Štev. 241. Izhaja vsak delavnik popoldne GENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— pol leta K 72*— V Ljubljani, torek, 25. oktobra 1921. Polfnlitat platana v gotovini. — --i mni irtMi Leto L Uredništvo in upravnlštm I Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon c= upravnlštva štev. 328 => CENE PO POSTI: za četrt teta K 36*— za en mesec K 12*— v UPRAVI STANE MESEČNO K10"- 1LM8T POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 Harlssis prepisi ni maiarsltetii. Kapi in lita ujeta. — Vladne žete raskropile upornike. Glasom uradnih brzojavk iz Budimpešte je Karlovega podjetja konec: Mad-arske čete so po pretežnem delu ostale °sedanji vladi in Hortbyju zveste in v ko-Inaj resnem boju vrgle karliste pri Budsor-SU; Le-ti so se umaknili daleč nazaj in pro-za premirje. Ogrska vlada je poslala na Pogajanja, ki so se vršila 24. t. m. dopoldne Pooblaščenca ministra Kanio in feld-jfcaršallajtnanta Szarkanya. Ta dva sta -artistom predložila zahteve madžarske j a?e< obsegajoče naslednjih 7 točk: • zfrszpogojna udaja. 2. Vojaški svetovalci )a se postavijo pred sodišče. 3. Moštvo raz°roži in amnestira. 4. Kralj se mora ončnoveljavno odpovedati prestolu. 5. -J‘i ostane toliko časa interniran na Ma-rskem, dokler se ne uredi vprašanje nje-j“,Ve odstranitve, 6. Kraj, kamor se kralj v j ratlb in modalitete potovanja določijo ®sile. 7, Politični svetovalci kralja se javijo pred sodišče. Te zahteve je pre-Ze bivši minister dr. Gratz in se je ob-. 2al, da jih izroči kralju ter da mu svetu-e' da jih sprejme. i * tem so se vojaške akcije nadaljeva-,.'kraljeve čete so bežale brez glave pro-jl Koniornu. S četami je bežal tudi Karel. j®kor poročajo najnovejša poročila, sta arel in Žita že v rokah madžarske vla-?• Glede nadaljnih ukrepov je madžarska , ada vezana na zahteve veleposlaniške konference, ki so te-le: »j. k Madžarska vlada mora izjaviti, da je ‘kfrel in vsa njegova rodbina odstavljena z ^žarskega prestola; 2, madžarska vlada Se mora polastiti Karlove osebe (kar se je j^tem že zgodilo) in 4. poskrbeti, da za-^ 8b Karel Madžarsko pod pogoji, ki jih Predpisala ententa. Ako se madžarska aAh, povejte mi, Cecilija, povejte mi, kaj ne, da ga ljubite? Ne smem, Kaet, kajti vi bi ne ohranili tajnosti mojega srca zase. Toda, Cecilija, če na s lem rešim človeku življenie?< Stran 2, »Novi čas«, dne 25. oktobra 1921. Štev. 241. prestol samo pretveza za monarhistične tendence po nemažarskih deželah. S tem bi nastala nevarnost za novo krvavo svetovno vojno. Narodi pa so siti vojsk, izčrpani do dna in si žele samo miru in gospodarske obnovitve. Neurejene razmere v naši državi ne smejo biti nikomur povod, da bi jih izrabljal za kršenje mirovnih pogodb in stegal roke po naši hiši. S trudom in krvjo smo mi sami zgradili to državo, sami jo bomo tudi uredili. Ta naša volja do države je v vsakem slučaju brezpogojna in od notranjih in zunanjih razmer neodvisna, r Govornikovim besedam je sledilo viharno odobravanje. Za Smodejem so v enakem smislu govorili po en zastopnik ostalih strank: dr. Ravnihar, Deržič in Kopač. Nato je bila ob največjem navdušenju »prejeta naslednja RESOLUCIJA: Zavedajoč se dragocenosti komaj pridobljene politične svobode in ujedinjenja našega jugoslovanskega naroda, ter trdno odločeni, čuvati tudi blagodat s tolikimi žrtvami izvojevanega miru, dvigamo plameneč protest proti restavracijskim poskusom Habsburžanov na Mažarskem in drugod ter pričakujemo od vlade kakor tudi od vlad Velike in Male Antante, da bodo predrznim in ponavljajočim se tozadevnim poskusom eks-dinastije v interesu toli potrebnega miru in gospodarske, socialne in politične konsolidacije Srednje Evrope napravile enkrat za vselej temeljit konec.. Ob sklepu je izpregovoril še češkoslovaški konzul dr. Beneš, ki je zagotovil popolno solidarnost Češkoslovaške z Jugoslavijo. Praga, 23. okt. Potovanje češkoslovaških delegatov v Portorose se je odgodilo za nedoločen čas. Varšava, 24, okt. Davi so semkaj dospeli zastopniki svobodnega mesta Gdanskega. Zastopniki poljske vlade so jih pozdravili na kolodvoru. Popoldne se je svečano podpisala pogodba med Poljsko in Gdanskim. politični dogodki. -j-' »Tudi pri patriotičnih manifestacijah je treba razuma in zdrave pameti.