NOVI TEDNIK 03537343 Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 45- LETO 53 - CELJE, 12.11.1998 - CENA 280 SIT Apokaliptičen četrtelc Sodno jutro na Skalni kleti Povodenj je pregnala ljudi na strehe. Nov dan je razgalil uničene domove. Reportaža na strani 13. Neme strune ciganske violine Romsko naselje je poplavila Hudinja. vsi klici na pomoč so Izzveneli v prazno. Reportaža na strani 12. zakaj bobni v Pečovniku? Ljudje verjamejo v potres. Stran 14. Ceneje gasiti kot zdraviti Zakaj kraji ob Savinji niso varni pred poplavami? Stran 2. Kandidatka proti svoji volji Celjanka Marija ivirak je šele v časopisu prebrala, da je na listi za volitve v mestni svet. vroča tema na strani 11. Čehi padii, Švedi prihajajo PO zmagi v Plznu rokometaši CPL čakajo na Goteborg. Stran 25. Sodnica Je pričala Senat je odločil, da Švicarji ne bodo videli Kamenikovih copat. Stran 38. Kandidati za župane se predstavljajo Strani 16-20. Kurdl v Celju v Celju zajeli večjo skupino ilegalcev Iz Turčije. Stran 39. 2 DOGODKI KOMENTIRAMO Poplave in potop morale Nastopi in na trenutke že nenormalno vedenje posamez- nih lokalnih in visokih stran- karskih veljakov ob sedanji naravni katastrofi na Celj- skem vzbujajo vtis, da poizku- šajo nekateri izrabiti stiske po- plavljencev za nabiranje poli- tičnih točk pred bližnjimi lo- kalAimi volitvami. Prvi so lonček pristavili župa- ni nekaterih (tudi dveh najbolj prizadetih) občin, ki namera- vajo ponovno kandidirati. Te dni pritiskajo na lokalne medi- je, da bi ti vestno spremljali vsak njihov korak in posluh za stiske poplavljencev. Prav ko- mično je opazovati župana, ki (ne)hote skače pred televizijske kamere tudi takrat, ko prednje ni povabljen, sam vodi tiskov- ne konference... Spet drugi je, vidno »razrvan«, poskušal s traktorjem vdreti v lokalni ra- dijski program. Ker so se posa- mezni novinarji, naprimer celj- ski radijci, takšnim pritlehnim igram uprli, je ogenj v strehi! »Sancta simplicitas!« pravijo eni. Drugim se obrača želodec. Kaj bodo rekli volivci, bo znano že ta mesec... Marjan Podobnik je prejšnji četrtek, ko je bilo na Celjskem najhuje, še med sejo vlade pom- pozno sporočil, da je vlada dala poplavljenim laškim brezdom- cem na voljo Sofijin dvor v za- puščenem in razpadajočem zdravilišču Rimske Toplice, ki pa ga morajo za to še usposobiti, zagotoviti ogrevanje in drugo. Poplava je torej v nekaj dneh uredila tisto, česar obrambno ministrstvo ni bilo sposobno (ali pripravljeno) narediti v več me- secih. Naj se jeziki posušijo zlob- nežem, ki vidijo v ozadju pred- volilno podporo tamkajšnjemu »ljudskemu« županu. Prvaki več strank te dni spo- ročajo, da se bodo njihovi žu- panski kandidati na Celjskem odrekU dragi predvolilni kam- panji in denar raje namenili za pomoč prizadetim. Lepo! A zakaj so potem stranke v par- lamentu pri sprejemanju dr- žavnih proračunov vse od leta 90 naprej kresala sredstva za vodarske naložbe, s katerimi bi lahko zavarovali Celjsko in druge dele države pred popla- vami in tako preprečili kata- strofe, kakršna je bila seda- nja? Bodo poplavljeni volivci nasedli njihovi dvoličnosti? Premier Drnovšek med ne- deljskim »letečim« obiskom na Celjskem sicer ni nasadil veliko predvolilnih rožic. Ob- ljubil je pomoč, vendar je vsaj odkrito povedal, da v Ljublja- ni še ne vedo, kje vzeti denar zanjo. Morda pa je spoznal, da si ljudje po poplavi vode ne zaslužijo še poplave vodenih predvolilnih obljub. A samo to je bolj slaba tolažba za ljudi na prizadetih območjih, ki ča- kajo na pomoč. Tisto najnuj- nejšo potrebujejo še pred voli- tvami! MIRAN KOROŠEC Radio Slovenija Ceneje gasiti icot zdraviti Hude posledice nedavne poplave so spet postavile v ospredje vprašanje, zakaj Ce- lje, Laško in drugi kraji ob Savinji niso varni pred popla- vami. Ali jih res ni mogoče zavarovati pred visokimi vo- dami in tako preprečiti kata- strofe tolikšnih razsežnosti? Vprašanja, torej, ki smo jih zastavljali že po poplavi leta 90, vendar se ni od takrat nič spremenilo - vsaj na bolje ne! Država je celo zmanjšala pro- računska sredstva za vodar- ska dela in je tako onemogo- čila celovito sanacijo korita Savinje. Kot generali po bitki se te dni spet oglašajo takšni in drugačni strokovnjaki, ki iščejo krivce za poplave in ponujajo rešitve. Eni za to '»fe> 58 milijonov. Znesek pred stavlja njihovo mesečno reali zacijo, zavarovani pa so bili 2 10 milijonov poplavne škode, Najhujša škoda je na po plavljenih izdelkih, na furnw ju ter polizdelkih iz žaganeg lesa. V torek so bili nekatei poplavljeni stroji še v popravi lu, skoraj polovica proizvod nje je bila ustavljena. Vodstvi podjetja je ocenilo, da bod( lahko pričeli z delom šele ko nec tedna. Potem ko so gasile vodo izčrpali, je v tovarni \ naslednjih dneh še vedno p(> plavljala podtalnica. V Alposu znaša škoda p< prvi oceni 63 milijonov tolar jev. Zalilo je skladišče z vrt nim pohištvom, ki so ga najel v Bohorju, v cevarni je podtal niča prav tako poplavila skla dišče ter stroje. V cevarni < Izbirina trgovina na Trubarjevem nabrežju v Laškem. V nazarskem Hiša so uničeno blago odnašalo kar skozi okno. V Tekstilni tovarni Prebold bodo stroji stali še najmanj dva tedna. GOSPODARSTVO □ torek zaradi odpravljanja po- sledic še niso mogli delati s polno paro. V Tolu je škoda bistveno manjša kot so menili sprva, vendar še vedno velika in zna- ša po oceni 12 milijonov tolar- jev, kar je približno tretjina Tolove mesečne realizacije. V 190-članskem kolektivu je za- lilo stroje, poškodovalo pro- store sekalnice, poplavilo us- nje ter druge materiale, uniči- lo precej obutve in podobno. V E-športu so izračunali 4,4 milijone tolarjev škode, kar predstavlja približno eno četr- tino njihove mesečne realiza- dje. Nekateri zaposleni iz 150- članskega kolektiva so prišli preprečevati škodo že sredi poplavne noči ter preprečili, dani zalilo še strojev. (B. J.) Vegrad pod vodo na štirih lokacijah v velenjskem Vegradu oce- njujejo škodo, ki jo je podjetje utrpelo minuli teden v popla- vi, na približno 41 milijonov tolarjev, pri čemer stroškov dvodnevnega izpada proi- zvodnje še niso upoštevali. V Selu, kjer je Vegradova industrijska cona, je bregove prestopila Paka. Najhuje je bi- lo v poslovni enoti Vemont, kjer je v proizvodnih halah montažnih konstrukcij in be- tonske galanterije segel nivo vode na 80 centrimetrov. Ško- da znaša 12,5 milijona tolar- jev. Prizadeti sta bili tudi po- slovna enota Kovinarstvo in centralna železokrivnica. Veli- ko škodo je povodenj povzro- čila na Vegradovi žagi v Šošta- nju, kjer je potok Pečovnica žalil vse pogonske dele žage, z elektromotorji vred. Samo za sanacijo žage bodo potrebova- li približno 16 milijonov tolar- jev. (K.L.) Potopljenih 650 strojev v občini Žalec so največ škode pretrpela podjetja Tek- stilna tovarna Prebold, Inde Vransko in Konfekcija Zarja Petrovče. V Preboldu je voda zalila vse vitalne dele tovarne. ki so bili zgrajeni v zadnjih letih. V predilnici je bila po- plavljena vsa strojna oprema za čiščenje bombaža in prede- nje, poplavljenih je bilo tudi 200 različnih strojev za pripra- vo in tkanje tkanin. Voda je zajela tudi vse medfazne zalo- ge surovih tkanin ter 500 ton uskladiščenih zalog bombaža iz republiških rezerv, prizane- sla pa ni tudi obratu pletilnice, kjer je zalilo 250 strojev za pletenje in šivanje nogavic ter zaloge osnovnih surovin. Po- plavljenih je bilo tudi 510 kva- dratnih metrov večnamenske- ga objekta z jedilnico. V nepo- plavljenih obratih bo proi- zvodnja normalno stekla v za- četku prihodnjega tedna, v predilnici, pripravljalnici, pre- jemalnici in pletilnici, kjer je zaposlenih 207 delavcev, pa bodo stroji stali še najmanj dva tedna. Prva ocena škode je v tovarni znašala nekaj manj kot pol milijarde tolarjev, zdaj