim še kje dobiti službo.
V Santiagu sem včasih sreča! med znanci iz camoa tudi zdravnico bolgarske nat^dn^sri in njenega moža, študenta medicine. Ona je v bjlnišnici opravljala dela bolniške sestre, medtem ko je bil njen mož «mozo» v nekem bifeju kakor jaz. Tudi ni bil izjemen primer, da sem nekatere od bivših sopotnikov našel zjutraj, 0b pri-suknjo
povedati, kako se mi 'je mudilo v hotel, v katerem je bil začasno nastanjen. Topel sprejem poslanika mi je dal čvrsto moralno injekcijo. Prijetno presenečenje pa je doseglo vrhunec, ko sem postal po 14 dneh nja-gov šofer z devet tisoč pezet plače in človeškim stanovanjem v zgradbi našega poslaništva. Povejte, kdo ne bi zajokal?..
Odnos, ki so ga imeli do mene in moje družine vsi uslužbenci poslaništva, mi je pomagal, da sem iz zapostavljenega tujca zopet preraste 1 v enakopravnega človeka, Od vse triletne preteklosti je ostala v me-n’ neizpremenjena le še želja za vrnitvijo, ki se mi je po osmih mesecih uresničila.
Težko je opisati veselje, ki me je obdajalo po prečuti noči pred odhodom na vlak, s katerim smo po enodnevni vožnji prispeli v Buenos Aires. Srečnega občutka, da se vračam domov mi miti malo ni moglo skaliti dejstvo, da je bile ladja, s katero bi moral odpotovati, v popravilu. Saj nisem bil več ponižani tujec, ampak ponosni jugoslovanski državljan, ki se vrača.
14. junija 1952 je Franjo z družino odpotoval iz Buen„-s Airesa. Zopet se je po dolgi vožnji bližal Trstu, meji svoje domovine, ki jo je pred tremi leti tako lahkomiselno prekoračil:
«Tu je Jugoslavija«, sem končno zagledal napis na hiši, proti kateri se je pomikal vlak. »Sežana« je odjeknil klic sprevodnika.
Kaj pa, če... -se je za nekaj trenutkov oglasil v meni dvom, na katerega danes nisem po nosen, ko se prosto in z za vestjo, da bom v kratkem nastopil službo, sprehajam po Ljubljani. ((Povratniki smo«, je sledilo moje pojasnilo, ki pa je biilo organu, ki je pregledoval potne listine najbrž odveč. S pozdravom mi je stisnil roko...
Našega zraka smo se že nadihali, ko smo se bližali Ljubljani. Ljubljanski grad je bil skozi solze videti meglen... Da, osmega julija zvečer sem po tolikem času zopet hodil po ulicah v svojem rodnem mestu....
NI
V zadnjem času so kitajski upravniki podvzeli obseint mere za rusifikacijo kitajskega javnega in kulturnega življenja. V letih 1950 in 1951 je bilo na kitajski jezik prevedenih okrog 140 sovjetskih del in razprodanih Okrog 2 milijona primerov. Poleg tega trde, da so v severoza-padnih pokrajinah Kitajske prodali 2,700.000 knjig v ruskem jeziku.
Zanijnivo je, da so s prevajanjem Kratke zgodovine VKP(b) začeli šele v začetku letošnjega leta.
* * *
Bivši ministrski predsednik Clement Attlee pripoveduje v svojih nedavno objavljenih spominiht kako se je minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov silno začudilko je laburistična stranka na britanskih volitvah leta 1945 zmagala z večino glasov Na konferenci v Potsdamu je Molotov dejal Alt-leeju:
«Vi ste mi vendar rekli. da bosta na volitvah imeli, obe stranki enako število glasov, zdaj pa ste zmagali z veliko večinoh
Attlee piše, da sovjetski minister za zunanje zadeve ni mogel razumeti, Jeako da Angleži ne vedo že vnaprej rezultata volitev.
# * *
V vseh tovarnah sveta .to napravili v preteklem letu milijon traktorjev. Polovica jih je bila izdelana v Ameriki, tako da je ta dežela na prvem mestu po številu traktorjev, čeprav ima le 18 odst. obdelane zemlje od skupne površine na svetu. Amerika ima nad dve tretjini števila traktorjev, kolikor jih sploh obstaja. Evropa ima z 32 odst. obdelane zemlje 25 odst. vseh traktorjev sveta. Po številu traktorjev, ki odpadejo na 1 ha obdelane zemlje je na prvem mestu Velika Britanija z 1 traktorjem na 23 ha. Nato pride Švica, Nova Zelandija, Švedska in Zapadna Nemčija Sovjetska zveza ima komaj na 400 ha en traktor, medtem ko pride na Daljnem vzhodu en traktor na 12.000 heiktarov.
(Jugopres)
$r,
fč /si *la.Kor tflcili.
jvtr 4*aA /|»o€	^^>44	V
V-Ww£- \	cr	nt
^ . rib	J	1	a/1
/VAA	/v^	C^wi/C£wi,
YA	■'T	/aa-^vvv	t
pod glavo na klopeh v parku V deževnih dneh »ju so se ti nesrečniki zatekali v --kupns ležišča zakotnih hotelov, kjer je veljalo ležišče Te štirideset pezet.
V začetku meseca avgusta lanskega leta sem le dočakal željen dan — prihod jugoslovanskega poslanika. Ne morem
/H*/Vv\/r 7^ A^|wa» o
•'VVK>XfcA£,	.
YJl|)wa 'vM-fc	l/v,/--te /j><vvtfcvve.
Pismo Franja P. ob povratku v domovino
(Nadaljevanje)
Toda nobene prave jeze ni bilo v vsem tem.
Nekaj je blažilo njihovo jezo.
Na lepem se bo razlegei žvižg ladje z vodo. Ozrli se bodo proti vhodu v luko in opazili bodo ladjo, ki izriva d'm iz dveh širokih dimnikov. Ladja se bo ustavila tik ob obali, vsak bo vzel svojo posodo, pohitel tja, videl, kako teč er voda v curkih, pošumevajoč in peneč se v vedrice, čebre, kotle, sode in nečke, pa mu bo laže pri srcu. Pripognili se bodo, oprijemajoč se z rokami za rob posode, iztegnili bodo vratove in pripognili glave ter pili vodo s strastjo in dolgo časa, prav kakor jo pijejo ovce ali mezgi. Potem se bodo zravnali mokrih lic,, nekaj vode pa jim bo steklo čez brado in po vi atu na prsa. Potem bodo zadeli breme na glavo, na rame ali na hrbet; podvizali se bodo v vas, niti čutili ne bodo svojega bremena, laže se bodo vrnili, kakor pa so prišli semkaj s praznimi posodami...
Toda ljudje so prihajali kar naprej.