« S temi besedami smo zaključili včerajšnji naš uvodnik. »Jutro« in »Naprej« nam dajeta povod, da danes to znova poudarimo. Resolucija, ki je bila predlagana na včerajšnjem protestnem shodu, je bila sestavljena na sestanku vseh petih političnih strank, to je SLS, JSDS, SKS, NSS, JDS. Podpisali so jo lastnoročno za SKS dipl. agr. Jamnik, za NSS Ivan Deržič in Juvan, za JDS ing. Fr. Tavčar, za SLS Bogumil Remec in dr. Janko Brejc, za JSDS Ivan Kopač. G. Ivan Kopač je resolucijo naknadno podpisal, ker baje ni bil o tozadevnem sestanku pravočasno obveščen. (Pripominjamo pa, da je tajništvo JSDS potrdilo prejem tozadevnega vabila ob pol treh popoldne torej celo poldrugo uro pred sestankom in so bile druge stranke ravno ob istem času obveščene.) Ta resolucija, sprejeta in podpisana po zgoraj navedenih zastopnikih se glasi tako, kakor jo prinašamo v današnjem poročilu. Za »Ju-trov« in »Naprejev« hiperpatriotizem pa menda ta resolucija ni bila dovolj »krepka«" in sta jo morala podpreti še s stavkom: »Jugoslovanski narod solidarno zahteva, da stori njegova vlada vse korake, ki so aotrebni v dosego tega cilja.« Koraki so mogoči diplomatični, t. j. mirni, ali vojaški, to ;e krvavi. Kakor podpiramo vse vladne korake za mimo rešitev te zadeve, tako smo ivarili in svarimo pred vojaškimi pohodi, ki utegnejo iznova izbiti sodu dno in nas vse potegniti v krvavi metež, katerega konca ne more nihče presoditi. Iz tega razloga tudi obsojamo ta zadnji stavek, ki kliče vlado na vojsko. Gospodje menda že itak dobro vedo, da generalov in tistih civilistov, ki doma ostanejo, ni treba nikdar preveč priganjati k vojski. Zato: razum in zdravo pamet. Ljudstvo noče vojska! -f Umor bolgarskega notranjega ministra Todorova. Iz Sofije poročajo, da je bil notranji minister Todorov na uradni vožnji v Kjusiendil dne 21. t. m. v vlaku umorjen. Morilec je pobegnil in ga še niso ujeli. -f Prevrat na Portugalskem se je izkazal kot komunistično podjetje. Komunisti hočejo uvesti sovjetski sistem. 2)nevni dogodki — Veiik požar v papirnici v Goričanah. V silnem viharju in dežnem metežu je izbruhnil predsinočnjim okrog 10. ure zv. silen požar v skladišču žvepla v tovarni celuloze v Goričanah. Kako je nastal ogenj, še niso dognali, Širijo se različne govorice, (oda dosedaj se ne ve še ničesar gotovega. V skladišču je bilo okrog 26.000 kg žvepla in pa še več raznih rado gorljivih predmetov. Ogenj se je nenadoma razširil po celem stavbišču in bila je velikanska nevarnost, da zgori cela tovarna. Kljub silnemu naporu tovarniških gasilcev in delavcev domačinov ter požarnih bramb iz Sore, Preske in Medvod pa so popolnoma pogorele mizarska, ključavničarska in kovaška delavnica. Ker je pretila vedno večja nevarnost, so prosili za pomoč tudi ljubljansko požarno brambo, ki je odšla iz Ljubljane okrog 1. ure. Žal ni mogla vzeti s seboj parne brizgalne, ker je slučajno radi popravil razstavljena. Delali so vsi na vse pretege in končno se je posrečilo zdi-uže-nim gasilcem, da so ogenj omejili na skladišče žvepla ter rešili tovarniško poslopje. Požar je divjal do jutra, gorelo pa ie na pogorišču še skoro cel dan. Škodo cenijo na približno en milijon kron. Pri gašenju se je