pa ob poskusih ponovne oživi- tve proizvodnje ugotavljajo, da bo znatno višja. JANJA INTIHAR V Fotoliku je za več kot 30 milijonov tolarjev škode. Devet ure brez elektrike Poplava RTP Laško, zalit je RTP Podlog z meteorno vodo in plazovi okrog nosilcev daljnovodnega omrežja Laš- ko-Brestanica so Elektru Slo- venije prizadejali za 163 mi- lijonov tolarjev škode. V izračun je tudi že všteta za- t^iuda pri gradnji omrežja Selce-Laško. »Na poplavljeni ploščadi i^TP Laško je bila Savinja za ^etrt metra višja kot leta 1990, ■ja zelo močvirnatem zemljiš- ču v Podlogu pa z meteorno J^odo in bližnjimi potoki še ni- '^oli v 28-letni zgodovini posta- la nismo bili tako hudo zahti,« pravi vodja Elektroprenosa ['odlog Srečko Lesjak. V Pod- ''^gu so pred zalitjem rešili vso Opremo, rezervni material in ^^lovna sredstva, zaradi obno- prostorov v pomožni zgrad- bi in relejnih hišicah pa je ško- '^^za dobre 3 milijone tolarjev. ^ Laškem so bili prejšnji ^^^rtek izključeni energetski transformator in vse distribu- cijske napajalne RTP, zato je bilo mesto slabih devet ur brez elektrike. Na objektu je škode za 92 milijonov, v mate- rialu in zastoju gradnje daljno- voda Selce-Laško za 10, po- sredne škode je za 28 milijo- nov, za prestavitev nekaterih drogov proti Brestanici pa bo potrebnih 30 milijonov tolar- jev. Ž.Z. Invalidsko podjetje obvladuje kakovost Gorenje Invalidsko podjet- niški center, ki zaposluje 450 delavcev, med njimi je polo- vica invalidov, je v torek, 10. novembra, pridobilo certifi- kat kakovosti ISO 900L Po- delil ga je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop. Razvojna pot podjetja se je pričela leta 1991 s 100 zaposle- nimi delavci, ki so opravljali enostavnejša sestavljalna dela za pralno pomivalne aparate. Paleto proizvodov so nato širi- li in dopolnjevali z vse bolj zahtevnimi deli in proizvodi. Danes proizvajajo kabelske sete in druge elektrokompo- nente za gospodinjske apara- te. Ukvarjajo se tudi z grafično dejavnostjo. Lani so pristopili k izgradnji celovitega sistema zagotavljanja kakovosti, ki po- stavlja v ospredje kupca, ob- vladovanje vseh procesov v podjetju, ekonomsko učinko- vitost in motiviranje zaposle- nih. Programi Gorenja Invalid- sko podjetniškega centra omo- gočajo ustrezno prezaposlitev sodelavcev znotraj poslovne- ga sistema Gorenje. Delovna mesta so zasnovana tako, da omogočajo delo tudi starejšim delavcem z različnimi stopnja- mi invalidnosti. K.L. Kovinotehna ponudila pomoč ^a svoj način se je v pomoč prizadetim ob poplavi vključila jj^di celjska Kovinotehna. Po eni družini iz Celja, Laškega in je ponudila pomoč v blagu, v dneh po poplavi pa je v ^^eh svojih enotah po Sloveniji, razen v Izoli in na Jesenicah, Ponudila dodatni gotovinski popust. JI Veliko škode na telefonskem omrežju Na območju omrežne skupine 063 je bil zaradi poplav in zemeljskih plazov močno moten telefonski promet. Na motnje v Celju je najbolj vplivala napaka na kablu, po katerem poteka večje število vodov za prenos podatkov poslovnih uporabnikov med rajonskima centralama na Krekovem trgu in na Golovcu. Medkrajevni telefonski pro- met je bil moten tudi na več območjih širše okolice Celja. Zaradi zemeljskega plazu je bil prekinjen telefonski promet s centralo Arnače, zaradi odtrga- nega kabla na mostu pa s cen- tralama v Libojah in Vitanju. Zaradi vdora vode v telekomu- nikacijske kable je bilo na ob- močju poslovne enote Celje tu- di več napak na krajevnem te- lefonskem kabelskem omrež- ju, motnje in prekinitve so na- stale tudi zaradi vdora vode v telefonske kabelske omarice. Kot je povedal direktor celj- ske poslovne enote Telekoma Jože Palčnik, je na terenu vsak dan delalo tudi po sedemnajst ekip, ki so napake odstranjevale od jutra do poznih nočnih ur. Pri delu so jim pomagale tudi ekipe iz mariborske in kranjske poslovne enote ter iz Halcoma. Do sobote, 7. novembra, so od- stranili večino napak, v nedeljo pa so delali predvsem na ob- močju Laškega. Tam, kjer so bile razmere ugodne, so delavci Telekoma v celoti odstranili napake, pone- kod pa je bilo treba poiskati začasno rešitev, dokončna sa- nacija se bo pričela v prihod- njih dneh. Doslej ocenjena škoda znaša 88 milijonov to- larjev. JI Zemeljski plaz je odnesel telefonsko kabelsko napeljavo. v okviru Projekta uvajanja davka na dodano vrednost v R Sloveniji (v nadaljevanju DDV) nadaljujemo z objavami informacijskih kotič- kov. Za uvod v novo serijo kotič- kov bi želeli najprej na kratko povzeti vsebino prvih petih, objav- ljenih v mesecu juniju in juliju. Slovenija uvaja Davek na dodano vrednost Davek na dodano vrednost je sprejet kot obvezna davčna oblika v državah EU in tudi kot prevladujoča davčna oblika v državah OECD, uvedle so ga tudi številne države vzhodne in centralne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Litva, Estonija itd..). DDV je tako uveljavljen v več kot stotih državah in v sredini prihodnjega leta naj bi jim pridružila tudi Republika Slovenija. V davčni praksi obstajajo trije bistveni razlogi za uvedbo davka na dodano vrednost, ki izhajajo iz njegovih temeljnih značilnosti in jih lahko povzamemo v naslednjih sklopih: nevtralnost obdavčevan- ja, učinkovitost pobiranja davka in njegova finančna učinkovitost. Predmet obdavčitve Predmet obdavčitve je obdavčitev končne potrošnje. DDV se plačuje od vsakega prometa oziroma nabave blaga in od vsakega prometa storitev, ki se opravi za plačilo. DDV pa se zaračunava tudi ob uvozu blaga. DDV se torej nanaša na vsakovrstno dejavnost, ki se opravlja v Sloveniji ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Dejavnost pa pomeni vsako proizvodno, predelo- valno, trgovsko in storitveno dejav- nost, vključno s premogovniško, kmetijsko in poklicno dejavnostjo, kot tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, z namenom pridobivanja dohodkov. DDV pa se ne plačuje od tistega pro- meta blaga in storitev, za katerega je predpisana davčna oprostitev. Davčni zavezanci in davčna osnova Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na samostojen način izvaja neko eko- nomsko dejavnost oziroma promet blaga ali storitev, opravljen za plačilo in ne glede na pravni status in v višini, ki v zadnjih dvanajstih mesecih pre- seže 5.000.000,00 SIT. Davčni zavezanec je lahko tudi vsaka druga oseba, ki opravlja promet bla- ga ali storitev, ki pa v zadnjih dvanaj- stih mesecih ne preseže 5.000.000, 00 SIT, če se prosto- voljno odloči, da bo vstopila v sistem DDV. Davčna osnova Za DDV je značilna široka davčna os- nova. Načelno je obdavčen ves pro- met blaga in storitev. Osnovno na- čelo davčne osnove je, da je to vse, kar mora prejemnik blaga ali storitev ali druga oseba dati, storiti ali pla- čati za dobavljeno blago ali opravlje- ne storitve. Vključuje tudi posredne stroške kot so provizija in stroške pa- kiranja - embalaža ter stroške prevo- za In zavarovanja. Če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, popustov ali nezmožnosti poplačila, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV. Davčne stopnje Na podlagi teoretičnih izhodišč za DDV je najprimernejša uporaba ene same davčne stopnje, saj se z eno samo stopnjo ohranja nevtralnost DDV kot transakcijskega davka, ki zato ne vpliva na odločitve ekonom- skih subjektov in na odločitve potro- šnikov. Z eno samo davčno stopnjo 80 tudi stroški pobiranja davka zmanjšujejo in sicer tako pri nadzor- nih organih kot tudi pri zavezancih. Uporaba dveh stopenj (višje in nižje)izhaja iz argumentacije, da se z eno samo stopnjo povečujejo ob- remenitve prebivalstva v nižjih do- hodkovnih razredih. Vendar je po- trebno poudariti, da tudi nižja stopnja ne povečuje koristi prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih, saj zaradi večjega povečanja