Bilo je, ko da se vsa vas seli k nam. Med njimi so bili tudi taki, ki so imeli svoje vinograde daleč od morja, pa niso nikdar prihajali v našo drago. Vsi so bili suhljati, zagoreli od sonca, roke so imeli žuljave in na pol trde prste, koščene obraze in zvite hrbte, kakor da se sedaj pripogibajo k tlom kot pri delu ko s krampom krčijo goličave. Starci so bili plešasti in brez zob. Otroci so imeli krivenčastf noge in od sonca porumeni'e la-s* podobne posušenim ipsk un koruznih storžev.
«Ali je prišla?« je vpil rk iraj
/Vi<tdihtU 'HabO-i VODA
vsak, čim je prišel do obrežja.
«Ze prihajal« so odgovarjali drugi in kazali na migotajočo meglico nad vhodom v zal:v.
A to ni bil dim ladje, ampak hlapovi, ki so se dvigali iz morja, ki ga je že ogrsio sonce, in ki so napovedovali, da bo današnji dan še bolj vroč in pasji, kakor je bil včerajšnji.
Naenkrat se je zaslusa o u-darjanje parkeljcev in kopit. Po uličici se je pripolilo na obrežje nekaj koz. Pok.nc’ so držale glave, potresale z noz-drvrrsi in rumene oči so jim polesketavale. Za njimi je prišla čreda ovac, ki so meketale in se ozirale, ko da nečtsa iščejo. Kakih dvajset mer.gov, ki so jih vznemirjale muhe se je takoj zagledalo v pos de tik ob obali in začeli so rigati. Živali so čutile bližino vode; toda ko da slutijo, da to ni morda prava voda, so postajale vedno nemirnejše. Ko so opazile čebre in vedrice iz kakršnih so vedno pile, in ko so videle, da se v njih nekaj svetlika in leskeče, so se pognale proti posodam. Rinile so v gjne-čo in metež. Brcale z nogami, krilile 2 rožički, grizle z zobmi.
«Nahe! Na!»
(tISJ Proč!«
«Napile se bodo. Napihnile. Poginile.«
»Nazaj jih poženite! Hoit»
Ni bilo sile, ki bi ijh zavrnila. Mezgi so divjali. Otresa’1 so z glavami in se poganjali na zadnje noge. Nekaj jih ;e sililo 7. gobci v vedrico; začeti so piti morsko vodo.
«Vrag z njimi! Pred večer m
bo po njih!«
«Zavrnite jih s palicami!«
Ljudje so začeli vpiti in odganjati živali. Zenske so grabile ovce za vratove, dižale koze za rogove in jih vlekle za povodce, držeč se vznik
Neki dolgin se je na vsa usta krohotal; za trebuh se je držal in vpil na debelo žensko, ki je pihala kakor meh, vsa rdeča v obraz in se borila z lastno kozo.
«Ha! Ha! Kuma Manda, Skoda, da nisem tudi jaz vaš Kozel! Potem bi se stvar drugače končala.«
Vpitja in gneče še dolgo ne bi bilo konec, da se nekaj možakarjev ni nečesa domislilo.
Pognalj so se na obrežje in izlili vso morsko vodo iz posod. Potem so se živali pomikale od posode do posode, lizale mokri les, rigale in meketale, ko da se pritožujejo. S povešenimi glavami io zrle v vedrice, lakotnice so se jim videle na bokih. Kazale so rebra, koščene kolke in hrbtenice. Vse so ostale na istem mestu in nikamor se niso dale odgnati od posod, čeprav so jim sedali na kraste in rane muhe in obadi, tudi sami zejm kakor še nikoli.
»Moj Bog, kako so sitne!«
«Kaj naj počnemo s temi živalmi?«
Zopet se je našel človek, ki je poučil druge, kaj ie treba ukreniti. Dvignil je vedrico in začel ž njo vabiti svoje tri ovce, obenem pa se je 'iččasi pomikal nazaj.
«Na, moje! Na!«
Živali so na znani klic kre-
nile za njim. Mož je odšel na drugo stran zaliva in privezal ovce v senco pred vrati nekega dvorišča. Njegova družina se je skupaj z živalmi zbrala okrog prazne vedrice.
Na ta način so razgnali vso živalsko gnečo; vse živali so spravili v senco ob hišah, ^ Kajti sonce je bilo že visoko in je začelo žgati.
Od nikoder se ni oglasil veter v tišini drage.
Tla so že gorela pod nogami, čutil si. da ti ob vsakem dihu leze v pljuča neviden plamen.
IV.
Na uličici pred našo hišo je bilo največ sence, zato je bila polna ljudi. — zvečine starejših — ki so sedeli ob zidu po tleh in na ploščadi našega vodnjaka. Vodnjak je bil odprt, da na prvi pogled lahko vsakdo vidi, da je prazen. Tudi vrata stanovanjske hiše so bila na stežaj odprta, pri njih pa je stal naš oče; vedel je. da bo na ta način — pogovarjajoč se z ljudmi — najbolje zavaroval svojo družino pred njihovo nenadno objestnostjo ali hudobijo.
Ljudje so sedeli tam in gledali vanj z vnetimi očmi, s po-bešenimi spodnjimi ustnicami, da si videl dlesna pod pokvarjenimi zobmi; imeli so ohlapne mišice na udih in licih; po vsem so bili podobni čredi žejnih in izmučenih živali.
»Veste, gospod, vse to zlahka preneseš, ko vidiš, da bo prišla pomoč«, je pravil starec mojemu očetu.
«Saj pomoč prihaja. Tudi
nam ne bo huje kakor drugim na otoku«, je govoril oče in ko likor je le mogel naglašal besedico »nam«.
Tudi jaz sem čutil, da jim je hotel reči, da velja del upanja, ki ga vliva njim, tudi zanj, in da je tudi sam revež, kakršni so oni. da so si popolnoma enaki v tej splošni zagati. Pripovedoval jim je, kako so zgrajene ladje, ki prevažajo vodo, s kakšno brzino plovejo po morju in kako nalivajo pitno vodo iz mestnega vodovoda v njihovo notranjost.
«Ha! Ha!« so kričali težaki in mlaskali z jeziki, ko da čutijo v ustih okus vode. na katero čakajo.
«Tako! Tako! Naj se tudi uui revežev enkrat spomnijo.«
In pripovedoval je in pripovedoval, da bi jih razvedril ;n jim vlil upanje. Celo svoj stari barometer jim je prinesel. Začel jim je razlagati in pripovedovati, da ta čudna naprava že od sinoči dalje kaže. da bo kmalu dež; prišla bo ena tistih nenadnih neviht, ki edine prineiso poleti dež v naše kraje
Kmetje so kimali z glavami, ko da hočejo reči, da se ka: malo zanašajo na to cev. Več so verjeli obrazu človeka, ki je bil sicer redkobeseden z njimi toda o katerem so vedeli, da nikoli ne govori v prazno ali pa v šali.
