tfnfpic SLevko, t,9uM~)&ne \
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 191
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 16TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Zanimive vesti i i življenja Slovencev | Ruske zrakoplovce za-v Ameriki po raznih naselbinah man iščejo
Slovenski narodni dom v beautifikacijo škofa Barage.
Fairbanks, Alaska, 15. avgusta. Znameniti ameriški zrako-
Springfieldu je vzel od 1. avgu-j V staro domovino se je podal plovec Jimmy Mat-tern se je po-1 sta naprej v najem rojak John; na počitek po 12-letnem delu v! dal na iskanje za petimi zginuli
Ocepek, ki bo tam vodil gostilno. Brez gostilen narodni domovi v Ameriki ne morejo naprej.
Za naduho je umrl v Willock, rojak Matija Gorše. Star je bil 60 let in rojen v Toplicah na dolenjskem. Zapušča ženo, dva s'nov.a in pet hčera.
V Leadville, Colo., je preminul Karol štibernik, doma iz Po-n°ve vasi, fara št. Jur. Zapušča soprogo, enega si na in tri hčere.
Rojaki v Waukeganu in North Chicagu, 111., so zbrali v spomin Pokojnega Josepha Drašlerja $59.00, katere so poklonili Baragovi zvezi za stroške pri delu za
I
Ameriki Rev. pater Salezij Gla-' mi ruskimi zrakoplovci, ki so se vnik, ki je bil profesor v lemont-J zgubili nekje v severni Alaski, ski bogoslovni šoli in vzgojitelj j na potu iz Moskve preko sever-
frančiškanske mladine.
nega tečaja v Ameriko. Mattern1
1	-----V--
V Republic, Pa., je preminul' je prevozil pot iz Oaklanda, Cal., j
po dolgi bolezni rojak Anton Bo-zich, star 42 let in doma iz Slu-ma na Primorskem. Pokojni zapušča družino.
Dr. Ferlinc, sin slovenskih staršev iz Butte, Mont., se nahaja sedaj v clevelandski bolnišnici Marine Hospital kot internist. Dr. Ferlinc je graduiral pred par leti na Creighton univerzi v Omahi, Nebr. Izpopolniti se želi v operacijah in pri uporabi X-žarkov.
Prihodnji
ji četrtek stopi v državi Ohio v veljavo važna postava glede delovnih ur
Columbus, Ohio, 14. avgusta. ^ Četrtek se bo začela v državi Ohi0 izpolnovati nova državna postava, ki regulira delo žensk otrok. Postava se tiče 450,000 y'etisk in otrok, ki so zaposleni v raznih industrijah in podjetjih.
Pod državno kontrolo pridejo u%žbenke v hotelih, zavodih, in v tepotičnih prostorih. Dosedaj s° bi]e te vrste uslužbenke izven . zavne kontrole. Nova postava ,le bila sprejeta od državne pohoda je v maju mesecu.
Poznani hrvatski državni sektor iz Clevelanda, Mr. Wm.
in v hotelih so pa maksimalne delovne ure 48 ur na teden.
Vsak delodajalec mora imeti v svojih uradnih prostorih napis, ki označuje delovne ure v doti-čnem uradu ali trgovini. Vsak delodajalec mora nadalje imeti posebno knjigo, kjer so zapisana imena, naslovi in vrste delo, ki ga opravljajo ženske usluž-t>ence ali nedoletni. Obenem pa tudi ure obeda in počitka in dela. Kdor nima take knjige je lahko kaznovan od $25.00 do $200.
ženske ne smejo delati več kot 8 'ur na dan, v trgovinah ob so-
v Fairbanks — razdalja 2,600 milj —v štirinajstih urah. Tudi več drugih ameriških zrakoplov-cev je na delu in ičejo ponesrečene ruske zrakoplovce. Osem amerikih zrakoplovov in trije ruski so na delu, da iščejo ponesrečence 560 milj od Rudolph otokov. Računa se, da so bili ruski zrakoplovci prisiljeni pristati nekje v severni Alaski, da so še živi in da pričakujejo pomoči.
-o-
Revolta med nacionalisti se baje razširja
Valencia, 14. avgusta. Madridska vlada poroča, da se revolta med nacionalisti v njih lastnem taboru širi. Baje je nastal cel punt v španskem Maroku, pa tudi v San Sebastianu in v Toledu imajo generali nacionalistov dovolj opraviti, da skušajo potlačiti punt v lastnih vr-
Prodana Alaska
Washington, U. avgusta. Zakladniški uradniki so danes v zadregi priznali, da je zginil zgodovinski ček, s katerim so Zedinjene države plačale Rusom denar, ko so prodali Rusi Alaslco Zedi-njenim državavam. čeka ni bilo na pogled že zadnjih 30 let. Zakladniški uradniki trdijo, da je ček v uradu genei iilnega knjigovodstva, toda ravnatelj te pisarne je izjavil, da ga nimajo. Skrivnosti so prišli na ded, ko je zastopnik Alaske v kongresu prosil kongres, da slednji dovoli, da se ček pošlje v Juneau, Alaslco, na razstavo. Začeli so iskati ček, toda najti ga ne morejo, ček predstavlja svota $7,200,-000.
560 Kitajcev ubitih v Italija ni bojevita, pravi Mussolini, toda Sangaju od bmh \ vojaštvo je potrebno, sicer pride sulnjost
Žangaj, 15. avgusta. Kitajski Catall{a> Sicilija, 14. avgusta., zgodovina kaže, da laško prebi-zrakoplovci so začeli bomhardi- Diktator Mussolini je imel vče-jvalstvo ni posebno bojaželjno. rati Šangaj včeraj. Napad je bil ^ ^ gQVOr pred 100;000 glav i Glede družabne pravice je pov-
broječo množice, kateri je goye-jdarjal Mussolini, da ne misli šalil o vojaškem življenju in dru- mo pravice na sodnijah, pač pa žabni pravici. Mussolini je mnenja, .da neprestana vojaška pripravljenost je na mestu, ako ne
namenjen Japoncem, toda kitajski zrakoplovci so se zmotili in so metali bombe v kitajski oddelek mesta, kjer je bilo skoro 600 Kitajcev ubitih. Tudi dva ameri-
Vrag ima $1,500
Na 7513 Euclid Ave. stanuje vdova Mrs. Caroline Jefferies. Prišla je na idejo, da bi si dala prerokovati srečo. Dobila je neko Indijanko, ki je trdila, da je čarovnica. Indijanka pride v stanovanje, pogjeda roko Mrs. Jefferies in pravi: "Vrag vas je obsedel. Dokler vraga ne izže-nem iz vas, ne morem prerokovati bodočnosti." Na nasvet Indij anke je Mrs. Jefferies si odre-
ška državljana sta pn tem zgu- M[ ^^ d& ga zadene mizeri-bila življenje. Medtem je pa
ameriška vlada zapovedala, da
ja in suženjstvo.
morajo vse ženske in otroci iz 1 "Vsa svetovna zgodovina nam Šangaja. Japonci se pripravlja- kaže," je govoril Mussolini, da jo za naskok na mesto. Japonski narodi, ki niso hoteli nositi oro-poslanik v Nankingu je dobil po. žja, so bili končno prisiljeni, da velje za cdhod. j so iicsili orožje za koga druzega. _o---| "Računajte na svoje vojake in
Green in Lewis sta zado-	v bodoSnost
laškega naroda.
Mussolini je tudi povedal, da
oajv i-* w 1/1CVV/A v/A JJUUt v	"	.
stah. Mnogo stotin vojakov v na- zala tri dolge kite svojih las pri
iz uieveianaa, mr. vvra. . , .	„ , , 1A	j„i-„
fin, J T-, •' ■, J J -1 TJ botah ne vec kot 10 ur, nadalje ^oyd-Boic, podpredsednik Hr- _ _ . . ,. , . . „ . .
Vfttske Bratske Zajednice, je Predložil v državni postavodaji ^črt za to postavo, ki je bila 1)0 kratki debati sprejeta.
v Nova postava določa, da v državi Ohio ne sme biti nobena 2enska ali nedoletni otroci zapodi v kaki industriji več kot 45 Ur na teden. V uradih, trgovinah
ne smejo začeti z delom pred 6. uro zjutraj, niti ne smejo delati po 10. uri zvečer.
Izvzete od te postave so sledeče ženske: zdravnice, odvetnice, družabne delavke, učiteljice, poljedelske delavke, hišne, uslužbenke v bolnišnicah in ženske stare nad 21 let, ki služijo $30 ali več na teden.
cionalističnem taboru je bilo ob sojenih v smrt. Nadalje se poroča' iz Madrida, da je socialistična armada zapadno od Madrida napredovala za eno miljo. Nikjer niso naleteli na nasprotnike. Poroča se tudi, da so štirje zrakoplovi nacionalistov potopili dansko ladjo Edith, ki je bila naložena z orožjem za socialiste.
o-
"Hrvatski dan"
V nedeljo so imeli bratje Hr-Vati v Clevelandu na prostorih Slov, društvenega clidu
dr
doma v Eu-svoj "Hrvatski dan." Da žijo bratje Hrvati skupaj se je kazalo včeraj, ko se je zbralo sk°ro 5,000 Hrvatov. Med
itii
nji-
. je bilo tudi precej naših ro-3aW. Imeli so mnogo odličnih Sovernikov, med njimi tudi sodčka Mr. Frank J. Lauscheta.
ršili, so se razni kontesti, igrajo štirje tamburaški zbori.
'knik so priredila društva Hruške Radiše in Hrvatski radio . Dobiček gre v dobrodelne ln Vzgojevalne svrhe.
v Poroka
v. v sredo, 18. avgusta, se poro-1 ^iss Pauline Gubane, hčerka "znane trgovske družine Mr. in rs- Anton Gubane iz
Pokojni Anton Majer
Poročali smo, da je preminul dobro poznani rojak Anton Majer, star 69 let. Ranjki je bil doma iz Dobrove pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 36. leti. Stanoval je na 6219 Glass Ave. Tu zapušča več vnukov in drugih sorodnikov, v stari domovini pa dva brata. V Clevelandu ima tudi dobro poznanega brata Mr. Louis Ma-jerja. Pogreb pokojnega se vrši v torek ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Bodi ranjke-mu ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše globo ko sožalje!
