Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 152.	V LMom, v soliolo, 6. m m.
Leto XI.
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . K za pol leta „ . „ za četrt leta „ . „ za en moseo „ . „ za Nemčijo celoletno „ za ostalo Inozemstvo „
13--8-50 2-20 29'— 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za 50I leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za ea meseo „ . » 2'—
V	opravi prejeman oese&no K 1'70
ilnserati: .
Enostolpna pelltvr5ta(72mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izlia]a:;
vsak dan, izvzemSl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
K3- Urednlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štov. 8. "En Avstr. poštne bran. račan št. 24.797. Ogrske poštna bran. račun št. 28.511.— Upravnišfeega tslefona čt. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Naprej irM, pa nazaj gredo!
Jutri pridejo v Ljubljano zaupniki narodno-napredne stranke. Prišla bo skupaj, pa ne narodno-napredna armada, te ni več, to, kar pride skupaj, to so invalidi poražene in razkropljene liberalne vojske, ki prihajajo po hladila za svoje rane. Jutri jih boclete videli berače in beračice ob ljubljanskih cestah, ki bodo prosili ubogajme krajcarje za narodno-napredno kašo. Človek se nehote domisli starih čiških godcev: »Z mehovi pod pazho gredo, v dolgih plaščih suknenih gredo, k tlem sklonjeno glavo in držijo se žalostno, da nikoli tako.«
Liberalna stranka je pri nas vse zaigrala in danes ji veliko bolj pristoja boben kakor pa trompete, iz katerih hočejo nekateri izpihani politiki privleči na dan glasove bojnih fanfar. Imeli so v rokah, vlado, deželni odbor, deželni šolski svet, kmetijsko družbo, trgovsko in obrtno zbornico, občinske svete, okrajne šolske svete, cestne odbore, zdravstvene odbore, šolske nadzornike, učiteljstvo, šolstvo, skratka vse od občinskega sluge pa do deželnega predsednika! In danes? Liberalna barka se je potopila, utopljenci so si rešili komaj življenje in z veliko silo se napenjajo, da polove razbite konce in zbijejo skupaj ostanke tega potopa.
Jutri naj stopijo pred liberalne voditelje narodno-napredni delavci, kmetje, obrtniki, trgovci, učitelji, uradniki in naj predlože svoje račune. Skoro dvajset let so čakali in poslušali prerokovanja liberalnih prerokov, a namesto košev polnih sadov so dobili ba-tine in bunke.
Kakor bi bilo zakleto, vse se je nasprotno zgodilo, kar so liberalna pro-ročišča govorila.
Rekli so, S. L. S. bo kmalu politično uničena, osamljena doma in na Dunaju. Poslanci S. L. S. nimajo več nobenega vpliva. Kmetje obračajo S. L. S. hrbet. Prišlo je ravno narobe. Danes je vpliv liberalne stranke v politiki strt, ničev, od velike politične sile liberalne je ostal samo velik jezik! Skoro vse kranjske občine so si izbi'ale za svoje župane može Slovenske Ljudske
Stranke in od liberalnih velmož ni ostalo drugega, kakor 100.000 kron primanjkljaja, katerega morajo ti ljudski dobrotniki nazaj vračati.
Hoteli so ubiti našo gospodarsko organizacijo: Zadružno zvezo, Mlekarsko zvezo, Gospodarsko zvezo. Neprenehoma so upili, da poka in škriplje. Ko pa tega škripanja le ni hotelo biti konec, so začeli ustanavljati konkurenčne zavode. In danes je počilo. Agro-Merkur 300.000 K, Glavna okoli tri milijone kron, Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici blizu 500.000 kron, Kočevje 100.000 kron, drugo še pride. Zavodi S. L. S. so pa danes varni in zdravi!
Vrgli so se slednjič na osebno čast in poštenje naših mož. Proglasili so našo mladino za tepčasto, naše može za idiote, naše politike za sleparje in kradeže. A laž je imela kratke noge. Kar na slepariji sloni, se je podrlo, a podrlo se je samo na napredni strani, ker je samo tam zavetišče takih ljudi. Niti enega krivičnega vinarja ne morejo nam skazati, dočim napredne sleparje zapirajo. Hudnik, Meglič, Mauer, Lenče; sami napredni možje!
Liberalni zaupniki so prišli pobirat grozdje s trna, sadež od osata. Kaj hočete liberalni kmetje od napredne stranke? Liberalci so bili proti razširjenju volilne pravice, proti vašim cestam, proti vodovodom, proti melio-račnemu posojilu, proti novi občinski volilni pravici, cestnemu zakonu, proti šolskemu zakonu, proti vodovodnemu zakonu, proti vsem kmečkim pravicam! Kaj hočete liberalni obrtniki od liberalne stranke? Ali vas niso spravili liberalci ob ves kredit, ali ne gre 70 odstotkov izdatkov trgovske zbornice za uradništvo, ali ne ustanavljajo socialni demokratje, ki so v zvezi z liberalci, povsod konsumna društva? Kaj naj išče slovenski narod od liberalne stranke, ki je proglasila materia-lizem za svojo vero, ki je zavrgla krščanstvo, katere poslanec glasuje na Dunaju za ločljivost zakona, ki hoče naš narod vzgajati s pijačo in veselicami »ob cerkvenih žegnanjih«.
Včasih so naši liberalci gojili vsaj nekaj nade, da pridejo enkrat na vrh. Po sedanjih izkušnjah pa lahko poreko: Daj mi sladki up nazaj, moj edin' tovarš je bil! Pravijo, da naprej gredo, pa nazaj gredo!
PL Mile za nov vinski M!
Poroča deželni odbornik dr. E v g e n L a m p e.
Odtrgujoč svoj dragoceni čas bolj važnim delom, nadaljujem kritiko Šukljetove brošure in njegovih nasvetov.
Vmes pa je prišla komična epizoda. »Slovenski Narod« namreč brani Šukljeta proti meni, in sicer se je v obrambo bivšega deželnega glavarja oglasil »dunajski strokovnjak«. »Strokovnjak«, pa še celo z Dunaja — ta bo pa kranjske račune pojasnil!
Ko sem bral podpisanega »strokovnjaka« z Dunaja, sem se spomnil, kako je imponiral vseučiliški profesor našemu Ribničanu. Profesor geografije — so rekli Ribničani — ve za vse dežele in ljudstva sveta. »Če ste res tako učeni.« reče Ribničan profesorju, »pa mi povejte, kje je moj zelnik!« — »Strokovnjak z Dunaja« ve o številkah kranjskega deželnega knjigovodstva približno ravno toliko.
Šuklje se je zmotil v resnici pri deželnih dolgovih za več kot 4 milijone kron. Nobeno zavijanje »strokovnjaku« ne pomaga. Če se šteje v breme kranjski deželi, kar je najela za melioračni zaklad, se ji mora šteti tudi v dobro, kar je dežela posodila državi in interesentom. »Strokovnjak« hoče rešiti pl. Šukljeta s tem, da nalašč zamenjava kranjsko deželo z deželnim zakladom. Ta finta je pa preokorna. Faktum je, da se je dobri pl. Šuklje v svoji vnemi urezal za več kot 4 milijone kron. Sicer so »strokovnjaki« celo v nemških listih takoj objavili, da je »strokovnjak 7. Dunaja« vindiciral številkarsko zmago v tej zelo znameniti pravdi za pl. šukljeta, pa če se je pl. Šuklje zmotil, se jc zmotil. Ja.z se celo nič ne čudim, da tako zvesti in tankovestni prijatelji kranjske dežele, kakor sta n. pr. »Neue Freie Presse« in »Tagespost«, drže s pl. Šukljetom. Se nič ne čudim, mi je tudi popolnoma vseeno, kar pišejo.
Tudi. izdatki za elektrarno naj »strokovnjaka« nikar ne skrbe. To ni breme deželnega Zaklada, ampak gre na lasten račun. Vrednost, ki jo repre-zentira to, kar je dežela pridobila in že doslej ustvarila s temi svotami, visoko presega izdatke. Ustvaril se je nov
velik aktivum kranjske dežele. Pa ta zelnik učenemu »strokovnjaku« ni znan, tudi ni nobene potrebe, da bi ga ž njim seznanil v tem članku.
Sedaj pa k Šukljetovemu vinskemu davku! Pl. Šuklje konstatira, da se je potrebščina zadnjih 18 let zvišala skoro za 300 odstotkov, pokritje po dokla-dah na direktne davke pa je ostalo staro. »Nikomur, kateri se je sploh kdaj bavil z deželnimi financami, ni treba dopovedovati, da so dosedanje deželne direktne doklade 40 odstotkov neprimerno in nedopustno nizke.« Šuklje hoče, da se dvigne doklada na direktni davek za 20 odstotkov, torej na 60 odstotkov. Doklado na državno užitnino bi zvišal od 40 odstotkov na 70 odstotkov. Kot posebno zdravilo pa priporoča davek na vse v deželi zavžito 11 e o b d a č c n o vi n o.
V prilog tej davščini 113. \ ci ja plem, Šuklje sledeče razloge: 1. Sedanja užit-nina zadeva siromaka, ki pije v gostilni, in oprošča bogatina, ki pije doma. 2. Vzgojno bi bilo za Dolenjca, »lahkomiselnega dobroživčka«, da bi se mu v kleti zapečatilo vino. ker bi ga potem manj sam izpil in več prodal. 3. Ta davek bi pospešil zadružni razvoj, da ne bi vsak sam prešal, ampak prodal grozdje zadrugi, ki bi držala vino v skupnih kleteh; vsled tega bi se odpravila fluktuacija v vinskih cenah. 4. Ker bi stala vinska trgovina pod kontrolo, bi se manj vina ponarejalo.
Seveda glavni dobiček vidi plem. Šuklje v dohodku za deželo, ki bi po njegovem računu, ako bi se določila tarifna skala: 4 K na hektoliter vina, 3 K na hektoliter vinskega mošta in 2 K na hektoliter petijota in sadnega mo-šta, znašal pol milijona kra t.
Za pol milijona kron je že vredno, da se človek potrudi, a jaz se kljut vabljivemu prigovarjanju Šukljetovemu ne morem ogreti za ta davek.
Pred vsem je uspeh davščine na vk no vsled silno različnih letin neprora-čunljiv. Vinska produkcija leta 1908 je znašala 388.071 hI, leta 1910 pa samo 58.704 hI. Kadar je malo vina, takrat vinogradniki ne pokrijejo svoje režije, kadar je obilo vina, takrat pa cene tako padejo, da zopet pridelek ni plačan. V prvem slučaju bi bil dohodek davščine nizek zaradi pomanjkanja davčnega vira, v drugem slučaju bi bil neprimerno visok v primeri s ceno blaga,
Padel je skoro do sence svojega prejšnjega jaz. 2c več dni je živel samo ob mleku in kruhu, zadnja dva dni pa je samo vodo in kruh užival in danes ni imel sploh nikakega grižljaja več. Imel je samo še dvajset vinarjev.
Kljub strašnemu položaju, v kte-rem se je nahajal, je prelistal časopis, da bi našel kako službo. Najprej jc napisal nekaj ofertov, nato pa jc šel na tri mesta, kjer se je bilo treba osebno predstaviti. Toda povsod je prišel prepozno. Preostala mu je le še ena anon-ca, na katero se je hotel oglasiti.
Nad eno uro je moral hoditi peš, predno je dosegel ta kraj. Ko je dospel tja, so bile njegove moči popolnoma izčrpane.
Na pragu dotične hiše je še enkrat prečital inserat. Glasil se je precej izredno: Išče se vseskozi pošten mlad trgovec. Najvišja starost petindvajset let, zdrav, spreten in priden!
No, če je bilo tu merodajno zdravje, spretnost in marljivost, potem je hotel izpolniti dolžnosti službe.
Tu je bila cela množica reflektan-tov za službo. Moral je čakati dve uri predno je prišel na vrsto. Ko je zagledal starega gospoda s sneženo brado,
ki je sedel pri mizi, je pobarvala njegovo bledo lice rahla rdečica naraščajočega upanja.
Stari gospod ga je nekaj časa ostro gledal. »Sedite«, je rekel nato kratko.
Mladi prosilec je sedel.
»Kako se imenujete?«
»Gerhard Wellmann.«
»In kje ste službovali zadnjikrat?«
»Na nekem posestvu ob meji«, je odgovoril mladi mož. »Zapustil sem službo, ker sem mislil, da bom v velikem mestu več zaslužil. Šest tednov sem sedaj že tu a nimam še nikake službe.«
»Zakaj ne?« Stari gospod ga je gledal, kot bi ga hotel z očmi predreti. »V tem času vendar lahko dobi vsak mlad človek delo. Povejte mi resnico!«
»Resnico? Da, nisem imel nikake sreče — in tudi prijateljev nimam. Sprejel bi vsako delo — a ne najdem ga.«
»Imate še kaj denarja?«
»Le še dvajset vinarjev«, je odgovoril mladi prosilec potrto.
»Dvajset — vinarjev?« Kakor stokanje so se glasile te besede raz ustnice starega gospoda. Nato je opazoval Gerharda zopet predirljivo. »In vi trdite, da ste pošten mož?«
»Da, gospod. Hvala Bogu, do sedaj sem ostal pošten. Raje umrjem od lakote — Kot pa biti nepošten!«
»Hm, to se glasi jako lepo!« odgovori stari gospod. »No mogoče ste za
me sposobni; toda predno vas sprejmem, morate vedeti natančno, kaj zahtevam od vas. Poslušajte torej pazljivo.«
Položil je pred se velik kup popir-ja. Deset minut je prisluškoval Gerhard \Vellmann izvajanju starega gospoda, ne da bi se prav dihati upal.
Naio je nastal odmor, med katerim je siedel mladi mož s povešenimi očmi in z obupno, krčevito stisnjenimi rokami tu in stari gospod ga je neprenehoma ostro opazoval.
Naenkrat je Gerhard dvignil pogled.
»Bojim se, gospod, da vas nisem prav razumel. Kar vi zahtevate od mene — prosim oprostite če izgovorim — toda za kaj takega vendar ne morete rabiti poštenega človeka.«
»Jaz rabim moč," ki bi bila proti meni brezpogojno poštena..«
»Toda ta stvar je vendar čisto sle-parstvo!« jc zaklical mladi mož pogumno. »Dotični, ki izvrši to delo, vendar ne more biti pošten! Zahtevate človeka, ki bi kazal proti vam najstrožjo poštenost in vi —• in vi hočete svoje lastne stanovske tovariše — ogoljufati! To je tatvina vsestransko, ki jo hočete učiniti! Ne, tega ne morem storiti! Jaz ne!«
Gerhard je vstal. Bil je strašno bled, toda njegove oči so bile jezno uprte na starega gospoda, ki je izgledal tako častivredno, ter je vzravnal svojo
mlado, vitko postavo do popolne višine. Gospod Bredenfels jc parkrat poki-mal z glavo in smehljaje gledal mladeniča.
»Mladi mož, rekli ste ravnokar, da ne morete, dobili nikake službe in da ste brez denarja. Tu pa se vam ponuja služba z mesečno plačo po dvesto kron!«
»Da, (o jo res«, je počasi odgovoril Gerhard. »Toda jaz bi potem ne ostal pošten človek. In obljubil sem svoji rajni materi, predno je umrla, da bom ostal vedno pošten in zvest! Ta obljuba pa mi je sveta, gospod!«
S temi besedami je zapustil Gerhard z visoko dvignjeno glavo in tesno stisnjenimi ustnicami, sobo.
Komaj pa je Gerhard Wellmann zapustil sobo, je vstopil gospod Bredenfels hitro v sosednjo sobo in rekel tam sedečemu, starejšemu niožu: »Sledite temu mladeniču, ki je ravnokar odšel. Skušajte vse mogoče o njem poizvedeti. Nato se hitro vrnite in poročajte!«
Več minut je sedel gospod Bredenfels ob svoji pisalni mizi, zatopljen v globoke misli.
»Prvi! Edini — ki je odklonil!« ja mrmral pred se.
Trajalo jc precej časa predno se ja njegov uslužbenec vrnil.
»No«, mu je zaklical šef nasproti, »Kaj ste poizvedeli?«
V teoriji se pač laTTKo vaBljivo slika taka davščina, a kako bi se v resnici pobirala?
Pl. Šuklje hoče zadeti konsumen-ta, a kje se naj prime davčni vir? Davčni vir se da prijeti: 1. pri produkciji, 2. pri prehodu od producenta na kon-sumenta, 3. pri konsumentu.
Pl. Šuklje ni razložil podrobno, kako si misli pobiranje te davščine, a iz raznih opazk sklepam, da bi morala dežela vse tri načine uporabiti. Kot sem že omenil, bi pl. Šuklje vinogradniku takoj po trgatvi zapečatil sode in bi pobral davek, ko bi vinogradnik prodal Bvoj pridelek. Ker bi se pa moralo obdavčiti vse iz drugih dežela vpeljano vino, bi morali stati pod kontrolo vsi vinski trgovci, in da se obdači tudi tisto vino, ki ga naroči konsument direktno izven dežele — to so zlasti fina buteljska vina — bi morali stati pod kontrolo tudi vsi konsumenti.
Kratko rečeno: V vsaki kleti bi stal deželni dacar!
To je pa neprijetna in draga stran tega davka.
Pl. Šuklje misli, da bi bilo treba vsled tega davka število deželnih užit-ninskih uslužbencev zvišati samo za 34. Temu ne morem pritrditi. Režija bi bila silno draga, kajti ako bi se tak davek vpeljal, bi se moralo v resnici obdavčiti vse davku podvrženo blago. Koliko ljudi bi se rabilo le ob trgatvi, da zmagajo tedaj to neprijetno delo?
Primera s pivom ne velja. Kon-sumna naklada na pivo se lahko in z minimalnimi stroški pobira, ker je produkcijo lahko nadzirati in se v pivovarni razvidi, kaj se je v deželi konsu-miralo. Naših malih vinogradnikov na Dolenjskem in v Beli Krajini — in to so gospodarski čisto drugačni ljudje, kakor veliki pivovarnarji — je pa velika množica, in ti bi se čutili kakor preganjane sirote, če spustimo nanje takoj po trgatvi naše dacarje, da jim zarežejo pridelek, na katerega so se že celo leto veselili.
Zato pa tudi prav nič ne verjamem v blagodejne posledice, ki bi jih naj imel tak davek. Naše sedanje razmere so take, da nikakor ne kaže s tem davkom obremeniti Dolenjske in Belokra-iine. Vinski kraji so najubožnejši kraji. S tem davkom jih ne bi povzdignili, ampak gospodarsko potlačili; za njih povzdigo bo treba čisto drugih sredstev.
Proti dr. Žitniku, Hladniku, Matja-čiču in Perhavcu, ki so v kranjskem deželnem zboru nastopili proti temu vinskemu davku, kliče pl. Šuklje »vse znamenite pisatelje in učitelje na širokem polju narodne ekonomije«, češ, ti naj razsodijo! »Smelo trdim, da ne boste našli niti jednega, kateri bi z znanstvenim orožjem mogel ovreči moje tozadevno prepričanje.«
Čemu tako patetično? Ti poslanci, ki dobro poznajo potrebo dežele in razmere svojih krajev, so se z vso S. L. S. Izjavili proti temu davku. Tudi jaz se kot finančni referent, ki mi je resna volja spraviti čimnajprej v sklad izdatke in dohodke kranjske dežele, pridružujem iz navedenih razlogov njihovemu mnenju in odklanjam Šukljetov konsumni davek na vino.
siovensko-tirvflski dijaški sestanek.
V Ljubljani se vrši 1., 2., 3. in 4. avgusta uvaževanja vreden sestanek. Hrvaško dijaštvo bo vrnilo našim akademikom obisk, ki so ga ti napravili pred petimi leti v Zagrebu.
Komaj je začela živeti takrat hrvaška katoliška organizacija. Ravno v prisotnosti naših katoliških akademikov in cele katoliške inteligence zagrebške so se delali načrti za veliko stavbo katoliške dijaške organizacije, ki je danes tako trdna iin močna, da so katoliški Hrvatje lahko ponosni nanjo.
Od takrat datira tudi tista tesna vez, ki veže slovensko in hrvaško dijaštvo, tista slovanska vzajemnost, ki je ni rodilo prazno navdušenje in trenutne fraze, ampak praktično delo za skupne cilje. Vzajemnost, ki ne rodi fantastičnih želj po daljnih, nedosegljivih sorodnikih, ampak plodovito ljubezen med brati sosedi.
In letos si zopet podasta brata roke. Zopet se pogleda ob slovesnem trenutku na dovršeno delo pretekle dobe in v istem trenutku napravi načrt za delo prihodnjosti. Ta sestanek naj poživi našo akademično mladino in nje delo. Novega ognja, novih sil, novih idej! Praznik naj bo, ko organizacija presodi dovršeno delo in naredi nove sklepe in načrte, praznik, ki je bolj plo-dovit od vsakega delavnika.
Znani in priznani izrek pravi: Pri-hodnjost je mladine! Ta sestanek naj bo priča, kako umeva naša javnost pomen mladine. In tu moramo izraziti tiho skrb. Veliki evliaristični kongres na Dunaju bo letos okupiral vso našo katoliško javnost. Nebroj imamo organizacij, ki bodo tudi letos kot vsako leto v poletju imele svoje slovesnosti. Vsaka taka slovesnost tirja pozornosti naše katoliške javnosti. Nečemo trditi, da je le eno potrebno, nikakor ne, toliko pa lahko rečemo, ravno ta sestanek je tudi vreden in pred vsem vreden, da ga ne prezre naša katoliška javnost. Pred petimi leti smo videli, kako tesna je vez med hrvaškim katoliškim dijaštvom in katoliško inteligenco in delavstvom. Zagrebški sloven-sko-hrv. dijaški sestanek je bil obenem sestanek zagrebških katolikov. Pokažimo bratom Hrvatom, da je tudi v Ljubljani praznik katoliškega dijaštva praznik katoliškega ljudstva. Bratje Hrvatje ne smejo seboj odnesti vtisa, da je slovensko dijaštvo odžagana veja naroda, tista tesna vez, ki obstoja med katoliškim, dijaštvom in drugim organiziranim katoliškim slovenskim ljudstvom se mora pokazati tudi na sestanku. Pri toliko drugih prireditvah se tirjajo zares letos izredne žrtve, toda vedno je tako v izrednih trenutkih in obisk hrvaškega katoliškega dijaštva je izreden dogodek.
Bratje Hrvatje so na zagrebškem sestanku častno sprejeli in pogostili slovenske goste. Že takrat nas je navdajala tiha skrb, kako bomo dostojno vrnili ta izraz bratske ljubezni. Ni bogat slovenski narod, še revnejša je naša katoliška dijaška organizacija, računati mora na gmotno pomoč celega ljudstva.
Nad 400 akademikov bogoslovcev in srednješolcev hrvaških nas pride posetit. Naša častna dolžnost bodi, da jih dostojno sprejmemo. Naša, pravim,
in mislim pri tem na celo slovensko katoliško javnost. Znana stvar je, da se ločimo Slovenci od Hrvatov zlasti po hladnosti, dokazati moramo bratskemu narodu, da je vkljub vsej hladnosti v nas jako vroča ljubezen do bratov Hrvatov in zlasti do njihovega cveta in upa, do hrvaške inteligentne mladine.
Obilno smo zaposleni z drugim delom, obilne so gmotne žrtve naše drugod, toda kdor prav umeva pomen mladine, pomen organizacije, pomen tesne zveze med Hrvati in nami, bo še vedno našel časa in denarja, ki ga bo mogel žrtvovati prvim avgustovim dnem.
Ob priliki sestanka se vrši tudi slavnost desetletnice slovenskega kat. akademičnega društva »Zarje«. Deset let trdega, požrtvovalnega dela je minulo. treba da se slovesno zaključi prvo desetletje, pregleda vrste, ki so se in se še sedaj vzgajajo v tem društvu.