težko poškodoval delavec Jamnik, lažje poškodbe pa so dobili med drugimi ravnatelj Mohrbacher in nekaj delavcev. — Zgorel kozolec. Neznan požigalec je zanetil ogenj pod velikim kozolcem posestnika Jožefa Mesca iz Češnjice pri Železnikih, V kozolcu je imel Mesec nagro-madeno veliko sena, slame in drv. Poleg tega sta imela pod kozolcem posestnika Jožef Globočnik iz Železnikov in Luka Pogačnik iz Češnjice shranjeno oglje. Kljub takojšnji pomoči požarnih bramb iz Selc in Železnikov je kozolec popolnoma zgorel. Škoda znaša okrog 80.000 kron, Požigalec je zanetil ogenj bržkone iz maščevalnosti. — Spori z orožnikL 14. avgusta je bila v Št. Lambertu veselica, pri kateri so se sprli fantje iz Št. Lamberta in iz Terne. Ko so se fantje razšli, ie naletelo več fantov na orožniško patruljo, s katero so se stepli, misleč, da imajo s fanti opraviti. Ko co orožniki za to drugi dan Franceta Lovšeta aretirali, jih je ozmerjal Franc Beja, rekoč: yKaj boš hodil s temi postopači, pojdi z nami, če bi bil jaz včeraj tam, bi bil ta dva (namreč orožnika) zvezal!« Orožniku Že-bretu je pa rekel: »Ko boš Ti poginil, Te bodo h trgali.« Beju je prisodilo deželno sodišče en teden zapora. — Štefan Šmit je 4. septembra v Domžalah ozmerjal orožnike tako-le: »Zakaj pa vidiš vedno mene in me v enomer nadleguješ, če se le zglasim. Tam pa streljajo, a jih ne slišiš. Ne poznam Tvoje postave. Ne misli, da se jaz bojim, če vzameš puško »fertik«, sem jo prej nosil, kot Ti! Čakaj, smrkavec, bova že še prišla skupaj!« Deželno sodišče je prisodilo Šmitu 3 dni zapora. Širita ..MSS1I ČHS“ ljubljanski dogodki. ij Redna javna seja občinskega sveta bo v četrtek, dne 27. oktobra ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva; 2. volitev podžupana; 3. določitev časa in števila rednih sej obe. sveta; 4 določitev in volitev posameznih odsekov. lj Danes je umrla v sanatoriju »Elizabetinimi« gospodična Marija Križman, ki je v svojih poslednjih dneh pokazala veliko ljubezen do naših slovenskih slepcev. Postavila jih je v oporoki za glavnega dediča svojega premoženja. Zapušča jim med drugim tudi hišo št. 5 na Karlovški cesti. Pogreba, ki se bo vršil v sredo ob 4. uri, Sodarska ul. št. 2 poleg Florijanske cerkve, na pokopališče pri Sv. Križu, se bodo udeležili vsi gojenci zavoda za slepce. — Pevski zbor tega zavoda 'oo zapel vrli dobrotnici na zadnji poti dve žalostinki. Naj v miru počiva!' lj Umrl je policijski nadzornik Papler. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri. Bil je mož blagega in poštenega značaja. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! lj Smrtna kosa. V soboto je v Ljubljani umrl podpolkovnik Jovanovič, poveljnik kamniške smodnišnice, v nedeljo pa ga, Ema S k u m o v i č, soproga univerzitetnega profesorja dr. Anton Skumoviča, lj Vlak skočil s tira, Osebni vlak št. 1019, ki je vozil v nedeljo zvečer ob 5.54 uri z državnega na južni kolodvor, je na prvi angleški kretnici skočil s tira, in sicer oba stroja ter dva voza. Osobje južne železnice je v najkrajšem času vpcstavilo redni promet. Sodi se, da niso bile tračnice v redu, na drugi strani pa je najbrže krivo kolesje stroja. Izmed delavstva in uslužbenstva ne zadene nikogar nobena krivda, JCaša društva. d »Orel« Sv. Jakob. Danes točno ob 8. uri se vrši drugi fantovski večer. Predava br. Kogovšek. Ker je predavanje zelo zanimivo, pridite gotovo vsi člani ter pripeljite tudi svoje prijatelje. Bog živi! Predsednik, d šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 30. oktobra 1921 v Ljudskem domu gledališko predstavo »Grajski gozdar«. Narodna igra v 4. dejanjih. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v trgovini pri Ničman, Kopitarjeva ulica, in v Šiški v Reininghausu. Na dan predstave blagajna odprta ob pol 6. uri zvccfT.