Važen sestanek
V Knausovi dvorani je nocoj večer ob 8. uri sestanek vseh, ki nastopijo v narodni noši, da se
vruuoiu, ^ Collin-'pripravijo za nastop v paradi, ki z Mr. Harry Rose. Poro-' se vrši v nedeljo 22. avgusta, ko ,a Se vrši v sredo 18. avgusta,'se bo obhajal Slovenski dan na J 9:30 zjutraj v St. Jerome's 'Veliki jezerski razstavi. Pridite 0e^vi na Ijake ghore bulevardu. vsi, ker se gre za korist vseh. sreče in uspeha mladima
Zak°ncema! j. Nova postava
bodo začeli spolnovati 2 0 Postavo v državi Ohio, ki h|j!°VecVie avtomobilistom, da v oziroma kadar vozijo Je	ne smej° voziti hitre-
ČaSll° 20 milJ na uro, in to ob <lv0r'^adar se otroci igrajo na V sfti1Scu ali Pa kadar prihajajo 010 aH odhajajo.
Treba se je pomeniti, kako se bodo naše vrste uredile. Pridite vsi! Pozdrav — Albina Novak.
Seja
Staršem Mlad. pevskega zb<?ra S. D. D. se naznanja, da se vrši redna seja v pondeljek 16. avgusta ob 8. zvečer v Domu na Waterloo Rd. Seja je važna in zadnja pred skupnim nastopom, ki se vrši 19. septembra.
Otroci se vrnili
45 elevelandskih otrok, ki so maja meseca odpotovali v Nemčijo, da spoznajo nemški šolski sistem, se je vrnilo včeraj iz Nemčije. Odpotovalo je vsega skupaj 100 otrok iz Clevelanda, toda ostali se niso še vrnili. Vsi otroci, ki so se vrnili iz Nemčije, so polni hvale za Nemce. Otroci pripovedujejo kako čista so nemška mesta, kako je povprečen Nemec snažen in varčen, kako je vse na delu in kako se pokorijo obstoječim postavam. Pritožili so se le, ker niso dobili v Nemčiji ledene vode. Obiskali so Berlin, Heidelberg, Hamburg in Monakovo.
• Voznina
Družba cestne železnice v Clevelandu namiguje, da se bo voz-1 nina zvišala na 9 centov in dolži mesto, ker ničesar "praktičnega" ne ukrene, da prepreči zvišanje voznine. Kompanija dolži mestno vlado, da igra politiko, namesto, da bi skrbela za interese potnikov. Kot znano je kompanija deloma pod nadzorstvom mestne vlade.
Bazar v Madisonu
Rev. Ludvik Virant, župnik v Madisonu, Ohio, sporoča, da se vrši v torek cerkveni bazar na cerkvenem prostoru v Madisonu. Prijazno so vabljeni vsi Slovenci iz Madisona in Geneve, pa tudi iz Clevelanda.
Odpuščeni od dela
Mestna vlada je odpustila 300 uslužbencev v Čistilnem oddelku od dela. Vlada pravi, da so dobili "počitnice." V resnici pa mestu primanjkuje denar. Prihodnji teden se odslovi jeni zopet vrnejo na delo.
* jFrancoska vlada je zaprla mejo ob Španiji, ne da bi podala kak vzrok za to.
nesla kozarec vode, nekaj drob-tin in robec. Indijanka je zvila kite v krog, ga potlačila v vodo in postavila vse skupaj v teman kot. Drugi dan se je vrnila. Odkrila je kozarec in na dnu se je plazil velik, črn pajek. "To je zli duh, ki je bival v tebi," reče Indijanka. "Najprvo ga moram pokopati, potem bom pa prerokovala srečo." Naročila je tudi, naj ima kaj denarja pripravljenega, da ga bo pomnožila. Indijanka zopet pride in Mrs. Jefferies ji izroči $1,500.00. Indijanka zavije denar v nogavico in naroči Mrs. Jefferies, da si priveze nogavice z denarjem okoli prs, in čaka 24 ur. Potem pa naj odveže in denar se bo podvojil. Pet minut dalj kot 24 ur je čakala Mrs. Jefferies, predno je odvila nogavico, ki je Pa bila prazna, strašno prazna! --o--
voljna s sodnikom
Washington, 14. avgusta. William Green in John Lewis, znana delavska voditelja, sta oba izjavila včeraj, da bo organizirano delavstvo podpiralo imenovanje senatorja Hugo Blacka
za sodnika najvišje sodnije. De- Pittsburgh, 14. avgusta. The lavci so lahko veseli, ker so do- j ^eirten Steel Co .je danes potom bili svojega zagovornika pri svojih odvetnikov izjavila, da najvišji sodniji. Lewis se je iz- vjadni delavski odbejr nikakor javil: "Imenovanje Blacka? za nima postavne veljave in pravi-sodnika najvišje sodnije bo ime-1 ce in da ne more voditi zaslišalo za posledico, da bo narod do-, nja napram kompaniji, ki je ob-bil zaupanje v najvišjo sodnijo. | doižena od delavcev, da jih je
ustrahovala, da niso pristopali k
pravico do boljšega življenja in večje civilizacije.
"Z besedo "ljudje," mislimo državo, kajti le država zastopa interese naroda skozi vsa stoletja."
Mussolini je bil sprejet z velikanskim pompom. Narod, ki ga je poslušal, je ploskal še petnajst minut potem, ko je Mussolini odšel. Musso se nahaja v Siciliji, da bo navzoč pri velikih manevrih, ki naj pokažejo, kako ranljiva je Sicilija v slučaju napada sovražnikov.
Jeklarska družba Srdi, da hladni delavski odbor Dima postavne pravice poslovanja
C. I. O. je soglasno za Blacka o
V Nemčiji primanjkuje danes delavcev
Berlin, 14. avgusta. Nemčija je prva dežela na svetu, ki je popolnoma premagala depresijo. Ne samo, da so danes v Nemčiji zaposleni vsi ljudje, pač pa je nastalo aktualno pomanjkanje delavcev v Nemčiji. Tam ne pri-j manj kuje samo izučenih delav- j cev, kot mehanikov, strojnikov, | električarjev in enakih, pač pa j tudi delavcev za navadna dela se | Volivni odbor naznanja, da ne more dobiti. Najhujše je pa'ako hočete voliti pri primarnih pomanjkanje delavcev na deželi, I volitvah 28. septembra ali pri
uniji.
Odvetniki so nadalje zahtevali, da se nemudoma "potlači" tožbo napram kompaniji, katero so naperili delavski voditelji. Odvetniki trdijo, da se je vladni delavski odbor zarotil z delavskimi unijami proti kompaniji.
Toda zastopnik vladnega delavskega odbora Doude ni poslušal zahteve kompanijskih odvet-
nikov, pač pa je izjavil, da se bo začelo a rednim zaslišanjem. Zaslišanje se začne v pondeljek v New Cumberland, Md., kamor mora kompanija poslati svoje odvetnike, da se zagovarja.
Kompanija trdi, da nikakor ne izdeluje predmetov, ki so v rabi v med-državni trgovini. To je vzrok, da ne bo more biti podvržena zveznim, postavam, pač pa je odgovorna samo državnim postavam.
Kompanijski odvetniki tudi trdijo, da C. I. O. organizacija ni verodostojna delavska unija, pač pa je skupina neodgovornih ljudi, ki nimajo nobenega stika z jeklarsko industrijo.
-o-
Registracija
Aretirani Kitajec
Zvezni agenti so aretirali v Clevelandu 78 let starega Kitajca Charles Junga. Jung je najbolj poznani Kitajec v Clevelandu. Navadno ga Rečejo "cesar Kitajcev." Aretiran je bil, ker je prodajal opij. P« njem so dobili za $2,500.00 vrednosti opija. Ko bo na sodniji spoznan krivim, bo najbrž deportiran, dasi ie v tej deželi že 40 let. Smrtna kosa
V mestni bolnišnici je preminul Tom Berkovich, star 49 let, doma iz Slavonije rodom Hrvat. Ranjki je bolehal za sušico. Stanoval je na 1001 E. 66th PL V domovini zapušča soprogo in dva sina. Pogreb se vrši v torek popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi na Highland park pokopaliče. Bodi mu mirna ameriška zemlja!
Iz bolnišnice
s Svetkovo ambulanco je bila pripeljana na dom Miss Josephine Zupančič, 668 E. 159th St. Prijateljice jo lahko obisce-
jo.
V bolnišnico
v Glenville bolnišnico se je podala radi operacije Mary Mežič, učenka 6. razreda šole sv. Vida, stanujoča na 6522 Schaeffer Ave.
kjer jih potrebujejo za žetev in enaka poljedelska dela. Tudi pre-mogarjev in drugih rudarjev ni dovolj, primanjkuje celo hišnih poslov, zlasti pa zidarjev in tesarjev. Ljudje, ki prej niso bili z,a delo, so prisiljeni danes delati, med njimi mnogi stari ljudje, ki so že nad 70 let stari. Mnogo vojaštva je moralo dobiti dopust, da so šli domov pomagat. Iz drugih dežel se danes delavci močno selijo v Nemčijo, kjer se zlahka dobi zaslužek.
--o--
Poštni ropar
Tajni agenti so v Clevelandu prijeli 34 let starega Gustava Luchte, ki je kradel pisma v poštnih nabiralnikih. To "podjetje" mu je toliko neslo, da je lahko poslal ženo v Evropo, sam je pa udobno živel v mestu. Ko so ga v soboto aretirali, so pn njem dobili šop pisem, katere je ravnokar pobral iz nabiralnikov.