Naj se mladina navduši in poživi v družbi starejših, ki so morali šele orati ledino slovenskega katoliškega preporoda.
Na delo krščansko!
Pripravljalni odbor za slovensko-hrvaški dijaški sestanek.
ODupen položaj porluoaiske republike.
Portugalska republika, ki so jo s tolikim krikom pozdravljali in proslavljali svobodomiselci in anarhisti vesoljnega sveta, je portugalskemu ljudstvu prinesla vse preje nego obečani raj. Možje, ki so strmoglavili monarhijo in ki so sedaj na krmilu, so se izkazali za vlado popolnoma nezmožni. Republika se nahaja v takem političnem in gospodarskem položaju, da novo ministrstvo Duarte Seites ne ve, kod naj najprvo poprime za svoj program v obrambo Portugalske pred notranjimi in zunanjimi sovražniki. V Lizboni so na dnevnem redu štrajki, iz katerih se navadno izcimijo uporniški izgredi. Isto se godi po provinčnih mestih. Takih anarhičnih razmer no prikrivajo niti dopisniki republiki prijaznih listov. Tako na primer francoska »Temps«, angleške »Times«, »Kolnische Zei-tung«, italijanska »Tribuna«, holand-ski »Nieuwe Rotterdamsche Courant« ne štedijo z grajo ter z najostrejšimi besedami obsojajo sedanje framason-sko gospodarstvo na Portugalskem. Da, celo domači portugalski vladni listi ostro zabavljajo čez sedanje razmere. Stranke se lasajo radi amnestije; zmernejši življi žele splošno amnestijo, ki bi najboljšim Portugalcem, ki so pred republikansko gonjo pobegnili v tujino, omogočila vrnitev v domovino. Tudi se opozarja na to, da rojalistično gibanje na španski meji republiki niti od daleč ni tako nevarno kakor zarota v notranjosti, h kateri pristopajo vsi razočarani elementi, ki so s sedanjimi razmerami nezadovoljni. Vlada niti ne razpolaga s tolikim vojaštvom, da bi mogla vzdržavati notranji mir. »O Mundo« poroča, da je nek sodnik prosil za deset vojakov in enega častnika, ker se je o priliki nekega procesa bal nemirov; toda justični minister mu je odgovoril, da vlada nikakor ne more ustreči njegovi želji.
Štrajk na električni cestni železnici še vedno traja; najbrž bo portugalska vlada vsled tega imela še diploma-
tične sitnosti. Tramvaj je namreč v rokah Angležev; ko so se namreč angleški inženirji v svrho varstva svobodnega dela obrnili na portugalsko vlado in hoteli nastaviti angleške delavce, so jih štrajkujoči napadli. Sedaj se pričakuje možnost intervencije Anglije. Na drugi strani pa groze portugalski delavci z generalnim, štraj kom, ako bi vlada ugodila Angležem. Sicer pa štrajkaši že dolgo izvajajo propagando dejanja. Ne mino dan, da ne bi pokale bombe. Kljub postavi, ki strogo kaznuje izdelovanje bomb, se Karbo-narji vendar ne boje odkrito priznati, da imajo pripravljenih toliko bomb, da lahko celo Lizbono poženejo v zrak. Lizbončani torej žive na vročih tleh I
Letina bo letos slaba; ne obeča se niti srednji pridelek. Računajo, da bo treba uvoziti za 40 miljonov žita.
Kmečko zavarovanje.
Na Ogrskem je stopil dne 1. marca v veljavo zakonski člen iz leta 1912, s katerim je dobilo poljedelsko delavstvo že dolgo zaželjeno zavarovanje. Država je v smislu postave osnovala penzijski zaklad na isti način, kakor ga imajo uradniki, ter ga upravlja, podpira in tudi jamči zanj.
Zavarovanje je mešano, je starosta no pa tudi zoper nezgode in bolezen; ni omejeno le na male ali velike kmete, tudi drugi kmečki delavci se ga mo-rejo poslužiti, zato je zavarovalnina tudi tako nizka, da jo zmore tudi siro-mašnejši. Kdor se hoče zavarovati, se vpiše v svoji občini in plača po poštnih listih, ki mu jih da uprava zastonj na razpolago, za celo leto 10 K. Zavarovanec ima kljub majhni članarini vendar preccjšnje ugodnosti, ki obsegajo redno penzijo, posmrtnino in ne-zgodnino, za slučaj nesreče ima brezplačno zdravljenje. Z ozirom na malo članarino znaša redna penzija seveda le 240 K in ima oni do nje pravico, ki je plačeval najmanj 40 let; s 65. letom stopi lahko vsakdo y pokoj, ako je tudi zdrav in še zmožen za delo, da je bil le deset let zavarovan. Njegova pokojnina znaša šestkrat toliko let kakor je plačeval zavarovalnino; če je bil n. pr. zavarovan 15 let in hoče sedaj stopiti v pokoj, bo dobil na leto 90 K. Ako umrje član, ki je vsaj deset let plačeval, dobi njegova žena odpravnino, ki je enaka pokojnini umrlega sorazmerno po letih njegovega članstva, če pa umrli mož še ni bil deset let zavarovan, dobi žena polovico svote, ki jo je ranjki že vplačal. Za slučaj, da zapušča član nepreskrbljene otroke, ne še 141etne, dobi vdova že po dveletnem članstvu najmanj 100 K; če pa nima ne žene, ne otrok, dobijo 50 K njegovi ljudje za pogreb. Za časa bolezni ima zavarovanec pravico na brezplačno zdravljenje in ako mora vsled nezgode ležati dalje nego en teden, a manj nego deset tednov, dobi na dan 1 K; če je pa dalje nego deset tednov bolan in ne more delati, stopi v pokoj, dokler je bolan. Če se je to zgodilo vsled nezgode, znaša njegova pokojnina 240 K, ako pa more kaj delati, sorazmerno manj; ako vsled nezgode umre, dobi žena 400 K in če zapušča tri nepreskrbljene otroke, dobi vdova 500 K, za štiri otroke 600 K, za pet otrok 700 K, za šest in še več otrok 800 K.
»Sledil sem mu v štiri posredovalnice za službe. Nato je šel v dve tovarni kjer je vprašal, če mogoče rabijo dc-lavca. Povsod pa se mu je reklo, da za tako delo ni dosti močen. Nato je šel domov. Stanuje na Mullerski cesti v siromašni izbici na dvorišču. Videti jo na njem, da je docela potrt.«
»Hvala vam in prosim, naročite mi moj avtomobil.«
Poizvedovalec je zapustil sobo.
Bilo je proti večeru, ko se je ustavil avtomobil milijonarja Bredenfels na Mullerjevi cesti pred v najem oddano vojašnico, v kateri je stanoval Ger-hard Wellmann.
Priprosta stara žena mu je odprla duri. Peljala ga je v izbo, ki je bila opremljena z najpotrebnejšim in zopet sta si stala stari častivredni gospod in mladi mož nasproti.
Gerhard je strmel v vstopivšega kot bi videl prikazen, nato je zjecljal par pretrgani h besedi.
»Vi — vi hočete — z menoj govoriti
gospod ?«
Stari gospod jc pritrdil.
»Da, dal sem poizvedovati, kje stanujete. Resnici na ljubo — vi mi ugajate in rad bi radi službe z vami še enkrat govoril. Štirideset prosilcev je prosilo za objavljeno mesto — in vi ste edini, ki bi vas hotel sprejeti.«
»Nc«, je kratko zaklical Gerhard. »2al mi je, gospod, toda raje limrem kot bi pa prelomil obljubo, ki sem jo dal svoji materi.«
»Dvesto kron plače v začetku, nato se zviša —«
»V nepoštenosti? Ne, nikdar!«
Pogled milijonarja je krožil po zanemarjeni izbi in končno obstal pri mizi, na kateri je stala majhna steklenica z rudečim listkom, na katerem je stal napis »strup«.
»Vi se bližate obupu«, je opomnil.
Gerhardovo lice je postalo še bolj bledo.
»Da«, je zastokal.
Sedaj je položil stari gospod svojo roko na Gerhadovo ramo. »Ali ne mislite na to, da ima samomor tudi nepoštenost v sebi?« Medtem je pokazal z roko na stekleničko, ki je stala na mizi.
Mladi mož se je prestrašen zdrznil. »Ne«, je jecljal, »na to nisem mislil«.
»Dajte mi steklenico.«
Gerhardove velike, žalostne oči so ga zrle vprašujoče, nato mu je dal molče stekleničico.
»Sedaj pa vzemite svoj klobuk«, je dejal stari gospod, »in pojdite z menoj.«
»Jaz — z vami? Ne razumem
vas —«
»Kmalu bodete vse razumeli. Sedaj ne vprašujte dalje, ampak pojdite.«
Glasilo se je tako zapovedovalno, da je Gerhard nehote ubogal. Toda ko je posegel po klobuk, se jo opotekel — in padel nezavesten na tla.
»Oslabelost — skoro bi umrl od lakote!« je mrmral milijonar in se sklonil k njemu. »In vendar se brani zaslužiti denarja, ker bi bil pridobljen nepoštenim potom! Slednjič sem našel resnično poštenega človeka — ta je pravi za me.« Medtem mu je odpel ovratnik.
Nato je šel iz stanovanja na cesto, da bi poiskal šoferja.
Čez pet minut so prenesli Gerhard Wellmanna v milijonarjev avtomobil, da ga odpelje k sebi na dom.
XXX
Približno dva meseca po tem dogodku je moral rešiti pravni svetnik in notar dr. Brendler oporoko osamelega, vdovelega milijonarja brez otrok. Gospod notar in njegovi uslužbenci, ki so čitali oporoko so si ubijali glave, kdo bi bil ta Gerhard Wellmann — »moj posinovljenec — edini človek, katerega sem našel kot res poštenega —.«
Ko je po več letih podedoval Gerhard VVcllmann velik del Brendenfel-sovega premoženja, ni minil skoro dan, da bi se ne spominjal besedi svoje umirajočo matere: »Bodi vedno odkritosrčen in zvest — predvsem pa pošten — in če bi ti šlo še tako slabo, ne daj se zapeljati, da bi storil kako krivico.«
In vselej je rekel: »Vesel sem, da sem ostal stanoviten«.
i
En kratek pugovar iz Eurejnatam.
Ene tri tedne u tega, al u že clu šter tedne, kar sm zagledu pud Tibuli na klop, tam nasprut cirkusa udgu-vornga urednika ud »Dana«; no, tistga Kurejnata.
Tku je pa sedou zamišlen in mou u kumouce pudprta glava, de me je šele zamerku, ke sm stopu pred nega in mu puložu soja roka na klufeta:
»Kua pa ti tle sediš, ket en kp greha?« sm ga naguvoru in udrinu mal bi na stran, de sm sc lohka usedu zraven nega na klop.
»Jest nism greh in tud nimam nč sojeli grehu, ampak druh delaja na moja rajtnga grehe,« udguvuru m je
Novo zavarovanje je velikoga pomena za kmečko prebivalstvo ne samo v gmotnem oziru, temveč tudi z vzgo-jevalnega stališča. Zato poživlja vlada duhovništvo in drugo inteligenco, ki ima stika z ljudstvom, da mu pojasni novo uvedeno zavarovanje in da to narodu prave koristi prinese.
Tedenski pregled.
Petindvajsetlctnico svojega obstanka obhaja najboljši in najzvestejši prijatelj in svetovalec slovenske, i kmečkega ljudstva — naš tednik »Domoljub«. Zadnja številka — 4. julija — jc izšla v prekrasni slavnostni opremi, s prispevki iz peres naših mož-voditeljev na verskem, političnem in gospodarskem polju. Prinaša tudi slike ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, kranjskega deželnega glavarja dr. šusteršiča, svojega ustanovitelja prelata Andreja Kalana in kanonika dr. Žitnika. Petindvajsetletnemu delu »■Domoljuba« gre v prvi vrsti zasluga za politični in gospodarski preporod slovenskega ljudstva, njegovo ncdaljno delo pa nam jamči za neprestan napredek Slovencev. Slava! — Državni zbor je 5. t. m. končal svoje poletno delo. Kljub vsem hudim oviram je med drugim srečno spravil pod streho brambne predloge, nov vojaški kazenski red in računski provizorij. Finančne in mnoge druge važne predloge pa počakajo jeseni. V proračunski razpravi se je oglasil član Hrvaško-slovenskega kluba dr. Sesardič in očital vladi, da je ostala le pri besedah glede neznosnega položaja na Hrvaškem, ki mora biti mari tudi Avstriji, saj Hrvaška vendar tudi spada k skupni monarhiji. Hrvaško-slovenski klub zato ni glasoval za proračun. — Cesar se je 4. t. m. odpeljal v Išel na počitnice, kjer ostane dva meseca. — Poljedelski minister dr. Braf je 1. t. m. umrl v 61. letu starosti.
Spomenik velikemu češkemu učenjaku, zgodovinarju in narodnemu buditelju Frančišku Palac-kemu so z velikimi slovesnostmi odkrili v Pragi 1. f. m. Navzoča sta bila tudi ministra Hussarek in Trnka. Spomenik je stal nad pol milijona kron.
—	Banski svetnik Hervoič v Zagrebu, ki ga je zadela Jukičeva krogla, namenjena komisarju Čuvaju, je umrl. — Naša država zbira vojake na turški meji ter namerava zasesti Sandžak—Novibazar
—	tako se poroča. Koliko je resnice na tej vesti, se seveda še ne ve. Piše se tudi, da se Turki radi tega ne vznemirjajo, ker popolnoma zaupajo Avstriji, pač pa se boje malih balkanskih držav, ki groze Turčiji, in katerim se namerava pridružiti ttjdi Grška. — Socialno-demokraških županov nočejo potrditi na Bavarskem; v deželnem zboru je ministrski predsednik izjavil, da vlada tega zato ne more storiti, ker socialni demokrati sploh ne priznavajo monarhije, torej tudi v monarhični državi župani biti ne morejo. — Srbska skupščina (državni zbor) jc dovolila veliko milijonov izrednega kredita za vojne namene. — Srbski ministrski predsednik Milovanovič je 1. t. m. umrl v Bel-gradu. Bil je zmeren in izkušen politik, ki je zlasti ob aneksiji Bosne in Hercegovine obvaroval Srbijo nepremišljenega koraka proti naši državi. Srbi ga bodo težko pogrešali. — Novi srbski ministrski predsednik je postal dosedanji notranji minister Marko Trifkovič. — Na skladišče smodnika v. Ze-munu je j« baje zopet nameraval napad. Prijeli so dva moška v ženskih oblekah, ki sta se skušala smodnišnici približati. — Atentat na smodnišnico v Bistrovanu pri Olomucu sta 3. t. m. poizkusila dva moška, a so ju vojaki o pravem času opazili in pregnali. — Tovarno torpedov v Reki opuste; odpuščenih je že mnogo delavcev in uradnikov. — Obrtniško posredovalnico za vajence za Sp. Štajer je ustanovilo »Občeslovensko. obrtno društvo v Celju«, ki sprejema vsa tozadevna naznanila in daje pojasnila. — Orlovskega zleta kranjske pod-zveze na Vrhniki sc je udeležilo nad 800 uniformiranih Orlov, mnogo poslancev' in drugega občinstva. Prireditev je sijajno uspela. — Apostolstvo iv. Cirila in Metoda šteje že nad 23.000 udov. — »Siidmarka«, nemško bojno društvo, ki ima edini namen, da Slovence deloma ponemči, deloma pa prežene z rodne grude, je imela koncem 1911. leta 907 skupin z 82.281 člani. Vseh dohodkov je imela lani 587.427 kron, premoženja pa ima že nad pol-drug milijon kron. Za nakup slovenskih domačij, ki jih potem daje nemškim protestantskim priseljencem iz Nemčije, je dala samo lani 207.867 K. Vsega vkup je pa izdala lani za svoje namene 665.749 K. Slovenci moramo biti torej na straži!
—	Umrl je v Ljubljani g. Franc Čuden, dobroznani urar in posestnik, star 50 let. — Umrl jc v Jaršah posestnik Anton Škerjanc. p. d. Kane. — Umrl jc v Sp. Šiški vpokojeni orožniški stražmojster Igna-:ij Fabjančič. — Umrl je na Viču kovaški mojster Peter Šetina. — Umrl jc v Sp. Lipnici pri Kamni gorici lesni trgovec Lovro Mulej. — Umrl je v Gradcu 70 letni dvorni svetnik Franc Tomšič. V »odni službi je deloval 45 let. — Umrla jc v Gradcu
Kurejne najavoln in se ubrnu preč ud mene.
»A, tku je ta reč! No, sej jest nč na rečem. Kuku je pa tu, de tlela sediš? Za kua pa na greš u cirkus, ke prauja, de tku rugumentn špilaja. Sej ti ket urednik maš ja frej karta, mende.«
»Frej karta ja; tiste karte, ke jh sudnija pošle, tiste že men učiteli ud-stopja, de morm letat ukul pu sudni. Če Pa pride na uredništvi kašna frej karta za kašn cirkus, kumedja al pa tejater, tista pa naš učiteli sami pu-žreja.«
»Tu b t pa skor na verjeu, de sa tku pužrešen te Ide.«
»Če nečeš verjet, pa pust! Mejčkn preh b prSou, pa b lohka vidu, kuku mošk ja je mahu derehtar Dimnk u cirkus in kuku sc je zavalu na peru plač, kokr de b biu ceu cirkus negau in kokr de b pršli kumedjontari sam zavle nega špilat u Iblana.«
»Viš, prjatu Kurejne; tu pa derehtar Dimnke ni prou nč za zamert. Enkat, s žiher tud on ta špas zastojn pugleda, sej ma tud gvišn kej iz ured-ništvam za upraut. Jutr uš pršou pa ti na vrsta, tu---«
»Jest na vrsta, prauš!? En teden je že cirkus u Iblan, pa še nism pršou jest na vrsta; pa če ustane cirkus du sodnga dneva u Iblan, pa tud vem, de se um jest za frei karta Dud nusam ubrisu.«
Marija Linnart roj. Mally, žena dež. šol. nadzor- J nilca v pok. V. Linharta. — V pokoj jc stopil ž.up- ' nik pri sv. .loštu na Kozjaku, Jakob Munda. Nastanil sc jc na Dobrni. — Silna toča je bila 2. t. m. v Slov. Bistrici. Uničila jc popolnoma vse pridelke. — 1 oča je potolkla \inogradc, polja in vrtove v občinah Fram, Morje in Jcšcnca na Štajerskem 2. t. m.; vse jc popolnoma uničeno, škoda neprecenljiva. — Toča je 4. t. m. potolkla polja in vrtove v Črnem grabnu od Krašnje do Trojan. — Prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem šteje po zadnjem ljudskem štetju 475.205 prebivalcev, vsa Štajerska pa ima 1,441.604 prebivalce. — .Naj me zadene strela!« je predrzno klel pri kegljanju 201elni sin Majdičcvega knjigovodje Braua v Pristovškovi gostilni v Spodnji Hudinji pri Celju, ker je slabo zadeval. Takoj nato jc res treščilo vanj; nesrečnež jc ostal na mestu mrtev. — Pogorelo je pri T. Ka-linšku na Primskovem pri Kranju. Škode je do 7000 K. — Tujcev je prišlo v Ljubljano meseca junija 6576 — 690 več nego istega meseca lani. — Stražnicc državne policije v Ljubljani bodo na teh-le mestih: 1, Cesarja Jožefa trga; 2. pri sv. Petra cerkvi; 3. na Dolenjski cesti v bližini dolenjskega kolodvora; 4. v bližini trno^ke cerkvc; 5. pri kavarni Evropa; 6. pri domobranski tvojašnici na Poljanah; 7. na Sv. Jakoba trgu; 8. v Vodmatu v bližini orožniške postaje; 9. v Sp. Šiški blizu cerkve; 10. na Glincah blizu cerkve.— Zaprli so brate Pavla, Teodorja in Ivana Faganelj v Mirnu pri Gorici, ki so imeli tamkaj usnjarno, gostilno in trgovino. Ob-dolženi so goljufije in drugih nepoštenosti. — Prvenstvo »Zveze slovanskega sokolstva« si je pri tekmi o priliki vscsokolskcga zleta v Pragi priboril 211etni Slovenec Vidmar, sin ljubljanskega trgovca. — Strašno neurje so 2. t. m. imeli na južnem Ogrskem. V Verbasu, Červenki in drugih mestih je visoko nastopila voda. Škode je mnogo milijonov. — Vihar, ki je trajal tri minute, je uničil mesto Regina v Ameriki. Škode je 11 milijonov dolarjev. Mrtvih je nad sto oseb, mnogo sto pa ranjenih. — Oblak se je utrgal nad mestom Guana-juato v Mehiki in ga pokončal; mnogo sto ljudi je našlo smrt. — V Švici je po gorah zapadel sneg. — Velika tekma z letalnimi stroji se jc 1. t. m. vršila na Dunaju. Najvišje je poletel avstrijski nadporoč-nik Blaschkc z enim potnikom, namreč 4260 m. Tako visoko doslej ni poletel še noben zrakoplo-vec na svetu. — Veljki Zeppelinov zrakoplov »Schwaben« je v Diisseldorfu vihar popolnoma razbil; pri tem je bilo ranjenih 37 oseb. Vreden je bil 650.000 kron ter tudi za toliko zavarovan. To je že deveti ponesrečeni zrakoplov Zeppelinovega sestava, na katerega so Nemci tako ponosni. — V Atlantic City v Ameriki je v višini 800 m eksplodiral zrakoplov »Akron«, ki ic bil namenjen, da jeseni preko Oceana poleti v Evropo in so ga sedaj preizkušali. Eksplozija je bila tako strašna, da niso našli nikakih ostankov teles osmerih ljudi, ki so se nahajali v zrakoplovu. Zrakoplov je stal dva milijona dolarjev. — Vlak je zavozil v gručo delavcev blizu Heba na Češkem; 22 delavcev je ostalo mrtvih, eden jc bil težko ranjen. — V rudniku v Oberhausnu so se užgaJi jamski plini; 16 rudarjev je mrtvih, več ranjenih. — Velika železniška nesreča sc je dogodila blizu New-Yorka; brzovlak je v najhujšem teku zavozil v lokalni vlak, da so vozovi šli v kose. 30 ljudi je mrtvih, nad 100 težko in mnogo lahko ranjenih. — V Mehiki so vstaši premagali vladne čete in z dinamitom pognali v zrak vlak, ki je vozil 1000 vojakov. — Splošen štrajk mornarjev in kurjačev ter pristaniških delavcev je proglašen v New-Yorku, ker je nekaj parobrodnih družb odklonilo zahtevo, da jemljejo v delo le organizirane delavce. — Odvetniki so zadnjih 14 dni štrajkali v Milanu, ker vlada nI hotela pomnožiti sodnikov in so vsi sodni posli zaostajali. Odvetnikom se je ugodilo in štrajk je minil.
Godovi prihodnjega tedna:
7.	julija, nedelja, 6. pobinkoštna. Vilibald.
8.	» pondeljek. Elizabeta, kraljica.
9.	» torek. Anatolija, devica.
10.	> sreda. Amalija, devica.
11.	■> četrtek. Pij I., Peter F.
12.	» petek. Mohor in Fortunat.
13.	» sobota. Marjeta, devica mučenica.
Čebelarski iecaj v Ljubljani.