cen pri proizvodih, ki so obdavčeni z višjimi stopnjami, pride do navzkrižnega subvencioniranja porabe proizvodov, obdavčenih z nižjimi stopnjami. Predloga zakona predvideva dve davčni stopnji - splošna 19% in znižana 8% Predlagatelj zakona o DDV je v predlogu predvidel dva davčni stopnji. Splošna stopnja je v višini 19%. Po tej stopnji se DDV obračunava in plačuje od vsakega prometa blaga in storitev in uvoza blaga, razen od prometa blaga in storitev, za katerega je v predlogu zakona določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV ter od prometa tlaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja. Ob določitvi prometa blaga in sto- ritev, ki so obdavčeni po znižani - 8% davčni stopnji, je predlagatelj zakona izhajal iz dodatka k šesti smernici EU, ki določa katero blago oziroma storitev se lahko obdavčuje z znižano davčno stopnjo. Pri tem je bilo osnovno izhodišče, da se z znižano davčno stopnjo obdavčujejo dobave blaga in storitev, ki se v načelu štejejo za življenjske potrebščine v širšem smislu. Oprostitve plačila DDV Oprostitve plačila DDV so določene v skladu s smernicami EU in se delijo na oprostitve predpisane znotraj Slovenije, na oprostitve pri uvozu blaga in na oprostitve pri izvozu blaga. Davčni zavezanec, ki bo opravljal promet blaga oziroma storitev, za katerega velja oprostitev, pri tem prometu ne bo obračunaval DDV, po drugi strani pa ne bo imel pravice do odbitka vstopnega davka, ki ga bo plačal v predhodnih fazah prometa. Oprostitev plačila DDV torej pomeni zmanjšanje davčne osnove le v eni fazi prometa, oziroma to, da se plačilo davka prenese v naslednjo fazo prometa. Vse česar davčni zavezanec ni plačal v prejšnji fazi, plača davčni zavezanec v naslednji fazi prometa. Zaradi tega so v predlogu zakona o DDV predvidene predvsem oprostitve za blago in storitve, ki se opravijo v zadnji fazi prometa - med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki. Opomba: ker je lista oprostitev predolga, da bi jo lahko v celoti objavili v tem članku, vas želimo obvestiti, da so vse predlagane oprostitve zajete v predlogu zakona o DDV in sicer v členih: 26, 27,28, 29, 30, 31, in 32) □ DOGODKI NATO na Kozjanskem Prva Nafova vaja izven njegovih meja bo v Sloveniji - Naši župani v Bruselj Prva vojaška vaja v zgo- dovini Nata, ki bo zunaj meja te zveze, bo v Sloveni- ji. Gre za največjo letošnjo vajo držav Partnerstva za mir, ki bo na območju Koz- janskega, Posavja in Do- lenjske. Nanjo se priprav- ljajo že dve leti. Med vajo bo z Natovi sila- mi za hitra posredovanja so- delovalo približno 6 tisoč udeležencev iz 12 držav. Gre predvsem za vojake iz držav omenjenega partnerstva. Na vaji Cooperative Adventure Exchange 98-CAE 98, ki bo med 16. in 30. novembrom, bo približno četrtino infra- strukturne, logistične in za- ledne oskrbe zagotovila Slo- venija. Na območju celjske regije bo vojaška vaja predvsem v nekaterih delih občin Šent- jur, Kozje in Radeče. Tako bodo v KS Planina ter KS Slivnica zdravstvene zmog- ljivosti, pri čemer naj bi priš- li na Planino predvsem nemški in avstrijski sanitejci ter v Slivnico italijanski. Kot je pri takšnih vajah v navadi, vanjo naj ne bi bil vključen 6-kilometrski obmejni pas ob Sotli, z izjemo prevoza po nekaterih cestah. Vajo so si zamislili kot vo- jaški spopad dveh sprtih strani ter bo vključevala ci- vilni del mirovne operacije. V slednjega bodo vključili ci- vilno obrambo, službe zašči- te in reševanja ter podobno. Prav tako bodo sodelovale ci- vilne skupine, politični pred- stavniki in predstavniki obla- sti, pogajalci, mediji, pred- stavniki vladnih in nevladnih organizacij, humanitarnih organizacij, mednarodne po- moči in drugi. Zamišljeno dogajanje bodo spremljali vpadi terorističnih skupin, demonstracije, nevarnost je- drske eksplozije in podobno. Vaji bo poveljeval povelj- nik Natovih sil za hitro po- sredovanje za Evropo, gene- ralmajor John Reith. Povelj- nik si je, skupaj s 150-član- sko misijo, že konec maja ogledal teren. Na Bledu pa je bila prejšnji teden sklepna načrtovalna konferenca za izvedbo vaje, za dokončno uskladitev potrebnih doku- mentov, oblikovanje spora- zumov med gostiteljico Slo- venijo in Natom ter vsega drugega "kar je nujno pred tako pomembno vajo. Med obširne priprave na CAE 98, je vključen obisk žu- panov iz občin z območja te vaje v Bruslju, na sedežu Nato pakta. Skupina slovenskih žu- panov bo tam prihodnji teden. 1 BRANEJERANKO Vipro za Vitanje Prve črke besed »Vitanje - prostor, razvoj, okolje« bodo tvorile ime podjetja Vipro, ki naj bi z začetkom prihodnjega leta prevzelo skrb za okolje in komunalne zadeve na območ- ju vitanjske občine. Občinski svetniki so na zad^iji seji podprli zamisel o oblikova- nju podjetja, ki se bo ukvarjalo z urejanjem in čiščenjem javnih površin, z oskrbo s pitno vodo, vzdrževanjem cest, pokopališ- čem ter drugim. V njem bodo zaposleni delavci, ki že sedaj v Vitanju opravljajo tovrstna opravila preko javnih del. Gre za eksperimentalni projekt prehoda javnih del v redno dejavnost, ki ga bo finančno podprla tudi država. Soustanovitelj podjetja bo tudi občina, ki si bo s četrtinskim lastniškim deležem zagotovila vpliv na oblikovanje cen javnih storitev, v vodstvu podjetja pa bo imela tudi svojega predstavnika, ki ga bo določil občinski svet. Sicer pa bo podjetje družba z omejeno odgovornostjo in bo svojo dejavnost moralo opravljati tako, da bo poslovalo dobičkanosno oziroma brez izgub. B.P. Visoka jubileja plina in vodooskrbe v Celju v torek so v Celju obeležili dva visoka jubileja - 90-letnico vodooskrbe in 125-letnico pli- nooskrbe. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost na An- skem vrhu, kjer so krajani dobili javni vodovod, slovesno odprli novo poslovno stavbo podjetja Energetika ter v Mu- zeju novejše zgodovine odprli pregledno razstavo zgodovine in razvoja plino in vodooskrbe na območju Celja. »Ob 125-letnici začetkov pli- nooskrbe v Celju te dni praz- nujemo še 20-letnico, kar smo do Celja po plinovodu dobili ruski zemeljski plin. Poraba plina je v Sloveniji tako kot povsod v Evropi v porastu, saj gre za cenen, zanesljiv in eko- loško čist vir energije. V Celju je na plinovodno omrežje pri- ključenih 6.000 gospodinjstev in 50 večjih uporabnikov, od lani pa tudi v vseh kotlovnicah sistema daljinske oskrbe s to- ploto uporabljamo plin,« je razvoj plinooskrbe v Celju po- jasnjeval direktor Energetike Janez Peterman. Celjski župan Jože Zimšek je skupaj z občinskimi stro- kovnimi službami izobliko- val predlog, da bi vse poplav- Ijence, ki želijo poslej ogre- vati svoje domove s plinom, oprostili plačila prispevka za priključitev na plinovodno omrežje. Predlog bodo v za- četku prihodnjega tedna obravnavali mestni svetniki, »Začetki prizadevanj za grad- njo javnega vodovoda v Celju segajo 110 let nazaj, po takratni pobudi mestnih svetnikov pa so z gradnjo zaradi pomanjka- nja denarja začeli pred 90 le- ti,« je povedal direktor podjet- ja Vodovod-Kanalizacija Mar- ko Cvikl in dodal, da v podjet- ju upravljajo s 360 kilometri zlasti primarnega ter 200 kilo- metri sekundarnega omrežja, s približno 10.000 vodovodnimi priključki ter 102 vodno-gospo- darskima objektoma. Z izgrad- njo javnega vodovoda na An skem vrhu so zagotovili pitni vodo za približno 50 gospodinj stev še v zadnjem mestnem pre delu, naložba v poltretji kilome ter dolg vodovod s tremi vodno gospodarskimi objekti pa je ve Ijala 40 milijonov tolarjev. I. STAMEJČK Foto: G. KAT1( Od 1. aprila 1996 so delavci podjetja Energetika delali na štirih ločenih lokacijah, v torek pas( se vselili v novo poslovno stavbo na Srnrekarjevi ulici v Novi vasi. kjer imajo za svoje delavnin in upravo na voljo 60 odstotkov celotne zgradbe. Brigadirji, na plan! Klub