Končan štrajk
Uslužbenci hotela Carter v Clevelandu so se pobotali z gospodarji in so se v soboto zopet vrnili na delo. Uslužbenci so za-štrajkali pretekli četrtek, ker vodstvo hotela ni ugodilo njih zahtevi za 10 odstotkov zvišane plače in za skrajšani delovnik. Koliko so dosegli sedaj se ne poroča.
Na počitnice
Mr. in Mrs. Karl šmigovec, 1237 E. 172nd St. sta se podala v soboto na počitnice v Forest City, Pa., kjer bosta obiskala, tudi svoje prijatelje in znance. Dobro zabavo želimo.
splošnih volitvah 2. novembra, morate biti registrirani. Zadnji registracijski dan je 30. avgusta. To velja za one, ki niso že dve leti volili, ki so od lanskih volitev dosegli 21. leto, ki so se priselili sem iz drugih krajev ali ki so od lanskega leta postali državljani. Samo en registracijski dan preostaja, in to je 30. avgusta. Ta dan bodo odprte vse volivne lccče v Clevelandu,- a med tem se pa lahko registrirate tudi v uradu volivnega odbora v City Hall.
—-o--
Razprodaja pri Grdinovih Rojake opozarjamo na ogromno avgustovo razprodajo v obeh trgovinah A. Grdina in Sinovi, kjer dobite najbolj zanesljivo pohištvo po jako znižanih cenah tekom avgusta meseca. Cene so znižane do 40 odstotkov. Kupite lahko na mala odplačila. Modernizirajte svoj dom. že 35 let posluje ta tvrdka v naselbini v splošno zadovoljstvo vsega občinstva.
Zgubljen denar
Na včerajšnji prireditvi pri slavnosti polaganja kamna za Narodni dom v Maple Heights, se je zgubila večja svota denarja. Pošten najditelj je lepo prožen, da vrne denar proti nagradi v uradu Ameriške Domovine.
številni avtomobili
Država Pennsylvania naznanja, da je danes v državi 2,010,-000 avtomobilov registriranih. Samo dve drugi državi imati nad dva milijona avtomobilov, in sicer New York in California.
Napačni naslov
Nedolžne žrtve bombnega napada sta bila pretekli teden 76 let stari Henry Niedelfeld in njegova 75 let stara žena Ana. V noči med petkom in soboto je nekdo vrgel v njuno priprosto stanovanje v Maple Heightsu di-namitno bombo, ki se je razpo-Čila s silnim pokom in povzročila mnogo škode. V dotični hiši je prej stanoval delavski organizator C. I. O. unije Ralph Walker, in temu je bila bomba namenjena. Toda Walker j a že dva meseca ni v dotični hiši, in tako sta sirotni starec in stara žena, ki sta baš hotela praznovati zlato poroko, postala žrtvi vandali-zma.
Jugoslovanski prometni parnik potopljen
Algir, Afrika, 13. avgusta. Jugoslovanski prometni parnik "Plevnik" je bil najbrž potopljen. Parnik je nosil 213 ton teže. Ne ve se, ali je bil parnik, ki je vozil streljivo, potopljen od španskih nacionalistov ali socialistov.
Delavski dan
Skoro vse delavske organizacije v Clevelandu se pripravljajo, da proslavijo letošnji delavski dan kar najbolj slovesno. Nastopili bodo člani American Federation of Labor in Committee for Industrial Organization. Mnogo tisoč delavcev pride iz drugih krajev države v Cleveland. Na skupni proslavi bo udeleženih najmanj 100,000 organiziranih delavcev.
"Kanarčki"
Mladinski zbor "Kanarčki" ima v torek zvečer sejo ob 7:30 v navadnih prostorih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
'AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 8» Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poAtt, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto. $5.50; pol leta, $3.00
Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Canada, $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.60 lor 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $8.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PtRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187».	_
BESEDA IZ NARODA
88
No. 191, Mon., Aug. 16, 1937
Sijajne plače magnatov
Ko je nedavno tega prišlo v javnost, kako sijajne plače imajo razni eksekutivni uradniki raznih korporacij, se je oglasil v kongresu kongresman Maury Maverick iz Texasa, ki je s svojo zgovornostjo nekoliko posvetil v poslovanje teh korporacij, ki se tako silno branijo privoliti nekoliko izboljšane plače, a njih eksekutivni uradniki imajo letne dohodke kot kralji. Kongresman Maverick je povedal navzočim kon-gresmanom:
"Gospod predsednik, na vrsti imamo pravkar načrt glede minimalnih plač delavcem v Zedinjenih državah. Trudimo se, da bi te plače vsaj deloma in na postaven način zvišali, da se enkrat za vselej iznebimo sramotnih plač, ki še vedno prevladujejo po nekaterih mestih in v nekaterih industrijah Zedinjenih držav. In ker smo že pri delavskih plačah, bi bilo dobro, da, se pomudimo tudi pri plačah ekse-kutivnih uradnikov. Te plače so mnogo bolj zanimive kot pa delavske plače.
"Šel sem v urad Securities Exchange Commission, kjer sem dobil na razpolago uradne zapiske o plačah eksekuti-vnih uradnikov raznih korporacij. Šel sem tudi v delavski oddelek naše vlade in sem dobil dobre podatke glede povprečnih plač ameriških delavcev.
"In sedaj primerjajmo te plače, namreč plače delavcev in plače eksekutivnih uradnikov raznih korporacij. Sleherni se bo moral silno čuditi, da je kaj takega mogoče. Za vzgled si najprvo vzemimo plače treh mož, in sicer gospodov Hilla, Hahna in Nelleya. Ti trije omenjeni so eksekutivni uradniki korporacije The American Tobacco Co. Vsi ti trije gospodje dobivajo letne plače, ki presegajo svoto pol milijona dobrih ameriških dolarjev.
"Mr. George W. Hill, ki je načelnik The American Tobacco Co., je dobil lansko leto za svoje trudapolno delo plačo $246,173. In povprečna plača, ki jo. ta industrija plačuje svojim delavcem na teden, znaša tedensko $15.86. Mislim, gospodje poslanci, da se boste strinjali z menoj, ko trdim, da je precej razlike med $246,000 in med $15.86. Enako je s plačami drugih eksekutivnih uradnikov, katerih se postava glede minimalnih plač gotovo ne bo tikala.
"Pomislite na milijone poštenih ameriških delavcev, ki dobivajo plačo, ki je mnogo premajhna, da bi mogel delavec spodobno, kaj šele ugodno živeti. Ko sem preiskoval tozadevno statistiko v delavskem uradu naše vlade, sem dognal, da ponekod plačujejo štiri cente na ure za delo! ! ! Dobil sem dokaze, da plačujejo nekaterim dekletom v industrijah po $2.40 za 60 ur dela! Plače v mnogih industrijah so po $5.00, $6.00, $8.00, $9.00 in $10.00 na teden. In te plače dobivajo v mnogih slučajih delavci v industrijah, kjer so jako nevarna dela, in kjer je treba imeti mnogo spretnosti in razuma, da se delo pravilno naredi, in katero delo je pri tem združeno še s precejšnjo nevarnostjo.
"Načrt, o katerem sedaj obravnavamo glede minimalnih delavskih plač, je skrajno konservativen in skromen. Načrt se namreč glasi, da naj delavec dobiva najmanj 40c na uro za svojo plačo. To ie taka skromnost, da nas je lahko sram, da sploh o tem debatiramo. 40c na uro za 40 ur dela na teden znese tedensko $16.00, in kdor ima družino in kdor kupuje danes življenske potrebščine, ta bo vedel, kako daleč sme iti s $16.00 tedenskega zaslužka.
"In one velike korporacije, ki najbolj jokajo radi te skromne postave v korist delavca, ki se sedaj pripravlja, plačujejo svojim eksekutivnim uradnikom najvišje plače. Vzemimo n. pr. American Sugar Refining Co. Povprečna delavska plača pri tej industriji je $20.50 na teden. Izmed eksekutivnih uradnikov te kompanije dobiva eden letno $77,000, eden $65,000, eden pa $60,000, skupaj $202,000 na leto, ali toliko kot dobiva 200 delavcev pri tej kompaniji skupno na leto. In vendar ta kompanija najbolj tarna, ker delamo postavo o minimalni delavski1 plači.
"Gospod predsednik zbornice, jaz ne nasprotujem visokim plačam eksekutivnih uradnikov, toda sem pa za to, če se magnate dobro plača, da se tudi vse ostale ameriške delavce plača tako, da bodo lahko udobno in brez vsakega pomanjkanja živeli.
Kaj pravile!
ženska spodnja obleka se v Ameriki do leta 1876 ni prodajala javno v trgovinah. Vsak kos je bil izdelan doma od žensk samih, .
*	*	s!c
Največja sveča na svetu je v Naplu, Italija, ki je bila izdelana leta 1924 v počast pevcu Caruzu. Prižge se samo enkrat na leto za 24 ur, to je na vseh svetnikov dan. Računa se, da bo ta sveča
popolnoma izgorela v 1,800 letih.
* ♦ *
Na svetu ni nič nemogočega. V San Franciscu so leta 1914 zgradila dve ladji za prevažanje olja. Obe popolnoma do pičice enaki. Leta 1922 je ena izmed teh ladij trčila z neko drugo in, se potopila. V marcu, letos, je pa tudi njena sestra trčila ob nek par-nik in se potopila prav na tistem mestu ter se vlegla počez preko svoje potopljene sestre. Rekli bi skoro: slučaj, ki ni slučaj.
Kako se počutimo Ameri-kanke v Jugoslaviji
(Piše Rose Homovec)
Kranjska gora, 31. julija. — če vas je volja malo potrpeti, vam bom skušala opisati vtise, ki sem jih dobila na svoji prvi vožnji v Evropo oziroma Jugoslavijo, domovino mojih staršev. Pač nisem mislila, da je domovina Slovencev tako lepa. Toda, počakajte, bom pripovedovala lepo po vrsti.