Ob najkrasnejšem vremenu in najboljšem razpoloženju se je vršil dne 29. in 30. junija v novem čebelnjaku v Ma-rijanišču čebelarski tečaj, ki ga je priredilo Slovensko čebelarsko društvo. Prijavilo se je za tečaj okrog 50 udeležencev povečini iz Kranjske, nekaj tudi iz Štajerske, Koroške in Primorske. Zaradi omejenega prostora in uspešneje udeležbe pri praktičnih vajah je bilo sprejetih 27 priglašencev, in sicer 24 iz
»Mišleš?«
»Nč na mislent, jest tu dobr vem! Tista frej karta gre iz rok u roka med učitelem; ke'učitelu zmanka, ja dubeja nhne gespe, pol nhn utroc in nazadne pa še nhna žlahta in ud žlahte žlahta; sam jest, ke morm nost nhne grehe na sojeh ramah ,na dubim ta frej karta nekol pred uči. Oh, sej j h puznam bulš, kokr fouš gnar. Sama pužrešnast jh je, mene pa pesteja tlela pred cirkusam na klop sline pužerat.«
»Muska pa le zastojn pušlušaš, kc u cirkus spila, lega užitka t pa na morja pužrt.«
»Kua na morja pužrt? Tud ta užitk sa m pužrl.«
»Pena z luč! Kdu t u pa tu verjeu? Sej nisa cuprnki, de b zacupral tku, de b ti nč na šlišu.«
»Cuprnki gor ali dol; jest pa le nč muske na šlišem. Sam kedr na ta velk bobn upil, tekat m mal pu glau za-brenči; klarenetu pa tu, pa prou nč na šlišem.«
»Ja, al s gluh? A te je kašn učitel tku ukul ušes upilu, de s uglušu, al kua?«
»Še tega se manka, de b me kdu ukul ušes pilu! Sej je dost tu. de sa me zanalaš na durhcuk pustaul, de me je začel pu ušeseh trgat tku, de morm zdej mt iz bata ušesa zamašene. Tle puglej!« in pumulu m je ušes pud nus,
Kranjske in po eden iz Goriške, Istre in Koroške. Vrliutega se je tečaja udeležilo nekaj čebelarjev, ki niso bili priglašeni.
V	soboto od 7. do 8. ure dopoldne so se zbrali udeleženci na Marijaniškem vrtu, kjer jim je \oditelj lečaja M. Ilu-mek razkazoval čebelnjak, čebele in razne druge čebelarske zanimivosti. Ob
8.	uri o tvori predsednik S. Č. D. gosp. notar M. Hafner tečaj in po običajnem .pozdravu zanimivo opiše zgodovino čebelarstva sploh in šc posebej na Kranjskem in posebno povdarja velik gospodarski pomen te kmetijske panoge. Nato razvije g. prof. ,T. Verbič jako poljudno zasnovano biološko sliko o anatomiji čebele, o njenem razvoju in delovanju. Ko je še g. adjunkt Lapajne opisal dobo rojenja in oskrbovanje raznih rojev, so se vršile pod vodstvom g. M. Humeka praktične vaje v spoznavanju čebelnega dela, o sestavi in rabi raznih panjev, čebelarskega orodja itd.
Popoldne od 2. do 3. ure je predaval urednik g. Fr. Rojina o namenu in raznih. načinih čebelarjenja, od 3. do 5. ure je pa g. M. Humek praktično vadil Čebelarje v opravljanju in oskrbovanju čebel v raznih panjih, v opremi panjev, v rabi umetnega satja, v napravi in rabi okvirjev itd. Od 5. do 6. ure je g. Babnik praktično obravnaval pridobivanje medu in voska.
V	nedeljo, dne 30. junija, od 8. do
9.	ure dopoldne jc opisaval g. adj. Lapajne najvažnejša čebelarska opravila in splošno oskrbovanje čebel skozi vse čebelarsko leto. Potem je pa nastopil prvak kranjskih čebelarjev g. A. Zni-deršič iz I. Bistrice in predaval ukaželj-nim poslušalcem o čebelarjenju v njegovem panju. Svoje predavanje je pojasnjeval vseskozi z raznimi praktičnimi razkazovanji in vajami in konečno podal jako zanimiv in zadovoljiv ren-tabiliteten proračun o čebelarjenju v njegovem panju, sestavljen na podlagi desetletne skušnje v velikem obsegu. Od 2. do 3. ure popoldne je predaval g. notar Hafner o čebelnih sovražnikih in s strokovno temeljitostjo in natančnostjo zbral za ta predmet zelo zanimivo tvarino. Za njim je razpravljal gosp. revident Bukovic o čebelnih boleznih, zlasti o gnilobi. Kot skušen čebelar je •podal točna navodila, kako se ubranimo te strašne čebelne bolezni in kako jo odpraviti iz čebelnjaka. Nato je g. llumek opisal in praktično razkazal v»p«jQ,*irLatic, pri čemur je zlasti po-vdarjal osnovna načela, ki se morajo upoštevati pri tem važnem čebelarskem poslu. K sklepu je g. profesor M. Pir-nat v navdušenem govoru naslikal tudi idealno stran čebelarstva.
S tem je bil dnevni red končan. Predsednik S. Č. D. g. notar M. Hafner se nato zahvali vsem, ki so pripomogli, da. se je tečaj vršil. Posebej omenja deželni odbor, ki je z izdatno podporo omogočil vzoren čebelnjak v Marijani-šču. Istotako posebno povdarja zasluge slavnega ravnateljstva Marijanišča, ki ni samo drage voljč dalo <na razpolago prostor in čebele, ampak je vrhutega č. g. prelat Kalan tudi dejansko mnogo pripomogel, da se je tečaj mogel vršiti že letos, kljub raznim velikim oviram in neprilikam.
Konečno st j3 g. F. Kepic iz Ihana v imenu vseh udeležencev iskreno zahvalil gg. predavateljem za trud in požrtvovalnost.
de sm vidu in se prepriču, de mu res bata iz ušes vn gleda.
»Lej, lej; sej res!« začudu sm se jest. »Kuku pa je iz ta bata; al t je iz glave pr ušeseh sama. vn pugnala, al s ja ti u ušesa nabasu?«
»Jest sm s ja u ušesa nabasu. de m na more durhcuk tku škodvat in zavle tega mam zdej ta škoda, de nč muske na šlišem.«
»In usega tega sa t učiteli uržah, prauš.«
»Kdu pa druh! Če edn pr pouhn skled sedi, tekat na misl na druge. Kua se briga, če sma druh lačn, če nas pu ušeseh trga--—«
»Pr pouhn skled, prauš, de sedeja vaš učiteli? Jest na vem, če je »Uči-telska tiskarna« šc pouhna skleda.«
»Prou pouhna glih na morm rečt, de je. Če b bla pouhna, b gvišn Jelenču gespud na udložu še žlice iz rok in šou ud mize. Ampak neki.se ja u že še na dnu držal, drgač b na zagrabu tku hitr gespud Vider za žlica, ke ja je Jelenču gespud preč puložu, in na skoču b iz takmu ajfram h te skled.«
»Murde se je kej ua dnu sklede prsmodl, zdej pa tist preč stržeja in praskaja.«
»Tega pa jest na vem; mene še nisa nekol pusti u tista skleda pugledat. Jest le tku sodem in s mislem, de kedr u ta skleda prou čist prazna, uja usi ustal. ud mize in vrgel žlicc preč ud
Ob prostem Času so udeleženci tečaja pod vodstvom predavateljev ogledali vzorna čebelnjaka na vrtu gosp. notarja M. Hafnerja in c. kr. učiteljišča.
Prihodnje leto se bo vršilo v čebelnjaku v Marijanišču več čebelarskih tečajev.
Za naše vlnslvo.
(Iz govora poslanca Jarca.)
Govornik je uvodoma omenil izgubo, ki je zuelela avstrijske agrarce s smrtjo dr. Brafa in izrazil željo, da bi njegovo mesto čimprej zasedel mož, ki bo imel zmisel in srce za kmečke interese. Zal, da se v parlamentu o agrarnih vprašanjih premalo razpravlja, ker iz molka sc ne sme sklepati, da je položaj našega kmetijstva ugoden. Nasprotno je vslect slabili letin naše kmetijstvo jako na slabem. To velja zlasti o našem vinstvu, ki je za Avstrijo važen narodnogospodarski činitelj. Obseg sveta, ki ga zavzamejo vinogradi, se vedno zmanjšuje, od leta 1908 za 17.000 hektarjev. Je pa to svet, ki ga skoraj ni mogoče porabiti za druge kulture. Zlasti velja to za južne dežele, ki tvorijo skupaj 63 odstotkov s trto zasajenega sveta v Avstriji. Vinski pridelek znaša v Avstriji na leto 4do 5 milijonov hI, na ha 20 hI. Ob slabi letini leta 1910 se je pridelalo samo 2Va milijonov lil, na Kranjskem na ha le 5 lil. Iz tega se razvidi, da je vinska produkcija silno nestalna in negotova in da se v tem oziru ne da primerjati s produkcijo piva in špirita. To povdarja govornik z ozirom na vinski davek, o katerem se je govorilo v proračunskem odseku in proti kateremu se govornik izreka prav odločno.
V naši zunanji trgovini vino ne igra posebne vloge. Avstrija izvaža nekaj vina v Nemčijo, Rusijo in . Švico, uvaža pa približno za isto svoto močnih vin iz Francoske, Italije in Španije. V Evropi zavzema Avstro-Ogrska glede na produkcijo vina četrto mesto. Žal pa, da ima naše vino v primeri n. pr. z nemškimi vini, ki se cenijo povprek na 56 8 mark hI, jako nizko ceno, povprek 126 mark. Mogoče pa je vrednost vsakoletnega vinskega pridelka, ki znaša sedaj 30 do 70 milijonov kron na leto, dvigniti. To bi pomenilo za naše vinstvo in naše narodno gospodarstvo velik dobiček. V Avstriji posebej delajo domačim vinom največjo konkurenco mnogokrat ponarejena ogrska vina, katerih se uvaža na leto za 27 do 35 milijonov kron in vendar bi bilo s prava organizacijo vinske trgovine kriti to potrebo doma na jugu.
Ko je pred 30 leti po krivdi državnega zavoda se zanesla k nam trtna uš, se je v prvih letih omejila vlada na policijske odredbe. Prepozno že, šele leta 1892, ko je bilo že večina vinorej-cev skoraj uničena, sc je začela pozitivna pomožna akcija s trtnimi posojili. V južnih deželah, kjer na skalovi-tem in strmem svetu ne uspeva druga kultura, je obupanemu prebivalstvu ostal samo en izhod — Amerika. To kažejo ljudska štetja n. pr. v črnomalj* skem okraju: leta 1880 krog 30.000 prebivalcev, leta 1910 samo 24.000. V občinah, ki se pečajo v prvi vrsti z vin-stvom, n. pr. Radovica, Drašiči, je silno padlo število moških, ki so šli za
sebe in na u nubedn tku naumen, de b sc za prazna skleda ungavu.«
»Tu t rad verjamem. Al veš, neki sc m pa le čudn zdi. Zadne dni sm več-. kat narajmu Julenčuga ^espuda iz Ra-kucum Janezam — tu je tist, ke hod rubet pu hišah — hodet tam ukul »Uči-< telske tiskarne«. Tu jc en slab cahen pu mojeh misleli, zatu kc Rakucu Janez nekol na hod za zabava al pa zavle frišnga lufta ukul ene hiše; če b na tist pršlu, de b biu lufta putreben, b šou raj smla pud Tibuli, kokr sma šla midva, a ne?«
»Štima! Al kdu pa ve, kua maja med saba tak gespudi! A mišleš, de pesteja kerga u soje kvarte pugledat?«
»Sej nisa naumen. Ja, prjatu, zdej um mogu pa jt; sej sm se že tku dle zamudu pr teb, kokr sm mislu.«
»Mejčkn še pučak; zdela u prec cirkus vn, uš saj vidu, kuku sc u derehtar Dimnk vn prvalu. Ala, viš, Ide sa se že vn usul. Viš ga, tamla t pa ku-baca kokr kašn firšt. Tkula sc člouk lohka pustaula, ke ga nč na kušta,« je Kurejne jezen vn plunu.
In res je gespud Dimnk prhacou prekc nama vn iz cirkusa in ke je Kurejne vidu. (le naj gleda, jc tku skoču dol s klupi in stisnu klufeta pudpajsha, kokr de b ga mudras u stegn upiču, In stavil je habtaht tulk časa, de je gespud elerehtar zginu za voglanj. Natu je šou pa tud pu sojeh poteh
Bojtatu Pepe iz Kudeluga,
kruhom v Ameriko, doma pa pustili samo ženske, otroke in starce. Živinoreja v teh krajih sc ne more razviti, ker manjka pašnikov in travnikov. Zato pa preostaja samo ena pomoč: organizacija trgovine z vinom po zadružništvu poleg vsega, kar pospešuje vin-stvo kvalitativno.
Poleg trtne uši so vinogradniku najhujši sovražniki elementarne nezgode, zlasti toča. Samo leta 1909 je ta napravila samo na Kranjskem skoro za 2 milijona škode, na Primorskem za 3 milijone. Zavarovanje zoper točo je danes predrago, izplačevanje škod po zasebnih zavarovalnicah nekulantno. Zato so poslanci S. L. S. vložili predloge za podržavljenje zavarovanja in za prisilno zavarovanje. Pustili pa ne bodo, da bi te predloge zastopniki kapitall-stiških interesov v zvezi z vlado pokopali. Kot vzgled za državno zavarovanje proti toči nam služi lahko Bolgarska, ki jc s postavo 26. dccembra 1910 ustanovila državni zavod za zavarovanje živine in proti toči. Določila jc za to kapital 1 milijona frankov in do-daje vsako leto 300.000 frankov. Državna zavarovalnica je nekako pozavarovalnica, ki krije izgube okrajnih zavarovalnic.
To je eno, kar je nujno potrebno našemu vinstvu. Drugo pa je organizacija prodajanja vina. Priznati sc mora sicer, da se je zlasti v zadnjem desetletju mnogo storilo za povzdigo vin-stva kot takega. Pozna se povsod vpliv brezobrestnih posojil. Vinska nadzor-ništva, tečaji, vzorne kleti, vse to so naprave, ki delujejo izvrstno. Želimo tudi, da kletarski nadzorniki svoj posel strogo in pogosto izvršujejo, ker je to na korist producentom in konsu-mentom. Ravno radi tega pa zadeva našega vinogradnika tem huje, da mora odplačevati trtno posojilo ob času, ko je šele na poti naprej, kljub temu da se mora še od leta do leta boriti z največjimi težavami. Zato zahtevamo od vlade, -'a raztegne odplačevanje na daljšo dono let in ob ujmah zapadle obroke izdatno odpisuje. Organizacija prodaje vina zadružnim potom je pa nujno potrebna, da se preprečijo vinske krize, kakršne smo doživeli 1. 1909-1910. Pri nas je vinsko zadružništvo šele v povojih. V Nemčiji se je razvilo v šestdesetih letih kot odpor proti vinski trgovini. Zadruge pa so zašle v zagato, ker so nastavile grozdju previsoko ceno. Manjkalo jim je obratnega kapitala, vinski trgovci so jih bojkotirali in tako so zašli tako daleč, da so imeli leta 1908 do 800.000 mark izgube. Od takrat so se razmere ublažile, ker so sklenili kompromis z vinskimi trgovci. Napake, ki jih je zagrešilo zadružništvo v Nemčiji, so najboljši nauk za nas. V Avstriji je bilo leta 1908 — 60 zadrug z 3818 člani, ki so prodale nad 90.000 hI vina. Bilančna vrednost poslopij je znašala 1,858.855 kron, vrednost oprave pa 1,083.355 K. Kako lepo zadružništvo, kjer ima prebivalstvo zanje zmisel, napreduje, je dokaz kmetijsko društvo v Vipavi. To je štelo leta 1900 — 145 članov z deleži za 1530 K, leta 1911 pa 342 članov z deleži 6000 K. Napredek društva je bil mogoč le vsled tega, ker so bili deleži primemo visoki. Teh pa ravno revno prebivalstvo ne more zmagati in zato je treba, da priskoči država vsaj za začetek na pomoč z obratnim kapitalom.
Ogrska pripravlja za svoje vinstvo veliko, smotreno akcijo. Ustanoviti hoče z državnim denarjem velike kleti, kamor bo kmet oddajal grozdje. Tudi pri nas so dani pogoji za razvoj. V ljudstvu se je razširila zmisel za zadružništvo, v zadružni šoli se nauče pri nas kmečki fantje poslovanja v zadrugah. Treba je samo za začetek državne pomoči. Ako ne odreče zboi*-nica podpore, tudi finančni minister ne bo mogel imeti pomislekov zoper tako važno narodnogospodarsko akcijo. (Živahno odobravanje lili ploskanje.)
Državni zbor.
Dunaj, 5. julija.
Zadnja seja.
Poslanska zbornica danes pometa. Dovršiti hoče še zadnji dan pred počitnicami jako obširen dnevni red. In če upoštevamo tudi razprave in priprave v raznih odsekih, moramo priznati, da je zbornica delavna. Kdo bi bil še pred dvema mesecema stavil pet kebrov proti 100 kronam, da bodo koncem julija rešeno štiri obležne vojaške predloge? Več ko deset je bilo na dnevnem redu to vprašanje. Dva vojna ministra sta se obrabila pri tem za državo velevažnem vprašanju. Na Ogrskem in v Avstriji so se menjavale vlade, ki niso mogle premagati ovir in težav. Mnoge krize zaznamujejo parla-
mentarne hoje, ki so jih uprizarjali mažarski oligarlii. Avstrijski parlament bi bil o pravem času stvarno in mirno predelal vso brambno reformo in vojaški kazenski pravdni red, ko bi ne odločevala mažarska gentry. Baron Gautsch ni mogel dobiti dvotretjinske večine za brambni zakon. Češko-ncm-ška spravna pogajanja so pripomogla, da je zbornica sama iz sebe dobila toliko moralne moči, da je storila za državo, kar potrebuje.
Nerešeno pa ostane do jeseni finančno vprašanje. Redni proračun izkazuje velik primanjkljaj. Zvišanje uradniških plač zahteva mnogo milijonov, katerih rastoči redni dohodki države ne pokrijejo. Pokriti niso stroški za dveletno vojaško službo in višje število vojaških novincev. Vodne ceste so v delu. Dežele čakajo na večje državne prispevke. Novi državni dolgovi bi bili sedaj največja zapravlji-vost, ko je z ozirom na nizki kurz državne rente treba varovati kredit države. In vendar parlament ne sme in ne more pred temi dejstvi kakor noj skrivati glave v grmu. V jeseni bode poleg proračuna finančna reforma najvažnejše, pa tudi najtežavnejše vprašanje. Novih davkov nihče rad ne dovoli, najmanj pa tiste stranke, ki Imajo vedno odprte roke pred državnimi blagajnami. Finančna reforma pa bode tudi v zbornici razdelila stranke v dva tabora. Brez zanesljive večine nobena vlada ne izvrši finančnih načrtov. Danes so stranke brez jednotnega vodstva, brez organične in pragmatične zveze. Vsaka stranka živi sama zase in se drži svojega programa. Stranke pa, ki delujejo vzporedno ali se celo križajo v taktiki, ne morejo tvoriti močnega in delavnega parlamenta. Podobne so strankam, ki sicer žive pod skupno streho, pa se druga za drugo ne zmeni. Večni narodni boji v prejšnjih letih so utrudili duhove, obstruk-cije so se v ljudski zbornici skoraj že preživele. Vse stranke si žele miru in resnega dela, ki jc zaostalo. Vse to sili vlade in ljudske zastopnike, da iščejo pota in sredstva za premirje in koneč-no rešitev narodnega vprašanja. Mir med narodi, za vse enaka pravica v šoli, uradu in javnem življenju je pogoj za red v parlamentu in državi. Bi-rokraški režim je dogospodaril, nemški centralizem se je onemogočil. Brez močnega parlamenta je tudi vsaka vlada sterilna. Moči in dobro voljo resnih strank je treba združiti za skupen program, ki odgovarja ne samo potrebam države, ampak tudi zahtevam in potrebam prebivalstva. In kdor združi te neporabljene sile za uspešno in koristno delo, ta si bode zaslužil ime »pater patriae«.
Začasno premirje v odseku za vodne ceste.
Danes ob 9. uri dopoldne se je zopet zbral odsek za vodne ceste. Načelnik Udržal je obžaloval včerajšnje dogodke ter izjavil, da je pripravljen popraviti krivico, ki jo je včeraj storil dr. Korošcu, ko mu je med nemirom odtegnil besedo. Zato mu sedaj podeli besedo.
Dr. Korošec konstatuje, da so včeraj člani hrvatsko-slovenskega kluba le proti temu z vso odločnostjo ugovarjali, ker je načelnik proti določbi pravilnika njemu odtegnil besedo. Odsek naj blagovoli vzeti na znanje, da bode klub z vsemi sredstvi tudi v bodoče varoval prosto besedo v odsekih in v zbornici.
Nato je odsek nadaljeval splošno razpravo. Baron F u c h s je naglašal, da je krščanskosocialna stranka izpr-va nasprotovala vladni predlogi. Ker pa je vlada zagotovila tudi planinskim deželam odškodnine, hoče glasovati za podrobno razpravo.
Dunajski poslanec K u r a n d a izrazi mnenje, da bi zasebni podjetniki morda ceneje in hitreje zgradili kanal od Odre do Donave, nego država. Govorili so še štirje govorniki. Prihodnja seja bode v jeseni, teden dni pred zbornično sejo.
Poslanec Reger se opraviči.
Sinoči, ko je bila zbornica žc precej prazna, je socialni demokrat dr. Adlcr predlagal, naj se postavi kot drugo točko na dnevni red poročilo o zakonu proti kupnim boleznim. Ta predlog jc bil sprejet s 74 glasovi proti 70. Proti predlogu so glasovali tudi Rusini, ker bi bil ta načrt, ko bi postal zakon v tej obliki, jako veliko breme za prebivalstvo. Poljski socialni demokrat R c -ger pa v poljskem jeziku zakliče Ru-sinom, da so svinje. Rusinski poslanec Petryckyj bliskoma skoči proti Regru. Nastal je grozen krik med socialnimi demokrati in Rusini. Podpredsednik Pernerstorfer hitro zaključi sojo in gre mirit. Danes je poslanec Reger začetkom scie obžaloval svoje besede in iz-
javil, da ni hotel žaliti rusinskega naroda.
Dnevni red.
Zbornica je po kratki razpravi sprejela zakon, cla sme vlada prodati razna zemljišča in stavbe. Večinoma so to lastnina vojne uprave. Za stavbišča ob luki pri sv. Marku v Trstu se določi najnižja cena 50 kron za štirjaški meter. Za prodajo »Stabilimenta tec.« v Trstu je bil izvoljen pododsek, da reši to vprašanje.
Na vrsto bi sedaj moral vsled si-nočnjega sklepa priti novi zakon proti kužnim boleznim. Poljak Sta-p i n s k i pa predlaga, naj se ta točka postavi na konec dnevnega reda. Dr. A d 1 e r ugovarja, češ, da prete kužne bolezni in ni gotovo, ali v jeseni zbornica reši ta zakon. Socialnoclemokra-ški divjak S t a r e k izjavi, da ta zakon dopušča umore, zato ni nobena škoda, ako se ta zakon ne sklene. Posl. Seitz se huduje, ker hoče zbornica odložiti to točko. Podpredsednik P e r n e r -storfer, ki je tudi socialni demokrat, pa zavrne tovariša Seitza, češ, da more zbornica vsak čas predrugačiti dnevni red. Zbornica je s 171 glasovi proti 97 sprejela predlog Stapinskega.
O poročilih legitimacijskega odseka o 38 izvolitvah poslanccv in o poročilih imunitetnega odseka je bila obširna razprava. Govorili so večinoma socialni demokrati, da zavlečejo sejo. Računajo namreč na to, da se bodo razni poslanci naveličali in zapustili zbornico. Potem bi socialni demokratje s pomočjo nekaterih mestnih poslancev hiti*o rešili zakon proti kužnim boleznim. Ura je že sedem, poslanec Seitz pa še vedno govori o volitvah raznih poslancev. Nadaljna točka je poročilo odseka za državne podpore vsled vremenskih nezgod. V zbornici je še komaj 100 poslancev.
Naučni minister H u s s a r e k odgovori na interpelacijo poslancev Ein-spinnerja in tovarišev glede stališča naučne uprave nasproti nemškemu te-lovadstvu.