‘ K obilni udeležbi vabi odbor. _ '“■{ d Danica, Semestralni občni zbor jug. kat. akad. društva »Danice« se vrši v četrtek 27. t. m. ob polosmi uri zvc" čer v dvorani akad. doma zraven Uniona. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Nagovor pred' sednika, 3. Poročilo odbornikov, 4. Poročilo načelnikov klubov, 5. Poročilo revizorjev. 6. Poročilo letopisca. 7. Volitev fl°' vega odbora. 8. Slučajnosti, Udeležba tov. članov obvezna in sicer z društvenimi trakovi, Tov. novinci, Zariani in seniori vljudno vabljeni. — Papež jur. predsednik. d Vodstvena seja 0. Ž. se je vršila * nedeljo, dne 23. t. m. v Ljubljani. Poročno predsedstva in njegovim predlogom za občni zbor zveze (20. nov.) so sledile d®’ loma živahne debate zastopnikov okroziJ> katerih se je zbralo okrog 70. Potrebne izpremembe Poslovnika Orlov, referat o prireditvah in izvršenem delu v 1. ^ je pokazal ,da Orli napredujejo na široko in na globoko in imajo močno voljo do vsestranskega napredka v delu za narod. d Presveta za frančiškansko župn*)0 vabi na predavanje, ki se vrši danes v torek ob 8. uri zvečer v društvenem Predava prof. dr, V a 1 e n t i n Rožic-Od Celovca do Niša. Pridite! d Fantovski večsr Šenipeterskega 0r' la se vrši v sredo ob polosmi uri zvečer J prostorih Šentpeterskega prosvetn. društva. Istočasno tudi sprejemanje in vpisova' nje novih članov. — Predsednik. £ r Velikanski požar mlina v Biidiinp®'. šti. Požar v Louisina mlinu so lokalizjral1 šele ob treh po polnoči, Škoda se cenivna 200 milijonov kron. Kako je nastal P°za*j se še ne more reči, a domneva se, da 0(3 razgretih mlinskih kamnov. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. F. BRUNA? 3C O er CJ i ca tc >o IIhMh liaMlm is M® o a s co 1 po SscBi&taerengsBi sani. e» % h f--jest":i Sfg 25. !• Zadružna Gospodarska banka d. d. v Lmblfani. HBHa—T—HrmTTT—mTTn~T-~‘"Tn-**nwiniii i ■ m 'mm m n rim i — tih i imu i in" i ; r i man —manatpa ——— i n n ■ mmmm$ Zadnja prička! Zadnja prilika! s§r Štiri mii3ion@ kron zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne razredne loterije. Srečka stane cela K 192-—-, polovična K 96—, četrtinka K 48-— in osminka K 24'— za one, ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8’— za poštnino in stroške. — Naročila se sprejemajo samo do 2. novembra t. 1. gOfrlem razredu je zadela srečka št. 35715, kupljena pri Zadružni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal K 400.000- Še nekaj srečk ima na razpolago Gospodarska banka d. d. v Ljubljani Dunajska cesta 38.|I. SU': JL d&il ■S »Ah, naj torej izve, kar še sebi nisem povedala. Ločitev od njega — to mi je povzročalo največjo bolest. In če bom morala umreti, bo moja duša odnesla spomin lanj celo k Bogu.« Kaet se je dvignila, odprla vrata in pogleda po poljani. Nato se je vrnila in rekla: »Tisa še ni videti. Toda imejte pogum, Cecilija in kljubujte vsem grožnjam in zapovedim divjaškega zločinca!« »O, povejte mi, Kaet,« je vzdihnila deklica komaj slišno, ne da bi se kaj merila za besede človekoljubne ženske, >po-/ejte mi, je li Bart res bolan?« »Bolan ravno ni,« je odvrnila Kaet, itoda bled je, upadel in zlomljen, kot tudi vi, devojka. A vseeno se nahaja dovolj blizu groba in brez rešitve bo umrl, če ne bo zanj resnične tolažbe. Toda zdaj — hvala Bogu! — zdaj sem našla balzam, ki bo izločil njegove rane. Čujte me, Cecilija, hitro mi povejte vse, kar se je tu zgodilo tekom zadnjih treh mesecev.« »No, poslušajte torej; toda, kaj ne, Kaet, saj mi obljubite, da ne poveste tega nikomur? Često se vprašamo, kaj je straš-r.ejšega od smrti? Jaz vem, kaj je straš-nejše: Tis me sili, naj se z njim poročim.