Iz Clevelanda sva se odpeljali z mojo materjo na 30. aprila. V New York sva dospeli drugo jutro. Na postaji naju je že čakal Mr. Zakrajšek, ki naju je spremil do pristanišča, da se vkrcavi na ladji Saturniji. Tam sva se sestali z Mr .in Mrs. Anton žni-daršič, ki sta bila tudi namenjena v domovino. Mr. Zakrajšek nam je izkazal kaj lepo naklonjenost in vljudnost, da nam je šlo vse gladko izpod rok.
Saturnia je odplula iz New Yorka opoldne in 45 minut kasneje smo že pluli mimo boginje Svobode na odprto morje. Ob dveh nam je že izginila izpred oči suha zemlja. Potem nas je povabil steward na ogled po ladji. Saturnia je krasna ladja, 197 jardov dolga in 27 široka. Prostornine ima 24,000 ton. Prostora ima za 1,248 oseb, vključno 487 posadke. Na dan prepluje 475 do 500 milj. V strojnem od delku je vedno zaposlenih 16 mož, ki oskrbujejo 4 motorje.
Postrežba na ladji je jako fina, .csobje skrajno vljudno in prijazno. Takle vsakdanji red je bil na ladji. Od 7 do 10:30 dop. zajterk. Od 11 do 1 pop. ko silo, od 2 do 4 igranje konjskih dirk na krovu, od 4 do 5 čaj in slaščice, od 5 do 6 koncert, 6:30 do 8 večerja, od 9 do40 kino tri krat na teden. Trikrat na teden smo igrali tudi "bingo" in Mr. Znidaršič je enkrat dobil $8.00 Od 10 zvečer do ene zjutraj je ples. Vmes smo pa preganjali čas v knjižnici, igrali ping-pong in razne druge igre. Vedno je bilo dovolj zabave.
Vožnja je bila vseskozi krasna. Na 4. maja smo se ustavili v Bostonu za 4 ure, potem se pa nismo ustavili do 7. maja, ko smo pristali na Azorskih otokih. Kjerkoli seje ladja ustavila, smo smeli iti na suho. Ladja je stala 4 do 8 ur in smo si lahko ogledali mesta. Azorski otoki ležijo v podobi podkve v morju in je to jako slikovita pokrajina. Hiše so barvane v najrazličnejših živih barvah, kot v zeleni, rumeni, violičasti itd. Vsa transportaci-ja je z mulami, ki vozijo okorne vozove.
V	nedeljo 9. maja smo se ustavili pa v Lizboni na Portugalskem. Tukaj smo si ogledali starodavno katedralo sv. Jeronima. Zidana je bila leta 1500 in so jo zidali 48 let. V Lizboni so naj-krasnejši vrtovi na svetu. Zdi se ti, kot bi stopil v svet, poln zelenja in, rož. Zvedeli smo, da je tukaj gazolin zelo drag, $1.25 ga-lona. Torej semkaj se ne bomo hodili vozit z našimi avtomobili, fantje.
V	pondeljek smo se ustavili v Gibraltarju. Ker je pa ladja pristala samo za malo časa, nismo šli na suho.
V	torek smo se ustavili pa v Aižiru. Tukaj se nam je zdelo najbolj zanimivo na vsem potovanju. šli smo po mestu in nič kaj prikupljivo se nam ni zdelo, ko smo' videli ležati po ulicah razne kadilce opija in drugih narkotičnih sredstev. Muhe so se pasle po njih. Vzduh po ulicah je bil težak in za naše ameriške nosove nič kaj prijeten. Vse delo opravljajo tukaj ženske, kot se nam je reklo, pa tega ne rečem zato, da se bi na to sklicevali naši možički. Oblečene so v belo in imajo ves obraz zakrit. Vidijo
se jim samo oči. Torej na šminki zelo veliko prihranijo. Ogledali smo si arabsko mošejo, kjer si moraš umiti noge, predno smeš notri. Je pa to samo en velik prostor, brez vsakih slik in podob.
Mesto pri morju je umazano, ampak če se pelješ kakih deset milj iz mesta, pa vidiš pravo krasoto. Krasen park imajo in tudi rezidence so jako lepe. Torej se ne sme soditi kraja z ladje, ampak si je treba stvar ogledati od bližje.
V	sredo smo se ustavili v Pa-lermu. Kajpak, zopet smo šli na suho in si ogledali neko starodavno palačo, katero sedaj popravljajo. Tukaj se vidi še vedno pohištvo', ki sta ga imela sicilianski kralj in kraljica, šli smo tudi v samostan, pod katerim je grobnica in v njej kakih 800 okostnjakov. Zanimivo, a vendar nič kaj prijetno za živega človeka. Palermo je sicer jako lepo in čisto mesto.
V	četrtek smo se ustavili pa v Naplu, kjer smo videli starega in častitljivega Vezuva s pipico v ustih. Pljuval ni nič, samo kadil. Ogledali smo si mnogo zanimivosti ,na Vezuv pa nismo šli, ker ni bilo dovolj časa.
V	petek smo se ustavili v Pa-trasu, na Grškem. Tukaj nismo šli na suho, ker v mestu samem ni posebnih zanimivosti, za v Atene pa ni bilo dovolj časa.
V	soboto 15. maja smo vozili v ožini pred Boko Kotorsko. Reči moram, da take panorame še nisem videla na svetu. Na eni strani strme gore, Črna gora, na drugi pa zeleno morje. Sončni žarki so se upirali v granit in zdelo se je, da se odbijajo žarki v vseh mogočih barvah. Popoldne smo se pa ustavili v Gru-žu, ki je pristanišče za Dubrovnik. Tukaj smo pa videli ogromno starodavno zidovje, ki oklepa mesto. Zadej se pa dvigajo strmi bregovi gora. Jako romantičen je ta del Jugoslavije.
V	nedeljo 16. maja smo se ustavili v Benetkah, ki je vse mesto postavljeno ne stebrih v vodi. Seve, to je bilo za nas Ame-rikance, ki kaj takega še nismo videli, zopet tako zanimivo, da ni za popisati. Mesto cest imajo kanale in po teh švigajo kot prometna sredstva, svojevrstne gondole. Krasno mesto z zgodovinskimi znamenitostmi, toda, žal, nismo imeli časa, da bi si vse ogledali. Treba bi bilo nekaj dni, ne pa samo par ur.
No, popoldne ob 5:30 smo pa že prijadrali v Trst, to starodavno mesto, ki ga je Jugoslovanom ugrabila laška roka. Vendar smo lahko rekli, da smo dcma, saj se bomo tukaj po dolgi vožnji izkrcali iz ladje in zasedli "lukama-tijo," kot pravijo Slovenci, ki nas popelje v rojstni kraj mojih staršev, v domovino slovenske zibelke.
(Dalje prihodnjič.) --o-
Dopis iz Euclida
Prelepo je sonce sijalo in gorko nam je bilo, pa v senco smo silili in si hladili hudo žejo. Vse hude skrbi, težave- teh dni na stran smo deli, pa v veseli družbi zapeli, zavriskali, na glas se smejali. Tako je bilo, ko je imelo društvo št. 6 SDZ svoj piknik na Verbičevih farmah v nedeljo 8. avgusta.
Za 22. avgusta se pa pripravlja Oltarno društvo fare sv. Kristine, da priredi svoj letni piknik na špelkotovih farmah. Pripravljalni odbor je že pridno na delu. Saj je že znano, da so članice vedno na mestu, kadar je treba, postreči pa znajo, da je kaj. Tudi tekme bodo na programu.
Skupna društva fare sv. Kristine se pa pripravljajo za svoj piknik 19. septembra, ki bo tudi na špelkotovih farmah. Tako gre čas naprej, veselimo se, do-
kler nam poletni čas obeta še mnogo razvedrila v prosti naravi. Saj s seboj itak ne bomo ničesar nesli, dobra zabava pa ti ublaži težko življenje, da misliš, da je res luštno na svet živet.
Tukaj se je ustanovil Klub narodnih noš. Za to delo se bomo pa zavzele v zimskem času. Bo prav kratkočasilo s šivanjem. V ta klub lahko pristopi vsaka Slovenka, ne glede pri kateri podružnici Slovenske ženske zveze je. Danes večerje sestanek narodnih noš v Knau-sovi dvorani na St. Clair Ave. Tudi me iz Euclida pojdimo vse.
še enkrat: na veselo svidenje na pikniku 22. avgusta.
J. I.
-o-
Kaj govore naši ljudje v Euclidu in drugod
"Letos bomo volili župana in mestne zastopnike," slišiš skoro v slednji hiši. "Staremu županu moramo dati slovo ali pa ga kronati za dednega župana," jih pripominja največ. Večina naših ljudi se ogreva za kandidata, ki je proti sedanjemu županu. V njih je polni up na zmago, v kolikor jih ne bo stari politični lisjak ukanil. Pred par dnevi mi je neki prijatelj pripomnil, da euclidski demokratski klub v novem članstvu dnevno narašča. Pohlevno sem pripomnil ,naj se nič kaj preveč ne vesele novega naraščaja, ker zna se zgoditi, da bo, ko bo klub dovolj močan, postal iz demokratskega kluba Elyjev klub, ki ga bo zopet vpregel v županski stolček. Mogoče se motim, toda tudi hitro naraščajoča voda nikjer dobrega ne stori. Političnega lisjaka pa težko ukaniš, ker ima ves propagandni in poizvedovalni aparat v roki in akciji.
Župan Eiy je sedaj (menda do volitev) pobral vse brezposelne in jim dal delo pri mestu. Seveda plačal jih bo on, toda z vašim denarjem, ki ga prispevate pri davkih, človek je lahko velikodušen, ko deli darove iz tuje sklede, čeprav po žlici leče —nazaj pa bo dobil obilne obresti v zlati valuti.
Če pa ne bo pod nikakim pogojem mogoče podreti sedanjega župana, se pa naroča slovenskim euclidskim pogreb-cem, ki so pred leti pokopavali naše rojake, naj pripravijo program za kronanje, eventuelno naj ustanove fond, iz katerega se bo plačevalo podporo za "narodno oslepele" politične sirote.