Dr. S t o 1 z e 1 od nemškonacional-ne zveze se zahvali uradnikom in slugom zbornice za njihovo zvesto in marljivo delavnost.
Predsednik S y 1 v e s t e r povdar-ja, da jc zbornica s svojim delom lahko zadovoljna in izjavi, cla bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom.
IZ Most.
Miiioli četrtek zvečer so imeli socialni demokratje pri g. Dimu sestanek po § 2., da postavijo kandidate za bodoče občinske volitve v Mostah. Liberalci so se na vse načine trudili, da bi socialne demokrate pridobili za volivni kompromis, to se pravi, da bi socialne demokrate zopet izrabili za svoje namene, potem jih pa pritisnili ob steno. Ta nakana se pa liberalcem ni posrečila in socialni demokrati so sklenili, da bodo v III. razredu samostojno postavili kandidate. Na sestanek je prišla tudi liberalna trojica: bivši socialni demokrati Suhadolec, Sembrek in Andrej Terškan. Usajali so se tako, da so jih socialni demokrati postavili na cesto. Zlasti surovo se je s svojo modrostjo in učenostjo odlikoval znani liberalni agitator Suhadolec. Rad bi namreč zlezel na županski stolček, pa mu ne pusti njegov tovariš in dobri prijatelj Matija Peklaj. Zelo mirno se je zadržal Kamnikar, to pa zato, ker je prevzel gostilno g. Podobnika, pa mu bolj kaže, da ne pokaže svojega liberalnega srca, katerega pa vsak dobro pozna, saj sta preje s Suhadolcem vedno skupaj agitirala in se vnemala za liberalno reč — pod socialnodemokratični-mi znaki. Socialni demokratje so liberalce spregledali in jim obrnili hrbet. To pa tudi ni nič čudnega, saj kdor ima zdravo pamet v glavi in kaj možatosti, ta se pač ne bo družil z vodmat-sko in moščansko liberalno družbo. Ti ljudje bi občino zopet pogreznili v dolgove in jo pripravili ob ves kredit. Gc-rent Oražem je vse storil, kar se v enem letu sploh storiti da, za blagor in red v občini. Napravili so sc važni sklepi glede šole, vodovoda, mostu čez Ljubljanico, odstranitve smradljive vode ob tovarni za lep, popravile so se ceste itd. Koliko je gerent Oražem storil za reveže in revne otroke; za Vincencijevo konferenco, ki toliko stori za reveže, si je pridobil prvo zaslugo. Lahko se reče o njem, da se noč in dan trudi za blagor občine in občanov. Ko bi bil vsaj pred desetimi leti stopil na čelo občine, potem bi imeli danes pokazati drugač-ino gospodarstvo, kakor so ga zapustili liberalci. Socialni demokrati vse to dobro vedo, kakor tudi vedo, da je to, kar moščanska občina danes najbolj potrebuje, — dober gospodar, mož, ki mora imeti ugled in vpliv tudi pri deželnem odboru. Saj bo treba na marsikaka vrata potrkati, da se občini zagotovi
deželna in državna podpora, da ne bo treba davkoplačevalcem nalagati novih bremen in zvišati doklade. Ko so liberalci gospodarili v občini Moste, so občinske doklade kljub temu, da se za občino nič storilo ni, vedno rasle, gerent Oražem jih je pa znižal za 5 odst. ter prihranil krog 22.000 K. To tako glasno govori, da tega tudi najglasnejši liberalni krik ne more zadušiti. Zato je tudi liberalna trojica na socialnode-mokratičnem sestanku pri Dimu tako temeljito pogorela in si bo zapomnila prizore, ki jih takih še niso doživele Moste.
Obravnava Ribnikar.
(Konec.)
DRUGI DAN. POPOLDANSKA RAZPRAVA.
Razprava se nadaljuje ob 4. uri popoldne. Prvi se zasliši dr. Triller. Predsednik: Vi, gospod dr. Triller ste na tistem shodu 18. septembra govorili? Dr. Triller: Na tem shodu jc bila tendenca, cla sc radi ptujskih dogodkov izvede gospodarski boj. V svojem imenu in v imenu dr. Tavčarja lahko izjavim, da nismo tako velike množice pričakovali. Bivši župan Hribar jc prihitel razburjen na shod, ker se je bal, da bi nastale demonstracije. Takrat, ko sem pogledal tudi jaz skozi okno, sem se vstra-šil. Vsi govorniki, ki smo govorili, smo naglašali, da naj se ljudje zadrže mirno. Dan pred shodom smo priredili v Narodnem Domu shod boljših naših ljudi, ki naj bi kot reditelji skrbeli za mir, med njimi sta bila tudi Ribnikar in dr. Žerjav. Ko jc zapustil shod, je pred Nagyjcvo hišo množica kričala, češ, cla so vrgli Nemci črnilnik s črnilom na množico. S policijskim svetnikom Wratsclikotom sva šla v Nagyjevo hišo, kjer sva dognala, da ni mogel biti vržen črnilnik iz hiše. mar« več da je morala biti steklenica od spodaj gor vržsna. Pred Kreditno banko sem videl, ko je razburjena množica kričala in zahtevala, cla naj se izpustita dva aretovana dijaka. Ljudi sem svaril, jih miril, jih zmerjal, a dasi so me poznali s shoda, so še proti meni zabavljali. Nobena pomirjevalna beseda ni nič pomagala. Iskal sem nato dr. Tavčarja, ki ga ni bilo doma. Šel sem nato k Roži, kjer sem pod prvim vtisom sodil, da gospodje, ki so prevzeli dolžnost rediteljiev, niso storili svoje dolžnosti, še zamerili so mi in me poučili, da so pomirjevalno vplivali. Med dr. Triller j evim govorom se Ribnikar glasno joka. Dr. Triller še izjavi, da kot zaupnik sedanjega in prejšnjega župana izjavlja, da je popolnoma izključeno, da bi se bilo v zadevi vplivalo na uslužbence. Vprašan, če se je Ribnikar držal parole, pravi dr. Triller: Držal se je vedno, kar je sklenila večina, če je tudi ostal v marjšini.
Končno smo kordon le prodrli.
Priča Terezija Feldstein je stala zadaj za kordonom, kake 3 do 4 korake od Ribnikarja, ko je govoril. Cula je. da je Ribnikar rekel: Prosim Vas, pomirite se, bodite mirni. Ko je Ribnikar dol stopil, so pokale šipe pri kazini. Tukaj nas jc policija zadržala. Potlej smo vsi tiščali naprej in prodrli končno korclon. Jaz sem bila tudi ferbčna in šla naprej.
Izpoved bivšega ljubljanskega polici)« skega šefa.
Dr. Miljutin Zarnik, magistratni svetnik: Ob demonstracijah, hvala Bogu, nisem bil pri policiji v službi. Bil sem na shodu in šel v Šelenburgovo ulico, kjer sem si z velikim zanimanjem ogledoval vso stvar, ker me je zanimalo, kako se bo moj naslednik obnašal. Videl sem, ko se je pripeljal tisti voz in se zagozdil. Videl sem, da je stopil nanj Ribnikar in govoril. Stopil sem do nadstražnika Ažmana, ki mi jc nekako resignirano rekel: »šipe pri kazini so že šle«. Cez Četrt minute sem že tudi sam čul žvenketanje. Šel sem nato skozi kordon, ker so mene stražniki seveda pustili. Pri kazini sem videl, da so šipe že razbite. Pri kazini, ko sem se obrnil nazaj, sem videl še silhueto kordona in Ribnikarja, ki je moral še govoriti. Precej časa sem stal precl kazino in videl, ko so kamni leteli. Mislim, da so razbili šipe tisti ljudje, ki so stali v Zvezdi. Nadsvetnik Hauffen: Ali niste videli, da so ljudje prihajali iz Šelonburgove ulice? Dr. Zarnik: Da. Prihajali so pa posebno iz Zvezde. Dr. Neuberger: Kamni so padali tudi pozneje po Ribnikar j evam govoru? Dr. Zarnik: Takrat, ko je moral biti prodrt kordon, so bile že šipe pobite. Ljudje so pa imeli velikansko veselje s palicami razbijati po že razbitem steklu, kar je strašno rožljalo. Dr. Neuberger: To kar Vi pravite, je naravnost neverietno.
Nato se prebere ovadba, ki jo jc vložil deželni odbor proti Ribnikarju na podlagi uradnih aktov z magistrata in izpovedb Dolinarja, Kurenta, Sitarja, Hudalesa in Reisnerja.
Prebere se tudi dopis nekega opazovalca, ki j« videl in Cul Ribnikarja govoriti v šelenburgovi ulici. Dopis je pisan s pisalnim strojem.
Kaznovan je bil Ribnikar dvakrat in sicer je bil obsojen 29. maja 1911. na 40 K globe in 16. novembra 1910. na 30 kron globe, obakrat zaradi razžaljenja časti.
Iz govora državnega pravdnika dr. Neubergerja.
Državni pravdnik dr. Neuberger izvaja med drugim: Če je morebiti zagovorništvo po izpovedi zadnjih prič napravilo na koga vtis, da je obdolženec nedolžen, moram naglašati, da je to samo navidezno. Obtoženec je moral ostati deset dni dalj v zaporu, da so se zbirale priče. Navidezno se je s temi pričami izpodbila obtožnica, v resnici *e je pa le potrdila. Pri vseh teh zadnjih pričah nisem postal nervozen, kar je razprava pokazala. Ogorčen sem pa postal, ker je priča dr. Zarnik trdil stvari, ki so nemogoče. Proti dr. Zar-niku bom uvedel poizvedbe v smislu § 199 a kaz. zakona. Saj imamo še priče, ki so stvar vse drugače opisovale, kakor jo je opisoval g. dr. Zarnik. Saj so bili tudi nekateri ljudje v kazini, ki morejo tudi povedati, kako so se stvari vršile in na te priče je dr. Zarnik pozabil. Ta priča je nastopila tudi v zadevi inženirja Prelovška tako, da se mi je čudno zdelo. Pokazila državnemu pravdništvu ta priča ni ničesar. Dalje se je spravilo zagovorništvo na pričo Pusta, češ, da je gluh in da ni sposoben, da občuje s človeško družbo. Pustu so se predbacivala protislovja, l.i ne obstojajo. Gospod Ribnikar ni bil tako ponižen, kakor sc danes tu »lela. Več prič smo čuli, ki so pripovedovale, da je gospoda komisarja Jančigaja na-hrulil. Človek, ki miri, se ne obnaša tako. Zagovorništvo je dokazovalo, da je že pred Ribnikarjem pokalo. Tem hujše za Ribnikarjevo hujskanje. Priča Jančigaj je povedal, da ko je grozil Rib-nikarju z aretacijo, je bil pritisk na zapah tako hud, da so se stražniki kar premetavali. Radi Ažmanovega nagovarjanja je bilo tudi tako strašno razburjenje, a priča Pavline je nam sam rekel: »da sta radi njega lahko to govorila«. Danes nam jc povedal stražnik Hudales, da je slišal: »da bomo prišli vsi v disciplinarno preiskavo, če bi se res vpeljala taka preiskava, bi mi položili takoj roko pravice na tistega, ki bi si drznil to storiti. Pust je leta 1908 drugače izpovedal in zato naj bi ne bila verjetna njegova izpoved. Čitali iu čuli smo, kako mogočne zaščitnike jo imel Ribnikar. Saj je celo prvotna ovadba proti njemu izginila. Upravičeno je sodil policijski svetnik Lauter, da so ga imeli za norca. Resnično je izginila prvotna ovadba proti Ribnikarju, pa prišla k sodniji čisto druga ovadba, kakor je bila spisana na magistratu. Priča Pust leta 1908 ni resnice govoril. Imel je ženo in več otrok. In vprašam: Ali se mu jc bilo. treba izpostavljati zdaj nevarnosti 8 199 k. z.? Moža je vest pekla. Med poslušalci sc dr. Tavčarjev sin smeja. Dr. Neuberger: Tam zadaj se gospodje smejejo, zlasti mladega gospoda Tavčarja bi prosil, da sc dostojno obnaša. Predsednik zahteva, da naj se občinstvo dostojno obnaša, ker gre za resne stvari. Pustovo pričevanje pa potrjajo tudi druge priče. Zagovornik sc nato peča še s takozvanimi razbremenilnimi pričami. O dr. Trillerju meni dr. Neuberger, da je bilo čudno tisto pomirjeva-nje v Mestnem domu, kjer se je napovedoval najkrutejši in naj brezobzirne j-ši gospodarski boj proti tisti peščici Nemcev, ki stanujejo v Ljubljani. Take logike ne razumem. Klasična priča, ki ji ne more nihče oporekati verodostojnosti, je tisti priprosti kmet, ki je povedal, da j c klical Ribnikar Slovence na korajžo. Ribnikar naj bi bil miren, ki se je posluževal proti našemu presvetlemu cesarju naj hujše psovke, ki je mo g oča I
O priči dr. Žerjavu bi lahko celo uro govoril. Saj je zagovorništvu znano, kako da je gospodaril v Zvezi slovenskih zadrug. Dr. Tavčar je bil prisiljen izjaviti, da to, kar jo storil dr. Žerjav, je naravnost zločin. Spravil je zadružnike ob pol milijona ki*on. Prepovedalo se mu je jemati kredit, člo vek, ki je na shodih vedno hujskal, mislim, da taki priči se ne more verjeti in tudi nima pravice, da mu kaj verjamemo! Paradna priča 741etni Dreuik, nam je z vso zgovornostjo pripovedo val besede, ki jih ni nihče drugi slišal. Profesor Reiisner pravi, da je tisti večer slučajno prišel iz Novega mesta v Ljubljano. A ta priča jc bila picvidna.
Poleg Pusta je napravil name najboljši vtis tilozol Wisiak, ki je povedal, da je Ribnikar rekel: »Prevelik krik je, jaz bi rad, da bi ljudi pomirili«. Ribnikar je hotel reči, da bi rad imel mir, da bi govoril. I)r. Zupan je mlad mož, navdušen Ribnikarjev prijatelj, o katerem ne morem reči, da laže . . . dr. Zupane, ki je v dvorani, zakliče: »Gospod doktor! Pomirite se. Svoje časti si ne pustim krasti«.
Predsednik: Prosim, da sike tiho. Dr. Neuberger: Ta gospod tudi ni mogel vsega videti. Ne pustim sc na tak način od kake priče nahruliti. Končno predlaga, naj sc Ribnikar obsodi v smislu obtožnice.
Po petminutnem odmoru govori
zagovornik dr. Novak,
ki pravi, da jc Ribnikar res kritični dan govoril v Šelenburgovi ulici. Toda znano je, da je Richelieu rekel: Daj mi šest vrst kateregakoli spisa in obsodim te na vešala. Ravno to pa se je zgodilo z Ribnikarjevim govorom. Ribnikar jc temperamenten, toda navdušenja za narodno stvar mu nihče zameriti ne more. Dr. Trillerju nc morete odrekati verodostojnosti, če ne bi jo morali polovici Ljubljane, ki pozna Ribnikarja. Pri pripravljalnem sestanku za shod se je sklenilo, naj sc pač izvrši manifestacija, ki naj bi imponirala po svoji lepoti, toda izrečno se je. povdarjalo, naj sc pazi na red. Izgredi se niso vršili po krivdi posameznikov, ampak po krivdi mas. Povedalo sc je* da je bil Ribnikar tisti mož, ki se je vedno držal discipline in ki se je zavedal dolžnosti, paziti na red. Viri, ki so pripeljali deželni odbor do ovadbe, so motni. Da ko bile priče pod vtisom onega javnega glasu, ki se je namenoma razširjal v javnost, je gotovo. Jasno je, da časopisje inficira javnost in ni izklju čena sugestija. Priča Pust, je ravno tako dostopen vplivom leta 1912. kot leta 1908. Nekatere priče, kot Ažman, so izjavile, da kordon ne bi bil prodrt, ako bi policija ne dobila povelja, naj se prične pomikati naprej. Vsled tega jc bila pač moč kordona zelo oslabšana. Povdarjam, da je državni pravdnik opravičen, povdarjati samo obtežilne okoliščine, mislim pa, da bi se ravno tako moral ozirati na razbremenilne okoliščine. Posebno velika važnost se polaga na Ribnikarjeve besede: kordon, policija, prodreti, naprej, kar skozi. Ribnikar vendar ne taji, da ni iz pregovoril teh besed. Pomisliti se pa mora, da so te besede iz govora iztrgane in da se na smisel celega govora nikdo nc spominja. Čudim se, da se je pri animoznosti, s katero se je delova lo proti Ribnikarju, našlo tako malo prič, ki so baje slišale, da je Ribnikar hujskal. Kar se tiče dr. Zupanca, dvomim, da bi se odvetniški kandidat nc zavedal dejstva, da jc njegova prva dolžnost, govoriti resnico. Dr. Žerjav jc res v preiskavi, toda zaradi meščanskega. delikta, zaradi gospodarskih napak, kar gotovo ne more izpodbijati njegove, verodostojnosti. Ravno tako si bi dr. Zarnik, visoko naobražen človek, ki se je povspel žc na tako odlično mesto, gotovo dobro premislil, predno bi spravil sebe in svojo družino pod nož kazenskega zakona. (Dr. Zarnik: »Ne, tega pa ne.) Sicer se pa njegova izpoved popolnoma vjema z izpovedjo dr. Zupanca in priče Drenika. Obžalujem, da je sodišče odklonilo moj predlog, da se o tej stvari zasliši tudi dr. Kacin. Ker je dr. Neuberger že naprej povdarjal, da se bom izgovarjal, da so Pust, Dolinar iu Voje, ki so izpovedali neugodno za Ribnikarja, klerikalci, odgovarjam, da so res klerikalci, res pa je tudi, da jc Ribnikar neizprosen sovražnik klerikalizma. Ribnikar bi moral biti naravnost blazen človek, ako bi hotel na predbacivan način staviti svojo eksistenco na tehtnico. (Ribnikar se zopet prične jokati.) Mož, ki si je s stradanjem priboril svojo današnjo eksistenco, ne more storiti kaj takega, kar bi uničilo vse; njegovo življenje. Ne pripisujte mu, da bi storil hudodelstvo ter se izpostavljal nevarnosti, da bi prišel v ječo. Pričakujem, da ga visoki sodni dvor oprosti.
Ko je nato državni pravdnik kratko odgovoril, sc razprava zaključi. Po kratkem posvetovanju naznani predsednik, da sc proglasi razsodba jutri ob tričetrt na 9.
Dr. Neuberger: Ribnikar naj se zdaj izpusti iz zapora, ker nimam nobenega interesa več, da bi bil interniran.
Dr. Novak sc pridruži dr. Neuberger ju.
Predsednik: No, pa pojdite domov, a bodite mirni.
Ribnikar: Bom.
Razsodba.
Senat je danes dopoldne ob 10. uri 26 minut proglasil oprostilno razsodbo. Predsednik Vcdernjak podpre
oprostitev s sledečimi razlogi: Glavni priči Pust se ne d& vera, ker je enkrat neresnico govoril; kar je pa Ažman Pustu govoril, da naj Ribnikarja vun reže, bi bil moral slišati tudi stražnik Paulinc, ker Pust slabo sliši. Na Pustovo izpoved se torej ni moglo sodišče ozirati. Govora Ribnikarja v šelenburgovi ulici ni nihče celega slišal, vendar so pa mirne, izkušeno priče Drenik, Bukovnik, Remic, Mohar, Fcldstein, dr. Jenko, oba Dimnika in profesor Reisner dobili iz nekaterih ujetih besedi govora vtis, da je ljudi miril. To podkrepljuje tudi dr. Žerjavovo izpoved o vsebini Ribnikarjevega govora. —- Ko je predsednik končal z navajanjem oprostilnih razlogov, pristopi Ribnikar k njemu: »Gospod predsednik, zahvaljujem se Vam za trud.« — Predsednik: »Da, da, trud smo imeli, a glejte, da ga nam drugič zopet ne napravite!« Ribnikar je, nato odšel s svojimi prijatelji na cesto, kjer ga jc sprejela gruča ljudi in spremila nekoliko po Dunajski cesti proti domu.
Jesenic novice.
.i Obesil se je na Jesenicah železniški delavec Janez D a m a r, star -48 let. Našli so ga v četrtek ob poti v rebri nad Ratenčanovo hišo. Bržkone jc že par dni visel. Živel je v koruznem zakonu. S svojo »polovico« se je menda nekaj spri, nakar se je obesil na majhno v rvico, da je. visel komaj za dva prsta od tal, pa je bilo dovolj. Doma je bil z Brezovice pri Kamniku. Danes v soboto so ga na Jesenicah necerkveno pokopali.
j Zlikovec je. uapadel neko natakarico v tunelu pod železniško progo na Jesenicah, ji ugrabil 20 K, potem pa jo hotel zadaviti ali kali, kar pa se mu ni posrečilo. To so sadovi svobodomiselno brezverske vzgoje in življenja!
j Izleti. Sokoli in Pongratzevo izobraževalno društvo »Sava« so imeli pretekle tedne dva izleta; enega v Žirovnico. kjer so zvesto poslušali pridi go znanega suspendiranega župnika Berceta, e».iega ])a v Mojstrano na shod Ciril-Metodove družbe, kjer so doživeli popoln fiasko. .Še »Narod« se jezi nad polomom. Pevovodja pa tudi ni kaj zadovoljen.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Češko-nemška spravna pogajanja zelo napredujejo. Baje jih bo že 13. julija mogoče končali. Nato sc precej skliče češki deželni zbor, ki bo rešil je zikovni zakon, sklenil novi volilni red oziroma pomnožil deželno-odborniška mesta, reformiral deželni red, izboljšal učiteljske plače in sklenil davek na pivo. Nato so bo baje avgusta meseca sklical parlament na kratko zasedanje, da reši tista jezikovna vprašanja, ki spadajo v njegovo kompetenco.
NOVO MINISTRSTVO DEMENTI-RANO.
Od kompetentne strani se demontira poročilo »Bohemije«, da bo knez Tliun, ako se češko-nemška pogajanja ugodno končajo, jeseni postal ministrski predsednik in stopil na čelo parlamentarnemu kabinetu.
BOSANSKI SABOR.
Na podlagi cesarskega odloka od 4. julija t. 1. se je bosanskohercegovski sabor odgodil.
NOVI VOJAŠKI IZDATKI.
»Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja, da kljub dementiju vzdržuje vest, da hoče vojaška uprava jeseni zopet zahtevati 275 milijonov kron izdatkov za armado, in ne samo 250, kakor se jc prvotno pisalo. Baš to da je vzrok, da se vlada tako trudi, da bi se dosegel sporazum med Čehi in Nemci, osnovala trdna vladna večina in parlamentarni kabinet.
SANKCIONIRANI ZAKONI.
Dunaj, 6. julija. Cesar je včeraj sankcioniral proračunski provizorij in bo sankcija proglašena danes, dočim pa bo sankcioniral brambne zakone šele prihodnje dni, nakar se razglase. — Splošni nabori sc bodo vršili v Avstriji dne 28. julija.
ZADEVA PRINCA EVGENA.
»Neue Freie Presse« poroča, da bo na mesto odstopivšega armadnega nadzornika za Tirolsko in Prcdarlsko, princa Evgena, imenovan bivši šef generalnega štaba Conrad pl. Ilolzen-dorf.
BRAMBNE PREDLOGE SANKCIONI-RANE.
Cesar je 5. t. m. brambne predloge sankcioniral, vsled česar so stopile z včerajšnjim dnem v zakonito veljavo.
LETOŠNJI NABORI.
Letošnji nabori se bodo tako v naši kakor v ogrski državni polovici začeli 12. avgusta.
SESTANEK MED NEMŠKIM CESARJEM IN RUSKIM CARJEM.
V Baltischportu se vrše običajni obiski, sprejemi in parade. Govori se, da se namerava sestanek za en dan podaljšati, kar pa se oficiclno še ne potrjuje. Na vsak način pa je sestanek med Viljemom in Nikolajem velike važnosti. »Vossisehc Zeitung« piše, da bo ta sestanek na mednarodni politični položaj zelo globoko vplival.