mladinskih delov- nih brigad obvešča, da se približuje prireditev ob 40. obletnici gradnje Avtoceste Ljubljana-Zagreb. Prireditev bo 28. novembra na Otočcu pri Novem mestu, in sicer v pokriti teniški dvora- . ni. Na Območnih klubih mla- dinskih delovnih brigad že zi- brajo prijave; celjski brigadirji se lahko prijavite na Gledališki ulici 2 v Celju ali na številki 484-341. ■ NMS Pogovor o smrti in življenju v petek, 13. novembra ob 17. uri, bo v Zavodu za zdravstveni zavarovanje na Gregorčičevi v Celju predavanje Govoriti i smrti, pomeni govoriti o življenju. O tej temi bo predavala di, Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic na Slovenskesi/ ki nudi svojcem pomoč pri spremljanju umirajočega. Hospk bodo v Celju uradno ustanovili januarja prihodnje leto. K.L NA KRATKO Nismo vsi enaki CEUE - V Celjskem domu so v torek dopoldne predstavil kandidate za člane Mestnega sveta MOC, ki se bodo na lisi Nestrankarske liste Celja potegovali za naklonjenost volivcev vseh treh volilnih enotah. Ob predstavitvi volilnega program so med drugim zagotovili, da bodo v primeru izvolitve njihov kandidati enaki ostalim le po tem, da bodo imeli mandai volivcev. »Razlika pa bo v tem, v kolikšni meri se bo ta manda; uporabljal skladno z danimi predvolilnimi obljubami,« obljub Ijajo. (IS) Francoske socialne izkušnje j CELJE - S predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem je v sobote Celje in Dobrno obiskal član vodstva francoske Socialistični stranke Fillipe Bassinet V Celju sta si ogledala posledic« poplave ter med drugim obiskala dom upokojencev in vrte* Mavrica. V okviru sodelovanja med socialističnimi socialdemO' kratskimi strankami, Socialistične Internacionale in strani Evropske socialdemokracije so v Dobrni pripravili okroglo miz" o ukrepih socialne politike, izkušnjah, ki jih imajo s teH področjem v Franciji ter slovenskimi pogledi, prizadevanji if možnostmi. (IS) Lista mladih SLOVENSKE KONJICE - Lista mladih Slovenske Konjice-LoČf Tepanje-Žiče vključuje neodvisne kandidate za člane občinskf ga sveta Slovenske Konjice, »ki jim ni vseeno za prihodnost i" ljudi občne.« Kot pravijo, niso politično ali kakorkoli obrenif njeni s preteklostjo, saj so usmerjeni v prihodnost. Svoj^ kandidate in program dela bodo predstavili v ponedeljek, novembra, ob 11.55 v dvorani Konjičanka. Dražba šaleških slik za izgradnjo šole VELENJE - Podružnico Osnovne šole Gustava Šiliha obiskuj letos v Šentilju -70 učencev, ki pa jim dve učilnici in dodafj prostori ne nudijo primernih pogojev za pouk. Krajani so zbiraj denar za gradnjo in obnovo šole že junija letos, ko so izpelji dobrodelni koncert. Doslej so prispevali tudi kar nekaj lesa'^ gradbenega materiala. K obnovi šole bodo po svojih moČ?' pripomogli tudi člani Društva šaleških likovnikov. Dražba uin^' niških del dvajsetih avtorjev, njen izkupiček bo v celoti nan^^ njen obnovi šole, bo v soboto, 14. novembra ob 18.30, v dvorJ'! doma krajevne skupnosti Šentilj. . (K-^ Na podlagi 11. člena zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 82/94, 44/97) in 13. člena uredbe o izvajanju materialne dolžnosti za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči (Ur. list RS, št. 35/97) obveščamo vse državljane Republike Slovenije, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter društva, ki so lastniki objektov in zemljišč (v nadaljnjem besedilu: imetnik) znotraj območja Vahta - Dolenjske Toplice - Žužemberk - Trebnje - Čatež - Radeče - Planina - Lesično - Bistrica ob Sotli, da bo v času Od 14. 11. do 2. 12. 1998 potekala vaja Slovenske vojske ter enot NATO in Partnerstva za mir »COOPERATIVE ADVENTURE EXCHANGE 98« (»CAE - 98«). V zvezi s tem pozivamo imetnike, da v tem času pooblaščenim predstavnikom Slo- venske vojske ob prihodu oziroma nameščanju enot na območju izvajanja vaje pre- dajo v uporabo zemljišča in objekte (v nadaljnjem besedilu: sredstva). V njihovem imenu jih lahko izroči tudi druga oseba. Ob prevzemu sredstva se izdela zapisnik o prevzemu. Za uporabo sredstva pripada imetnikom nadomestilo v skladu s predpisi. Zahtevo za odmero nadomestila je treba vložiti najkasneje v 30. dneh od vrnitve sredstva. Imetnik ima pravico tudi do povračila drugih dejanskih stroškov, nastalih v času upo- rabe sredstva, če jih ne pokrije uporabnik. Za morebitno poškodovano, uničeno ali pogrešano sredstva pripada imetnikom odš- kodnina v skladu s predpisi. Postopek za odmero odškodnine za uničena ali pogre- šana sredstva uvede po uradni dolžnosti uporabnik, za poškodovana sredstva pa imetnik sredstva, ki vloži zahtevo takoj oziroma v treh dneh po prevzemu poškodo- vanega sredstva, če poškodb ni bilo mogoče ugotoviti ob vrnitvi sredstva, pri pristoj- ni izpostavi uprave za obrambo Ministrstva za obrambo. Območja vaje si lahko ogledate na sedežih občin in pristojnih izpostav uprav za obrambo Ministrstva za obrambo, kjer pa lahko dobite tudi vse potrebne informacije in obrazce. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KULTURA □ Igralci in režiserji v Celju Po projekcijah pogovori z ustvarjalci v Celjskem domu in družabni večeri pri Zamorcu Celjski filmski festival pripravljajo (;eljski kinematografi v dvorani kina Union od 22. do 27. novembra v sodelo- vanju z medijsko hišo NT«&RC. Fihnski festival bo v nedeljo, 22. no- vembra, otvoril film Gorana Paskaljevi- ^a Sod smodnika, ki je nominiran za nagrado oskar v kategoriji tujih filmov. V filmu nastopajo trije izjemni jugoslovan- ski igralci Miki Manojlovič, Aleksandar Berček in Dragan Nikolič. V Celju sme- mo pričakovati prihod režiserja Gorana Paskaljeviča in Aleksandra Berčka. Film so pričeli predvajati v Beogradu minuli vikend. V prvih štirih dneh predvajanja si ga je ogledalo 35 tisoč obiskovalcev, v ostalih srbskih kinematografih pa 67 ti- soč, kar je rekord v zgodovini jugoslovan- skega filma in pomeni celo več obiskoval- cev kot jih je imel razvpiti Titanik. Naslednji dan bo v kinu Union na spore- du koprodukcijski film režiserja Predraga Antonijeviča z naslovom Rešitelj, v kate- rem nastopata tudi Nastassja Kinski in Dennis Quaid. V torek bodo prikazali Rane Srdjana Dragojeviča, v sredo hrvaš- ki film Trije moški Melite Žgajner režiser- ke Snežane Tribuson. V četrtek bo v kinu Union na sporedu makedonski film reži- serjev Aleksandra Popovskega in Darka Mitrovskega Goodbye 20"' Century. V Ce- lju je pričakovati udeležbo obeh režiser- jev. Prav tako v četrtek bo na sporedu še kosovski film Ljubezen v albanskih Alpah režiserja Ekrema Kryezina, ki bo prav tako po vsej verjetnosti prišel v Celje, poleg njega pa še Faruk Begoli. Zadnji festivalski dan bo na sporedu slovenski film Blues za Saro režiserja Borisa Jurjaševiča, kjer v glavnih vlogah nastopajo Bojan Emeršič, Nataša Barba- ra Gračner in Ljubiša Samardžič. Prva dva se bosta filmskega festivala zagotovo udeležila, ali se ga bo tudi Ljubiša Samar- džič, pa še ni znano. Te filme bo ocenje- valo občinstvo. V okviru festivala bo v Malem Unionu potekal še spremljevalni program, v katerem bodo vrteli slovenske filmske uspešnice, posnete v minulih os- mih letih. Celjski filmski festival bo obdr- žal tradicijo Tedna domačega filma v tem smislu, da bo po filmskih projekcijah v kinu Union predstavitev filmskih ekip, nato pa še v Celjskem domu pogovor z ustvarjalci. V krčmi Zamorc pa bodo pri- pravljali večerje za filmske ustvarjalce, obenem pa bo to tudi družabni dogodek v omenjeni popularni celjski krčmi v prostorih bivše Ojstrice. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Od novih prostorov do starih icoies Celjski kulturniki so se z Gregorčičeve končno preselili v nove prostore na Vodnikovi ulici Po tem ko smo pred dobrim mesecem pisali o težavah, ki so jih imeli s svojimi prostori v Zvezi kulturnih društev in no- voustanovljeni Območni izpo- stavi Sklada RS za ljubteljske kulturne dejavnosti Celje, so nas sedaj obvestili, da so se iz stare pisarne na Gregorčičevi minuli teden preselili v nove prostore na Vodnikovi 11 v Celju. C: Območna izpostava Sklada za ljubiteljske in kulturne de- javnosti in ZKD tako sedaj uradujeta v nekdanjih prosto- rih Atrija (za maritjorskim Študentskim servisom na Vod- nikovi ulici v Celju). Uradne ure Sklada in ZKD so vsak dan med 8.00 in 13.00, telefonska številka (484-187) pa ostaja nespremenjena. Sklad je soorganizator da- našnjih Roševih dnevov, orga- nizirali so tudi izobraževanje za zborovodje, ki bo v soboto, 14. novembra, v prostorih Glasbene šole v Celju, za izo- braževanje nekaj čez dvajset prijavljenih zborovodij odra- slih pevskih zborov iz Celja in okolice pa so k sodelovanju povabili znanega glasbenika Simona Robinsona iz Anglije. Svojevrstno akcijo pa pri Skladu pripravljajo v sodelo- vanju s Projektno pisarno Ce- Ije-zdravo mesto, saj se bo v ponedeljek, 23. novembra. pričela likovna kolonija z na- slovom Zavrženo kolo kot umetniški objekt, s pomočjo katere naj bi ob umetniški ak- ciji, v kateri bodo sodelovali celjski šolarji, očistili mesto starih in neuporabnih koles. »Povezali smo se z vsemi celj- skimi šolami in učenci že zbi- rajo stara kolesa, ki jih bodo v sklopu kolonije v ponedeljek, 23. novembra, poslikali in okrasili. Naslednji dan bomo vsa porisana kolesa postavili na ogled v center Celja, kjer si jih bo mogoče ogledati vse do konca zadnjega tedna v no- vembru,« je povedala Marija- na Kolenko, vodja Območne izpostave Sklada. Zaposleni v Skladu ljubitelj- skih in kulturnih dejavnosti ter pri Zvezi kulturnih društev so se v nove prostore preselili ob pomoči Službe za družbe- ne dejavnosti pri MO Celje in celjskega župana Jožeta Zimš- ka, stari prostori na Gregorči- čevi ulici pa zaenkrat še osta- jajo na voljo za potrebe pev- skih zborov in drugih celjskih kulturnih društev. ......: Vi N.-M. SEDLAR Uspehi slikarja Jureta Godca že več kot desetletje sodi Celjan Jurij Godec med uspe- šne slikarje v mestu ob Savi- nji, ki svoje uspehe ne beleži le na lokalni likovni sceni. V Rudarskem domu v Tr- bovljah je trenutno razstava iz letošnjega slikarskega ex-tem- Pora, ki je bilo septembra v Trbovljah na temo Lepota za- savske pokrajine, v organiza- t^iji likovnega društva Relik Tr- bovlje. Slikarskega ex-tempo- fa se je udeležilo 32 slikarjev. Poleg Godca pa iz Celja še l-juban Šega, Zoran Jošič in Nko Mlinarič. Na otvoritvi razstave je Jurij ^odec prejel 1. nagrado z obrazložitvijo, da je Godčeva ^lika, ki nosi naslov Stari in •^ovi idoli in predstavlja cerk- vico in TV stolp na Kumu, »najbolj prijazna in izraža ve- selje in dobroto«. V bogati beri 15. slikarskih kolonij, ki se jih je slikar Godec letos že udeležil, je v začetku oktobra uspešno sodeloval tu- di na likovni koloniji v Družin- ski vasi v Šmarjeških Toplicah, na temo Lepote dolenjske po- krajine. Od četrtka, 5. novem- bra, razstavlja v galeriji Fran- čiškanskega samostana v No- vem mestu, ob 400-letnici sa- mostana. Omenjeno razstavo je Jure postavil na temo Cerkev v slovenskem pejsažu, na njej pa bo 24 akvarelov slovenskih pokrajin, kjer je centralni mo- tiv sakralni objekt, razstavlje- nih do 1. decembra. ŽIVKO BEŠKOVNIK Sanje sanjave in mladi lilerali Danes, 12. novembra, bo ob 18. uri v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje literarni večer, na katerem bodo predstavili zbirko Sanje sanjave, v kateri so objavljena dela nagrajenih literarnih prispevkov avtorjev iz osnovnih šol Celja, Vojnika in Štor. Gost večera bo pisatelj Marjan Tomšič, ki je vodil spomla- dansko literarno delavnico v sklopu Roševih dnevov. Glavne nagrade so prejeli Sandra Feketija, Barbara Komadina in Kristian Koželj, nagrade za izvirno pisanje pa so si prislužili Ksenija Balzinšek, Neja Drevenšek, Boris Kovačec, Blaž Švab in Klavdija Žavski. Mlade ustvarjalce, ki bodo na današnjem literarnem večeru predstavljali svoja dela, bosta spremljala tudi glasbenika Barbara Komadina (violina) in Jože Lesjak (kitara). N.-M. SEDLAR Hermanov brlog v novembru ^se do konca novembra se bo v Hermanovem brlogu dogajalo ^^rsikaj zanimivega. Potem, ko so se malčki minulo soboto izdelovati igralne karte, bodo to soboto, 14. novembra, ob uri s pomočjo Marije Cene izdelovali tarče po lastnih prihodnjo soboto, 21. novembra ob desetih pa bodo Mešalci Plesnega vala v Hermanovem gledališču obiskovalcem ^fedstavili Balonov ples. NMS 0 Icozjansici Micki V Kozjem bo v nedeljo, 15. novembra, predstavitev knji- ge Planinčeva Micka, dela Marjana Marinška. To je kmečka povest o ženski s Kozjanskega, ki že 77 let slu- ži pri isti hiši. Povod za nastanek Marinš- kove knjige o Planinčevi Micki je bila njegova reportaža o tej zanimivi korenini iz osrčja Kozjanskega, ki je bila objav- ljena v Novem tedniku. Potem ko je pred tremi leti pisal o njej pod naslovom Vetrniška zvestoba, je uspela spoznati celo svoje sorodnike. Po vsem skupaj je Marinšek podrobne- je raziskal njeno življenje. Knjiga, ki jo je izdala založ- ba Pozoj Velenje, izide prav danes. Med bralce sta jo z uvodnimi besedami pospre- mila Tone Pavček in Drago Medved, za ilustracije pa je poskrbel Milan Marinšek, av- torjev brat. Knjige o Kozjan- skem niso prav pogoste, javna predstavitev pa bo na veliki prireditvi v kinodvorani Koz- je. Sodelovali bodo Drago Medved, flavtista Jernej Ma- rinšek in Breda Štembergar, Franci Rajgl z učenci, Hajdi, Stanka Kovačič, Rafko Irgolič in Kamniški koledniki ter po- vezovalka Marjana Novak. Za- četek prireditve bo ob 15. uri). Izkupiček bodo prireditelji namenili obnovitvi Planinčeve kapele v Opečniku. BJ ZAPISOVANJA Enotnost umetniških disciplin Ne le to, da je slovenski šport doživel pravi razcvet, razvese- ljivo je predvsem to, da se je slovenski šport razmahnil v panogah kot so nogomet, ko- šarka in hokej. No ja, tudi rokomet, pa čeprav ne sodi ravno v tisti rang, ki ga imenu- jemo prestižni športi. Ga pač še vedno igramo predvsem v vzhodnoevropskih državah. Nogomet, košarka in hokej to- rej. Športne discipline, ki so globalne. Diega Maradono poznajo celo nekateri v New Yorku, pa čeprav se tam evrop- ska in latinoameriška verzija nogometa niti po dobri ame- riški organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva ni ob- nesla; Michael Jordan bi potre- boval telesne stražarje celo na Kubi, še več, čeprav lahko sa- mo ugibam, mislim, da bi se mu tudi Fidel Castro priklonil; Wajne Gretzky pa je nedavno očaral tudi občinstvo v Južni Afriki. Globalni športi, kajne- da. Kakšen Patrik Čavar kot eden najboljših rokometašev na svetu, se lahko dotakne le tistih src, ki bijejo rokometno. Žal. Pa čeprav imam sam zelo rad tudi rokomet. Ampak povedati hočem ne- kaj drugega. Povedati hočem, da se še vedno spominjam ti- stih šamanskih besed majorja Škuletiča, ki nam je ob uspehu takratne jugoslovanske mla- dinske reprezentance v nogo- metu na svetovnem prvenstvu v Čilu, ko so fantje osvojili naslov svetovnih prvakov, kakšne pol ure predaval, kako zelo pomemben je ta uspeh za gospodarsko stabilnost drža- ve, kako je takšna zmaga ka- strirala notranjega sovražni- ka, kako je tam daleč v latin- ski Ameriki zmagala ideja so- cializma in samoupravljanja, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo bratstva in enotnosti in Tita ter armade, ki to bratstvo in enotnost omogočata. Prav, nekateri smo ga vzeli manj, nekateri bolj resno. Mo- žakar je pač moral odpredava- ti svoje. In, da videz vara... hja, možakar se sploh ni tako zelo motil. Morala v kasarni, ki so jo že pričeli počasi naje- dati skrhani mednacionalni odnosi, se je bliskovito dvigni- la. Spet smo bili bratje. Razen Albancev, ki