«Da! Voda prihaja. Danes za nas in mogoče že jutri za naše trte in oljke.«
«E, e«, so se režali ljudie. «Bog daj!«
Pa se je razlegel debel in svečan glas:
«In Bog je rekel Noetu: Vode bom spustil na zemljo, da ugonobim ljudi in živali, da iztrebim vsak živi stvor, v katerem je živa duša...»
»Molči, Prerok!«
«Zamašite fratru usta!«
«Ti nam tveziš o potopu, mi pa poginjamo od žeje.«
«Hudo bo in težko; ljudje bodo jokali in škripali z zobmi. Jokajte, hčere jeruzalemske!«
«Molči, krokar!«
»Tja... k babnicam pojdi!«
«Kirie elejson! Kirie elej-son!«
Prerok je spustil glavo na prsi, poljubi! križec na molku, ki mu je visel ob pasu, in začel moliti, izgovarjajoč od časa do časa glasneje:
«Exaudi nos, Domine.«
Rekli so mu frater zato, ker je nekoč služil v samostanu onstran morskega preliva, v vasi pa je bil dolgo let cerkovnik in je hodil in govoril prav kakor fratri, ki hodijo po otokih in prosijo po vaseh. Priimek «Prerok» se ga je prijel na stara leita, ko je moral pustiti cerkveno službo in je pos*al berač. Takrat je namreč začel prerokovati in na svoj nač!n izgovarjati besede in cele odlomke iz Sv. pisma. Fantje in dekleta so zbijali šale z njim, st.-.rci in starke pa so ga poslušali z nekakim strahom in so se najboij bali njegovega pripovedovanja o potopu, t; božjih kaznih v egiptovski deželi in o razdejanju Jeruzalema. Močno jih je bilo strah tudi nerazumljivih latinskih besed, ki so iz prerokovih ust nekam drugače zvenele kakor izpred oltarja, iz župnikovih ust.
(Nadaljevanje sledil
\/ni"i ir	Vremenska napoved za danes:
U If P nit r	Raztrgana oblačnost s krajev-
T I \ L / V 1 L	n'mi nevihtami. Temperatura
se bo nekoliko dvignila. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 24.7, najnižja 18.3	stopinje.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
30. JULIJA 1952
"" ..	pij,	r	c1*'
ii Ml 11 M * I  j
:38;i is®
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 1K.50:
Domači zvoki. 14.20: Od Triglava do Jadrana. — Trst II.: 21.00:
Slovenski zbori. 22.00: Liszt: Madžarska fantazija-— Trst I.: 14.25: Slavni solisti. — Slovenija: 13.20: Pesmi jugoslovanskih narodov. 21.35: Danilo Švara: Veronika Deseniška, 1. scena iz 2. dejanja opere.
PO NAPORNI BORBI IN TEKMI. KI NI POVSEM ZADOVOLJILA:
Jugoslavija porazila Nemčijo s 3:1 (3:1) in se plasirala v nogometni finale
bnajstorica «plavili ** zadovoljila samo v zadnjem delu prvega polčasa - Nemci ugodno presenetili
(Naše poročilo)
NEMČIJA: Schoenbeck; Eberle, Jaeger; Sommerlatt, Sche-/er, Gleixner; Mauritz, Stollen. werk, Zeitler, Schroeder, Elxr-
mann,
JUGOSLAVIJA: Beara; Stankovič, Crnkovič; Čajkovski Horvat, Boškov; Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek. Zebe c.
' SODJJIK: V/olf Karni (Finska). Mejna sodnika: Američan Best in Francoz Harzig, Gle-dalcev 6.000, igrišče v izvrstnem stanju, vreme sončno vendar brez vročine. Ereb je naklonjen Jugoslaviji, ki igra v prvem polčasu s soncem v hrbet. NerAci imajo bele majice in orne hlačke, Jugoslovani običajno sinjo majico in bele hlačke. Začetni udarec pripada Nemcem.
Prvi dogodek tekme, prvi gol, Jugoslovani izsilijo kot, ki ga z leve strani strelja Vukas. Zogo pošlje na center, a nem. ška obramba odlaša. Medtem priteče do nje Vukas in med številnimi nogami najde pot do mreže. 1-0. Jugoslovani igrajo s kratkimi pasovi, medtem ko so Nemci nevarni predvsem v hitrih protinapadih. Pri tem se odlikuje mali Zeitler, katerega Horvatova višina ne impre-sionira.
i' 8. minuti Schroeder stre. Ija, žoga se od Crnkoviča odbije do stebra in od tam v kot. Beara je pri tem bil popolnoma deplasiran.
Štiri minute kasneje je nemška vztrajnost kronana z golom; Schroeder prehiti v teku dva branilca in poda žogo pred vrata. Stankovič zgreši in Stolleniverk poleg njega pri. sebno strelja žogo v gol.
Izenačenje da Nemcem poguma in v treh minutah dosežejo tri kote. Jugoslovanska obramba je pogostokrat v zadregi.
V 20, minuti pred svojimi vrati Zeitler nerodno da žogo Bobeku, ki pa ne izkoristi zlate priložnosti. Jugoslavija počasi prevzema igro v svoje roke. Nemčija pojoča svojo o-brambo in igra v napadu s štirimi možmi. V 24. minuti so Nemci v napadu pred jugoslovanskimi vrata; ko žogo dobi iz obrambe Bobek. Leva zveza prodira, preigra Eberla, poslu-
z> prostega Mitičat čigar strel preseneti Schoenbecka 2-1.
Sedaj so prišle minute, ko so jugoslovanski nogometaši pri. kazali igro, kakršno je občin-stvo od njih vajeno. S kratkim podajanjem «plavi» večkrat prevarijo nemško obrambo Tako n pr. v 32. minuti Bobek sam preigra dva nasprot-
DANASNJI PROGRAM: Jahanje, sabljanje, Plavanje: izloči line tekme na 100 m hrbtno ženske, skoki s stolpa feti 4x100 m ženske, 400 m prosto, polfinale 100 m hrbton ženske, skoki s stolpa (ženske). Vaterpolo in nadaljevanje bcksj. Košarka: Vramcija-Bolgarija, Argenti-na-Urugvaj, ZDA-Brazilija, SZ-Cile.
nika in poda žogo v ozadje Čajkovskemu. Desni krilec stre. Ija iz razdalje 25 m in doseže zadnji gol tekme. Presenečeni nemški vratar ni reagiral. 3-1.
Nemci so v protinapadu in sodnik v 39. minuti ne prizna Mauritzovega gola zaradi jasnega offsidea. Minuti kasneje Stollenwerk dohiti žogo. katero je Crnkovič hotel nerodno poslati svojemu vratarju, in slabo strelja.. Zoga se izgubi za golom.
Nemška upanja rastejo s progresivnim slabšanjem nasprotne obrambe. V 25- minuti Čajkovski zastrelja žogo visoko preko tribun in na podoben način «plavi» pogosto skušajo ukaniti čas.