ITALIJANSKE FINANCE.
Računski zaključek laške finančne uprave izkazuje 65 milijonov lir prebitka, 59 milijonov lir več kot v dobi 1910-1911. Prebitki iz prejšnjih let znašajo 57 milijonov, ki se bodo z letošnjim prebitkom združili in služili kot vojni fond v znesku 122 milijonov lir.
DESETURNI DELAVNIK.
Francoska zbornica je i. t. m. spre-« jela s 495 glasovi proti 56 postavo, po kateri sc določi delovni čas za trgovinske. in obrtne uslužbence na deset ur.
VOJAŠKI UPOR V TURČIJI.
»Neue Freie Presse« poroča iz Carigrada, da se je vojaški upor razširil po celi Turčiji in se ne omejuje samo na Monastir in Albanijo. Na vsak način bo treba odstraniti tiste osebe, ki jih vojaški zarotniki ne marajo. V teh dneh sc bodo baje na Turškem odigrali zelo važni dogodki, a zatrjuje se, da se bo kriza hitro rešila.
RITUALNI UMOR?
V nekem mestecu blizu Lodza je izginilo neko krščansko dekle, ki je bilo pri neki judovski rodbini v službi. Množica, ki jc bila mnenja, da gre za ritualni umor, je napadla Jude, jih več ranila in par hiš demolirala. Policija je napravila naposled red.
novice.
škodljivci kranjske dežele. Na
severu sc bodo gradili kanali, od katerih bodo imeli dobiček Poljaki in Čehi. Pravijo, da bo vrgla vlada med Čehe in Poljake blizu ene milijarde kron, katere bomo morali seveda tudi mi plačevati s svojimi davki, dasiravno ne bomo imeli čisto nič od vseh teh kanalov. Poljaki in Čehi so si hoteli te milijone kar pod roko razdeliti. Zastopniki naših dežela pa nc puste kar tako eno milijardo kron naprtiti na naše hrbte in so zato zahtevali, da sc da našim deželam primerna odškodnina. Ker so pa videli, da imajo Poljaki in Čehi solze v očeh in ogenj v prsih Ie samo pri raznih praznih banketih in manifestacijah, kadar se pa gre za dejansko in gospodarsko pomoč, da Jugoslovanom hrbet obračajo, zato so sc dr. Šu-steršič, dr. Korošec in Gostinčar z vso silo uprli taki slovanski kramarski ljubezni in v vodnogospodarskem odseku te slovanske »brate« prisilili, da tudi nas upoštevajo. Mislili smo, da mi na celem jugu tako prismojenega človeka, ki bi imel nastopu naših poslancev v tem oziru kaj oporekati. Saj se gre vendar za veliko milijonov, katerih potrebujejo naše južne dežele, kakor suha zemlja dežja. In vendar se je dobil tako neumen in bebast list, ki mu nastop naših poslancev ni všeč in bi raj-še videl, da bi postopali severni poslanci z našimi deželami kakor svinja z mehom. »Slovenski Narod« piše včeraj, da je bilo zavzemanje zastopnikov S. L. S. za naše dežele »smešna predrznost, intrige klerikalne stranke, vatida« listično početje, zavestno pretiravanje,« da bi jih moral pravzaprav »državni pravdnik zato prijeti«. Liberalci ne torej da sami prsta ne ganejo za kako povzdigo naših dežel, ampak so še ta-ko nesramni, da trud in pot naših poslancev za odškodovanje juga za severne kanale za »predrznost« proglašajo. Te besede si bomo dobro zapomnili in jih na shodih tudi liberalnim kmetom primerno pojasnili.
+ Evkaristični kongres. Rok za priglaševanje h kongresu — 15. julij — bo v kratkem potekel. Pripravljavni odbor prosi vse nabiralce, da po 15. juliju nemudoma dopošljejo nabiralne pole; če je pa nabiranje žc sklenjeno, pa takoj. Na Dunaju so najprvo določili 30. julij kot termin, do katerega morajo biti vsi priglašeni; zdaj pa čitamo po nemških listih, da želijo, naj bi bile vse prijave na Dunaju žc 15. julija. Iz tega vzroka prosimo, da se nam vsaj takoj po 15. juliju dopošljejo pole, da potem čimpreje mogoče odpošljemo skupno število na Dunaj. Nekaj nabiralnih pol jc žc došlo. — Gg. nabiralci, prosimo, naj pazijo na sledeče: 1. vsak priglašcnec, kdor se hoče voziti za znižano voznino, mora dodati še 35 vinarjev za kolek, ki ga zahteva država pri znižani voznini. Teh 35 vinarjev moramo dunajskemu odboru — tako nam žele sedaj pišejo — naprej p.osla-
ti, preden nam dopošljejo pristopnice. 2. Ponavljamo Še enkrat: Kateri se bodo vozili s posebnim vlakom, plačajo pri nas pristopniiuo in voznino; kdor se bo pa sam vozil, pa samo pristopnino (35 vinarjev pa oboji). 3. Prav jc, če se že sedaj pove in na nabiralno polo zapiše, kdo misli iti tudi v Marijino Celje.
Nova stranka? Svobodomiselni elementi na Slovenskem se že leta in leta trudijo, da bi kakšno stranko skupaj zbili. Dozdaj jim je šc vsaka stvar šla iz lima, v najnovejšem času pa so se vrgli na mladino. Overturo je zapel »Dan«, ki ga vzdržuje slovensko liberalno učiteljstvo. Objavil je 18. junija t. 1. članek, v katerem navdušuje mladino, naj se organizira proti militarizmu, to je, po domače povedano, proti obstoječi državi, proti kapitalizmu in proti klerikalizmu, češ, da je vera škodljiva, ker uči izvirni greh in življenje po smrti. Tako hoče kom-panija okrog »Dana« slovensko mladino izpriditi, da bi se vrgla po Luccheniju in Ferreru. Ta agitacija pa se ne vrši samo na papirju, ampak obstoja neka organizacija. Leta 1908. se je v Ljubljani osnovala »Narodno-delavska organizacija, ki jo je pa leta
1910.	vlada razpustila. Nato se je leta
1911.	osnovalo takozvano »Bratstvo«, ki se je začelo posebno gibati, ko se je vrnil iz Češkega adjunkt banke »Sla-vije«, Franc Radešček. 26. septembra priredi to društvo izlet v Prago. Za te narodne socialce so celo Čehi plačali društveno stanovanje v Ljubljani, poslali so tudi nekaj denarja za list »Narodni Socialist«, ki je pa kljub temu umrl na sušici. Zanimivo je, da se je osnovala tudi že »Narodna socialna zveza«, ki je 11. junija t. 1. vložila pri ministrstvu za notranje zadeve svoja pravila in s katero se hoče združiti tudi jugoslovanska želez niča r s k a organizacija, tudi uradniška. Duh te organizacije je na-rodno-socialen v češkem zmislu, to se pravi svobodomiseln in proti obstoječemu družabnemu redu. Nedavno so »narodni socialci« sklicali zakoten shod delavstva v »Narodni Dom«. Prišlo je le kakih 15 oseb, a še te je policija zapodila domov, ker shod ni bil pravilno naznanjen. Dosedanji načel-uik »Bratstva«, Juvan, je odstopil in prepustil delo Radeščekovim prijate-ijlem, ki so na nekem drugem shodu nastopali tako samostojno, da je zastopnik jugoslovanskih železničarjev, asistent drž. železnice R e p o v š zapustil zborovanje. — Načelstvo »Bratstva« obstoja iz sledečih ljudi: Vit. Ferd. Jelene, Anton Pesek, izdajatelj »Ilustrovanega tednika«, Cuzma, Kotnik. Rus, Ti-ampuš, Fiala, Wimer in neka Gorupova. Ti ljudje pa hočejo tudi osnovati politično stranko v tesni zviezi s češko. — To poročamo avtentično v svrho informacije, da bi se kdo ne vsedel na ta »narodno-socialni lim« in ne vrgel po nepotrebnem par kronic v »narodno-socialni« žakelj. Saj resni ti ljudje niso.
+ Slavnostne številke »Dorao-ijubove« je še na razpolago za tiste, ki jo hočejo porabiti za nabiranje novih naročnikov. Vsak naj po dopisnici naznani, koliko izvodov želi imeti in se mu takoj dopošljejo.
+ Vso našo inteligenco, po mestih In na deželi, opozarjamo še enkrat, da je ves mesec julij namenjen agitaciji za »Domoljuba« in da ravno naši izobraženi somišljeniki največ lahko storijo za razširjenje tega ljudskega glasila. Zlasti ob nedeljah naj sleherni porabi vsako priliko, ki se mu nudi, da pridobi tega in onega novega naročnika. Saj s številom »Domolju-bovih« naročnikov zraste obenem moč in pomen S. L. S.
-f Elektrifikacijo alpskih vodnih sil označuj eznani vitez pl. Pantz v nekem članku v »Grazer Volksblattu« kot narodno-gospodarsko najvažnejšo nalogo alpskih dežela. — Naša Kranjska je po zaslugi vodivnih mož S. L. S. s tem delom že pričela.
-f- Todni kataster. Ilidrografična centralna pisarna ministrstva za javna dela, ki izdeluje avstrijski vodni kataster, je sedaj že izdelala tri zvezke ka tastra (list 1—100). Od kranjskega po rečja jc do sedaj obdelana Podkoren ska in Bohinjska Sava, Mojstranska Bistrica, .Radovljna, Lipnica, Tržiška Bistrica in Završnica, druge pa še slede. S tem je storjen važen korak naprej v gospodarskem oziru, ker je izrablje-njc vodnih sil v obrtne namene izdatno olajšamo. Vse izdane katastralne mape ima na vpogled tudi tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, kjer dobe obrtniki tudi druga pojasnila glede izrab-Ijenja vodnih sil v obrtne namene brezplačno, ustmeno in pismeno.
-j- Podružnica »Slomškove zveze« Je imela v četrtek, 4. julija, zborovanje v Idriji. Prišlo jc lepo število zboroval-
cev. C. kr. učitelj A. Šabec je predaval o nujnem predmetu, kako navajati otroke, da bodo vzljubili prirodo. Ker se več članov podružnice udeleži tudi evharističnega shoda in pedagoškega tečaja pred shodom, je bil tudi o tem razgovor.
+ »Hrvatska tiskovna zadruga« je naslov novemu katoliškemu tiskovnemu društvu, ki se je te -dni ustanovilo v Spljetu. Društvo kupi Leonovo tiskarno in knjigarno za 55.000 K pod pogojem, da dosedanji lastnik sodeluje pri društvu kot član z 10.000 kronami. Zadruga prevzame podjetje najkasneje 1. avgusta letos. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen msgr. Bulic.
+ Kako so svetovni liberalni listi lnlormirani. Liberalci, naj bodo že slovenski ali nemški, niso zdravi, če ne lažejo. Če se sami ne morejo lagati, jih pa že kak dober človek nafarba. Najprej je »Slov. Narod« prinesel notico, da bo dr. Krek postal mariborski škof, dr. Korošec da pride na eno ljubljanskih župnij in da bo dr. Ilohnjec postal politični voditelj štajerskih Slovencev. To notico so seveda prinesli liberalni nemški časniki in »Marburger-Zeit« je že prinesel uvoden članek, v katerem »protestira« proti imenovanju dr. Kreka za mariborskega škofa. Seveda si tudi »Neue Freic Presse« nI dala vzeti te časti, da bi ne poročala o tem »važnem« dogodku in pretekli torek je prinesla pod naslovom: »Ab-geordneter Dr. Ignaz Krek Bischofsko-adjutor der Lavanter Diozese« sledečo liberalno raco: »Iz Ljubljane poročajo, da se bo izvršila v lavantiski in ljubljanski škofiji cela vrsta osebnih sprememb. Dr. Krek bo imenovan za pomožnega škofa in za bodočega naslednika knezoškofa Napotnika v Mariboru. Istočasno poročajo, da pride dr. Korošec iz Maribora v Ljubljano na neko mestno faro in da postane vodja klerikalne slovenske stranke na Štajerskem mariborski župnik in profesor dr. Ivoniec. Ta osebni prevrat je jako važina politična akcija za utrditev klerikalne slovenske stranke. Kakor je znano, sta dr. Krek in dr. Korošec naj-ostrejša voditelja te stranke in imenovanje dr. Kreka za škofa pomenja odločno demonstracijo na korist Šuster-šičeve struje.« Potem priobčuje »Presse« cel življenjepis dr. Kreka, o katerem pravi, da ga je »pruska vlada iz Nemčije spodila, ker ni trpela, da bi dr. Krek slovenskim delavcem v slovanskem jeziku mašo bral.« Ta slučaj prav imenitno spričuje, kako liberalci svoje bralce vlečejo.
-f Sokoli v Pragi. Časopisi poročajo, da sokolske slavnosti v Pragi niso imele protiverskega značaja. Le slovenski liberalni časopisi, kakor »Soča«, »Slovenski Narod« itd., bi radi izrabili te slavnosti za okrepitev propale liberalne stranke. Nesramno je vabila »Soča« mladeniče v Prago. Pisala jc v 71. številki z dne 21. junija tako-le: »Vabi nas Praga, vabi nas Dunaj (na evhari-stični shod). Kam naj namerimo korak! V Pragi spomini večnega boja s sovražniki Slovanstva, v Pragi središče kulture in napredka, tam moč in bogastvo v slovanskih rokah! Tam silna ideja naprednega svobodnega slovanstva ... ram geslo bratstva, enakosti, svobode in združenega slovanstva! Na Dunaj kliče l-eakcija, umii'ajoča generacija, ki sanja še vedno srednji vek, v svojem jedru umirajoča, v svojem delovanju pogrebna Slovanstvu. V Pragi čete slovanskih Sokolov s svojimi mladimi, svežimi močmi.., na Dunaju stara, onemogla, smrti posvečena generacija s svojimi nazori!!« — Tako jc pisala »Soča« Andreja Gabrščeka, nekdanjega slavnega komandanta »Trgovsko-obrt-ne zadruge«, »Ljudske posojilnice« itd. Ko bi šli v Prago sami taki, kakor jc Andrej Gabršček in tista propala liberalna klika okolu »Soče«, bi bila v Pragi res zbrana »moč in bogastvo v slovanskih rokah«! To bi bila res »silna idela naprednega svobodnega slovanstva in pa bratstva in enakosti«! Bog nas varuj takega napredka in bratstva! Vprašamo pa, ali ni tako pisare-njc res nesramno? Gospodje okolu »Soče«, ali ste se res toliko spozabili, da vam ni več svet niti najsvetejši zakrament? Komu hočete natvezeti, da je krščanstvo umirajoče in onemoglo? krščanstvo je življenje za narode, do-čim sta liberalizem in brezverstvo smrt, kakor dokazuje izkušnja. »Soča« je tudi ob tej priliki dokazala, da jc med vsemi slovanskimi časopisi najbolj surova in divja.
+ Pozor! Iz različnih krajev na Gorenjskem prihajajo poročila o vesteh, ki zelo razburjajo ljudstvo, zlasti one, ki so zavarovani pri »Vzajemni Zavarovalnici v Ljubljani«. Požigalec da je neki pisal na Primskovo, (la bo celo vas zažgal. Ko je zadnjič gorela na Primskovcm, si ni upala iti na pomoč
požarna bramba iz Nakla, ker so se bali doma nesreče. V Naklem in v okolici Kranja so ljudje tako preplašeni, da so sneli tablice »Vzajemne zavarovalnice« s svojih hiš. — Stvar je sedaj popolnoma resna in ji je treba priti v okom. To beganje ljudi je navadno lopovstvo od strani agentov kakšne tuje zavarovalnice. Poživljamo politično oblast, da zadevo preišče in eruira razširjeval-ce teh in sličnih vesti. Vsak pa, ki ve kaj povedati o osebah, katere te vesti namenoma širijo, naj blagovoli to naznaniti oblastem; to zahteva javni mir. Ljudstvo pa naj se ne pusti begati vsled teh vesti, ki nimajo drugega namena, kot odvajati ljudi od »Vzajemne Zavarovalnice«, katere napredovanje gre tujim zavarovalnicam za nohte.
+ Poštne vesti. J urij R i b a r, c. kr. poštni asistent v Pulju je premeščen k c. kr. poštnemu uradu Trst 3.
—	Poštni aspirant Karol J e r i č je imenovan za poštnega oficianta v Pulju.
—	Mesto poštnega ekspedienta v Gra-dacu je dobil umirovljeni žandarme-rijski vodja Frančišek Toplak, enako mesto pri Sv. Ani na Gorenjskem je dobil Marko R e i s e n h o f c r, v Če-povanu pa Leopold Kofol. — Premeščeni so poštni oficiantjc: Frančišek K o š i č e k iz Celovca v Trst, Leopold Verstovšek iz Trsta v Celovec ter Viktor Zagorsky iz Opatije v Bovec. Poštna oficiantinja Ana Nova k iz Domžal v Kamnik ter Cecilija B i s j a k iz Krškega v Domžale. — Poštno službo so odpovedali: Poštni oficiant Friderik Zobec, poštna aspirantinja Terezija Lesar ter poštna ekspedienti-nja Marija S m e r d u. — Umirovljeni sta: Poštarica Josipina Skok v Domžalah ter poštna oficiantinja Marija D ar o ve c v Ajdovščini. Razpisan je poštni urad Foljano na Goriškem.
—	Knezoškolijska privaina gimnazija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je danes zaključila šolsko leto. Izvestje obsega spis dr. Ant. Breznika »Izreka v poeziji« in šol t ka poročila. Na gimnaziji jc poučevalo 14 učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 290 dijakov, Slovencev 289 in 1 Hrvat. Odlično sposobnih je 80, sposobnih 181, vobčespo-sobnih 7, nesposobnih 18, ponavljavni izpit se je dovolil 3, brez razredbe pa je 1. Za prihodnje šolsko leto se bodo učenci vpisovali dne 17. septembra.
—	Jutri v nedelj 3 na Vič-Glince 1 Z Viča-Glinc nam pišejo: Vsako leto se tu lepše slavi predvečer godu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Sinoči je izobraževalno društvo napravilo lepo bakljado iz društvenega doma pred župno cerkev. Društvena godba je lepo svirala razne komade, mešani društveni pevski zbor pa zapel pesem v čast slovanskima apostoloma. Živahni raketi in pokanje topiča s ponosnega zvonika so širom naznanjali, da tudi mi vemo ceniti sv. Cirila in Metoda. Še lepše ju bomo počastili prihodnjo nedeljo, ko bomo proslavili obenem tudi spomin petdesetletnice smrti apostola Slovencev, nepozabnega škofa A. M. Slomška. Soditi po raznih pripravah za to slav-Ije, bo nedelja res v vsakem oziru dan veselja, bodisi v cerkvi, bodisi v lepo ozaljšanem gozdiču na ljudski vese-lici, ki ne bo le za razvedrilo, ampak tudi v poduk in bodrilo. Trije gospodje govorniki so obljubili, da bodo pojasnili pomen slavlja, in sicer gg. deželni odbornik dr. Pegan, dežrlni poslanec in nadučitelj Ravnikar in p. Teodor. Za veselo razvedrilo bosta skrbeli društvena godba, ki se vedno lepše razvija, in društveni pevski zbor, ki bo prepeval zlasti mile, v srce segajoče popevke Slomškove. Ako nam bo nebo milo, bo i-es na veseličnem prostoru nekaj veselega in razvedrilnega. Torej vas nekako s Slomškom povabimo: Le pridite na veselico k nam — Bomo prav dobre volje tam!
—	Umrl je v Metliki bivši župan g. Fran G u š t i n star.
—	Umrl je danes zjutraj v 28. letu svoje starosti gosp. Janko L a v r i č Pogreb se vrši v nedeljo ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na župno pokopališče na Vič, kjer se truplo rajnika položi ob pol 6. uri popoldne k večnemu počitku. Bodi mu žemljica lahka!
—	Salezijanski zavod na Radni. Spored slovesnosti sv. Srca Jezusovega v nedeljo, ' 7. julija 1912: Predpol-dne ob 7. . io sv. obhajilo izletnikov ljubljanskega oratorija, ob 10. slovesna peta sv. maša z govorom prof. bogoslovja dr. J. Janežiča. — Popoldne ob 3. procesija, govor, blagoslov z Najsvetejšim, ob pol 5. nastop telovadcev oratorija, ob 5. predstava v veliki dvorani zavoda: A. Modrin: a) Kako zna Jurček dvanajsterim dečkom o svojem potovanju lagati; b) kako jih vabi na morje —. N. Gerlovič: Zadrega skopega
župana Martina Šleve, burka eno-dejanska. — Med točkami igrajo domače vijoline, na prostem pa godba gojencev salezijanskega zavoda na Rakovniku. Zvečer razsvetljava, poljske popevke, koncert godbe.
—	Krčmarica morilka. V Ivankovu na Hrvaškem je krčmarica Hermina Wiener ustrelila vaščana Mata Andra-ševiča. Nato se je sama prijavila na županstvu in izjavila, da je sama izvršila umor. Ker so pa na umorjenem našli mnogo ran, ki so mu bile zadane z različnim orožjem in razun tega šest ran od krogel, dasi ima revolver, s katerim je rekla, da je streljala, le pet nabojev, so zaprli tudi njenega sina Julija, ki je vseučiliški dijak, in pa domačega mesarskega pomočnika.
—	Umrl je v samostanu Ilerzogen-burg na Nižje Avstrijskem prošt S c h m o 1 k , bivši Nižje avstrijski de-, želni maršal. — Iz Zagreba poročajo, da je umrl veljak križevačkega okraja vcletržec Šandor B r e y e r.
—	Sestanek Kranjsko-primorskega gozdarskega društva«. Iz Radeč pri Zidanem mostu: Dne 29. junija jc bil tukaj sestanek »Kranjsko-primorskega gozdarskega društva«. Iz obeh omenjer nih kronovin se jo udeležilo tega shoda veliko naj odličnejših gospodov, ki so bili gostje viteza pl. Gutmansthala. Ta. shod je počastil s svojo navzočnostjo tržaški namestnik princ Hohen-lolie, dež. predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. šusteršič in drugi visoki gostje, katerih je bilo okoli 80. Ogledali so si skupno vzorno urejene gozdove g. viteza, o katerih so izrekli prav laskavo sodbo. Pri obedu, ki se je vršil v graščini g. viteza, je bilo tudi nekaj občinskih zastopnikov. Odličnim gostom v čast je razobesil ves trg zastave. Upamo, da bodo vsi udeleženci tega sestanka ohranili naš kraj v pri-, jetnem spominu.
—	Žrtev Monte Carla. V Monta Carlo se je ustreli 261etni ulanski častnik K o r n e 1 K n o b 1 o c h, doma iz Osjeka.
—	Osrednje društvo c. kr. poštar« jev in poštnih odpravnikov na Dunaju, deželna skupina za Kranjsko in Primorsko ima dne 7. julija popoldne ob ob 2. uri izvanredno zborovanje radi zelo važnih stanovskih zadev. Pridite vsi ob določenem času v hotel »Iliri-i ja«. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor.
—	Tečaj za obrtno knjigovodstvo in korenspondenco v Zagorju ob Savi priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v septembru, oziroma oktobru. Tečaj bo trajal pet tednov in se bo podučevalo po trikrat na teden v popoldanskih ali večernih urah. Udeleže se lahko obrtniki vseh rokodelskih strok. Prijave naj se vložc na naslov »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, ali pa potom tamošnje zadruge. Pouk jc brezplačen, ob prijavi pa se mora plačati položnine 5 K, iz katerih se pokrijejo učila, preostanek pa se vrne ob zaključku tečaja vsem, ki so se ga recKno udeleževali, sicer pa zapade v korist zavodovi blagajni.