V Collinwoodu
V naselbini oziroma v 32. vardi je do sedaj samo šušljajo-ča politična kampanja. Podpisi za mestne zastopnike se pridno pobirajo in vsak svojega kandidata najbolj hvali. V kolikor nam je znano, bodo v 32. vardi kandidirali v primarnih volitvah trije slovenski kandidati in sicer: sedanji mestni zastopnik Anton Vehovec, John Rožanc, poznani trgoVec na Waterloo Rd., in neki F. Krainzf ki je po poklicu krojač. Vsi trije goje veliko upanje, da bodo pri primarnih volitvah od naroda no-minirani. Kako bo to šlo je uganka, katera se bo rešila pri volitvah. Dobro je vedeti, kaj pravijo naši ljudje k vsemu temu, ko jih obiskujem. Nekateri : "Vehovec je korajžen človek, ki se nikogar ne boji." Drugi zopet: "Ni Vehovec vse, kar bi moral biti, toda vendar je pa boljši, kakor bi bil kdo drugi." Vsi pa so si edini, da je pošten od nog do glave. Večina jih pravi, če me že grize, naj me domača uš.
Sedaj naj pa omenim pogovor o John Rožancu: "Yes, John je storil mnogo dobrega za svoje prijatelje in mnogo se udejstvoval pri društvenem gibanju. Ustanovil je slovenski demokratski klub in marsikateremu v imenu kluba dobil delo.
	SLOVENSKA LOVSKA	
	ZVEZA	XL
Iz urada predsednika Slovenske lovske zveze v državi Ohio.
Uradno se naznanja vsem klubom, spadajočim k Slovenski lovski zvezi, da se prihodnja tekma vrši v nedeljo 22. avgusta in sicer na strelišču Euclid Rifle kluba, na Močilnikarjevi farmi. Začetek streljanja bo točno ob 1:30. S tem ni rečeno, da se začno lovci zbirati ob 1:30, ampak ob 1:30 se bo začelo s streljanjem. Bodite torej točni in skušajte biti pol ure poprej na mestu. Naprošeni ste,
da blagovolite to upoštevati.
Ta tekma bi se morala vršiti na podlagi sklepa zastopnikov vseh klubov pri zadnji letni seji, v Lorain, O. Ker se pa ni Lo-rainski klub udeležil zadnje tekme na barbertonskem strelišču, radi tega so potem zastopniki klubov prvotni sklep ovrgli in sklenili, da se vrši prihodnja tekma, kakor gori omenjeno.
Z solovskim pozdravom in na veselo svidenje.
Joseph Lekšan, predsednik SDZ.
Vse je hvale vredno, toda nima občega poznanstva med našimi ljudmi in toliko manj pri drugih narodih." Je tih in miren, toda politični eksponenti morajo biti gromovniki, mimiki in skoro napol oderski amaterji. Smo pač v svobodni Ameriki in upanje ni nikak verski, toliko manj politični greh.
Tretji kandidat je neki F. Krainz, poklicni krojač. O njem ve bore malo naša širša slovenska javnost. Osebno ga poznam kot odločnega poštenjaka in dobrosrčnega človeka. Žal, nikoli se pa ni, brigal, da bi bil član le samo enega našega slovenskega društva. Kdor ga po-bližje pozna, pravi o njem, da je v govoru precej zmožna oseba. Ne vem koliko bi nam lahko koristil, če bi bil v urad izvoljen.
Naj mi zgoraj navedeni kan-didatje ne štejejo v zlo, če sem zgoraj napisal nekaj onega, o čemer naši rojaki govore. Kdor meni ne verjame, naj gre okrog in vpraša. Potrdil bo moji ugotovitvi.
Končno naj podani svoje mnenje in pridružujem se onim, ki govore: "če te že grize, naj te grize domača uš." Prepričan sem, da v primarnih volitvah bo zmagal tisti kandidat, ki je najbolj popularen in poznan ne samo med našim, ampak tudi med tujim narodom. Unijsko gibanje je danes na vrhuncu in kdor bo imel unijske ljudi na svoji strani, ta bo "špago" potegnil. Ni dovolj, da par prijateljev obljubi delati in voliti za enega, ampak kdor bo hotel biti v 32. vardi za mestnega zastopnika izvoljen, bo moral dobiti pri generalnih volitvah najmanj 6,500 do 7,000 glasov. Mi Slovenci pa jih komaj spravimo skupaj okrog 2,800 glasov. Med sedem in tri tisoč je velika razlika, ki se ne da za vsakim vogalom vjeti. Mrzla so dejstva, s katerimi moramo računati. Upi številk ne izpremenijo, želje tudi ne, potrebne so fizične osebe, ki odločajo z glasovnico v roki v volivni koči. Končno, če računam, prihajam do trdne ugotovitve, da med sedanjimi kandidati ima najboljšo priliko biti izvoljen v primarnih volitvah in pozneje Anton Vehovec. Veliko mi je iz narodnega ozira na tem, da nas Slovenec zastopa (sicer pošten, delaven in odkritosrčen), kakor pa tujec, ki mu ni mar naš živelj. Dajmo priliko onemu, ki ima vse pogoje, da bo izvoljen, ker v lia-
Tudi na Japonskem se množijo delavski štrajki
Tokio. 12. avgusta, štrajki se vedno bolj širijo na Japonskem. Kot naznanja urad ministra za notranje zadeve je bilo tekom prvih petih mesecev letošnjega leta 1,294 delavskih sporov na Japonskem napram 700 sporom lansko leto. Vidi se tudi, da so delodajalci v zadnjih štrajkih bolj popustljivi kot so bili prejšnja" leta. Večinoma zahtevajo japonski delavci višje plače, ker so cene življenskim potrebščinam tudi na Japonskem močno narastle.
sprotnem slučaju se bomo sami ponižali ter se omalovažili pri deležu, do katerega smo upravičeni. Skupnost naj nam bo več, kakor pa ena sama oseba, ker po skupnosti bomo rastli po osebah, drugače pa padali pod noge drugim v lastni zasmeh in poniževanje.	.
Joško Penko.
(e verjamete al' pa ne
Vi niste poznali šuštarjevega očeta. To je bila stara menišev-ska korenina in on je v naši vasi najdlje imel trdno vero v irhaste hlače in meksikajnarje.
Strašno dober človek je bil, zato pa tudi ni umrl v bogastvu. Včasih so stopili pred hišo in nagovorili kakega fantička: "Janezek, če boš fajn zavriskal, pa ti bom dal groš!" Pa so se drli fantički, da so bili vaški psi vsi iz ravnotežja in so protestirali od vseh koncev in krajev. In naše ujne so godrnjale, češ, kaj se dere j o betičniki in se!
Seve, jaz nisem bil deležen teh grošev, ker sem bil takrat še premajhen. Pozneje pa, ko bi bil lahko kaj rekel, pa oče niso imeli več grošev. Saj pravim, človek 'res nima sreče na tem svetu in je nima.
Šuštarjev oče so šli včasih tudi
v Ljubljano. Do Borovnice peš in potem z vlakom. Pa je štiri pametne ure do Borovnice, čez Gabrovški hrib in čez Pokoj išče, pa doli po gori, kjer moraš deti coklje pod noge, da se ne odpe-ljaš na vlak po bližnjici.
Vsa ta pot pelja po samem, če se ne računa prve in edine gostilne na Pokoj išču. Zato so pa vzeli s seboj kaj za pot, da s° ohranili telo pri brihti. Najrajši so vzeli kuhanega fižola, ki s® lahko je brez žlice in brez posredovalnih predlogov raznih začimb in druge take opletarije. T° malo stane, dosti zaleže in si človek veliko prihrani. Saj je tako napravil tudi Kotov Matevž iz Bezuljaka, ki se ni hotel peljati s fanti v Logatec na nabor, da bi preveč ne zapravil. Fižola si je nabasal v žepe in jo udaril pes čez Pretrže in škalčno pot. Zato pa tudi potrjen menda ni bil, aH1' pak grunt si je pa napravil.
Torej Šuštarjev oče so šli v Ljubljano in do Borovnice so p0' spravili že ves fižol. Kar pri či so bili. V dobri pol uri so bih že v Ljubljani. In prav nekak0 toliko časa je vzelo fižol, da Je razvil svoje sile'in svoje skriV' noetne moči. Oče so hodili V° Ljubljani in ko je fižol zahteva1 besede, so mu jo oče dali prizanašanja in tako je za nji101 včasih prav krepko zavri skalo-Kako da ne bi in kaj bi se teh ljubljanskih škricev šonali.
In tako gredo po frančiškan skem mostu, ko se fižol zopet V°' šteno oddahne. Za očetom sta s pa prav takrat dve gosposki iT™ li, ki sta natančno slišali glas fižolčnika in začeli omeu vati. Vendar je bila ena še to ^ ko pri brihti, da je ogorčeno z9' vpila:	.j
"To je pa škandal! Tega se moralo pa zapreti!"	•
Oče se pa obrnejo nazaj i11 P jazno pravijo: "Storite ž nJ1 kar hočete, jaz sem ga že freJ'
KRIŽEM PO JUTROVEM
Pa Dimik« livlralln K. Kari
"Dober dan!" sem pozdravil zagonetno bitje. "Kdo si?"
"Prva dekla sem!" je nedopovedljiva osebnost ponosno povedala.
Hm! Torej ženska je bila?
"Kje je tvoj gospodar?"
Pokazala je v hišo.
"Notri!"
"Pozdravil bi ga rad."
"Prav effendi,!"
Stopila je na stran.
Skloniti sem se moral, da sem sem grajal pijače. ezel skozi "vrata." In na mah 8e,n bil že tudi "v vseh sobah" Gostoljubnega hana pri počitku, Urnosti in udobnosti.
Veže ni bilo. štiri stene hiše so obdajale edini prostor, ki pa Je bil Po navadi Balkana s ste-nanoi, iz vrbovine spletenimi, razdeljen na več oddelkov.