so se itak vedno držali nekaj po svoje. Toda, ja, tista generacija na čelu s Šukerjem, Mijatovičem, Prosinečkim... je osvojila na- slov svetovnih prvakov. Čehu, Zahoviču, Milaniču, Ačimovi- ču, Novaku pa vselej nekaj »zmanjka«. Kot vedno nekaj zmanjka Šerbcu, Pungartni- ku, Stefanoviču... In kot zmanjka Sagadinu,.. Če že drugega ne, potem kakšen igralec: Nesterovič, Milič, Ste- pama, Nachbar, Hafnar... Odsotnost končnice pa ni le problem slovenskega športa. Je tudi problem slovenske kul- ture. Ko sem se pogovarjal s pesnikom, ki je med organiza- torji vsakoletnega vileniškega srečanja pesnikov in pisate- ljev, mi je na vprašanje, zakaj med povabljenimi ni zvezdni- kov tipa Cuelho, Eco... mi je preprosto in brez razmišljanja odgovoril, da so to pač preveli- ki zvezdniki, preveliki pisate- lji. Da so za Vilenico preveliki. Občutek majhnosti, torej. Ne- moči. Samozadovoljstvo. In občutek nadpovprečnosti v kontekstu povprečnosti. In to samo zato, ker živimo na tako majhnem koščku zemlje. Ker nas je tako zelo malo. Smešno. In tragično ter zelo pomenljivo hkrati. Kot da je Cuelho kaj večji in boljši pisatelj od Draga Jančarja. Kot da Tomaž Šala- mun ne sodi med največje na svetu. Kot da je tisti študent z ameriške Univerze večji, ker samo v njegovem mestu živi več ljudi kot v treh Slovenijah skupaj. Ne, ne, dragi moji, tako kot lahko slovenski nogometaši premagajo Latvijo, tako lahko tudi slovenski pisatelji nasto- pijo skupaj z največjimi mojstri peresa. Le nekoga bi potrebo- vali, da bi jim to povedal. Kak- šnega Srečka Katanca, ki bi zamenjal dr Zdenka Verdeni- ka. Nekoga, ki bi nam dopove- dal, da je literatura še vedno stvar prestižnosti. Elitnosti. Kot vsa umetnost. Pa naj gre za slovensko, italijansko, mehiš- ko ali zimbabvejsko nacional- no umetnost. Pri umetnostih je namreč povsem nepomem- bno, ali gre za dosežke v tej ali oni panogi, disciplini. Za raz- liko od športa. Piše: TADEJ ČATER Podobe vsakdanjika v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje je od 6. novembra na ogled razstava Podobe vsakdanjika akademskega slikarja Karla Zelenka. Rodil se je v Celju, šolal v Gradcu in Ljubljani, od leta 1959 pa dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in Grožnja- nu. Udejstvuje se kot grafik, slikar, keramik in ilustrator. Po besedah Milene Koren Božiček je plodno združevanje inte- lektualnih, estetskih in doživljajsko-čustvenih komponent iz leta v leto puščalo obširnejši, zelo enoten, izrazito oseben in edinstven opus slik Karla Zelenka. Razstava 35 slik zajema pregled njegovega slikarstva iz šestdesetih let do danes. K.L. 10 KULTURA Uniforme na grafičnih listih v Muzeju grafične umet- nosti v Rogaški Slatini je raz- stava grafik, na katerih so predstavljene uniforme iz različnih časovnih obdobij. Postavljena razstava je iz stalne zbirke grafičnih li- stov, ki jo ima muzej v Ro- gaški Slatini in ki je bila os- novana pred leti kot donaci- ja švicarskega državljana Kurta Miillerja. Grafike, ki so razstavljene na tej razsta- vi, so bile narejene v času 18. in 19. stoletja in sicer v različnih grafičnih tehnikah. Razstava kot celota vsebuje kratek zgodovinski oris uni- form v različnih časovnih obdobjih in pri različnih družbenih, oziroma narod- nih skupnostih. Uniforme, pri tem gre predvsem za vo- jaške, so se oblikovale sklad- no s potrebami posamezne države, tehnološko razvi- tostjo, pogojene pa so bile tudi z ekonomskim stanjem, tako kot tudi ostala vojaška oprema. Vsaka vojska je imela značilno oblikovane uniforme, ki so se s časom spreminjale in sledile posa- meznim novostim ter izpo- polnjevanju. Njihov pomen je v tem, da so čim bolj upo- rabne in praktične, ob tem pa tudi razpoznavne, saj se pripadniki posameznih vojsk s tem tudi izognejo ne- potrebnemu zamenjavanju posameznikov s pripadni- kom kakšne druge nasprot- ne vojske. Sicer tudi v okviru posamezne vojske poznamo različno oblikovane unifor- me, pri čemer gre za razliko- vanja pri skupinah, ki oprav- ljajo različne naloge kot tudi pri sami notranji strukturi, glede na položaj, ki ga ima vojak, na primer častniki imajo mnogokrat nekoliko drugačne uniforme. Grafične liste so naredili mojstri z izrazitim smislom za podrobnosti, tako da so unifor- me, najsi gre za srednjeveške primere ali tudi novejše iz 19. stoletja, jasno razpoznavne. Zato imajo razstavljene grafike poleg likovnega pomena tudi izrazit zgodovinsko dokumen- taren pomen. BORIS GORUPIČ Razstava o Kozjanskem parku v središču Miinchna je od torka na ogled velika razsta- va o Kozjanskem parku, ki pomeni pomembno promo- cijo Slovenije. Razstavo v prostorih bavarskega mini- strstva za okolje in prostor je odprl novi minister dr, Wer- ner Schnappauf. Odročna slovenska pokra- jina se predstavlja na 170 fotografijah, ki opozarjajo na zanimivosti kozjanske narave, bogate kulturne spomenike ter dejavnosti javnega zavoda,- ki ima se- dež v Podsredi. Avtor razsta- ve je direktor Kozjanskega parka Franci Zidar, skupaj s sodelavci. Posebej predstavljajo med- narodno sodelovanje med slo- vensko in bavarsko stranjo ter podpis listine o sodelovanju med Kozjanskim parkom ter bavarskim naravnim parkom Oberer Bayerischer Wald- Zgornjebavarski gozd. Gre za listino, ki sta jo avgusta podpi- sala direktorja obeh parkov, Franci Zidar in Theo Zellner. Bavarci ter obiskovalci Miinchna si bodo lahko raz- stavo o lepotah Kozjanskega ogledali do 20. novembra. Na slovesno odprtje so povabili predstavnike slovenske vlade, ministrstva za okolje in pro- stor ter slovenskega general- nega konzulata. Postavitev razstave v Miinchnu ocenjuje- jo kot pomembni korak v so- delovanju med Slovenijo in Bavarsko, od koder prihaja k nam tudi veliko turistov. BRANE JERANKO Čajanka s Hudecicom v Knjigarni Kulturnica v Vele- nju bo danes, 12. novembra ob 18. uri, čajanka, na kateri bo Jože Hudeček predstavil knjigo Klic z jezera. Pogovor z avtor- jem bo vodil Vlado Vrbič. KL Potovanje besed za učence poklicnih šol Minulo sredo je bila v Celj- skem domu predstavitev uč- benika in delovnega zvezka Potovanje besed - književ- nost 3, ki ga je, tako kot istoimenska učbenika, na- menjena učencem 1. in 2. letnika poklicnih šol, napi- sala Celjanka Jana Kvas, pro- fesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Lava pri Centru srednjih šol v Celju. Prvi od treh učebnikov, na- slovljen Potovanje besed in na- menjen pouku književnosti v poklicnih srednjih šolah, je iz- šel pri Izobraževalnem založ- ništvu DZS pred tremi leti, v lanskem šolskem letu je sledil učebnik za učence 2. letnikov, v sredo pa so predstavili učbe- nik in delovni zvezek za 3. letnik, ki je tako kot druga dva, napisan v skladu s prenovlje- nim učnim načrtom za pouče- vanje slovenskega jezika. Celjska pesnica, slikarka in profesorica je izdala delo, ki pomeni pravo inovacijo na po- dročju poučevanja slovenske- ga jezika in književnosti. N.