II državna gimnazija v Ljubljani je zaključila danes šolsko leto. Izvestje obsega dr. Jos. Pipenbacherjev spis: Slovarček h Qu Horati Flacci carmina seleeta (po Hucmerjevi izdaji) in šolska poročila. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 397 dijakov, od teh je bilo Slovencev 385, Hrvatov 5, Čehov 6 in 1 Nemec. Odliko ima 33 dijakov, dober uspeh 247, v obče sposobnih 30, nesposobnih 66, ponavljalna skušnja se je dovolila 15, nerazredovanih je ostalo C dijakov.
—	Ogenj. V četrtek je v Selskigori pri Mirnem pogorela hiša in hlev Janeza Bolteta. Mož je dopoldne zakuril v peči, potem pa šel še nekaj delat na njivo. Medtem so se najbrže ob stran' drva užgala. Pogorelo jc vse do tal.
—	Drugi avstrijski shod proti tuberkulozi, ki se je vršil dne 29. junija Dunaju, stal jc popolnoma pod vtisom predavanja dr. R o 11 i e r - ja iz Leysi-na v Švici o zdravljenju kirurgiške tuberkuloze s solčnlmi žarki. To zdravljenje, pri katerem vplivajo ultravijo-lctni trakovi solnčnega spektruma, je Rollier kot prvi poizkusil v velikem obsegu. Uspehi so naravnost čudoviti. Vse različne oblike kirurgiške tuberkuloze, kakor gnojenja kosti, vnetja sklepov, vnetja hrbtenice, se popolnoma ozdravijo in to brez vsakega operativnega posega. Prednost nove metocle pa obstoji tudi v tem, da ostanejo vsi sklepi gibčri, dočim so po kirurgiškem zdravi- iju po navadi odrveneli. Tudi najtr obolenja, na primer hrbtenice in ga sklepa, po katerih so stro-' a vse življenje ohromeli, se 1 a ozdravijo. Uspehi so naj-1 išjih legah. Tako leži Leysin 1 \ ^oko. Vendar kažejo izkušnje d Iravnikov. da sc dajo dobri
uspehi doseči tudi v srednjih' legah in pa ob morju, kjer pridobe soinčni žarki potom reileksije na vplivu. Avstrija ima tako srečno lego, da bo dobiti posebno dosti točk, v katerih se bo dalo vpeljati to zdravljenje, ki pa zahteva posebna zdravilišča. Osrednji odbor za odvračanje tuberkuloze je že sklenil, da priredi tako zdravilišče za solnčno zdravljenje na Tirolskem. Brezclvomno bodo pa tudi posamezne kronovine skrbele za to. Štajerska jc že pričela in tudi »Pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« se že bavi s tem vprašanjem.
Čez 2000 kron je danes prejela »Slovenska Straža« od posredovanja pri prodaji srečk na obroke ter se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so se pri nakupu srečk poslužili njenega posredovanja ter s tem pripomogli do tako izdatne podpore obmejnim Slovencem. Pri tej priliki prosimo vsakega, ki hoče kupiti srečke na obroke, da se istotako posluži posredovanja »Slovenske Straže«, kajti s svojim naročilom ne odpre le poti svoji lastni sreči, ki se mu v slučaju dobitka nakloni, temveč pomaga tudi obmejnim Slovencem k boljši bodočnosti.
—	Zahrbno izzivanje liberalcev na Vrhniki. Ko so se zadnjo nedeljo vračali »Orli« s telovadišča na kolodvor, so liberalci poslali dva svoja junaka v temen drevored, ki vodi od hotela pri »Črnem orlu« proti kolodvoru. Kadar sta ta dva junaka, katerih namen je bil izzvati pretep, zagledala kako skupino »Orlov« ali posameznega »Orla«, je hitro eden stopil za drevo, drugi pa mimoidoče izzival s »čuki« in enakimi psovkami. Imel je obraz toliko s klobukom zadelan, da se ga ni moglo spoznati. Ta je imel nalog pretep izzvati, oni za drevesom pa priskočiti pretepaču na pomoč. Toliko v svarilo našim »Orlom«, da se ne bodo spozabili svojih rok ma-zati nad takim liberalnim izzivačem.
—	Zopet žrtev alkohola. Včeraj popoldne je šel posestnik, po domače Leve z Tomačevega na Barje z šestletnim sinom seno kosit. Seboj je imel tudi žganje za prihodnji dan, katero je pa že zvečer popil. Ker je bil žejen, je šel k potoku vode pit. Zjutraj, ko je šla stara ženica mimo ter videla otroka samega sedeti ter mirno igrati, ga vpraša, če je morda sam, na kar pravi otrok, da je tudi ata in da spi. Otrok ji je šel kazat, kjer oče spi. Ženica je opazila, da je Leve na obrazu ležal v vodi mrtev.
Marijine kongregacije na Hrvaškem
so s koncem leta 1911. dosegle prvo stotino. Vsega skupaj je 54 moških in 46 ženskih kongregacij s skupno 6070 člani. Največ kongregacij je v Sarajevu — 17, potem pride Zagreb s 16. Svetni duhovniki upravljajo 56, jezuitje 27, frančiškani 17 in tra-pisti 1 kongregacijo. Prva hrvaška Marijina kongregacija se je ustanovila v Travniku leta 1889.
Zdravniki v južnih slovanskih deželah. Bolgarska ima 591 zdravnikov ter pride 1 zdravnik na 628 prebivalcev in 163 km2, Hrvaška ima 366 zdravnikov — 1 zdravnik na 6548 prebivalcev in 115 km2; Srbija ima 300 zdravnikov in pride na vsakih 966 prebivalcev in 161 km2 po 1 zdravnik.
Pridelek bosenskih sliv letos ne bo dosegel niti lanskega, ki je bil tudi dokaj nepovoljen. Zarod je uničil aprilski mraz in preobilen dež. Danes se računa komaj na 400 vagonov suhih sliv za izvoz. Cene so zato že znatno poskočile.
Tourist - Office Deželne Zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, nasproti grand hotela »Union« nam poroča, da oddaja brezplačno interesentom ilustrirane reklamne prospekte in brošure za potovanja in turistiko. Posebno sc opozarja na prospekte raznovrstnih morskih kopališč in pomorskih parobrod-nih družb. Od dežel Tirolske, Solno-graške, Štajerske, Koroške, Zgornje in Spodnje Avstrijske, Galicije, Češke, Moravske in Šlezije so na razpolago kratko in jedrnato sestavljeni kažipoti. Glavna mesta Dunaj, Praga, Budape-šta, Krakov, Lvov, kakor tudi mnoga svetovnoznana kopališča imajo v Tourist-Office razstavljene prospekte v brezplačno oddajo. Deželna Zveza za tujski promet na Kranjskem ima na razpolago za p. t. občinstvo naslednje brošure: Alpska dežela Kranjska — Kranjska gora — Bohinj — kakor tudi prospekte Bleda — Radovljice — Kamnika — Toplic — Postojnske jame, zdraviliški zavodi Rikli in Vovk na 13 ledu.
V Ameriki ponesrečen Slovenec. V
Superioru, Wyo., je 28. maja rojaka Matija Erjavca zasul v rudniku premog, da je bil kmalu mrtev. Ranjki je bil samski, v Ameriki je bival 23 mesecev. Doma je iz1 Roče pri Sv. Luciji pri Tolminu na Primorskem. Star je bil 46 let.
K smrti na vešalih je bil pred sodiščem v Požegi obsojen brodnik iz
Dol. Svilaja v Bosni, Jožo Marinovič, ker je iz roparskega namena s sekiro ubil neko bolno starko.
— Aprovizacija Zagreba. Mestna občina zagrebška jc leta 1911 prodala na drobno v lastni režiji: 521.292 kg govejega mesa (200.160 kg srbskega in 315.132 kg domačega) v vrednosti 379.192 K 12 h, 1372 komadov telet in 1011 komadov svinj v skupni vrednosti 87.344 K 72 h. V mestni mlekarni, ki se je ustanovila koncem leta, je bilo prodanega 370.000 1 mleka za 98.189 K 45 h. Letos jo mlekarna v petih mesecih prodala že 348.584 l mleka.
ŠPANSKI SAMOSTANI.
M a d r i d. Katoliško časopisje ostro piše proti predlogi, ki hoče »urediti« razmere samostanov. Predloga določa, da morajo biti samostani, ki imajo več kot tretjino inozemcev, takoj razpuščeni in da samostani ne smejo imeti nobene kakoršnekoli posesti, ki bi presegala potrebščine. Tako hočejo samostane oropati pod pretvezo, da posesti presegajo potrebščine.
Gospodarstvo.
Avstrijske rente. Pretekli teden so avstrijske rente dosegle svojo dosedaj najnižjo stopnjo. Za vzrok navajajo strokovnjaki prodajo rent od strani zavarovalnic in hipotekarnih zavodov. Ti namreč odštejejo dovoljena posojila v rentah, katere mora potem posamezni prodati, ako hoče dobiti gotovino, ki jo rabi. Vendar se je opazilo v zadnjih dneh nekako izboljšanje, dasi niso kur-zi še dosegli prejšnje zmerne višine.
Nova banka na Dunaju. Vitez Kressl in drugovi so dobili koncesijo za ustanovitev novo banke z delniško glavnico 2inpol milijona kron. Nova banka se bo pečala na široki podlagi z zavarovanjem kreditov, bodisi posameznih, bodisi pavšalnih ter je edini zavod take vrste v Avstriji. Podjetje se imenuje »Kompass« in ima sedež na Dunaju.
Pridelek sliv v Srbiji letos ne bo obilen, ker je zelo škodil pomladni mraz. Računa se na srednjo letino — za izvoz bo kakih 2000 vagonov suhih sliv in do 200 vagonov mezge. Seveda je tudi to še v obili meri odvisno od vremena. Upoštevati je treba tudi okol-nost, da bo letos izredno slaba letina za slive v Slavoniji in Sriemu ter bosta zato ti dve pokrajini pokupili v Srbiji mnogo svežih sliv.
Gospodarsko društvo za Hrvaško in Slavonijo je imelo 1911. leta 4,774.566 K trgovskega prometa. Društvo izdaje izvrstno urejevan »Gospodarski list«, ki je imel lani sam 1600 K čistega prebitka. Skrbi za gospodarski pouk ter preskrbuje članom gospodarske potrebščine. Članov ima društvo do 10.000.
Rožne stvari.
Amerikanski mesni trust. Škandalozna afera čikaškega mesnega trusta iz leta 1906. je doživela novo izdajo. Mesni baroni namreč nikakor niso izvedli obljubljenih reform v svojih velikanskih mesnicah. Zaraditega je čikaška pisateljica mrs. Ilare dvignila proti .mesnemu trustu novo obtožbo, ki jo je od reprezentačne zbornice odposlana komisija našla popolnoma upravičeno. V mesnicah omenjenega trusta so klali crknjeno živino in jo predelavali v okusne klobase, kar pa še ni najhujše. Packington obkro-žuje velik odvajalni kanal. Na vodi v tem kanalu leži tako debela plast masti in krvi, da morejo na površini gnezditi celo ptiči. To nesnago od časa do časa poberejo iz kanala in jo kemičnim potom prirejajo na raznovrstne načine v fina namizna olja! Skladišča mesnega trusta so pravi podganji paradiž. V tem paradižu sicer polagajo podganam strup, a ponavlja se to, kar se je zvedelo že pred šestimi leti. V velike kotle, v katerih prekuliavajo meso in ki se dvigajo le nekoliko nad tlami, mečejo velike kose mesa, s katerimi pa roma dostikrat kaka crknjena podgana v vrelo vodo. Še več! Pisateljica Hare poroča o stvareh, ki so malenkostne proti navedenim. Mesni baroni najemajo v službo večinoma cenene cleiavske moči. Skoro tretjina osobja v čikaškili klavnicah je tuberkulozna. V klavnicah pa ni nobenih pluvalnikov. Mrs. Ilare poroča nadalje, da predelujejo meso crknjenih telet s posebnim postopanjem v cervelatne klobase, ki jih potem eksportirajo na Francosko, Angleško in v Avstralijo. Omenjeni kotli za kuhanje mesa so tako veliki, da se more v enem samem kotlu naenkrat kuhati šest volov. In tako se jc že večkrat zgodilo, da je padel v kotel kak delavec, ki je kidal kose mesa v kotel, omamljen od sopare. Akoravno so ga takoj potegnili iz vode, vendar
je bil že mrtev in meso mu je odpadalo
od kosti v vrelo vodo. Zgodilo pa so je tudi, da so šele drugega dne zapazili, da je padel kak delavec v kotel. Po končani preiskavi bo zvezno sodišče dvignilo proti mesnemu trustu obtožbo zaradi prestopka proti varnosti življenja.
Vsa vas obsojena v zapor. Iz Bukarešta poročajo, da je v mali vasi Kukar pri Ploještu sodno uveljavil neki ta-mošnji graščak svoje pravice na neko občinsko posest, vsled česar so kmetje priredili pravcato vstajo. Vojaki pa so izgrednike zaprli in sodišče jc obsodilo vse odrasle iz vasi obojega spola v zapor. Obsojence bodo v oddelkih po 50 do 00 oseb spravili v ječe.
Tovarnar zapustil svojim uslužbencem enajst milijonov. Prešlega meseca je umrl v Moskvi tovarnar Hin-kel, ki je pred mnogo leti došel iz Nemškega in si na Ruskem lepo opomogel. Ilinkel je vse svojo podjetje, vredno nad 11 milijonov, zapustil svojim uslužbencem, ki so'najmanj pet let služili pri njem. Zapuščina je na vsakega posameznika brez ozira na njegov posel razdeljena sorazmerno s plačo in leti službovanja. Oni, ki so služili najmanj pet let, dobo 100.000 rubljev. Isto-toliko dobe siromaki v Moskvi. Vsi uslužbenci, od knjigovodje in poslovodjo do vratarja so postali na ta način dobro situirani ljudje. Izvršitelj oporoke je predlagal, naj dediči osnujejo delniško društvo in akcije obdrže. Uslužbenci so sklenili, da postavijo svojemu dobrotniku spomenik, osnovati hočejo pod njegovim imenom tudi nek azil ter podpirati vse dobrodelne zavode, ki jih je ranjki tovarnar podpiral. To bo veljalo 100.000 rubljev.
Vsakemu pol! Sloviti švicarski kirurg Cezar Roux v Lausanne je kljub svoji sijajni spretnosti in kljub svoji slavi silno skromen v svojih zahtevah glede honorarja. Med neštetimi drugimi sc pripoveduje o njem naslednja dogodbica: Nekega večera je bil brzojavno pozvan v Pariz k nekemu prav nevarnemu slučaju. Roux nemudoma sede na vlak in odpotuje. V Parizu ga v bolnikovi predsobi sprejme domači zdravnik in mu namigne, naj dobro računa, da si bosta honorar delila. Kirurg se dela, kakor bi ne slišal in se pripravi k operaciji. Njegovo delo je izvrstno uspelo. Pri odhodu vprašajo domači po računu: »Potni stroški Lausanne—Pariz in 10 frankov za operacijo in vse zdravniško delo.« Veselo presenečeni so bolnikovi ljudje iz srca radi plačali smešno nizek honorar in se zahvaljevali, kar so mogli lepo. Ob odhodu je kirurga v predsobi čakal domači zdravnik in ga zgovorno pogledal. Roux mu stisne v roko pet frankov, češ: »Vsak pol!« in hitro izgine skozi vrata. Tako je Roux zagodel žo marsikakemu kolegu.
Pobegli draždanski bančni sluga, ki je v Draždanih ukradel 260.000 mark, se baje skriva na Dunaju preoblečen v damo.
Aretovani vseučiliščniki zaradi protidinastične demonstracije. V Kra-kovu so 2. t. m. aretirali več vseučilišč-nikov, ker so poizkušali ponoči nabiti na hišah lepake, s katerimi se je pozivalo dijake, naj se ne udeleže slav-nosti ob priliki obiska nadvojvode Ka-rola Franca Josipa in njegove soproge nadvojvodinje Cite.
Nova žrtev aviatikc. V Bukareštu jc padel s svojim aeroplanom poročnik Caranda z višine 100 metrov in obležal mrtev. Truplo je strašno razmesarjeno.
Olimpske igre v Stockholmu. Pri olimpskih igrah v Stockholmu jc zmagal končno pri tekmi pri lawn-tennisu tekmovalec Zemla s češkega proti Miillerju z Nemškega, in sicer 3 : 0. Zemla pride vsled tega v zaključno tekmovalno vrsto za lawn-tennis.
Julianske šole v Bosni. Mažarski doseljenci v Travniku delajo na vse kriplje, da bi spravili skupaj trideset šoloobveznih otrok, za katere bi potem rnažarsko šolsko društvo »Julian« ustanovilo šolo.
Dobrota je sirota. »Nobenemu ne bom več pomagal, mama!« jo rekel Janezek in vrgel ogorčen šolsko torbico na stol. — »Zakaj pa ne?« ga je vprašala mati. — »Le pomisli: Danes v šoli sem videl, kako je nastavil Jaka Pikec iglo v učiteljevem stolu, zato sem potegnil stol proč ravno, ko se jc hotel učitelj vsesti nanj. Učitelj sc je seveda vsedcl na tla in ko se jc zopet pobral, me jc zlasal, ker sem potegnil stol proč. Pozneje me je pa še Pikec nabil, ker sem mu pokvaril šalo. Prav gotovo ne bom nobenemu več pomagal.«
Stoletna kazen. Z nestrpnostjo čaka 12. polk angleških kraljevih ulan-cev, ki je sedaj v Potchcfstromu v Transwaalu, konca tega leta, kajti z novim letom bo končana kazen, ki jo je naložil vojvoda VVellingtonski pred 100 leti celemu polku. Za časa španske
vojske so namreč ulanci napadli nek samostan, ga oplenili ter surovo ravnali z nunami. Ko je to zvedel »železni vojvoda«, jc pustil takoj oscdlati konja, oddirjal k taborišču polka ter pustil nastopiti ulancc v paradni uniformi. Pred celo četo je nato obsodil 12. polk k izredni kazni, ki bi trajala natanko 100 let. »Vsak večer,« je zaklical voj-. voda vojakom, »mora nastopiti pol-kovna godba k paradi ter po vrsti igrati špansko nacionalno himno, rusko nacionalno himno, večerni psalm, himno vvaleškega princa in končno God save the King. In medtem, ko bo godba igrala, morajo vsi ulanci stati tiho v vrsti in poslušati. Od onega usodnega leta 1812. so vojaki 12. ulanskega polka dan za dnem poslušali zvečer skoro \ vseh delih angleške države navedenih pet himen.
Novo svetovno pristanišče. Pri div žavnem tajniku v Albany so bili vlože-: ni inkorporacijski popirji družbe »Mantauk Point Improvement«. S tem so je približal uresničenju projekt, ki ga jc imel že pred kakimi desetimi leti v mislih železniški magnat Austin Loi-bin, kateremu pa so sc tedaj smejali kot prazni fantaziji. Medtem pa je ladjedelniška tehnika tako napredovala, da celo nc\v-yorško pristanišče ne zadošča več zahtevam modernih oceanskih velikanov. Ze sedaj so težkoče, spraviti v luko parnik »01ympic« družbe White Star Line, ki je dolg 860 čevljev in pluje 38inpol čevlja globoko v morju. V nevv-yorškem pristanišču pa jo najglobokejša plovba mogoča le dc 40 čevljev globočinc, »podaljšanju pomolov v pristanišču pa oponirajo vsled številnih vzrokov. Sedaj pa boiio v do-glcdnem času spustili v morje morske palače, ki bodo po obsežnosti celo prekašale parnik »01ympic«. Tako gradi »Cunard Line« 900 čevljev dolg parnik »Aquitania«, »Hamburg - Amerika Li< nie« parnik »Imperator« (910 čevljev), in »White Star Line« je celo naročila zgradbo 1000 čevljev dolgega parnika »Gigantica«. Za te ladjo ne zadostujejo pristaniški pomoli v Hobokenu in Manhattanu in tako so se gotovi krogi spomnili »vizije« Corbinove. MontauK Point, najskrajnejša scvero-vzhodna konica otoka Long Island, je za napravo globokega morskega pristanišča tem pripravnejši, ker bi bila vožnja preko Atlantskega oceana do te lukc za celih deset ur krajša. Z ekspresnim vlakom bi bilo mogočo priti v New York v dveh ali treh urah, ako bi se sedanja enotirna železnica spremenila v dvctirnoi Kot se čuje, je večina interesentov francoskih, belgijskih in lio-landskih kapitalistov, ki hočejo investirati 50 do 80 milijonov dolarjev. Kot zastopnik teh kapitalistov se mudi sedaj v New Yorku pariški finančnik Ar-neld Aronowicz. Družba razpolaga sedaj že z 10 milijoni dolarjev ter je nakupila že 4200 akrov zemlje. S zgradbo novih gigantskih dokov, skladišč in električne centrale bodo pričeli že le, tos.
Posledice branja slabili knjig. Trgovec A. Malek v Svitavci jc dobil te dni pismo s podpisom »črna roka«. »Črna roka« ga je pozvala, naj v gotovem času položi 1000 K na grob svojega pred dvajsetimi leti nagloma umrlega hlapca, sicer se ga bo ovadilo , da je hlapca on umoril. O tem je kmalu izvedela pristojna oblast. Malek je nesel ob naznačeni mu dobi »bankovce« na pokopališče, za pokopališkim zidom jc pa čulo oko postave. Kar se pojavita na pokopališču krojaška učenca Karel Tc-sak in Fr. Clilup in jo ubereta na grob, od koder ju pozdravlja zavitek z »bankovci«. V tem trenotku zagrmi nad njima glas moža v pikelhaubi, a fantoma pade srce v hlače. Priznala sta, da sta brala razne romane pa indianke, iz katerih sta zajemala navodilo za svoj nasilni načrt. Drugi prizor bo pred c. kr, sodnikom.
Baiine za prodajalce pornografskih spisov. Na Angleškem postopajo oblasti zelo strogo proti širiteljem vsakovrstne pornografije. Zlasti v Londonu je bilo kaznovanih zelo strogo več prodajalcev nesramnih spisov in slik. Nekega dne sta bila nedavno obsojena dva taka trgovca na devet meseccv prisilnega dela in 25 udarcev e palico.
Nova svetovna čuda. Kemični oddelek Corncllovo univerze priobčujo odgovore na vprašanje, katera so sedmera svetovna čuda modernega sveia. Tozadevni odgovori so glase, da so nova svetovna čuda: brezžični brzojav, sintelič-na kemija, radij, antitoksina, sueški prekop, letalni stroji in telefon. --- List »Matin« s ponosom povdarja, da izmed teh sedmero pridobitev je šest iznajdba Francozov, im sicer: sueški prekop od Charleja Lessepsa, letalni stroji od Aderja, Chanuteja in Mouillarda, antitoksina od Pasteurja, radij od ge. Cu-rie in Becquerela, sintetična kemija od Bertholda. brezžični brzojav od Brau-
Iyja,. Edino od Edisona izumljeni telefon je amerikanskega izvora.
LluMlanske novice.