"Na levo!" je naročala prva ^kla za nami. Krenili smo na levo, gospo-aria pa nismo našli. Dve luknji v steni sta razsvet-Jevali sobo. Oknice so bile od-prte> šip ni bilo na oknih. Sredi Prostora je stala miza in krog stoli. In oboje, miza in stoli •j® bil osnažno, da se je kar blejalo. čudno! Dekla pa je bila utllazana, da je kar spoznati ni bilo.
Kar ni bilo nikakih podob na stenah, sem zasodil, da je last-^ hana Turek.
V "oknih" so stali lončki s CVetlicami. Spet prijetno izne-iiadenje. In lesena posoda z vo-0 v kotu je bila snažna in pol-Čiste vode, da bi jo človek kar Poskusil.
Potrkal sem z jahalno palico 1(10 mizi. Stena iz vrbovine se je pre*ttaknila in moški je vstopil, turško je bil oblečen, rdeč ^uš je nosil, postaven, kre-Pelt Človek je bil, dolga, črna mu je segala na prsi. "Ti si handžija?" sem ga ^ašal.
'Da. Pa ne sprejemam gostov,"
"Pa odstrani napis s svojih Vratj"
"Se danes ga bom. Dal bom Vr*ta prebeliti."
J^zno je govoril. Ali je doži-Vel s svojimi gosti slabe izkušnje?
v. "Nismo prišli, da bi prenosi Pri tebi. Le počili bi si radi 111 ^aj malega pili."
"To lahko dobite. Jesti in Piti
v
tarbuš
oboje." Kako pijačo imaš?" Rakijo in pivo." Začuden sem dvignil obrvi. 'Pivo?" sem ponovil. Bal se, da nisem prav razumel, v "Da! Dobro pivo. Priporo-tam ti ga!" Piv0? Hm! Zanimivo! "Kje pa si dobil tisto pivo?" (Sam sem ga varil." . ."Ti sam? Kje pa ga shra-«3uješ?>,
, velikih vrčih. Vsak dan j uham nekaj vrčev piva. Moji 3Hie ga dobijo za žejo." ^sak dan sveže pivo bho priporočljivo to seveda ni bilo. . ^enda mi je na obrazu videl, a dvomim o kakovosti njegove ^ske umetnosti. Dejal je: st 'Mirno ga lahko piješ! Ci-0 sveže je, davi sem ga sku-
Mož je najbrž mislil, da je tem boljše, čim mlajše je. zapadu sodimo o pivu seve l8*° drugače. Vkljub sveže"
? Po-
sveže"
temu sem njegovo
<}e —pivo naročil. Radove-
inn.8em bil, kako reč je skuhal
3o krstil g plemenitim ime-
Pivo. P •
Post mesel Je P°ln vrč in ga
,, avil na mizo. je j !" je ponujal. "Moč da-
^ skrbi prežene!" Ptijg^1 sem ves svoj pogum, Vw- 6 z °bema rokama za težki m nagnil.
Dišalo ni slabo. Ojunačil sem se in poskusil, poskusil še enkrat—in pil in pil v dolgih požirkih.
. Lahko je bilo, silno lahko, prav kakor če bi monakovsko pivo pomešal s petkratno količino vode, pa slabo res ni bilo. Pogasilo je žejo, drugih posledic pač ni povzročalo.
Tudi moji tovariši so pili in pohvalili, menda zato, ker ni-O pravem pivu vsi skupaj niso mnogo razumeli.
Handžija je bil vesel, da nam njegov izdelek tekne. Obraz se mu je razjasnil in ponosno je pravil:
"Da, sam sem pivovar. Tega tu pri nas nihče drug ne zna."
"Kje pa si se učil?"
"Od nekega tujca sem se naučil, ki je doma iz dežele piva. Delal je svojčas v štambulu, črevljar je po poklicu. Pa v njegovi domovini zna vsak človek pivo variti in tudi tisti človek ga je ziial. Revež je bil, peš je potoval domov. Usmilil sem se ga in mu dal za nekaj dni prenočišče in hrano. V zahvalo me je naučil pivo variti." "Iz katere dežele pa je bil?" "Čisto natančno sem si zapomnil ime njegove domovine. Elanka se imenuje."
"Zdi se mi, da si tiste dežele le nisi čisto natančno zapomnil—"
"O da! Elanka se ji pravi'•"
"Morebiti pa Erlangen?"
"Erla— Effendi, res je tako! Tako se imenuje, kakor si ti povedal. Spominjam se. Besede ni lahko izreči. Ali poznaš tisto deželo?"
"Erlangen ni dežela, ampak mesto na Bavarskem."
"Da, da! čisto prav si povedal! Mož je bil iz Bavarske, sedaj se spominjam. Bavarija je del Alemanije, kjer vsi ljudje pivo pijejo. Celo dojenčki v zibelki že kričijo za pivom."
"Ti je tisti človek tako povedal?"
"Da."
"No, ne poznam ga pa ne vem, ali je on sam že kot dojenček v zibelki kričal za pivom. Pa naj bo! Vsekakor je dokazal, da kdor pivo pije, ni nehvaležen človek. Ali dobimo tudi jesti pri tebi?"
"Da, effendi, le povej, česar ti srce poželi,!"
"Ne vem, kaj vse nam moreš
nuditi."
"Vse ti je na razpolago, kruh, meso, kuretina, jajca. Vse, kar poželiš."
V duhu sem gledal "prvo deklo," ki je najbrž oskrbovala tudi kuhinjska dela, in previdno povedal:
"Hm—! Bi dobili jajčnik?"
"Tudi jajčnik lahko dobiš."
"Kdo pa ga bo pripravil?"
"Moja žena."
"In ne prva dekla, tista, ki smo jo zunaj srečali?"
"Ne, effendi!" se je nasmehnil. "Vem zakaj vprašaš. Prva dekla je in najmarljivejša med vsemi. Pa zaposlena je 16 v hlevu, v kuhinji pa je moja žena prva."
"No, pa poskusimo!"
šel je, da naroči.
Tudi tovariši so se zadovoljno muzali, da bodo dobili okusen jajčnik in da ga ne bo pripravila "prva dekla."
Handžija se je vrnil, prisedel in zdelo se mi je, da nas pozorneje gleda ko prej.
"Nisem vas prijazno sprejel," je začel. "Ne zamerite! Človek doživi včasi goste, ki mu res pokvarijo veselje do gostilniške obrti."
"Si doživel slabe izkušnje z gosti?"
"Zelo slabe!"
"Kedaj ?"
(Dalje prihodnjič)
1937 AVG
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
29.—Podružnica št. 32 SžZ praznuje 8. obletnico.
29.—Klub	slovenskih vdov priredi piknik na Strumbljevi, zdaj Jagrovi farmi.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo	sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Piknik	skupnih društev fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih.
1|2.—Jugoslovanski delavski dom v West Parku otvori kampanjo za nov narodni dom z velikim piknikom in bogatim sporedom.
19.—Koncert Združenih mladinskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
25.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, plesna vese-liua v avditoriju S. N Doma.
26.—Igra	in ples Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
OKTOBER
2.—Društvo	sv. Ane št. -J SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
3.—Koncert	"Kanarčkov" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
Mis,a Ann Washington, direktna potomka Georga Washingtona, se nahaja na obisbfi v Franciji, Icjer ji izkazujejo velike časti.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
300 let staro vino
V	sloveči rotovški kleti v Bremenu imajo tako dragoceno vino, da bi si ga niti milijonarji ne mogli privoščiti. Tam namreč stoji v kleti sod vina še iz leta 1653 ter je torej najstarejše vino, kar jih pozna svet. To vino pa ni le najstarejše, marveč je tudi najdražje, kakor so izračunali strokovnjaki.
V	bremenskih knjigah je namreč še zapisano, koliko je takrat pred 300 leti veljal tisti sod vina. In je torej zapisano, da je takrat bremenski magistrat moral plačati za tisti sod vina celih 300 zlatih tolarjev, če tiste zlate tolarje človek preračuna v današnji denar z ozirom na današnjo vrednost ter k temu pri-računamo še obresti in obrest obresti tistega kapitala ter zraven še upoštevamo/koliko se je medtem usušilo in izlilo, dobimo kar strašne številke. Izračunali so torej strokovnjaki, da bi samo ena kapljica tega vina veljala v današnjem nemškem denarju več kakor 48,000 nemških mark. če pa upoštevamo, da ima en kozarec kakih 100 kapljic, bi en kozarec vina veljal 48 miljonov mark. Tako nam velevajo računi strokovnjakov.
Toda so še drugi strokovnjaki, ki se ne razumejo kaj prida na številke, pač pa bolj na kakovost vina. Ti pa pravijo, da so te številke prazne marnje, ker to vino v resnici ni vredno niti beliča, ker je zanič. Res je, da stari pregovor pravi, da je vino tem boljše, čim starejše je, vendar za tako stara vina to ne velja. Tega 300 let starega vina ne bi namreč noben živ človek ne mogel piti, ker brez dvoma diši samo po plesnu in gnilih vinskih dogah. V tisti kleti imajo še druga stara vina, ki so tudi precej draga, toda so še vseeno dobra, ker so samo 44 let stara.
-—o--
DNEVNE USESTI
Ljudje se ne brigajo za denar v bankah
Trenton, N. J- 14- avgusta. Državni bančni komisar Carl Whithers je sporočil javnosti, da se nahaja v raznih bankah države New Jersey $261,032, za katere nihče ne vpraša. Večinoma so to manjše s vote, toda en vlagatelj ima $12,362, toda se ni oglasil za denar že 15 let. Glasom državnih postav denar v banki ne nosi več obresti, ako leži več kot 10 let v banki, ne da bi se kdo oglasil glede vloge. Svota $12,032 je last neke ženske Mrs. Annie Murin, ki se že od leta 1923 ni oglasila v banki, niti je ne morejo najti na naslovu, katerega je prvotno izročila.