-M. SEDLAR Nekdanja gimnazijca ob klavirju 13. novembra bo ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju klavirski koncert Simona Dvoršaka in Gregor- ja Deleje, na katerem bodo sodelovali tudi nekateri drugi glasbeniki. Ob obeh bivših dijakih I. gimnazije v Celju se bosta občins- tvu predstavili sopranistki Nataša Krajnc in Valerija Šoster, violončelistka Judita Popovič in pianistka Benjamina Šuster. Koncert prireja gimnazijsko kulturno društvo Antona Aš- kerca, prireditev pa je posvečena 190. obletnici obstoja I. gimnazije v Celju, ki jo praznuje ta ustanova praznuje v letošnjem letu. NMS Razstava del Aleksija Kobala V Likovnem salonu v Celju je razstava likovnih del, ki jih je naredil akademski slikar Aleksij Kobal. Slikar je bil rojen leta 1962, v osemdesetih letih je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pred petimi letu tudi zaključil podiplomski študij iz slikarstva. Priredil je več individualnih razstav, s svojimi likovnimi deli pa je sodeloval tudi na mnogih skupinskih predstavitvah v doma- čih in tujih razstaviščih. Na slikah, ki so razstavljene, je poudarek predvsem na motivu portreta, pri čemer avtor izhaja do neke mere iz zasnove realistič- nega slikarstva. Ob tem pa njegov način slikanja vsebuje tudi nekatere posebnosti, značilne za sodobnejši pristop k likovni umetnosti in v razstavljenih delih je tudi razpoznaven njegov avtorski odnos do likovnega delovanja. BORIS GORUPIČ IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Drobci iz preteiciosti Šempetra v Savinjsici dolini Okrogle obletnice so pri- ložnost, ko se oziramo v preteklost, kažemo preho- jeno pot, zaslužnim delimo priznanja in kujemo načrte za prihodnost. V Šempetru so se odločili, da visok jubi- lej, 180-letnico šolstva, po- častijo z zbornikom desetih raziskovalnih nalog učen- cev njihove šole, ki so pri zgodovinskem krožku pod mentorstvom Marjete Mi- kola nastale v zadnjem de- setletju. Pohvale vredna ideja, da obeležijo praznovanje z re- zultati dela učencev, je tako rodila zbornik, ki ga bodo, upam, vzeli v roke vsi kraja- ni. Eni bodo to storili iz želje po spoznavanju preteklosti kraja, drugi iz radovednosti, kaj so učenci zbrali. Starši se bodo ob tem spominjali vpra- šanj svojih radovednih otrok, raziskovalcem pa se bo v spo- minu obudil marsikateri za- nimiv in nepozaben dogodek iz osnovnošolskega obdobja. Raziskovalno delo mladih ima številne razsežnosti. V prvi vrsti je to delo zgodnje in dolgoročno vlaganje v znanje in razvoj. V njem so zametki bodočih raziskovalcev, inova- torjev in izumiteljev. Mlade vodi v sistematičnost, kritič- nost in kar je najpomembne- je, vodi jih v kritično argu- mentiranje dejstev. Na ta na- čin se lahko z relativno malo denarja, a veliko človeške vo- lje in poguma ustvarja kultur- noduhovni temelj tako posa- meznika kot skupnosti. Na prehojeno pot šempetr- skih učencev, ki so odkrivali poti in stranpoti svojega kra- ja, se lahko ozremo s prijet- nimi občutki. Delo namreč kaže visoko raven nalog. S tem so dokazali, da lahko z delom in z malce odrekanja prostemu času pridemo do primernih in želenih rezulta- tov, hkrati pa so vsem doka- zali, da ne sodijo med ljudi, ki zgolj deklarativno prisega- jo na že prevečkrat izrabljen slogan, da na mladih svet stoji. Spoštovati je treba nji- hov napor in strokovno zag- nanost mentorjev, ki s svojim delom ohranjajo in dvigujejo ugled sredine, v kateri živijo in jo z delom in znanjem tudi soustvarjajo. Jasno je, da sta svežina razmišljanja in. ja- snost ciljev pogoja za znanje, ki je tisti kapital, ki ga vsako okolje, če si želi jasno in mirno j:)erspektivo, še kako potrebuje. Pa ne samo zaradi človekove prvinske želje po nenehnem spoznavanj.u no- vega. Tovrstna dela imajo tu- di močan motivacijski uči- nek. Vitalnost in žlahtnost nalog pogojuje pravilen raz- voj mladih, zadovoljstvo staršev in pravilnost peda- goškega dela njihovih učite- ljev, kar je predpogoj za potr- jevanje prepotrebne samoza- vesti. Pogostokrat se zgodi, da je naše vedenje o prete- klosti okolja, v katerem živi- mo, precej siromašno. K te- mu žal prispevajo tudi slabi šolski učni načrti, ki ne upo- števajo pomena poznavanja lokalne zgodovine. Velike (podatkovne) teme so lahko za učence precej nerazumlji- ve in s tem tudi nezanimive. Potrebno je samo malo dobre volje in poguma, da se težave presežejo. Zgodovina posta- ne naenkrat prijetna in zani- miva in potrebna je samo še iskrica, ki aktivira željo učencev po spoznavanju pre- teklosti domačega kraja in življenja ljudi v njem. Šem- petrski učenci mnogih gene- racij so dokazali, da je to mogoče. V mnogočem so presegli same sebe in svoje starejše sokrajane. Zato bo izid zbornika raziskovalnih nalog, ki so nastale v letih 1985-98, -izjemno dragocen prispevek k boljšemu pozna- vanju domačega kraja. To še toliko bolj, ker je to prvi ce- lovitejši prikaz zgodovine kraja. Drobci iz preteklosti gradijo slikovit in razpozna- ven mozaik, ki se ga ne bi sramovali niti »večji« kraji. In v šempetrskem primeru se tako ni bati, da bi bila zgodo- vina kraja podobna slabi koncertni dvorani z mrtvimi koti, v katerih se nič ne sliši, kot je v prejšnjem stoletju v prispodobi opisal nepozna- vanje lokalne zgodovine ameriški pisatelj Archibald Mac Leish. Piše: BRANKO GOROPEVŠEK PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri ob 20. uri izven abonmaja pred- stava Nemir. V soboto ob 10. uri bo za družinski lutkovni abonma in izven gostovalo Lutkovno gledališče iz Mari- bora s predstavo Pekarna Miš- maš, ob 19.30 pa bodo prav tako izven abonmaja uprizori- li komedijo Minister v škrip- cih. V Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 10. uri za Pikin abonma 2 in izven. Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizo- rili predstavo Sapramiška, av- torice Svetlane Makarovič. KONCERTI V Kulturnem domu v Šent- jurju bo jutri ob 19. uri kon- cert Pro Musice Tibicinia iz Maribora, z odlomki iz komič- ne opere Seviljski brivec. V Glasbeni šoli v Velenju bo v torek ob 19.30 klavirski recital Aleksandra Piroženka iz Rusije. V Domu kulture v Velenju bo v sredo ob 18. uri za mla- dinski abonma koncert dua Ira roma. V Kulturnem centru Laško bo nocoj ob 19.30 gala show koncert Ota Pestnerja, ob 3o obletnici, s spremljavo osenj članskega orkestra Big Band RTV Slovenije, pod vodstvo^, Petra Ugrina. RAZSTAVE Zgodovinski arhiv Celje v 1. nadstropju Muzeja novej. še zgodovine postavil razstavo z naslovom Prva svetovna voj. na v dokumentih Zgodovin- skega arhiva Celje. V mestni galeriji Riemer\ Slovenskih Konjicah je do 15. novembra odprta razstava li. kovnih del slikarja Božidarja Ščurka. V Knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del Aleša Nežmaha. V Ipavčevi hiši v Šentjurju je slikarska razstava Karla Mehleta. V Galeriji sodobne umet nosti je na ogled razstava ki parke Dube Sambolec »Devi- ded Zones«. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 15. novembra ogle date razstavo Na grmado z veščami. V razstavnem prostor« Banke Velenje, d. d. ekspozi ture Šoštanj ima razstavo sli- kar Jože Svetina. V Osrednji knjižnici v Ce lju je do 31. decembra na og led razstava starih fotografi; Žalca »Spomini še živijo«, v Levstikovi sobi pa je stalna razstava Življenje in delo VJ?- dimirja Levstika. Muzej novejše zgodovine ima do 14. novembra na ogle^ razstavo »1. svetovna vojna v fondih Zgodovinskega arhiva Celje« in do konca leta tudi Slovensko zobozdravstveno zbirko. Otroški muzej ima do konca leta na ogled razstavo Hitreje, višje, močneje, v foto- grafskem ateljeju Josipa Pe likana je razstava njegovih fo- tografij, v Starem piskru pa je na ogled razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«. V Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje razstavlja slikar Narcis Kantar- džid. Na Dobrni je razstava slik iz slikarskega Ex-tempora Dobr- na '98. V Razvojnem centru raz stavljajo ustvarjalci Likovne šole Umbra, na Glavni pošti pa Marinka Kerstian. OSTALO V Pokrajinskem muzeju na Muzejskem trgu 9 bodo šf danes in Jutri od 15. do 16.3' in od 16.30 do 18. ure, v sobo to pa od 9. do 12. ure, delavni ce za staro in mlado z našlo vom Kako postanem čarovni ca? V Knjižnici v Velenju b£ jutri ob 19. uri predstavite^ knjige Marjana Marinška Pl^' ninčfVa Micka. V Levstikovi sobi Osrednja knjižnice v Celju bo danes o'' 18. uri literarni večer - 11. ševi dnevi, s predstavitvi)*^ zbirke Sanje sanjave, z gostoii^ večera Marjanom Tomšičein- Knjigarna Kulturnica v V^ lenju vabi danes ob 18. uri predstavitev knjige Klic z ra, avtorja Jožeta Hudečka. VROČA TEMA 11 Kandidatka proti svoji volji