V 28. minuti Zeitler po kazenskem strelu pošlje žogo v vratnico. Samo minuto pozneje Beara s pomočjo sreče brani Stollenwerkovo žogom Nemci ne izgubijo poguma in napada, jo brez premora.
težja in skoraj pade v naročje Beare. Nemški navijači na ves glas zahtevajo enajstmetrovko, sodnik pa dosodi samo strel z meje kazenskega prostora.
Dve minuti pred koncem Beara še poslednjič reši svojo mrežo topovskega udarca, ki ga je na vrata usmeril Stollen-voerk. Ob sodnikovem žvižgu so Nemci še vedno v napadu. Nato si nasprotniki stisnejo roke in združeno zapustijo sta. dion.
Jugoslavija je dobila pravico za nastop v finalni tekmi. Današnja tekma ni bila lahka. Nemci so se izkazali za mnogo boljše, kot pa so bili igralci danske reprezentance in v spomin nam prihajajo besede zveznega kapetana nemške nogometne federacije, katere smo pred tekmo itieli samo za reklamno geslo; «Moji amater, ji ne zaostajajo za profesionalnim moštvom Nemčije. Verjamem, da bodo prekrižali račune marsikateremu favoritu». Nemci so pred olimpiado trenirali tri mesece. Herberger, ki je oče povojnega nemškega nogometa, je izbral osemnaj-storico iz preko tisoč nogometašev, katere je preizkusil, V
ostalih minutah pa njihov brezhibi mehanizem, ki smo ga občudovali na prejšnjih tek-mah, ni deloval, Izvrsten je bil Beara, ki je nakajkrat rešil skoraj siguren gol. l-si ostali so mnogo kombinirali. Moramo celo reči, da so imeli večji del tekme žogo pri sebi jugoslovanski igralci, a so osvajali teren zelo počasi. Kar so Nemci dosegli hitro, z enim samim predložkom, so Jugoslovani še. le po daljšem času in je pri akciji bilo zaposlednih pol ducata igralcev. Mislimo, da je to stara bolezen jugoslovanske enajsterice, ki pa v poslednjih tekmah, ni prišla do izraza. Med Nemci sta se posebno odlikovali obe zvezi ter levi branilec.
Kav olimpijski plavalni rekord:
Boiteux 4:33.1
na 400 m prosto
HELSINKI, 29.	—	Jimimy
Me Lane je porazil jatponsko štafeto na progi 4x200 mi Ni to
zgrešeni stavek, samo ugotovi, tev stvarnosti. 21.1efni Američan je nadoknadil zaostanek in na cilju bil celo pred Japoncem, Celo sinovi vizhajajooega sonca so bili zaprepsaščeni nadi podvigom McLana, ki je dosegel čas 2:05.2!
Eva Szeke!y je nepričakovano bila boljša od rojakinje Eve Novakove. Izboljš,aia je c-limpijski rekord na progi 200 m prsno s časem 2:54.0. Prejš. nji rekorcl je postavila pred štirimi leti v Londcnu HolarvJ. čaraka N*3lly Van Vliet z 2:57.2. Kaže. da tudi plavanje sledi svetlemu zgledu lahke atletike. Sz,flkeli'eva je vodila od same-začetka, šele proti kcncu jo je resno ogrozila Novakova. Proti obema Madžarkania zastopnice ostalih držav niso mogle ničesar.
Boiteux je danes ponovno izboljšal Oisortov olimpijski ve. kord n;a 409 m prosto. Njegov
pu«nvi«n Bono nnir.aan vaterpolo tekmo miiMSKfi .hikusmi/ija
Indoslavija - Svedsha 9:1 H:1)
Žreb se je ponovno poigral: Združil je najmočnejše države v eno skupino: Holandska, SZ, Jugoslavija, Madžarska
čas frnaša 4:33.1 ir> verjamemo, da v tej c!?š'cipl'nl n,p današnji KLAUS ULLIVIAN L^magovaleg rie Istrand, me Kon.
no in niti Furuhag; še niso iz-Mkli zadnje beseda.*
■* * s KOŠARKA:
ZDA- Čile	103:55	(47:32)
Argentina - Franc. 61:52 (31:27) Urugvaj-Bolgarija 62:54 (35:27) SZ - Brazilija 54:49 (25:21)
Mihalič 14:20.8
v teku na 10.000 m
DANAŠNJI PROGRAM VATERPOLO TEKEM:
10.30 ZDA - Belgija
11.30 Italija - Španija
12.30 Holandska - Madžarska 17.20 Jugoslavija - SZ
ČETRTEK:
12.00 Jugoslav. - Madžarska
13.00 Holandska -SZ
14.00 Italija - Belgija
19.00 ZDA - Španija
trimesečnem treningu so do. segli veliko mero vigranosti. Deloma z ugodnim žrebom, de. loma z dobro igro, so se Nem-ci nepričakovano preriti do Pet minut pred koncem vodi- polfinala in nudili danes Ju-
žogo Zeitler, Horvat ga zašle, duje z namenom, da ga zaustavi ;e pred kazenskim prostorom. Horvatov namen uspe na nepredpisan način, toda sod. nik spoštuje pravilo prednosti in ne žvižga, Zeitlerja je Horvatov poseg spravil iz ravno-
goslaviji velik odpor. Strokovnjaki so celo mnenja, da bi se tekma lahko končala drugače, ako Čajkovski ne bi presenetil vratarja in dal tretji gol.
Jugoslovanom danes ni Slo po želji. Zadovoljili so proti koncu prvega polčasa, v usehj
Start za finalno tekmo 100 metrov prosta Zmagal je tretji od leve, Američan Schodes.
STOCKHOLM, 29. — Na po-olimpijskem lahkoatletskem tekmovanju v Stockholmu je jugoslovanski dolgoprogaš Mihalič dosegel nov državni rekord v teku na 10.000 metrov s časom 14:20.8. Zasedel Je drugo mesto za Švedom Bertilom Al-berthonotn, čigar čas znaša 14:18.4.
Kitajci v Helsinkih
HELSiNKI. 29. — V tinsko prestolnico so prispeli prvi Kitajci. Kot kaže, bodo omejili svojo aktivnost samo na prija, teljske tekme. 18 tekmovalcev spremlja Yung Kao-Tung, ki se je pri sprejemu izognil vseh vprašanj, ki se tičejo njegove dežele. Delegacijo je sprejelo 18 ruskih tekmovalcev. Mnogo rož, stiskanja rok in priklonov. Med bivanjem na Finskem bodo kitajski nogometaši baje nastopili v prijateljski tekmi proti Madžarski in Romuniji. Kitajci so po istih vesteli pripeljali zelo dobr0 enajstorjeo.
Ni še znano, kaj mislijo s plavalci, ki bi še imeli čas za službeni nastop.