Kakor se otroke nauči, tako se obnašajo
Waynesburg, Pa., 14. avgusta, šolski odbor v bližnjem mestu Whitely je odpustil iz službe učiteljico Mrs. Lauro Morris. Ob-dolžena je bila, da je otroke učila. v šoli, da človek prihaja iz opice. In kakor je otroke učila, tako so se tudi obnašali. Šolski odbor je očital učiteljici, da ne zna vzdrževati discipline v šoli. Otroci so skakali med poukom v razredu, metali si čevlje, kamenje in papir v glavo, sploh obnašali so se kot — opice! Učiteljica je bila tudi obdolžena, da je otroke pretepala v šoli. -o--
Dvanajst let staro dekle je dobilo otroka
St. Louis, Mo., 13. avgusta. V eni izmed tukajšnjih bolnišnic je porodilo neko 12 let staro dekle otroka. Otrok in mati sta zdrava. Mlado "mater" so vprašali kdo je oče otroka in dekle se je podalo ter imenovalo nekega 35 let starega moškega, katerega so takoj aretirali. Starši deklice so izjavili, da nikakor niso vedeli, da je njih hči noseča.
--o-
Konj je bil hitrejši kot ekspresni vlak
Reading, Pa., 14. avgusta. Neki tovrni brzovlak je danes prišel kakih pet minut kasneje na tukajšnjo postajo kot neki šest let stari dirkalski konj. Konj je pobegnil iz hleva in je začel dirjati ob progi, po kateri je vozil ekspresni vlak. Tudi tega je konj prehitel'in dospel do tovornega vlaka ter je pred njim pri-dirjal v Reading, kjer je dirkača vjel neki policist.
Lepa farma naprodaj
ali se zamenja za hišo. 65 akrov zemlje, 20 akrov trte', 10 akrov sadnega drevja, nov hlev, hiša 6 sob, elektrika, traktor in drugo orodje. Štiri krave, dva konja in druga žival. Farma je na lepem prostoru južno od Geneva, O. Vprašajte pri Dan. Stakich, 15813 Waterloo Rd. Tel. KE nmore 1934 (193)
V BLAG SPOMIN
Zahvala
Tem potom se prav iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so prisostovali slavnosti ob priliki 25. letnice poroke, in ki so nam priredili tako krasen surprise party. Posebno se zahvaljujeva Gospodinjskemu klubu. Slav-nost nama ostane vedno v spominu.
John in Frances Juvančič, Girard, Ohio
Proda se ali zamenja
17 akrov in en četrt rodovitne farme ob tlakani cesti v bližini Perry, O. Zamenja se za hi-' šo v Clevelandu ali okolici. Na farmi je štiri akre grozdja, nekaj gozda, ostalo je rodovitno polje in sadni vrt. Na farmi je hiša in gospodarsko poslopje v najboljšem stanju. Vse orodje in živina. Oglasite se pri Mary Dragos, Townline Rd., Perry, Ohio, ali pa na 390 E. 165 St., Cleveland, Ohio.	(191)
Demonstracije proti Nemcem v Belgradu
Belgrade 14. avgusta. Sinoči je mladina uprizorila pred poslopjem, kjer se nahaja nemški turistični urad, velike demonstracije. V istem poslopju je tudi nemška časnikarska agentu-ra. Dijaki so kričali: "Doli s fašizmom ! Naj živi demokracija." Močni oddelki policije so bili poslani na lice mesta, toda mladina se je razpršila, predno je policija dospela.
600 ubitih po španskih vojnih letalih
Santander, Španija, 14. avgusta. Bojna letala nacionalistov so včeraj bombardirala Santander in sosednja mesta. Kot poročajo iz Madrida je bilo ubitih 600 ljudi. 24 letal nacionalistov je bombardiralo mesto cele dve uri ne da bi kako nasprotno dvigalo drznilo nastopiti proti njim.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi
jugoslovanske znamke. •
V predprodaji ima tudi vstopnice za Veliko jezersko razstavo, ki stanejo na prostoru razstave $4, pri KOLLANDRU pa stanejo samo $2.50. Po-služite se te znižane cene.
LOUIS OBLAR
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
prve obletnice smrti preljub-Ijenega in nikdar pozabljenega sina in brata
Anthony Russ
ki nas je v cvetu življenja za vedno zapustil dne 14. avgusta, 1936.
Solza grenka Iz očesa lije, bridko toži nam srce, ko odvzet nam bil zaklad, ki ga svet ne more dat'.
V tem življenju našem v duhu z nami si povsod, srce staršev, brata, sestre, vedno za Teboj žalovalo bo.
V miru sladko le počivaj ter v zemlji rodni mirno spi, prosi za nas tam v, nebesih, da bi se združili enkrat vsi.
Žalujoči:
starši; brat in sestra.
Cleveland, G., 16. avg. 1937.
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
WOLFF HEATING
715 East 103rd Street
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst
boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite || plačevati v septembru
Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik
GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
the grea
waslfer v
st
.-riltV
m
is always a-
MAYTAG
m.
II mm
iff^Hli
'Jr^ll
* i
p
MODEL 3»
119
.50
® Tukaj je cela družina Maytag pralnih strojev. Izberite si tistega, ki vam najbolj ugaja po ceni, in dobili boste več vrednosti za vas denar. Dobili boste odličnosti narejene po Mavtag in ki se ne dobijo v nobenem drugem pralnem stroju — odličnosti, ki pomenijo več let pranja z nižjimi stroški. Preglejte posebno Gyratator pralno silo, prostor za odstranitev nesnage iz vode, zaprte valjarje, ki se sami avtomatično presučejo. Poizvejte, zakaj se več Maytagov proda kot kakih drugih pralnih strojev.
Odplačila tako nizka kot $1.00 na teden
NORWOOD
Appliance & Furniture Co.
JERRY BOIIINC in JOHN SIJSNIK, lastnika
6119 St. Clair Ave. 6104 St. Clair Ave.
Telephone: ENdicolt 3634 V namerno dolar za dolar North American delnice
MODEL 1«
i t^jg^j tj^g^j tj^gjj cjj^^.' tj^jy t^g^j c-v^g^i tvjg^-J Lvg^J t^g^u^g^J Lvg^-1 r t-j^ej:-] r^g^j lv^-^j lvj*^-; L^gt^j e^j^aj uvg^j jj^gt^t tJJg^i i

mmsmmmmmmmMM
vedno najprej pogledajo
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago
AMERIŠKI DOMOVINI
tacalo se 'Vam bo!
ItTil iffW WWW^i
*Ro£a 4x>eta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. IIAGGARD Pre vel: I. M.
ENAINDVAJSETO POGLAVJE Kaj se je Godvinu zgodilo Pri selu Bitir, kakih sedemnajst milj od Jeruzalema, je poslanstvo raz jahalo, da se odpočije; nato pa so odrinili zopet dalje po dolini v nadi, da pridejo do sijonskih vrat, predno začne vročina pripekati. Koncem te doline se je vzdigoval hrbet nekega griča, odkjer je bilo mogoče videti celo njegovo dolžino, in vrh tega hrbta sta se naenkrat prikazala en možki in ena ženska na krasnih konjih. Družba se je ustavila iz strahu pred mogočim sovražnim napadom mi sleč, da je bila ženska preobleče ni moški, da jih prevarijo. Ko so tako neodločni čakali, je dvojica na griču zasukala konje in začela vzlic veliki strmini jezditi z veliko hitrostjo proti njim. Wulf jih je radovedno ogledoval in rekel Godvinu:
"Tole tam me spominja neke ježe ,ki smo jo nekdaj imeli pred bejrutskimi zidovi. Skoraj bi mislil, da je Arabec tamle prav tisti, ki je sedel za mojim sedlom, ženska pa ona, ki je jezdila pri tebi, in da sta onadva konja Plam in Dim, ki sta še enkrat prišla na svet. Poglej njihov korak in čilost."
Komaj je končal, sta neznanca ustavila svoja konja ravno pred družbo, ki se ji je moški v pozdrav priklonil. Tedaj mu je Godvin videl v obraz in na mah spoznal v njem starega Arabca, ki mu je bilo ime' sin peska, ki jima je dal Plama in Dima.
"Gospod," je rekel Arabec k voditelju poslanstva, "prihajam prosit male usluge onaledva viteza, ki' potujeta z vami; nekdaj sta jezdila moje konje, zbok tega mislim, da mi je ne odrečeta "Tale ženska," in pokazal je na zagrnjeno postavo svoje spremljevalke, "je moja sorodnica, ki bi jo radi izročil prijateljem v Jeruzalemu v varstvo, a se je ne upam sam peljati tja radi gorskih prebivalcev, ki so sovražni-
ki mojega rodu. Ona je krščanske vere, ni ogleduhinja, vendar ne zna vašega jezika. Pri južnih vratih jo sprejmejo sorodniki. Govoril sem."
"To stvar naj viteza uravnata," je dejal poveljnik, nepotr-pežljivo skomizgnil z ramami in vzpodbodel svojega konja.
"Rada jo vzameva seboj," je rekel Godvin, "dasi ne vem, kaj bi storila ž njo, če njenih prijateljev ne bo. Pojdite, gospica, in jezdite v sredi med nama."
Obrnila je glavo proti Arabcu, kakor da bi ga hotela nekaj vprašati; Godvin pa je ponovil svoje besede, nakar je zajezdila v sredo med brata, le malo bolj zadaj.
"Nemara," je nadaljeval Arabec proti Godvinu, "znaš sedaj bolje govoriti naš jezik kakor takrat, ko sva se svoje dni srečala v Bejrutu in jezdila po gorskem obronku na Plamu in Dimu. Vzlic temu pa se obračam do tvoje velike vljudnosti, da ne nadlegujete te ženske z besedami in da je ne pozivate, da bi si razkrila obraz, ker je to proti šegam njenega ljudstva. Samo uro hoda je' do mestnih vrat, in potem ne bosta več imela sitnosti ž njo. To pa bo plačilo za tista dva dobra konja, ki vaju nista slabo nosila, kakor so mi pravili na ozkem mostu in čez gore in doline, ko sta bežala od Sinana, kjer sta samega Saladina vrgla raz sedlo in ubila Hasana."