« »To se mi je dozdevalo,« je žena polglasno pristavila. »Moj stric me sili in sili dan na dan; in vendar raje tisočkrat umrem, kot pa da bi ga v tem slučaju ubogala... Radi tega D.oram prestati vsakovrstno preganjanje; zaničujejo me, zasramujejo, zmerjajo in tudi — stradati moram. Od strahu in groše umiram in — moj Bog, ne zinite besedice o tem. Kaet — tolčejo mo. mučijo in trpinčijo kot ubogo žival.« »Sveta nebesa, kaj slišim?« je vzkliknila Kaet in se prijela za glavo. »Kaj ste res zašli v jamo zločincev? O Bog, ne daj, da bi o tem le količkaj povedala Bartu, kajti nesrečnik bi prišel ob pamet in celo prelil kri. In kaj pa vaš stric — ali je tudi on že znorel?« »Moj stric, ah, ta revež! Saj je žrtev prevare! Vse, kar mu jaz povem — mu je laž in hinavščina. Čisto očaran je, Kaet. In vendar — če bi le enkrat mogla ž njim čisto sama govoriti — toda vse dni se drži v svojem kotu in ne pusti niti Tisa k sebi. In če pride za par minut doli, takoj prisede ta hudobnež k njemu, ki pa zna moje besede tako zvijačno zaviti, da postane stric še jeznejši in je še bolj potrjen v misli, da lažem in ga varam. Često se je tudi mene oprijela misel, ali morda res ne lažem? — Zdaj sem se kar ponižno udala v svojo usodo: molčim in prenašam in se uklanjam svojim mučiteljem in sem v veri, da mi ie Boe namenil mučeniško smrt.« »O strašno, nebopijoče! Toda zakaj ne ubežite iz tega satankega gnezda?« »Ah, ljuba Kaet, več kot enkrat sem se že ozrla proti odprtim vratom ...« »Toda slabost, kaj ne? Ah, vaša nemoč je neodpustljiva«, je rekla Kaet očitajoče. »Toda pri tem imam v mislih le svojega starega strica. Naj ga li v tem samotnem stanovanju samega pustim in predam podlim in krutim Tisovim rokam? In tudi kaka sramota za deklico, ki je zbežala iz hiše svojih starišev ali sorodnikov.« Cecilija je obmolknila, kajti Kaet je vstala, da bi pogledala na prosto. »Tam prihaja!« je pristavila čisto mir-no.» V slučaju, da me je videl, mu omenite le kos kruha, ki ste mi ga dali iz usmiljenja. Le nd obupajte: zanesite se na mojo pomoč! In če ne bom mogla pomagati takoj, o potem vas prosim, prosim vas, raje zapustite takoj svoj dom, ki je proklet!« Cecilijo je prevzela groza. Prihod njenega tirana jo je spet prebudil iz pozabljenja. Trepetajoča in drhteča je stala pred tolažnico, strastno jo proseča: >0, rotim vas, pojdite, pojdite, da vam ne stori kaj žalega!« »Jaz se tega zlobneža ne bojim! je odvrnila Kaet. »Bodite srčna in samozavestna, ljuba Cecilija, in živite v prepričanju, da se še vidiva!« Uboga žena je hišo počasi zapustila-Pred vrati pa je spoznala, da jo je Tis zapa' zil in je zato tudi pospešila korake. Ko je bila par streljajev proč od njega, se je ustavila in spregovorila sama s seboj: »Mogoče bo spet mučil ubogo Cecilijo; toda vse bon? opazovala skozi ključavnico, da bom zvede la, kaj se tam notri godi.« Kmalu je opazila, da je Tis svojo smef spremenil in šel proti njej. Ona pa ga je pri' čakovala brez strahu in še z nekako odloČ' nostjo. Ko je prišel Tis do žene, se je divje znesel nad njo; ona pa ga je sprejela s tako izzivajočim posmehom in ga pogledala tako zaničljivo, da je mahoma nehote obstal. »Kdo vam je odprl vrata?« se je razje' zil, »Kaj ste počeli pri nas?«_ »Ah, strašne stvari,« se je ponorčevala Kaet. »Celo uro sem prosjačila in moledo* vala, da sem dobila kos kruha in Cecilij3 je bila toliko usmiljena, da me je uslišala Vsakdo ni tako trdosrčen kot ste vi!« »Le pokažite mi kruh,« je odvrnil ** glasom, ki je izražal dvom. JProsjakinja pa mu je pomolila kos, ki ga je radi varnosti vzela s seboj. Tis ga je vsaj trikrat preobrnil, ji ga dal nazaj in zagrozil: »Naj bo za sedaj, toda v bodoče se ne postopite več V našo hišo, sicer se boste še kesali!« (Dalje.)