* * *
Pomorsko • brodarsko društvo «Jadran* iz Kopira je na nedeljski jadralni regati v Mo-ščenišld Dragi v Istri postalo državni prvak Jugoslavije v kategoriji jadrnic tipa «Slok?-». Koprčani so tudi kot posamezni-ki zasedli prvih pel mest. Najboljši ja bil Bassani Fausto.
***
Sovjetska prognoza o zmagovalcu v nogometu: »Tisti, ki lahko premaga nas, bo lahko zmagovalec olimpiade. Jugoslovanska reprezentanca bo premagala Dansko s 6:1. Upamo pa, da bodo naši prijatelji Madžari v finalni tekmi odločno spregovorili z Jugoslovani«.
* # *
Jugoslovanski boksar težke kategorije Križman ič je porazil v prvem kolu na točke Romuna Fureza.
* * *
Člani jugoslovanske nogometne reprezentance so prosili or-gnnizatorje nogometnega turnirja da jim odstopijo žogo, s katero je bila 22. julija odigrana tekma Jugoslavija ; ZSSR v Tamperu. Finska nogometna zveza, je ustregla tej prošnji-Naši igralci bodo odnesli, žogo v Bcocrmd za spomin na zrna. go nad državno reprezentanco Sovjetske zveze.
LESTVICA V KOŠARKI
1. skupina:
1. ARGENTINA 2 zmagi, 4 točke, 2. Urugvaj in Francija 1 z., 1 p., 3 t„ 3. Bolgarija 2 P-. 2 t.
2. skupina:
1. ZDA 2 zmagi, 4 točke, 2. Brazilija in SZ 1 z., 1 p., 3 t., 3. Čile 2 p., 2 t.
(Naše poročilo)
HELSINKI, 29. — Po današnjih tekmah v vaterpolu so izžrebali nasprotnike za nadaljnja tekmovanja, ki se začnejo jutri. Nastopa osem najboljših mešiev, razdeljenih v dve skupini. Prva: Italija., ZDA, Belgija, Španija, druga: Madžarska, SZ, Holandska in Jugoslavija.
Mednarodna plavalna federa. ci ja je ugodila protestu jugoslovanske delegacije in se bo tekma. Holandska . Jugoslavija ponovila. V zadnji minuti tega dvoboja je včeraj sodnik nepravilno dosodil štirimetrovko v korist Holandcev; iz tega je pri. šel zmagoviti holandski gol. Ta tekma je bila eno najbolj škan. daloznih srečanj cele olimpiade. Največ krivde za to ima sodnik. Jutri ob 7. uri zjutraj bodo igro ponovili. Jugo slovani se niso zadovoljili s porazom, čeprav bi se tudi tako plasirali v nadaljnje tekmovanje, ker 1- niso bili prepričani v zmago nad Švedsko in 2. ker Po nepotrjenih vesteh igrajo države med seboj samo enkrat. Rezultat je veljaven tudi, ako zreb združi isti državi v pol. finalnem ali finalnem tekmovanju. Praktično; Jugoslavija naj bi imela v novi skupim, tekmo 1 proti Holandski že izgubljeno. Jugoslovansko moštvo je danes visoko odpravilo Švedsko z rezultatom 9-1 (4-1). Zmaga je bila bolj lahka kot se je pri. čakovalo, Jugoslovani prihajajo v formo. Ostali rezultati.
1 Tik! pred zaključkom redak. cije smo izvedeli, da moštva, ki so že igrala med seboj v predhodnih fazah turnirja, ne nastopijo več' med seboj.
Tekma Jugoslavija - Holandska ho v petek in ne jutri
Vsled spora med Holandijo in Jugoslavijo je bilo sklenjeno, da odslej noben član komi. sije za vaterpolo ne bo mogel soditi tekem na turnirju. Sodnik Delahaye, čigar sklepi so povzročili jugoslovanski pro test, je član komisije, ki je o tem razpravljala.
Po razglasitvi žreba je Madžarska službeno protestirala, ker nekateri sodniki pripadajo državam, ki že tekmujejo. Predvidevajo tudi protest ne-katerih držav iz skupine B, kajti v tej skupini so vse najmočnejše ekipe tekmovanja.
ERNESTO BARCELLA
REZULTATI:
400 M PROSTO Polfinale:
1. skupina:
1. BOITEUX (Franc.) 4:33.1 (novi olimpijski rekord), 2. Gstramd (Sved.) 4:33.6,	3.
Wardrop (Angl.) 4:41.1, 4. Mc Lane (ZDA) 4:42.2, 5. Johnston (Juž. Afr.) 4:45.5, 6. Gremlow-ski (Poljska) 4:47.4,
2. skupina:
1. Moore (ZDA) 4:42.0, 2. Yashuo Tanaka (Jap.) 4:44.9, 3. McNamee (Kanada) 4:46.7, 4. Marshall (Avstral.) 4:50.3, 5. Ford (Juž. Afr.) 4:53.6, 6. Ber-
ZDA - Avstrija 4-1	(2.1)	j nardo (Franc.) 4:56.0.
Juz. Afrika - Brazilija 9-2 (3-0)	3.	skupina:
SZ - Nemčija 6-2 (3-1)	|	1.	KONNO	(ZDA)	4:38.6,	2.
Duncan (Juž. Afr.) 4:41.7,	3.
Furuhaši (Jap.) 4:44.2, 4. Gka-moto (Jap.) 4:46.2, 5. Silchrist (Kanada) 4:54.4, 6. Kettesi (Madžar.) 4:54.3, 7. Granados (Španija) 4:56.2.
ŠTAFETA 4x200 M
1. ZDA (Moore, Woolsey, Konno, McLane) 8:31.0, 2. Japonska 8:33.5, 3. Francija 8:45.9, 4. Švedska 8:46.8, 5. Madžarska 8:52.6, 6. Anglija 8:52.9, 7. Juž. Afrika 8:55.1,	8. Argentina
8:56.9.
209 M PRSNO (ženske)
1. SZEKELY (Madž.) 2:51.7, 2. Novak (Madž.) 2:54.4, 3. Gordan (Angl.) 2:57.8, 4. Killer-man (Madž.) 2:57.6, 5. Hansen (Danska) 2:57.8,	6. Gavrish
(SZ) 2:58.9, 7. Eklund (Sved.) 3:01.8, 8. Garritsen (Holand.) 3:02.1.
ZENSKI SKOKI Kvalifikacijsko tekmovanje:
1. MCCORMIK (ZDA) 71.82, 2. Moreau (Franc.) 67.65, 3. Jensen (ZDA) 63.09, 4. Welsh, (Angl.) 59.14, 5. Krutova (SZ) 56.18,	6. Pellissard (Francija)
55.69, 7. Long (Angl.) 54.82, 8. Zligalova (SZ) 54.18.