Ij Zmaga krščansko mislečega učite! jstva v ljubljanski okolici. Pri
današnji okrajni učiteljski konferenci so zmagali Slomškarji s svojo kandidatno listo v stalni odbor in v c. kr. okr. šol. svet. V to korporacijo sta izvoljena nadučitelja L a v t i ž a v iz Sp. Šiške in Ravnikar iz Viča. Daljše poročilo sledi.
lj Odborova seja S. K. S. Z. se vrši v pondeljek, 8. t. m. točno ob 8. uri zvečer v tajništvu v Ljudskem domu.
lj Ljubljanskim somišljenicam in somišljenikom l Narodna dolžnost vsake naše somišljenicc in vsakega našega somišljenika v Ljubljani je, takoj pristopiti kot član »Slovenski Straži«. Udnina je 1 krono na leto, za revnejše 50 vinarjev na leto, s prej m o sc pa hvaležno tudi večji zneski. Prosimo somišljenicc in somišljenike, ki doslej še niso člani našo prepotrebne »Slovenske Straže«, da te dni vplačajo udninn v naslednjih trafikah: šoukal, pred škofijo; Podboj, nasproti cerkve sv. Petra; Velkavrh, Sv. Jakoba trg (sprejema g. Hočevar) in Kranjec Marija, Trnovska ulica 13. — Somišljenicc in somišljeniki, pohitite v ,te trafike po pobotnice za članarino »Slovenski Straži«!
lj Opozarjamo na jutrišnjo veselico šentpeterskega prosvetnega društva v Rokodelskem domu, ki obeta nuditi vsem gostom dovolj zabave. Sodeluje orlovska godba iz D. M. v Polju in mešani društveni pevski zbor; gosp. Vrančič nam preskrbi s kupleti smeh in razvedrilo. Začetek veselice je določen na pol 5. uro popoldne; koncc ob 11. uri zvečer.
1 j V prvih treh letnikih tukajšnjega moškega učiteljišča je bilo konccm preteklega šolskega leta 68 gojencev; izmed teh je dovršil l nauke z odličnim, 7 z nezadostnim uspehom. — Gojenk na ženskem učiteljišču jc bilo v prvih treh letnikih 120, med njimi 18 odličnjakinj in 1 z nezadostnim uspe: bom. — Za zrelostni izpit se je javilo na moškem učiteljišču 27 gojencev IV. letnika in 2 privatista, na ženskem učiteljišču 37 gojenk IV. letnika in 28 privatistinj. Ustni zrelostni izpiti so sc začeli 1. julija.
lj Dramatično drnštvo je imelo včeraj zvečer svoj letni občni zbor. Po daljši debati se je soglasno odobril predlog odbora, da se tudi v sezoni 1. 1912./1913. prirejajo predstave v deželnem gledališču. Intendanca se je poverila sporazumno z deželnim odborom in ljubljansko mestno občino profesorju K o b a 1 u. Ker dnevni red ni bil izčrpan, sc občni zbor nadaljuje prihodnji petek.
lj Odbor Cecilijanskega društva Stolne župnije sv. Nikolaja sestavil se je sledečo: Predsednik g. stolni dekan Matija Kolar; podpredsednik (obenem pevovodja) stolni vikar gosp. Stanko Premrl; tajnica gospa Ana Lavrič-Ronner; blagajnik č. g. semeniški pevovodja Fran Ferjančič; arhivar c. kr. avskuitant Milan Kalan.
lj Iz seje magistralnega gremija. Dne 15. julija bo ogled pri smodnišni-cah na ljubljanskem polju. Mesto bo tudi pri tem ogledu vnovič ugovarjalo smodnišnicam, ki bodo nevarnost tudi za bodoče delavnice državne železnice v Šiški. Mesto zahteva vsaj nasipe proti mestu. — Določi se za poizkušnjo tlakovati na Marije Terezijo cesti hodnike z betonskim tlakom. Dolo izvrši tvrdka Puntello & Serevalli. Če se tak tlak obnese, se bo določil ob novih stavbah namesto porfirnega betonski tlak. — Razpiše se poprava asfaltnega tlaka. — Stavbinsko dovoljenje se da dunajski zadrugi za zgradbo železni-čarskih hiš, ki zgradi v bližini nemškega drsališča pod Rožnikom dve visoko-pritlični hiši. Ta zadruga namerava ondi zgraditi 26 hiš. — Dež. lekarnarju Vrabiču se da dovoljenje za prizidek k njegovi vili na Golovcu. — Petru Ma-teliču se dovoli postaviti kiosk ob vogalu Dunajske ceste in Franc Jožefovc ceste, čo se odreče reklamnim deskam nasproti Trubarjevega spomenika. — Radi pometanja cest, katero pometajo nekateri delavci, nc da bi prej škropili, jc interpeliral obč svetpik Frau-chetti. V tej zadevi jc govoril v občinskem svetu že obč. svetnik Jeglič, in je takrat župan obljubil odpomoč. Ali župan res nima besede pri ljubljanski cestni upravi? Skrajni čas je že, da se tu enkrat napravi red! — Dr. Zajec jc interpeliral radi odpuščanja užit-ninskih paznikov in preglednikov. Debate sta se udeležila Ivan Štefe in
Ftbin Kristan. Župan je obljubil, da bo v prihodnji seji gremija dal pojasnila. — Ivan Štefe jo končno interpeliral radi smrdečega skladišča kosti v Pražakovi ulici. Do prihodnjič se do-žene, kaj so opravile dosedanje komisije.
lj Dve dramaiični produkciji priredi s svojimi privatnimi gojenci M i • 1 a n Skrbi n š e k, član slov. gledališča dne 10. in 12. t. m. v areni Narodnega doma. — Prvi večer so igra A. Schmitzlerjeva drama »Ljubimkanje«, drugi večer pa se vprizore tri enode-janke: Goethejeva drama »Sestra«, izvirna noviteta, ubranostmi slika »O polnoči« in Paul Alexandrova burka »Strast igranja«. Pričetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki v pokritje stroškov so hvaležno sprejmejo.
lj Konkurz je napovedala tvrdka »Franc Souvan sin« v Ljubljani na Mestnem trgu št. 22.
lj Na Christofovem učnem zavodu vrši so v sredo, dne 10. t. ni., od 8. uro zjutraj naprej tekmoval no brzopisje iz slovenske in nemške stenografije. Kakor čujemo, so učni spehi v tem prednici u. ki ga poučuje g. prof. Robida, naravnost odlični in presnetljivi. — Na tem zavodu bodo dne 15. in 16. t. m. razstavljena, tudi pismena dela gojencev, h kateri razstavi so vabijo starši, da si oglodajo ta dela ter iz istih posnamejo napredovanje svojih otrok. Šolsko loto se na tem zavodu sklene v soboto, dne 27. t. m.
lj Spridena mladina. Predvčerajšnjim dopoldne sc je v tivolskem gozdu nad rezervoarjem učilo par srednješolcev geografijo. Kar se začuje žvižg. Pridejo od raznih krajev skupaj, in ka j je bilo? Od druge strani so pripodili dve nedoletni dekleti, ki ste se trudili oprostiti sc neslanih prcganjavcev, nedoraslih srednješolcev. Vsa družba sc je podila kar vprek skozi gozd brez poti proti tivolskemu gradu. Taka je zdaj srednješolska mladina; na njih sadovih se spoznajo učenci — brezver-skih svobodomislccev. Torej tako daleč smo prišli, da na javnih šetališčih dekleta ne bodo varna pred nadlegovanjem vsiljivih mladičev. C. kr. deželni šolski svet, kje si? Skrajni čas je, da se pomede plevel iz srednjih šol!
lj Umrli so v Ljubljani: Helena Vidmar, delavkina hči, 4 mesece. — Lucija Wolf, krojačeva vdova, 81 let. — Fran Pri mar, ubožec, 32 let. — Marija Puntar, užitkarica, 70 let. — Ivan Šorn, rejenec, 5 mesecev. — Nikola Tatarič, kožijaž, 34 let. — Marija Gomilar, užitkarica, 72 let.
lj Vesti o Karolu Megliču, da bi bij radi goljufije aretiran, miso resnične. Tozadevno poročilo jc prvi priobčil »SI. Narod«.
lj Žrtev alkohola. Včeraj je na Dolenjski cesti tesar Ivan Zaje vsled preveč zavžitega alkohola nanagloma zblaznel. Svoji ženi je grozil s sekiro. Ko so ga zdravniško preiskali, so ga oddali v deželno bolnišnico na opazovalni oddelek.
lj Kolo ukradeno je bilo clanes dopoldne pisarniškemu pomočniku Alojziju Kompare iz veže v Dalmatinovi ulici štev. 1. Kolo jc tvrdke »Kinta«, še dobro ohranjeno, je prostega teka, črno pleskano in ima polno zeleno ploščo z navzgor obrnjeno balanco; pihljačo ima na noge pritrjeno na zadnjem kolesu in žičast zavor. Tovarniška številka je 127.865, magistratna pa 275, rdeča, na belem polju. Pozor pred nakupom!
lj Voziček ukraden. Na Vodnikovem trgu je bil danes dopoldne ukraden služkinji Mariji Frni dvokolesni zeleno barvan voz, na katerem je imela dve novi prazni košari.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Štajersko veleposestvo je začelo akcijo za omogočenjc delozmožnosti doz. zbora. Predvčerajšnjim sc je pripeljal na Dunaj štajerski deželni glavar grof Attems in dclj časa konferiral s poslancem dr. Korošccm. Razložil mu je temeljne poteze posredovalnega programa. Dr. Korošec si jc svoje stališče pridržal. Treba je, da se ta posredovalni program natančneje specificira.
Primorske vesti.
p V Ajdovščini na Goriškem sc od 1. t. m. prodaja »Slovenec« v trgovini g. Avg. Casagrande, in si je v par dneh pridobil že precej odjemalcev.
p Požar. 14. t. ni. je pričel goreti zadnja v sedanjem izvanredno dolgom porotniškem zasedanju sc jc vršila včeraj razprava proti ponarejal-c c m denarja J. Basso, F. Gašpar,
A. Ranzato in E. Nani. P.azprava jc trajala dva dneva.
p K veliki tatvini v Trstu. Okrade-na zakonska Tončič v Trstu sta v svojem stanovanju v ulici Sv. Ivana po daljšem preiskavanju dognala, da so jima svedrovci v njiju odsotnosti odnesli ne samo za 5000 K blaga, temveč za nad 16.000 K. Gosp. Tončič je bil zavarovan proti tavini, toda le za 5000 kron.
p Umrl je oni Valenčič, o katerem smo poročali, da so se v čistilnici riža v Trstu vsule nanj vreče in ga tožko poškodovale.
pUčiteljski izpit za gluhoneme so napravile v srcclo na ženskem učiteljišču v Gorici z izvrstnim uspehom gospodično: Braidotti Carmen in Karo-lina Furlani iz Gorice, Marija Lucijan iz Albone in Ivana Homan iz Izole v Trstu.
p Dezerter Rudolf Stolarsewicz se
je predstavil te dni italijanski obmejni finančni straži v Pontebi in jo izjavil, da pripada 84. infanterijskemu regimentu v Kromerižu, da je dezertiral radi prestroge discipline in da želi biti poslan v Milan, kjer upa dobiti delo.
p Požar. Sinoči je pričel goreti atelje fotografa Wulza v Trstu, Corso št. 19. Na lice mesta je prihitela požarna bramba in ogenj vdušila. Škoclc je okroglo 10.000 kron.
p Društvo jugoslovanskih uradnikov denar, zavodov v Trstu. V sredo, dne 10. t. m. se vrši v zgornjih prostorih restavracijo »Balkan« izredni občni zbor.
p Nagla smrt odvetnikova. Ko sc
je včeraj odvetnik dr. Nikolaj pl. Vol-pi mudil v Barkovljah na obisku, mu jo nakrat postalo slabo. Dr. Volpi jc umrl, predno je prišel zdravnik.
p Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicuje se na § 19. tisk. zak. zahtevam, da objavite v »Slovencu« v zakonito določenem roku, torej v prvi prihodnji številki k notici med primorskimi vestmi: Brežani v št. 149. »Slovenca« z dne 3. julija t. 1. na istem mestu in t, istimi črkami naslednji popravek: Ni res, da nisem več župnik, res pa je, da sem župnik. V Ljubljani, dne 4. julija 1912. Anton Berce, župnik. -----Opomba: Ros je, da je g. Berce suspendirani župnik, pa brez fare.
Telefonska in ferzojavna poročila.
PRIZNANJE SLOVENSKEGA UMETNIKA.
Dunaj, 6. julija. Profesorski kolegij akademije obrazovalnih umetnosti jc razpisal v letošnjem tečaju delo samozavest. Kot najboljše delo jo izbrano dolo Slovenca U r b a n i j a , ki je dobil častno nagrado.
LVOVSKI OBČINSKI SVET RAZ-PUŠČEN.
Lvov, 6. julija." Vlada jc z ozirom na razsodbo upravnega sodišča, ki jc razglasilo, da jc 94 občinskih sveioval-skili mandatov neveljavnih, tukajšnji občinski svet razpustila.
ODSTOP NADVOJVODE EVGENA.
Inomost, 6. julija. Nadvojvoda Ev-gon, ki je kot armadni inšpektor v Ti-rolah odstopil, zapusti Inomost za vedno. Njegovo dvorsko osobje se razkropi.
FRANCOSKI KAPITAL ZA PRAGO.
Praga, 6. julija. Praška občina je sprejela ponudbo češke industrijske banke v zvezi z pariško Societe Centralo des Banques glede najetja posojila 25 milijonov kron. Izdane bodo 4%% zadolžnice po 500 frankov v zlatu. Dolg je plačljiv v 50 letih.
VSTAJA NA TURŠKEM.
Skoplje, 6. julija. Pri Mitrovici se je vršila med Turki in Albanci bitka. Albanci so izgubili 60 mož, veliko jc ranjenih. Izgube turških vojakov šo baje manjše.
Solun, 6. julija. Revolucionarno gibanje. med turškim častniškim zborom narašča. Te dni pričakujejo od strani Portc velikih personalnih izprememb.
GENERALNA STAVKA V BUKA-RESTU.
Bukarest, 6. julija. V 50 tovarnah jc skupno 10.000 delavcev pričelo stavkati vsled plačilnih diferenc. Delavci prirejajo demonstracije.
DVA ANGLEŠKA VOJAŠKA AVIATI-KA PONESREČENA.
London, 6. julija. Stotnik instruk-cijske šole Loraine je pri Stonehcnge ponesrečil z letalnim strojem. Stotnika Loraine in njegovega narednika, ki ga je imel s seboj kot pasažirja, so potegnili težko ranjena izpod razvalin aero-plana, vendar sta kmalu nato umrla.
ZANIMIV POROD.
Monakovo, 6. julija. Na tukajšnji ženski kliniki je neka, žena porodila dvojčka, enega belega, drugega črnega. Oče otrokoma je zamorec.
VEDNO NOVA SREDSTVA.
Heidelberg, 6. julija. Prof. Werner razglaša, da je sestavil novo sredstvo proti raku.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Newyork, 6. julija. V bližini mesta Latrobe v Pensylvaniji sta zadela ve-selični in tovorni vlak skupaj. 17 oseb jc ubitih, 30 ranjenih.
ZVEST DO SMRTI.
London, 6. julija. Nekega signalnega uradnika železnice North \Vea-stern so 4. t. m. našli v čuvajnici nedaleč od Lancastra mrtvega. Napadle so ga slabosti, ki so povzročilo njegovo smrt. Bil pa je še toliko pri zavesti, prodno je umrl, da je postavil vse signale na »stoj«, tako da so se morali ustaviti vsi vlaki, vsled česar je bila preprečena velika železniška nesreča.
NAJBOGATEJŠA ANGLEŽINJA STOPILA V SAMOSTAN.
London, 6. julija. 221etna hči vojvode norfolškcga, voditelja angleških katoličanov, ki je imela podedovati največjo premoženje na Angleškem, jc stopila v samostan.
POBEEGLI ADVOKAT.
Bekescsaba, 6. julija. Advokat dr. Urszini je ponaredil menic za 100.000. kron in pobegnil.
DEFRAVDAGIJA.
Berolin, 6. julija. Uradnik Ilaase, ki je poneveril pri »Ameriški ekspres-ni družbi« 100.000 M, se je sam javil sodišču.
TOČA.
Belgrad. 6. julija. Toča je okolu Sabaca pobila vso letošnjo letino.
RUSI V MONGOLIJI.
Rusi pošiljajo v Mongolijo čete v var> stvo tamošnjih konzulatov in ruskih podanikov.
Ali sts že obnovil! naročnino?
Vzor našim mladeničem. Pred kratkim je izšla knjiga pod naslovom Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor mladeničem slovenskim. Cena 1 K 20 vin., vezana knjiga 1 Iv 80 v. To je knjiga, po kateri bodo segli slovenski mladeniči; pa tudi drugim brav-ccm bo knjiga prav prišla in mnogo koristila.
Slovenci imamo mnogo lepih knjig, ki obsegajo zlate nauke za čednostno življenje. Nimamo pa životopisov, kjer jo naslikano živo življenje, kakor je bilo, se gibalo in živelo. — Ravno ži-votopisi pa so najboljša šola lepega življenja. Zgledi vlečejo.
Imamo sicer knjigo, ki popisuje življenje svetnikov in svetnic; imenitnih svetih mož pa tudi svetih mlade-ničev in devic, pa če premišljujemo njih življenje, moramo reči, da jih aie moremo po vsem posneti, kajti bili so angelji v človeškem telesu. — V Petru Barbariču pa imamo veselega, živahnega mladeniča, ki se je rad igral s tovariši, rad poskočil in je bil vzor mladim ljudem. Nič ni storil posebnega., živci jc navadno življenje in vendar jc živel tako lepo. da so ga tovariši po njegovi smrti imenovali svetnika. Omislimo si to lepo knjižico, ki se dobi za nizko ceno v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
*	Družbenik Marijin jc nov molit-venik za Marijine družbe, kakor ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb, da se tako doseže povsod enota in skupnost. — Marijinim družabnikom, ki si kupijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo ne bo bistveno spremenilo. Kljub velikemu obsegu (okoli 450 strani) in lepi opremi, ter fini mali obliki, ima mo'' venik zelo nizko ceno, ki znaša 1 Iv	za izvod z rdečo in 2 K 30 v z zlato ourezo, najfinejša vezava, šagrin, zlata obreza, pa velja samo 2 K 80 v. Dobi sc v Katoliški Bukvami.
*	Slike svetega očata Pila X. v več barvah in v krasni izvršitvi se zopet dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Kdor si hoče omisliti za mal denar res lepo sliko svetega očeta, temu se nudi sedaj najugodnejša prilika. Obraz svetega očeta na tej sliki je začrtan z značilnimi potezami v idealni lepoti. Sliko imajo velikost 65X55 cm ter se dobivajo po nizki ceni le 3 K 60 vin. izvod, radi česur priporočamo vsem vernim Slovcncein, da posežcjc po njih.
DZlJKf ako ste nahodni,.hripavi, zastizeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluld". Mi wmo sc sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd. o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočcm učinku. Dvonajstorica za poskušnjo K 5-—. 2 tucata K 8 60 (rauko. Izdeluje le lekarnar E. V. Fcllcr v Stubici štev. 235 (Hrvatsko).	302 l>
sialersKe novice.
S Prezlranje Slovencev. Štajerski deželni odbor razpisuje v graških nemških listih štipendije za slušatelje živi-nozdravniške višje šole na Dunaju. Podelile se bodo štiri štipendije po 600 K. Vprašamo: kako pride deželni odbor do tega, da razglaša podelitev štipendij samo v graških nemških listih?
š Štajerski deželni odbor razpisuje v graških nemških listih štipendije za slušatelje živinozdrav-niške višje šole na Dunaju. Podelile se bodo štiri štipendije po 600 kron. Vprašamo: kako pride deželni odbor do tega, da razglašujc podelitev štipendij samo v nemških graških listih? Ali 3e hoče slovenske dijake izključiti od podpor štajerske dežele? To je vendar škandal, da se hoče s Slovenci tako postopati kot bi bili pastorki v štajerski deželi. Ali menda slovenski kmet na Štajerskem ne rabi ži-vinozdravnikov? Tako bi radi naši nemški sodeželani postopali z nami. In mi bi naj to postopanje celo odobravali, kakor zahtevajo liberalci.
š Na ženskam učiteljišču šolskih sester v Maribora se sprejemajo nove gojenke v pripravnico in v prvi letnik v petek, dne 12. julija, od 8. do 12. ure. Sprejemna skušnja za prvi letnik se začne isti dan ob 2. uri popoldne. — Pojasnila daje ravnateljstvo zavoda: Maribor, Schmiderergasse št. 15.
š Kaj delajo z našim denarjem I Iz Rogatca: Naša okrajna hranilnica je darovala iz čistega dobička iz 1. 1911. sledeče zneske v nemško-i\acionalne namene: »Schulverein« 120 K, »Siidmar-ki« 150 K, nemškemu otroškemu vrtcu v Rogatcu 100 K, nemškemu »Turnve-reinu« v Slov. Bistrici 10 K, za podpore nemškim dijakom 100 K, spodnještajer-skemu "nemškemu narodnemu svetu 30 K, skupno torej v izrecno nemško-nacionalne namene 510 K; dalje jc podelil zavod še 170 K različnim nepolitičnim nemškim društvom. Na Slovence, ki vlagajo svoj denar v to hranilnico, pa ni prišel niti en vinar! Slovenski člani okrajnega zastopa — kje ste?
š Izpiti na orglarski šoli v Celju. Na tukajšnji orglarski šoli bodo letos dne 11. julija preskušnje sedmih tretje-letnikov. Izpit se vrši v navzočnosti g. opata Franca Ogradi. Po dokončani izkušnji se vrši produkcija na orglah, glasovirju in goslih, na kar se razdelijo spričevala. Prihodnje šolsko leto se prične dne 15. septembra t. 1. Sprejeli Be bodo le oni gojenci, ki so dovršili ljudsko šolo.
š Smrtna kosa. Umrl je pri Mali Nedelji Miha Kolarič, oče tamošnjega župnika in brat č. g. Jožefa Kolarič, župnika na Paki. — V Slovenski Bistrici je umrl posestnik Julij Ploj, star 48 let.
š Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje priredi S. K. S. Z. prvi ponedeljek v avgustu.
š Surovina. Pod tem naslovom smo prinesli dne 4. julija v »Slovencu« vest, da je v Št. Štefanu pri Šmarju umrla žena gostilničarja Marcena, Marija Marčen, ker je njen mož ž njo zelo grdo ravnal in da je bilo to moževo ravnanje najbrže vzrok njene smrti. K temu se nam zdaj poroča: Ker sta se z možem večkrat prepirala, včasih v pijanosti tudi pretepala, se je bliskoma raznesla govorica, da je žena umrla nasilne smrti. Orožništvo je takoj vso zadevo preiskalo in odvedlo moža k sodniji v Šmarje. Sodnijska komisija je mrliča raztelesila in dogna da je vzrok smrti otrpnenje srca.
š Steklarski pomočniki v Gradcu so pričeli stavkati. Stavka vseh 36 steklarskih pomočnikov.
š V konkurz je prišel v Mariboru Heprotokolirani trgovec Jože Krištof.
š Prestavljen je c. kr. davč. oskrbnik Rudolf Hovšek iz Slovenske Bistri-ce v Ormož.
Š lOletnico obhaja žensko učiteljišče v Mariboru dne 5. julija. Seveda
bode slavnost, kakor učiteljišče samo, popolnoma nemška.
š Ženski urarski pomočnik. Pri
urarju Dornu v Slovenski Bistrici se je izučila za urarsko pomočnico Miraica Vojsk. Lani je dobila Vojsk na razstavi vajeniških del v Slovenski Bistrici, za lepo izdelano stensko uro prvo darilo.
š Dostavljanje poštnih pošiljatev na dom v metu Celje. S 1. julijem so se začele v Celju, kakor v drugih mestih, dostavljati poštne pošiljatve z vozom na dom.
š Konjiški okrajni zastop. Novi konjiški okrajni zastop jc izvolil za načelnika trgovca Franca Kupnika iz Konjic, za podnačelnika pa Janeza Hof-bauerja iz Vitanja.
š Sleparski zavarovalni agent. Iz Celja: Bivši mizarski pomočnik Jožef IIolzl v Mariboru, ki je zdaj zastopnik zavarovalnice North Britisch in še neke druge zavarovalnice v Gradcu, je te dni prišel k posestniku Ignacu Mutecu v Levcu pri Celju in mu ponudil knjižico zavarovalnice »Wecliselseitige« v Gradcu, katere zastopnik pa ni on ter zahteval od njega naj plača letno premijo 31 kron. Ker pa je Mutec vedel, da ima zavarovalnino že plačano za celo leto, ni hotel plačati in se mu je stvar zdela sumljiva. Šel je ter zadeva naznanil orožnikom. V Celju so orožniki nato Holzlna aretirali. Dognalo se je, da je IIolzl opeharil že nekaj drugih kmetov za denar. Kako je pišel v posest knjižic »Wechselseitige, ni znano.