"Zgodi se po tvoji volii," reče Godvin, "pa lepa hvala za tista konja, sin peska."
"Dobro, če želita še drugih,
oznanita na trgu, da iščeta mene," in začel je obračati svojega konja.
"Počakaj," je rekel Godvin. "Kaj pa ti je znano o tvoji vnukinji Masudi? Ali je pri tebi?"
"Ni je," je odgovoril Arabec z zamolklim glasom, "pozvala pa me je za določeno uro v nek vrt blizu Askalona, ki si že slišal o njem, da pridem ponj o, ker zapusti Saladinov tabor. In tja grem sedaj. Zdravstvujta!" Pozdravil je zastrto žensko, stresel vajeti in oddirjal kakor blisek po poti, po kateri je bil prišel
Godvin je olajšano vzdihnil. če je Masuda pozvala svojega strica, da pride ponjo, je gotovo na varnem. Torej ni bil njen glas, ki se mu je zdel, da mu šepeta v nočni temini njegovo ime, ko ga je obhajala groza — groza, ki jo je nemara rodilo vse, kar je pretrpel in senca smrti, skozi katero je šele pravkar šel. Nato se je ozrl in videl Wulfa strmeti v žensko za seboj; pokaral ga je rekoč, da se mora ravnati pogodbe po duhu in črki in da je tudi gledati ni dovoljeno, če ne sme govotiti ž njo.
"To je škoda," je odgovoril Wulf, "kajti dasi je tako zvezana, mora biti vitka in plemenita, ko sedi tako na svojem konju. In tudi konj je plemenitega rodu, menim, da je celo Dimov bratranec ali brat. Morda ga proda, ko dospemo v Jeruzalem."
Nato sta odjezdila dalje in ker sta bila mnenja, da gre za njuno čast, nista niti pogledala niti govorila ž njo, dasi bi jo bila pozorno gledala, če bi vedela, kdo je.
Naposled so dospeli do jeruzalemskih vrat, kjer je bilo vse polno ljudstva, ki je čakalo povrat-ka svojih poslancev. Jezdili so skozi vrata v mfesto, odkjer so jih spremljali velikaši, večina množice pa je šla za njimi, da izvedo, ali so jim prinesli mir ali vojsko.
Tedaj sta se Godvin in Wulf spogledala in ugibala, kam bi se
obrnila in kje bi nala sorodnike svoje zastrte spremljevavke, ki jih ni bilo nikjer videti. Iz ulice je držala nekaka veža, za njo pa se je razprostiral vrt, ki je bil videti zapuščen. Tja sta jezdi la, da se posvetujeta; spremljevalka pa je šla za njima.
"V Jeruzalemu smo in sedaj
jo morava nagovoriti," je rekel Wulf, "najsi bo le toliko, da jo vprašamo, kam želi, da jo popeljeva."
Godvin je prikimal in obrnila sta konje.
"Gospica," je rekel v arabskem jeziku, "izvršila sva svojo nalogo. Bodite tako prijazni, pa nama povejte, kje so tisti sorodniki, kamor vas morava peljati." "Tukaj," je odgovoril mil glas. Debelo sta gledala naokoli, a na zapuščenem vrtu ni bilo drugega nego kamenje in vreče prsti, ki so jih pripravili za obleganje. Tedaj je rekel: "Nikjer jih ni videti." Tedaj je ženska odgrnila plašč, dasi je še obdržala pajčo-lan, in razkrila pod njim svoje oblačilo.
"Pri sv. Petru!" je vzkliknil Godvin. "Dobro poznam vedenje na tej obleki. Masuda! Reci, ali si ti Masuda?"
Pri teh besedah je odpadla tudi koprena in pred njima je stala ženska, ki je bila podobna Masudi, a vseeno ne Masuda. Lase je imela podobno počesane kakor ona, nakit in ovratnica iz krempljev leva, ki ga je Godvin ubil, so bili njeni, koža je bila barve, celo majhno vrojeno znamenje na licih je bilo tam; ker pa je imela glavo povešeno, ji nista mogla videti v obraz. Naenkrat jo je s tihim vzdihom vzdig nila in se ozrla po njih.
"Rozamunda!" je dahnil Wulf. "Rozamunda, preoblečena kot Masuda!" Ni skočil, kar padel je raz sedla in pohitel k njej mrmrajoč: "Bog! Hvala Ti!"
Ona pa se je onesvestila in zdrknila s konja v njegovo naročje, kjer je obstala za treno-tek; Godvin pa je obrnil glavo v stran.	,
"Da," je rekla Rozamunda in se mu oprostila iz rok, "jaz sem in nikdo drugi. Ves čas sem jezdila z vama, a nobeden vaju me ni spoznal."
■ "Mar imava oči, ki morejo prodreti kopreno in volneno oblačilo?" vpraša Wulf. Godvin pa je rekel s čudnim, prisiljenim glasom:
"Rozamunda si, preoblečena kot Masuda. Kdo pa je bila potem tista ženska, ki sem se pred Saladinovim šotorom poslovil od nje, ko je rabelj čakal name, zagrnjena ženska, ki je nosila Rozamundina oblačila in dragulje?"
"Ne vem, Godvin," je odgovorila, "zna biti je bila Masuda v moji obleki, ko sem jo zapustila. Prav tako ne vem ničesar o kakem rablju, ki je čakal na tebe. Mislila sem — mislila sem, da je čakal na Wulfa. Bog, tako sem si mislila!"
"Povej nama svojo zgodbo," je rekel Godvin hripavo.
"Le kratka je," je odgovorila. "Po vadi j an ju, ki ga bom pomnila do smrtne ure, sem omedlela. Ko sem se zopet zavedla, sem mislila, da moram biti blazna, kajti pred menoj je stala ženska v mojih oblačilih, ki je imela meni podoben obraz, a ne prav istega."
" 'Ne boj se,' je rekla, 'Masuda sem, ki sem se polog mnogo drugih reči naučila igrati tudi več vlog. Poslušaj, niti minute časa ni izgubljati. Dobila sem ukaz, da moram oditi iz tabora; zunaj me prav zdaj čaka moj stric Arabec z dvema brzima konjema. Mesto mene pa odideš ti, prince-zinja. Glej, mojo obleko imaš in moj obraz — skoraj; dalje si moje velikosti in mož, ki ti bo kazal pot, ne bo spoznal razlike. Sem že vse poskrbela, kajti dasi je Saladinov vojak, je mojega rodu. Jaz pojdem s teboj do vrat, kjer se plakaje poslovim od tebe vpričo evnuhov in straž, in kdo ugane, da je Masuda balbeška princezi-nja, ba>lbeška princezinja pa Masuda?' "
"'Kam pa se naj obrnem?' sem vprašala.
" 'Moj stric, sin peska, te izroči poslanstvu, ki jezdi v Jeruzalem, ali te pa, če se mu to ne posreči, on popelje tja, ali
te pa, če se mu še to izjalovi, skrije v gorah pri mojih ljudeh. Glej, tukaj je pismo, ki ga mora prebrati; dam ti ga v nedrije.'
" 'Kaj pa bo s teboj, Masuda?' sem jo vprašala dalje.
" 'Z menoj ? O, vse se vrši po načrtu, po načrtu, ki se ne more preprečiti,' je odgovorila. 'Ne boj se, ponoči pobegnem — nimam ti časa praviti kako — v dveh, treh dneh sem pa zopet pri tebi. Vrh tega mislim, da najdeš gospoda Godvina, ki te popelje domov na Angleško.'
'"Ali Wulf? Kaj pa je z Wulfom?' sem vnovič vprašala. 'Umreti mora in jaz ga ne zapustim.'
" 'Živi pa mrtvi ne morejo biti v isti družbi,' je odgovorila. 'Jaz sem ga tudi videla in vse to se izvrši po njegovem izrecnem ukazu. Ce ga ljubiš, ti veli, da ga poslušaš.'"
"Jaz Masude še videl nisem! Nikdar nisem govoril takih besedi! O vsem tem naklepu ne vem ničesar!" vzklikne Wulf in bledega obraza sta se brata spogledala.
"Govori dalje," je rekel-Godvin, "razgovarjamo se lahko pozneje."
"Poleg tega," je nadaljevala Rozamunda in povesila gla-
vo, "je Masuda pristavila še te-le besede: 'Mislim, da uteče gospod Wulf svoji usodi. Ce ga hočeš zopet videti, poslušaj njegove besede, če pa jih ne poslušaš, ne moreš nikoli več upati, da bi ga še kdaj živega videla. Sedaj pa pojdi,
da naju ne najdejo; to bi po* menilo tvojo in mojo smrt, ce pa greš, sem na varnem.'"
"Kako pa je vedela, da utečeni?" je vprašal Wulf.
(Dalje prihodnjič.)
Narodna zrakoplovna tekma, ki se vrši v Clevelandu od 3. do vštevšega 6'. septembra, je napotila managerja te zrakoplovne tekme, Clifford W. Hendersnon, levo, da je že naprej prodal vstopnice Eleanor Holm Jarrett in Johnny-ju WeissmMlerju, ki nastopata na jezerski razstavi v Cleve-landu. Vstopnice na zrakoplovno tekmo so že v prodaji na 131 Terminal Tower v Clevelandu. Te vstopnice so veljavne za zrakoplovno tekmo in obenem za jezersko razstavo.
Obiščite naši dve prodajalni za najbolj ugodne cene v vseh vrst pohištva za vaš dom.
Modernizirajte »si x)aJr dom
SEDAJ!
KUPITE NA 8RDIN0V LAHKO PLAČLJIV NAČRT
10% do 40%
znižano!
A.
GRDINA 6- SONS
15301 WATERLOO RD.
KEnmore 1235
ODPRTO ZVEČER, ZAPRTO V SREDO POPOLDNE
6019 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2088
Člani Cleveland Furniture Dealers Ass'n