St * *
Nadaljevale so se tekme v kolesaretvu in sabljanju. V tandemu sta osvojila zlato medaljo Avstralca Cox in Mockridge. Italijani so zmagali v zasledovanju na 400 metrov pred Južno Afriko. V finale hitrostne vožnje na 100 metrov so se plasirali Avstralec Cox, Nemec, Potzerheim in Italijan Sacchi
Piran prvak STO
lnter izgubil tekmo šest minut pred koncem z avtogolom - Ir e tj e mesto so osvojili igralci Sv. Ane zaradi zmage nad Jadranom iz Dekanov s 4-2
PIRAN: Segala, Rosso_ Oris. manv Emesrtuni, Dudlime," Boni-facio, Dapretito, Rasa, Santo. mpTco. Stimac, Tagli3lDi'-tra.
INTEB: CossutJia b’Agostini, Bernoffi, Maechini, Piccinich, Scovuzzo, Varagnolo, Boassind, Sadar, Affinito, Gragnero.
Sodnik Blason je 3e stežka držal v rokah' finalno tekmo za prvenstvo STO med Piranom in lnter jem iz Trsta. Ko so 6 minuit pred! koncem igralci Pirana dosegli dirtugi gol, je nešportno vedenje Tržačanov bi. lo kar preočitno.
Tržačani so tehnično bili nekoliko boljši, fen- so nasprotni.
m li
Sodnik: Lonzar.
Tržačani so tudi v tej tekmi potrdili precejšnje tehnično znanje. Bili so ves čas boljši, medtem ko se je moštvo iz De. kanov reševalo na isti način kot v nedeljo. Vse napade so gradili na Borisa Gregoriča, ki ima zares nadpovprečen talent.
®2S£J!	v	dSekveT	£
namreč dvakrat dal znfMmenje za nadaljevanje, igre čeprav sta se obSmsta oba gola Mtela ve.
Ijavna.
V 10. minuti damgega polča-sa je Affinito izkoristil nesporazum piranske obrambe in dal prvi gol. Izenačil je v 30. minu. ti Stimiac, odločilni gol tekme in prvenstva, pa je prišel v 39. minuti, ko je P^čnič, db tega trenutka eden najboljših na
mrežo. Pri domačinih se je zlasti odlikoval znani vratar Segala.
* * *
SV. ANA: Calini, Chetnperle, Bizai, Manessd, Ciote, Mor^ttcv Lucian, Kalčie, Giorgetiii n, Ciae, Lebani JADRAN: Gregorič, I, Bertok,, Piciga, Carraro, Caliga-rič, Toscan, Obad, Gregorič II, Gregorič lil. Bolig, Klinec.
sprotnikov. Mladi igralci J,a. diraraa naj si zapomnijo da go-jenje enega samega realizatorja
ne prinese večjih sadov.
_ Ocle so dali: v 15. mir\ Kal. či£. Izenačil je v 30. min, Gregorij II, v 40. min. pa j**'povišal na 2,1 Giorgetti II. Takoj po odmoru je Gregorič II izenačil, v 9. in 33. min. pa sta Kalčič in Gina-getti postavita končni rezultat..
KINO
V TltSTf
Excelsior. 16.30: «Zenske», Norma Shearer, Joan Crawford, Nazionale. 16.30: «Samo Bog !>&' ko sodis, Fernandel. Filodrammatico. 16.30: «Počitnic« v Mehi'ki», J. Powell, J. Massey-Arcobaleno. 16.30: «Charlotski fr stival«.
Astra Rojan, 17.00: ((Železna k'et" ka», M. Maxwell.	„
Alabarda. 16.30: ((Indijanska g«®-raica», K. Jantzen.
Aurora. 16.00: «Karavana i®®' kov», E. Flynn.
Ariston. 16.00:	«Vesela	vdov*'
J. Mc Donald.
Garibaldi.	15.00:	«Na-gasaki».	*•
Tucker, W. Crey.
Ideale. 17.C0: «Rajska ptica*, "■ Paget, L. Jourdan.
Impero. Zaprto zaradi počiti**; Italia. 16.30: «Margie», J. Of8'11' ni», S. Delair, B. BHer. Moderno.	17.00:	«Roman	n**
ženskes,	Maria	Felix.
Savona. 16.00: «Ziegfeld Folli«® Fred Astaire.
Viale. Zaprto zaradi počitnic. Azzurro. 16.00: «Tropski bes», >> Darnell,	R. Widmark.
Belvedere. 16.30:	«Kaspa,
džungle«, Buster Grabbe. Marconi. 16.00: «Carodej po si!®1 I. Barzizza, T. Scotti.
Massimo. 16.30: (rLjubica ene & či», Michel Morgan.
Novo cine. 16.00: «Ceri greh*** G-ino Cervi, Del la Scala. Odeon. 16.00: «Kronika neke «*’ bezni», Massimo Girotti. Venezia. 16.00: «Ultimat Chiaf’ Alan Ladd, Dorina Reed. Poletni kino Rojan, 20.15: *B3 dit Jess», T. Power.
Kino na gradu sv. Justa. «2ivljenje se vrne», L.
RADIO
•jugoslovanske
OKSE TRSTA
254,6 m ali 1178 kC
SREDA, 3». julija 1052
6.45 Kaj je danes novega "fj govor z ženo. 7.00 Poročil* ij. Slovenske narodne. 13.30 la. 13,45 Od včeraj do danes-Domači zvoki. 14.20 Od TriS"Le do Jadrana. 18.15 Igrajo 8^,, na pihala. 18.30 V svetu
melodij. 19.45 Poročila. 21.00
poj«
Komorni zbor RJCT p. v, HasJa. 21.30 Male skladbe ve«* mojstrov. 22.00 Plesne in ritmi. 23.10 Glasba za latl noč, 23.30 Zadnja poročila.
TRST IJ.
306,1 m ali 980 kc-seK
Z>
Sclausero pred Lonzaričem na kolesarski dirki po coni A
Pokal zmagovitemu moštvu
ki 'nadoknadili z veliko pnžr1-tvovalnostjo. V prvem, polčasu enajsterici nista dosegli golov,
Na nedeljski kolesarski dirki po anglo-ameriškem področju STO so nastopili kolesarji Pro-leterja iz Kopra in člani ((Tržaškega kolesarskega kluba«. Proga je peljala sikozi slovenska naselja, bila je precej težka in dolga nekaj nad 100 km. Takoj po startu je skupina mimo Mi-ramara in Sesljana vozila -do Devina, nato zopet v Sesljan in v Nabrežini prešla na avtomobilsko cesto do Ključa. Dirkači vozijo strnjeno, brzina je zmerna.