š Zaradi konkurza je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen trgovec Vincenc Balon iz Št. Petra pod Sv. Gorami na en mesec težke ječe.
š Nesreča. Iz Slovenjgradca: 91et-nega Franca žužeka je te dni zagrabila za suklnjo transmisija nekega stroja. Zavrtelo ga je parkrat okrog. Ko so transmisijo ustavili, je imel deček zlomljeno eno nogo ter je zadobil tudi tako nevarne notranje poškodbe, da je njegovo življenje v nevarnosti.
: Naročajte ..Slovenca".
indight
milo
za pisano perilo!
Iz najbolj žlahtnih surovin napravljeno, čisti po svoji lastni moči ter so vsi pri-datki odveč. Ničesar ne odstrani, samo nesnago, to pa temeljito, dočim barve perila niti ne bledijo, niti se ne zaplavijo. Dvojni kos po 30 h, osmokoten po 16 b. 763 II
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
d c6 0	C as opa-zovaDja	Stanj 0 barometra v mm	Temperatura po Colziju	Vetrovi	Kebo	1 JJ a d ■ga§ ■a ■* a > fM v.
5	9. zveč.	7400	17-6	sl. svzh.	jasno	
6	7. zjutr.	740-5	14-5	'sr. jjvzh.	jasno	00
	2. pop.	739-2	23-0	sr. jvzh.	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 17-5", norm. 19--
bele barve, porabna za ježo in vožnjo je naprodaj pri Ivanu Buggenig, Cesta na Rudollovo železnico št. 5.	2132
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Janko Lavrič
danes ob 3. uri zjutraj v 28. letu svoj o dobe, prev'den s sv. zakramenti za umirajoče po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega nam ranjkega bo jutri v nedeljo ob pol 5. uri popoldne v mrtvašnici ljubljanske deželno bolnice slovesno blagoslovljeno, odkoder se prepelje na Vič, kjer bo ob pol 6. uri na ondotnem žup-nem pokopališču položeno k večnemu počitku.
Sveto maše zadušnice so bodo darovale v župni ccrkvi na Viču,
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Ljubljana-Vič, 6. julija 1912.
Jože Lavrič,
posestnik in vinski trgovec, oče.
Anton Lavrič,
cand. med., brat.
Marija In Franica Lavrič,
sestri.
Pogrebno podjetje ..Konkordija", Ljubljana.

in modno blago za gospode In gospe priporoča izv.hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj Izgotoviti gospod, obleke.
se proda.
Več se izve v UaferMOialS St. ?3„ p. Spod. Hišica.	2032
Pritlični prostori
2103
Zli
ali delaunicc se takoj
oddajo v Prešernovi ulici št. 5 in 7. Ljubljana.
Iščem dobrega
lahko dobi tudi hrano in stanovanje; delo gotovo. Josip Rože, Rojan 24.
pri Trstu.	209-1
Odda se v najem
specerijska trgovina
z opravo vred v štepanji vasi št. 50.	2035
Telefon 145.
2114
Tovarna za kovinsko blago in zvonolivnšca
IJILZER&KO., Dunajsko ivomeslo,
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in Klasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vgUsitev in najboljši materi jal. Stojala za zvonova iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejnio v prelitje, ravnotako se izde ujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor ludi pri-zualna pisma.
Ljubljana, Rimska cesta 11.
Podružnica:
Marije Terezije cesta 11 pri »Novem svetu«.
Irsoviia s koles! in posameznimi deli.
Izposoinante koles.
'9 i
sis Dunajshi cesti a Ljubljani pred deianskiml hiSaml m na Oiincah lakisj ols mestni nseiji na Tsžaški
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
Hj*
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBtlC, na (alineah 37. 2127
M«SMFS!
deželni dvorec,
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano iz-bornih pristnih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2133
Pozor! Redka prilika. Pozor!
Zelo dober
se po ceni proda na vogalu sv. Petra ceste, vhod Radec-kega cesta 2/1.	2128
poštenih starišev, z dežele, za trgovino mešanega blaga na deželi, sc sprejme. — Biti mora pridna in poštena. Več se izve pri upravništvu lista pod St. 2129. (Znamka za odgovor).
^flr <s> a
dobro ohranjena, se po ceni proda. Poizve se v trgovini E. Do-bovišek, Prisojna ul. n. 2131.
IZPELJ MIH
vseh joslovDlh Iransakcll. Izdajanje Cehov, nakaznic,
m KREDITNIH rlSEIii
za vsa glavna Ig sinka misli m- In inozeraslva.
t
I ♦
C. KR. PRIVIL. BHflČnH in IHEIUHLIIICIIH DELtliSKH KRKIZBH
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.000.000 kron.
osheonja menjalnica:
!.. lKOLLZEILE šteli
55
npni no|>itaa • «iv|vvvtvvv ■»»«"•
MERKUR" duhu
ron. i
.t. |
mnnl. ~
Radon, češka Komolca, Čcfika Lipa, Brno, GaMonz, N. Graslllz, InomoM, Krakov, Lltomerlcc, Moravski Zumperk, Modllnn, Mcran, Novi Jifln, ♦ Plzen, Praga, Llltercc, Tepllcc, Srnov, Duna|sko Novomeslo, Cvltavn	^
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Zavarovanie proti \m pri žrebanjih srečk in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniške postajo Vižmarje, v lastni hlsi
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah) brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovžčini za vsa cerkvena mirarska dela, kakor spovednice. cerkvene klopi itd., itd.
Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Samo 6 dni!!
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
Haure NeiD-York
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Ed. Smarda
oblastveno potrjena pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti gostilne «Pri Figovcu*. Vozni listek (Schifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov.
————— brzoparniki
<La Provence«, <La Savoie>, «La Lorraine«, «La Touraine«, «Rochambeau>, <Lc Čikago».
3519
Vsa pojasnila istotam rado voljno in brezplačno.
Edino slovensko narodno podjetje!
Hotel Trabesinger
V Celovcu, Velikovška cesta št. S
Podpisani voditeljici „Hotela Trabesinger4' se vljudno priporočata vsem vele-eenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu.
V	hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
V	poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice! Ustavljajte se samo v edino slovenski gostilni
„Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Z& mnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici hotela
2117
bojzlka In Pepca Leon.
dvomih tvrdk: SJosen« dorfer,	3<eltzman
(najboljši pianini), Stelz-
40 klavirjev iti harmonijev
hamer, Gzapka in ^{orugel (amer. taartn.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikallj
ima v velikanski izbiri	Hrovnib
izktinčno in idinol« J\» riHcAlllK, e. kr. zaprisež. strokovnjak OiiiViliorio
in uiitelj „Slasb. JVUtice" 4*]uDl]aTia,
^Kongresni trg št. 15 (.Zvezda*, nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. jalzifi-katoB ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri meni vsakdo na ■! C prvovrsten inštrument gori obroke po »A imenovanih slovitih tvrdk z resnično 10letno garaneijo. D<dor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega do-čim je dosegla najemšiina višino kupnine f Jakih ugodnosti še doslei ne nndi nobena tvrdka. Zamenjava najugodnejša. Uglaševanie iu popravila točno in ceno.	106S
I9I!I!HIS@11IIISSHHHHI9HHHSIBII1] 1
i
El Ker različni ljudje hauzirajo z obrabljenimi gramofonskimi ploščami po
E deželi, pri tem se pa izdajajo za moje zastopnike, tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone, dovoljujem si slavno občinstvo vljudno opozoriti, da jaz ne držim nobenih takih zastopnikov in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Na izrečno željo pošljem plošče tudi v Izbiro, nikakor pa ne pustim hauzirati z njimi. Kupec dobi pri tem le obrabljene plošče. Sploh pa je hau-ziranje od hiše do hiše tudi prepovedano in prosim, naj se mi vsak slučaj, ako pride tak zastopnik s ploščami in se izda za mojega zastopnika, naznani, da se bom mogel na ta način obvarovati sitnosti, katere mi delajo kupci' takih plošč, ko uvidijo, da so ogoljufani in so kupili stare obrabljene plošče.
Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni. Obenem slav. občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom 1.1. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki do sedaj še niso bile za gramofon posnete.
Blagovolite poslati naslov in vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.	2110
A. Rasberger, Ljubljana
Največja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov.
1, soiMi mojster,
Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
sodov.
Prevzema tndi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
341:;
3 dobro Izurjene
Deklica
ki se je izučila šivanja išče primerne službe. Naslov pod 2123 pri upravi.
išče se poštena
sprejme takoj za stalno delo Ivan Zvezda, krojaški mojster. Jesenice Gorenjsko.	2112
kuharica
srednjih let k duhovniku na deželi. Po-nudbe naj se pošiljajo na upravništvo ,,Slovenca" pod štev. 2105.
Stanovanje
j obstoječe iz dveh velikih sob in kuhinje, j v samostojnem poslopju, Trnovo, Konjušna | ulica, se za avgust termin odda. Poizvedbe i v gostilni ..pri Bobenčkn" Sv. Petra cesta,
Najcenejši nakup! Najcenejši nakupi Trgovina z železnino
mm K Ljubljani
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima iu morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1G50	najnižjih cenah,
Puch»kok>!
Najboljše kolo sveta!
Model 1912
1751
Ako rabite trpežno ,.luksus", lahko-dirkalno ali službeno kolo, potem izberite brez premisleka le Pnch-kolo, do danes neprekosljivo, zanesljivo, trpežno, fino in elegantno.
-----, __ «-----„---, ---------- ----'
Fr. Čuden, Ljubljana.
Cenik brezplačno in poJinine prosto.
Edino zastopstvo originalnih Puch>koles za celo Kranjsko. ,.listna delavnica ia popravila:
Cenili brezplačno Ig poštnine prosto.
H 1 1 1 11 II
11
Bllll0IilS®[S[lSl®®ll[10S][S0S0B
isto. I avila:* I
Frva gorenjska industrija za pietarstvo
v Radovljici
Izdelki državnega pletarskega tečaja: / ■ moderna oprava iz Jjjj pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni črcvlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
X 785
Ilustrovani ceniki zastonj.
Naznanjam, da sem prevzel po umrlem gospodu Francetu Šubelj slavnoznano

trgovino

na Sutni v Kamniku
Priporočam se slavnemu občinstvu in zagotavljam častitim odjemalcem vselej točno, solidno in ceno postrežbo.
J. Murnika nasl.
Anton Stergar.
2124
Lepa manjša
nova
z vrtom, visok parter, 3 stanovanja, na mirnem kraju v Marmontovi ulici, za uradnike ali vpokojence, se radi preselitve ceno proda. Več pove Peter Matellč, Škofja ul. št. 10 v Ljubljani.	2086
Idrijske novice.
„NUISOL"
441
od Bergmann & Ko., Tešln (Tetschen) ob Labl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
Priporočamo hitre
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	150
Na|bol]»S in jin|2r[>ežnejil
LODEN
lastnega izdelka
dobavlja prva f-nocialna razpošiljalna za tirolski lorlcn in rtpžr.e plašče Anton Iftncrcbncr KnnsbrncU.
Odd. 2". l>obiva so v vseli boljših modnih trgovinah, kjer pa no. poHlja so naravnost, po povzetjn.
sprejme takoj Franc Babkar, kovaški mojster, Šmartno ob Savi 38.
Na prodaj je enonadstropna
hiša v" *
ob Savi na glavni cesti z lepim vrtom pod ugodnimi pogoji. Natančneje se izve v Ljubljani pri g. V. Pnnhclzer, Pražakova olica štev. i.	2097
v velikih in manjših množinah kupuje po najvišjih cenah 1976
U Ed. Augerer-ja lekarna
St. Johaiui, Tirolsko.
Sodčki za pošiljanje so na razpolago. ......—
v kateri je velika in stara g*nnfil||n dobro idofia, tri mi-SjUdllnlO, nute do kolodvora,
tik drž. ceste, se proda.
V hiši se nahaja vodovod, zraven veliko kmetijsko poslopje, sadni in zelenjadni vrt in gozd. — Natau-
3Š" Mtm Šitik, gostilničar
v Naklem nad Kranjem.	2072
Hiša
2. letn. c. kr. drž. obrt. šole (stavbni oddelek) išče službe pri kakem zidarskem podjetniku, ali kje drugje. Zmožen poleg stavbinskih predmetov tudi strojepisja in korespodence. Ponudbe pod šifro „Absol-vent", Kranj, post. rest. do 15. t. m. 2078
Mlekarna v
se da takoj v najem, oziroma se proda z inventarjem vred. Cena po dogovoru. Pojasnila daje: France Resman, načelnik na Gorici, p. Radovljica. 2031

dober delavec, vešč ročnega zlatenja, se sprejme takoj. Ponudbe z označbo dosedanjega službovanja in plače na knjigarno Ivana Sagana nasl., Kar-lovec, Hrvatsko.	2106
se zaradi premestitve iz Ljubljane takoj pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov pove uprava „Slovenca\	1800
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
i V četrtek se jc vršila preseja na-Črtov Kanomeljske ceste. Na licu mesta so si ogledali vso bodočo progo, ki se potem začne graditi. Nekateri še vedno dvomijo, bo li kaj s to napravo, ali ne. Revežem so res leta in leta obljubovali, čakali so in čakali, cla so spoznali, da ostane vse pri starem. Sedaj vidijo, da S. L. S. res dela pota in ceste na raznih krajih in upajo, morda tudi mi pridemo kdaj na vrsto, a zopet jih begajo nasprotniki S. L. S., češ, saj je vse le farbarija, za norca vas imajo, klerikalec je goljuf, vas so vjeli le pri volitvah, sedaj vas več ne potrebujejo, do drugih volitev se ne bodo brigali ne za vas, ne za našo cesto. Vse to preneha, kadar se nova cesta začne. Liberalci so zanimivi ljudje. Prešlo jim jc v kri in meso, da je dosti, če se ljudem kaj obljubi, tako globoko jim je prešlo, da bi najrajši še sedaj preprečili zgradbo ceste. Sedaj so žc tako daleč prišli, da je pred kratkim odličen prijatelj napred-njakov trdil, da ceste ni potreba, ker je državna cesta čez Želin lepa, kakor bi kanomeljska dolina kaj imela od te ceste.
i Nov avtomobil si je omislil špediter g. Sicherl v Logatcu. Ta teden prične voziti v Idrijo blago in tudi ljudi. Že sedaj imamo trikratno zvezo na dan z Logatcem, če g. Sicherl odbere čas, ki ne bo isti, kakor vozi do sedaj gospod Lapajne, bomo skoraj petkrat na dan imeli zvezo z železnico. Potem se ne bomo pritoževali, da ni v naše mesto izpeljana železnica, kajti ako bi jo tudi res imeli, bi gotovo petkrat na dan osobni vlak ne odhajal sem in dosti hitrejše bi tudi ne vozil, no, tresel bi k večjemu manj.
i Realka. V soboto skonča šolsko leto naša realka. Precej potem se že pričenja matura, katere se udeleži 19 dijakov.
i Podružnica »Slovenske Siraže« v
Idriji ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 7. julija, ob 4. uri popoldne v hotelu Didič. Spored je raznovrsten. Govori dr. Pregelj, poroča odbor, vrši se nova volitev, potem koncert. Katoliška, delavska družba nastopi z nad 60 pevci in pevkami in zapoje dva Aljaževa in en Juvančev velik mešani zbor in dve točki za moški zbor. Društveni orkester bode med točkami izvajal več komadov. Po oficielnem koncertu bo prosta zabava s petjem in godbo. Kdor bi ne dobil tiskanega povabila, naj bode to povabilo za njega. Prijatelji slovenskega krščanskega ljudstva, ki jc na meji v nevarnosti za vero in narodnost, pridite vsi!
Spominjajte se pri vseli prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Neopollskl KomorislI pred soKem.
Obravnava, ki traja 15 mesecev.
V Viterbi na Italijanskem se žc 15 mesecev vrši glavna razprava proti članom zloglasne neapeljske kaniore, ker so obtoženi, da so ubili dva svoja druga: nekega Cucola in njegovo ženo. Ubili so ju zato, ker sta baje bila izdajalca kamoristične stvari. Kako daleč so razpredene kamoristične niti, priča najbolj dejstvo, da se proces tako zavlačuje. Preiskava sc je vršila skoro pet let; lani meseca aprila se je pričela' pred porotnim sodiščem v Viterbi glavna razprava, ki še danes traja! Viterb-sko sodišče je bilo delegirano zato, ker so se bali, da bi v Neaplju ob razpravi v sodni dvorani znali nastati veliki nemiri — kdo ve, koliko bi bilo celo med porotniki kamoristov! Viterbski porotniki so vedeli, kaj jih čaka in so se mnogi branili slediti pozivu, a nazadnje so jih prisilili. Za marsikakega trgovca pomenja to zasedanje katastrofo, ker mu propada trgovina. Z nemo re-signacijo sede sedaj v sodni dvorani, dan za dnem že 15 mesecev! Enaki reveži so tudi sodniki. A kako je mogoča tako dolgotrajna razprava? Poslušaj-mo, kaj poročajo listi! Prič je bilo zaslišanih nad 700; razven tega cela vrsta patologičnih in kriminalnih strokovnjakov. Braniteljev je 40 in vsak izmed njih se je trudil, tla je stvar zavlekel in zavozljal, da je povzročil spopade s sodniki itd. Njih govori so pa naravnost brezkrajni. Ravno pred tremi meseci je začel govoriti prvi branitelj. Sedaj je na vrsti neapeljski odvetnik Lioy, ki govori že od 10. junija! Stvar je začela presedati že samim obtožencem; Carmin de Vivo je prosil svojega zagovornika Lioya, naj bo kratek, a ta niti slišati ni hotel. Nato ga je de Vivo tretji dan med govorom prekinil in za-vpil: »Gospod predsednik! Trije od nas obtožencev so že umrli, odkar se jc začel proces, vsi ostali smo bolni; ako se tako nadaljuje, bomo vsi tu pomrli. Prosim torej odvetnika Lioya, cla svo> govor malo skrajša.« Odvetnik jo bil vsled tega tako razžaljen, da je slekel togo in sc hotel odstraniti. Dolgo, dolgo so ga morali prositi, da je zopet oblekel zagovorniški plašč in nadaljeval svoj govor, kateremu še ni videti konca ... Ze pred dobrim mesecem so po zakonu morali pustiti na svobodo kakih 20 obtožencev, ki so šest let presedeli v preiskovalnem zaporu! Ostali bodo naj-brže oproščeni. Sploh se danes živ krst ne spozna več v celi zadevi, nikomur več niti ne prihaja na misel, da bi ta proces odkril tajne kamore; javnost in vsi, ki pri razpravi sodelujejo kot žrtve poklica ali dolžnosti, izvzemši seveda zagovornike — se vprašujejo edino le še to: ali in kdaj bo vendar konec tega večnega procesa. Kamoristi so torej zopet dosegli svoj cilj in dodobra zmešali vsako sleci.
kron
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kožo tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 1480
temena Q-Caschau), l. Pošt, predal la/ieo Qgr.
Naprodaj sta dva nova m v
1936
a
eden 100 cm za kron 140*—, drugi 150 cm za K 320 — pri FRANC TOMANU, podobarju in pozlatarju Valvazorjev trs št. 1. — Ljubljana.
MATT
ajiuiafesiim lil
©swež8ai©o pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih katerih, obisJnih in mehurcih boleznih, katero
priporočajo najveijaVnejši zdravniki kot bistveno
podpiralo® sresSstoa
pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih
24 38	in trajno porabo.	(VII.)
zvirek: fiaiessftfflri Sssser&ranii, železniška postaja, zdravilno kopaiišče pri Karlovih varil
prospekSl zesfonj in frastko. V Ljubljani sc dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jestvinarai in vinom.
Zaloge vri Mihael Kas}ner-u, Pefer Lass-niku in Andrej sarabonu, Ljubljana. 3997
Na prodaj je v kopališču na Dobrni pri Celju
in mlin, žaga, parna pekarna in okrog dvajset oralov zemljišča. Proda se vse skupaj ali posamezna podjetja posebej. — Pojasnila daje Anton V/ergles, Pobrežje 206, P. Maribor.
2046
Podpisano županstvo razpisuje službo
na Jescnicah 7. letno plačo 1839 kron 8i vin. Prošnje je vlagati do 9. t. m. pri podpisanem županstvu. Službo se nastopi s 1. avgustom 1.1. Županstvo na Jesenicah, dne 1. julija 1912.
Župan:
2095	A. Čcbulj
Centrala na Dnnalu, - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. UegaJ marifin fr® - So. Peffra cesta. BeMšk! kapital In rssBrve 52,000.000 Kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjeni ~ Denar se lahko dviga vsak dau brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999 Ustmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje tlnarnlh vlog na hranilne knjižice dne 28. jnnljn 1912. K 74,399.681—
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — IzplaCevanjo kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev, — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnitn zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promose za vsa žrebanja.
Prvo Mišmi pijelje za umetno sieklanlva in slinje na steftlu HogiistaHgnola,Liab.jflna
««
Dianatsfta cesta št. 13 pssleg
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3328
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
(fcrpalniko na vrtilo)
aa vodnjake kakor tndi črpalnika za vodo na ročni in strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje
I. K. Rudolf
e. ur. toni zaUdkTPlzn
1498
mehka in trda (snha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
DflTflP I Prečastiti duhovščini in si. p. n. rUiUI ! občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih vi\7foV trpežno in solidno in rabljenih VUZ.UV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za naročila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsa tozadevna popravila.
Volcspoštovanjom
IVAN DEMŠAR
prc) Šiška, podkovski kovač In izdelav, vozov
Ljubljana, Msrija Terezije c. S
1
ŠfamMlije
vseh vrst za urade, društva trgovce Std.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilj e v
Ljubljana,
Stari trg štev. 20.
140 52	Ceniki Sranlco.
I
»tjjBf;
S!
dbs qn=P
sMni is pohištveni
mfcar
M Ljubljano, Jenkovo ul. 7 =
priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine itd.
Cena najnižja, postrežba točna.
Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 756
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPI©,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo.
2448
(popre) Henrik Korn)
pokrival«; streli in Klepar, vueljalec strelovodov ter instalater vodovodov
i\mm PoiiaiisKa cesla e.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
MM
z izbočilo In ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno In poštnine prosto.
714
Najcenejše
V ni
solnčnlke
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
M, M
sip m
Pred SKoliio SL19. Prešernova ulica st 4.
Popravila točno in ceno. 17
Ljublfana, Gmbcrfevo nabrežje št. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. Delo solidno. Ceno primerno nizke.
!9BI
01ympic 45.000 ton.
St. Louis-Adriatic.
S t. Paul. Oceanic.
preko Pariza, Havre, som-Moda ali CMouro-a
je najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki svota »V/HITE STAH LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dohijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postelje. Ilrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba jo na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek In soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno
oblastozno koncesljonlrana potovalna pisarna
Edvard Kristan
Uubljana, ffnSadUDrska ul. M
Dunajska cesta 87, LjjubSjana.
335 8
iz prvih tovarn Avstrije: CCpkopp, Sijpia (Puoh), Waffsmrad.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Mesen«® poučujemo brezplačno.
t Adlerjevl :
isaisrai stroji.
Ceniki zastonj in fpanko
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. JDivane vsake vrste. JYCodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke Ud.
Naročila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj in franko.
Najcenejša zaloga. s 12	Cene brez konkurence.
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščera samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
=a

v n
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljipe in Mwerpen v M-M in čez lntwerpen v Boston.
jc proga
jj
n
Na naših parnikih „Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", „Marquette", »Menominee", .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Ncw-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju«	4000