Iz Boljunca je bila dirka speljana preko Domja, Dacija in Zavelj, kjer je Luglio pridobil na vzpetini kakih 200 m. Ta naskok je obdržal tudi po zavoju v Miljah. Nazaj grede so pri Daciju zasledovalci dohiteli Luglia in v Boljuncu je skupina zopet vozila strnjeno. Pod Borštom se je začela prava bit-
ka. Apollonio je za trenutek stopil s kolesa, kar so izkoristili Binaldi, Lonzarič, Sclausero in Brajnik.
Pohiteli smo v Bazovico, kjer so tekmovalci vozili v naslednjem vrstnem redu: Lonzarič, Rinaldi, Sclausero in Brajnik, 30 sek. za njimi Cok, Muran in Apollonio, medtem ko je glavnina imela minuto zamude. Vrstni red se potem ni spremenil. Preko Padrič, Trebč, Opčin, Fernetičev in Bepentabra so tekmovalci kmalu po II. uri prišli na Opčine. Po spustu do kamnoloma Faccanoni se je začel zadnji napor — vzpon na Ključ. Tu je Sc|ausero, najmanj utrujen od čeivorice, po večkratnem neuspelem poskusu končno pobegnil. Za petami mu je vztrajal edino žilavi Lonzarič, medtem ko je 100 m za njima vozil Rinaldi pred Brajni-
kom. Vrstni red se do cilja ni spremenil.
Po dirki je podpredsednik ZDTV v gostilni pri Lovcu razdelil nagrade. Želimo si še več takih zanimivih in napetih tekmovanj, ki v nedeljskih jutrih poživijo naše podeželje.
Organizacija je bila izvrstna, prav tako tudi pomoč prometnikov.
Tehnični vrstni red:
1. SCLAUSERO Nemorino 3.07:10, 2. Lonzarič Peter (P) Po dveh metrih, 3. Rinaldi Valter 3.07:20, 4. Brajnik Oreste (P) 3.07:51, 5. Muran Lucijan 3.09:15, 6. Cok Milan 3.11:05, 7. Apollonio Bruno (P) 3.12:16, 8, Luglio Dominik 3.15:35, 9. Vi-sintin Bruno (P) 3.16:43, 10. Hrovatin Umbert (P) 3.18:17, 11 Petronio Dominik (P) 3.21:46.
Naraščajniki:
1. Brajnik Oreste, 2. Visintin Bruno, 3. Hrovatin Umbert.
Tekmovalci z oznako (P) so člani Proleterja jz Kopra, ostali pa «TKK».
O.
11.30 Lahki orkestri. 12.1° . vsakega nekaj. 12.45 Poro*-1 ^
13.00 Pestra operna glasih
Kulturni obzornik. 13.40 pri'i“~' : ljene melodije. 14,00 porot11*; 17.30 Plesna glasba. 18.15 Sit*11^ Koncert v d-molu. 18.48 Panorama. 19.00 'Zdravniški dež. 19.15 Madrigali. 19.30 la glasba. 19.45 Poročila. \ Olimpijska kronika. 20.30 di po morju. 20.45 Lahka
21.00 Slovenski zbori. 21.30 G*j. ba iz filmov in revij. 22.00 Madžarska fantazija. 22.18 " morna glasba. 22.45 Večerni P' 23.15 Poročila. 23.32	Po®0* glasba.
TK ST 1.
7.45 Jutranja glasba. ll-OO^
fomčna glasba. 11.30 Drar^^jS
ran roman, 12.15 Novi svet. Gledališka glasba.
14.00 Fr/J,
4
18.00 Orkester, 18,45 ^j,
ske pesmi. 14.15 Tretja 4 14.25 Slavini solisti. 17.30 SP^tl
BBC.
z olimpiade. 19.50 Športne ^ 20.16 Aktualnosti. 20.30 pesmi včeraj in danes. 22.45 OrK^ ,
23.30 Plesna glasba. 23.50 \ti
olimpiade.
SLOVENIJA
327.1 m 202.1 m 212.4 ®
12.00 Opoldanski koncert pulame slovenske orkestt*1., glasbe, 12.30 Poročila. 13.20 jj mi jugoslovanskih narodov. Simfonični plesi in raps^io
18.30 Lahka glasba. 18.40 lf^Zf Veseli godci. 19.10 partizani-pesmi in koračnice. 19.30 P°r°L la. 20.30 Janko Kersnik: Jara ,?y spoda, radijska igra. 21.30 01.. bena medigra. 21.35 Danilo s„, ra: Veronika DeseniSka, t. sf* iz 2. dejanja opere 22.00 P* Čila. 22.20 Poje Frank Sli**11
22.30 Nočni koncert.
.V.‘.V%V \VV.%W.V.W.%V/A^w.
Clialleb
iDickmb
45.
Prci/udel ur ul. dr. Fr. Bradač
«Skoraj eno leto sem gledal, kako ji obraz zmerom bolj bledi, skoraj eno leto sem gledal, kako ji polzijo solze po pre-padlih licih, pa nisem poznal vzroka. Toda slednjič sem ga odkril. Ni ga mogla dolgo skrivati pred menoj. Nikoli me ni ljubila, in jaz tudi tega nisem nikoli verjel, da bi me bila kdaj ljubila; zaničevala je moje bogastvo ln sijaj, v katerem je ži vela, je sovražila: — tega nisem bil pričakoval. Ljubila je drugega. Čudni občutki so se oglašali v meni ln grozilne misli so se mi skrivnostno vsiljevale ter se vrtinčile in besnele v mojih možganih. Nje nisem sovražil, čeprav sem sovražil mladeniča, za katerim je neprestano jokala. Obžaloval — da, obžaloval sem jo zaradi žalostnega življenja, v katero so jo prisilili njeni mrzli sebični sorodniki. Vedel sem, da ne more dolgo živeti; toda misel, da bi mogla pred svojo smrtjo dati življenje ne-srečnemu bitju, določenemu, da zapusti svojim potomcem v dediščino blaznost, me je privedla do sklepa. Sklenil sem jo umori tl. >
«Oele tedne sem mislil na strup in potem na utopitev, nato na ogenj. Kako krasen pogled — videti, da gori v plamenih palači podobna hiša in zgoreva blaznikova žena v pepel! In po-
tem še misel na. šalo, da bi razpisal veliko nagrado za izsleditev požigalca, in videl, kako binglja v vetru pameten človek zaradi zločina, ki ga ni nikoli storil — in vse to po premetenosti norca! Cesto sem mislil na to, pa sem se slednjič premislil. O kakšno veselje, dan na dan brusiti britev, preskušati njeno o-strino ter misliti na zevajočo rano, ki bi jo lahko napravil en sam urez s svetlim orožjem!*
«Slednjič so mi duhovi, stari znanci, ki so me bili tolikokrat obiskali, pošepetali na uho, da je priJel čas, ter so mi stisnili odprto britev v roko. Trdno sem je zgrabil, vstal tiho iz postelje in se sklonil nad svojo spečo ženo. Obraz si je pokrivala z rokami; lahno sem jih dvignil in omahnile so na prsi. Jokala je bila. opazil sem sledove še ne usahlih solz na njenih licih. Njen obraz je bil miren in nežen, in ko sem jo gledal, se ji je prikradel ljubek smehljaj nanj. Lahko sem ji položil roko na ramo; planila je kvišku — toda le v sanjah, ki so šle hitro mimo. Sklonil sem se Se niže nanjo. Glasno je zaklicala in se prebudila.*
«Ko bi bU le ganil z roko, bi ne bila nikoli več črhnila. Toda ustrašil sem se in odstopil. Uprla je vame oči. Ne vem, kako je bilo, toda te oči so me prestrašile in iz bojazni nisem mogel ničesar storiti. Skrival sem se pred njimi. Vstala je iz postelje In še zmerom je upirala vame oči. Tresel sem se, držal britev v roki, toda nisem se mogel ganiti. Sla je k vratom, se obrnila, ko jih Je dosegla, in njeni pogledi me niso več aadeli. Car je bil zlomljen. Planil sem k njej in jo zgrauil za roko. Začela je kričati In se je zgrudila na tla.»
«Zdaj bi jo bil lahko usmrtil, ne da bi se bila branila; toda hiša je bila pokonci. Slišal sem koraka na stopnicah. Položil sem britev na njeno mesto v skrinjici, odprl zapahnjena vrata in klical na pomoč.*
«Prišli so ljudje, jo dvignili in položili na posteljo. Vel ur je ležala nezavestna in, ko se ji je vrnilo življenje in govor, jo je luč razuma za vedno zapustila ln govorila je strašno zmedeno, divjala in besnela.*
»Poklicali smo zdravnike — slavne može, ki so se pripeljali pred mojo hišo v krasnih ekvipažah. Dolgo so se posvetovali in šepetau tiho in slovesno v drugi sobi. Eden, najmodrejsi in najslavnejši izmed njih, me je potegnil vstran, mi rekel, naj bom pripravljen na najihujše, ter izjavil meni — meni, norcu! — cia je moja žena zblaznela. Stal je tik mene pri odprtem oknu, mi zrl Z,,0br8a ln n’egova roka je počivala na moji rami. Lahko bi ga wi vrgel na cestni tlak, če bi le količkaj napel moči. Bilo bi strašno kratkočasno, toda moja skrivnost je bila v nevarnosti in pustil sem ga. Nekaj dni pozneje so mi rekli, da moram dati svojo ženo pod nadzorstvo; naj ji dobim strežnika. Jaz? Sel sem ven pod milo nebo, kjer me ni mogel nihče slišati, in sem se tako smejal, da je odmevalo od gričev.*
«Drugi dan je umrla. Sivolasi starček, jo je spremljal h grobu ln ponosni bratje so potočili ob njeni rakvi nekaj solz, ob truplu nje, katere trpljenje so za živa tako mirno gledali. Vse to je bila hrana za mojo skrivno veselost in smejal sem se za belim robcem, ki sem sl ga držal med vožnjo .domov pred obrazom, dokler ml niso stopile solze v oči.*
«Toda čeprav sem dosegel svoj namen in jo usmrtil, sem bil vendar strašno nemiren in sem čutil, da se bo moja skrivnost v kratkem razedela. Nisem mogel skrivati peneče se divje slasti in radosti; če sem bil sam in doma, se nisem mogel premagati, da ne bi poskočil, tlesknil z rokami, plesal in glasno kričal. Ce sem šel ven in videl, kako so ljudje hiteli sem in tja po svojih opravkih, ali če sem šel v gledališče, slišal godbo in videl plesalce, sem občutil tako blazno radost, da bi bil naj-
rajši planil mednje, jih drugega za drugim raztrgal in od & zatulil. Toda škripal sem z zebmi, bil z nogami ob tla in sl sadil svoje ostre nohte globoko v roko. S silo sem se krotil- 9 vendar ni še nihče vedel, da sem blazen.*
«Spomlnjam se na to še danes - čeprav spada to k p0^. njim stvarem, na katere se spominjati morem: kajti zdaj ^ menjavam resničnost s svojimi sanjami ter imam neneli0,.. toliko dela in tako malo časa, da ne morem razmotati nega klobčiča, resničnosti in sanj — spominjam se, kako ^jC, slednjič pustil, da se je vse izteklo. Ha, ha ha' Tako ^ ‘1. kakor da še vidim osuple obraze, kakor še zdkj čutim moč
od ^ udaril s
In potem * p,
,es-
_bl 8a ^omi? k^or“ suhoTejrJCe>lj5
njenimi pestmi po obrazih, belih kakor kreda zbežal hitro kakor veter in jih pustil, da so jicalTln^tari^JS menoj. Čutim v sebi silo orjaka, če mislim na to. Poglejte
ta]e *«J«ni drog pod moji®}.
bilo dolgih hodnikov in - kajM mislim da bi našel « , aS ce moge'’ vem' da so spodaj železna, zaklep V}'ata; Yed0' kak0 Pameten blaznlk sem, in ponosni, da me imajo tu in da me morejo kazati.*	^
m-i Xm(\- da’ bU Sem zunaj‘ Pozno zve(5er ie bUo’ S»’
fr'!™ T “a5?1 "aJPonosnejšega od treh ponosnih * g. vnriH 1!	^	hotel	zaradi	nujnih zadev z me«°J ^o-
vat ’ 3 rekel. Vem še prav dobro. Sovražil sem ™ m 2^ VSeiJ1, sovra5’tv°m blaznlka. Kolikokrat so trzal1 & 1 prsti od poželenja, da bi ga raztrgal! Ko sem slišal. Lji! hw, sem hitel brž gor. Hotel ml je nekaj povedati med ^ ocml. Poslal sem služabnika ven. BUo je pozno ln bila — prvikrat.
(Nadaljevanje
Glavm urednik BKANKO HABIČ,- Odg. urednik STANISLAV KKNKO, — UKEUNISTVO: ULICA MONTECCHI St. S. III nad. — Telefon Stev. «3-808 l„ 94-S3B. — Po«nl predal m. — UPRAVA: UI.ICA SV. FKANCISKA št. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od B.30 . 13 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirtnl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-II-, Tel 11-32, — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 800 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Poštni tekoil raCun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst Liubliana Tyrševa 34 • tel. 200S> tekoCI raSun pri Komunalni banki v
Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,meseCno 310 11.5374. — Zj Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 1 ^ Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaia Založništvo tr£.iSkr?a tiska D.ZO.Z. •
1
j
D
i
c
s
ti
t
k
i,
Ci
D;
»i
ti
Iti
te
61
tl
h*
M.
t’a
Ut
»n
‘t,
M
»t
v
ti
v
8
tl
i
l
J
ti
h
»1
sit
'iti
ktl
<0;j
jitlj
nie
ve
N
s
i
|
I