Celjanka Marija Mrak je zgrožena ugotovila, da jo na listi za volitve v mestni svet kandidira stranka Naprej Slovenija - Za popravke je prepozno Ko je Marija Mrak iz Plečni- |(Ove ulice v celjski KS Aljažev lirib minuli petek na straneh pjovega tednika z zanima- njem prebirala, kdo vse v Vlestni občini Celje kandidira za 33-članski sestav mestnega sveta, se je zgrozila. V 2. volil- ni enoti je namreč na listi 12, Ici jo je vložila stranka Naprej Slovenija, pod zaporedno šte- vilko 3 odkrila svoje ime. Ka- 1(0 se je znašla na kandidatni listi, saj vendarle nikomur ni dala oziroma podpisala so- glasja, da pristaja na kandida- turo? Odgovor je najprej iskala v našem uredništvu, kjer pa ji kaj več od tega, naj se za pojasnilo obrne na Občinsko volilno ko- misijo Mestne občine Celje, ni- smo mogli svetovati. Volilna opravila so namreč jasna. Stran- ke oziroma posamezniki (s podporo zadostnega števila vo- livcev, seveda) kandidature vla- gajo na sedežu občinskih volil- nih komisij, le-te pa preverijo njihovo zakonitost. Kaj več od preverjanja istovetnosti oseb- nih podatkov, tega ali se naslov stalnega bivališča kandidata sklada z območjem volilne eno: te, v kateri posameznik želi .'kandidirati, ter nenazadnje, ali )fprijavnica zaključena z origi- iialnim lastnoročnim podpi- som, pa tudi v občinski volilni komisiji ne morejo storiti. Vlo- žena kandidatura je torej s tem in ob dejstvu, da je bila vložena pravočasno in ob izpolnjenih prav vseh formalnih pogojih, zakonita. Nikoli nisem kandidirala! že po telefonu, kasneje pa še v pisni izjavi, Marija Mrak od- ločno in »z vso moralno odgo- vornostjo izjavljam, da nisem nikoli, nikomur podpisala izja- ve za kandidaturo«. Kot nam je pripovedovala v ponedeljek, ko se je za pomoč obrnila tudi na Volilno komisi- jo Mestne občine Celje, sta na listi stranke Naprej Slovenija kot kandidata samovoljno za- pisana tudi njena znanka Tere- zija Koštomaj s sinom Boštja- nom Koštomajem. Pri svojih Osebnih podatkih je opozorila ^e na napako, saj nikoli ni bila računovodkinja, kot je v rubri- ^ »poklic« zapisano na kandi- claturi. »Zdaj sem upokojenka, Zaposlena pa sem bila kot sa- liostojni referent - vodja kal- kulacij. Z računovodstvom 'mam le toliko stika, da po ^vojih najboljših močeh poma- gam v Kinološkem društvu Ce- lje, kjer brezplačno, kakor v 'Iruštvu pač vsi delamo, vodim finančno poslovanje,« pripove- duje Mrakova in opozarja še na '^ekaj: »Že leta sodelujem v Molilnem odboru krajevne ^l^upnosti Aljažev hrib in tudi ^ letošnje lokalne volitve sem ^figažirana. Kako naj hkrati de- lani v volilnem odboru in kan- ■iidiram za člana Mestnega sve- ^ Mestne občine Celje? Želim, ^ se moje ime umakne!« Nicvecse ne da storiti! Nekaj upa, da se bo morda le še vse uredilo, da lokalnih voli- tev v nedeljo, 22. novembra, ne bo pričakala zapisana na vseh razglasih,, je Mariji Mrak za kra- tek čas vzbudil Blaž Svetdc iz stranke Naprej Slovenija. »Ko sem mu telefonirala v Ljubljano, mi je zagotavljal, da se bo vse uredilo, da je prišlo do pomote, in da naj se le pomi- rim,« je pripovedovala Mrako- va, njeni upi pa so bili kratke sape, saj ji je predsednik Občin- ske volilne komisije Mestne ob- čine Celje Matevž Žugelj poja- snil, da se ne da prav nič več storiti, da so zamujeni vsi roki za pritožbe in da je potrditev kandidatur, torej tudi kandidat- ne Uste stranke Naprej Sloveni- ja, na kateri je v 2. volilni enoti na 3. mestu zapisano ime gospe Marije, pravomočna. »Mrakovi resnično ne more- mo pomagati, razglasi so v tisku, pa tudi sicer ne smemo umakni- ti njenega imena z liste,« razlaga črko zakona Žugelj in dodaja, da bi tudi v primeru smrti katerega od kandidatov, ime pokojnega ostalo zapisano na razglasih. Ob tem pa še pojasnjuje, da so imeli v času preverjanja zakonitosti vloženih kandidatur kar precej dela, saj v Mestni občini Celje kandidira za člane mestnega sveta okoli 350 ljudi. »Prav z liste stranke Naprej Slovenija smo umaknili precej imen, saj smo ob preverjanju zakonitosti ugo- tovili nepravilnosti v zapisanih osebnih podatkih, v posamez- nih volilnih enotah so kandidira- li ljudje, ki so imeli prijavljeno stalno bivališče na območju dru- ge volilne enote, kandidata te stranke za župana Marjana Kit- ka pa smo morali pozvati, naj dostavi svoj origindni podpis, saj smo z njegovo kandidaturo dobili fotokopiranega.« S kandi- daturo Marije Mrak pa je bilo - vsaj navidez oziroma toliko, ko- likor v volilni komisiji lahko pre- verjajo - vse v redu. Lese policija in sodišče Mariji Mrak zdaj ostaja le pri- java policiji, lahko si poišče od- vetnika in z njegovo pomočjo ubere redna pravna pota. Posre- dovanje osebnih podatkov ne- koga drugega in ponarejanje podpisa oziroma podpisovanje za nekoga drugega, sta konec koncev kazniva. V premislek snovalcem ob- stoječe zakonodaje, ki dopušča takšne zlorabe, pa morda le dve futuristični zgodbici: »Denimo, da se zgodi, da volivci v 2. volilni enoti tako množično podprejo gospo Marijo, da bo na listi stranke Naprej Slovenija izvoljena v Mestni svet Mestne občine Celje. Ker že kandidirati ni želela, se verjetno tudi svet- niškega položaja ne bi razvese- lila. V primeru, da bi mesto med svetniki takoj odklonila, bi bilo treba izvesti nadomestne volitve, saj zakon dopušča, da se na >izpraznjeno< svetniško mesto avtomatsko uvrsti na- slednji s kandidatne liste šele pol leta po volitvah.« »In, denimo, naj se čez štiri leta pojavi burkež, navdihnjen morda tudi s tokratno celjsko epizodo, in vloži kandidatno li- sto uglednih, uveljavljenih in pri občanih priljubljenih ljudi. Pazi- ti mora le na to, da bodo prever- ljivi osebni podatki pravilni, na- trenirati mora dovolj razUčnih podpisov in glede na to, da se >njegovi< kandidati v zakonitem roku ne morejo pritožiti, saj za kandidaturo še vedeli ne bodo, lahko na volitvah spet zmaga. Nasankal pa bo le v primeru, če se bo kdo od zmanipuliranih odločil za kazenski pregon.« Podobnih zgodbic bi lahko natrosili še nešteto, pa upajmo, da njihovih razpletov ne bomo spremljali. Iz letošnjih izkušenj, ki jih nizajo člani občinskih vo- lilnih komisij, bi veljalo popravi- ti vsaj to, da se končno potegne ločnica med resnimi in manj resnimi vlagatelji kandidatur. »Tako se ne bi več dogajalo, da predlagatelj oziroma vlagatelj kandidature, ki smo jo zavrnili, tudi po več dni ni dosegljiv, in mu zavrnilne odločbe preprosto ne moremo vročiti. V Celju smo letos zaradi tega morali ob žre- banju vrstnega reda po katerem bodo liste zapisane na glasovni- cah upoštevati kandidaturo Stranke enakopravnih dežel, za- vrnilna odločba pa je postala pravomočna šele v ponedeljek, 9. novembra,« dodaja Bojan Re- bec, namestnik tajnika Občin- ske volilne komisije Celje. IVANA STAMEJČIČ 12 REPORTAŽA Neme strune ciganove violine Romsko naselje v Celju preplavila pobesnela Hudinja - Vsi klici na pomoč izzveneli v prazno Začelo se je okrog pol enih ponoči, ko je potok Hudinja ušel iz struge, pobesnela voda pa je rušila vse, česar se je dotaknila. V hudih urah razdejanja ni bilo mogoče ukre- pati. Samo pošastno bučanje, lomljenje, tre- skanje. Ljudje so se rešili in iz varne razdalje opazovali uničevanje vsega, kar so imeli. Tega sicer ni bilo veliko, bilo je ravno toliko, da je bil dom. Ciganski dom. In še več domov v romskem naselju v Sernečevi ulici v Celju, le dober*streljaj od Intersparovega nakupo- valnega središča. Tam smo se ustavili in se pogovarjali z romsko družino Rajhartovih: Elico, njenim možem Cvetom in njunimi štirimi otroki. Poča- si so se nam pridružiU še drugi Romi, stanujoči v tem naselju. Vsi so bih na istem, vsi brez domov in brez vsega. »Voda je pridrvela s tolikšno močjo, da je prebila zunanjo steno hiše, udarila je smrdljiva kanahzacija, nam pa ni preostalo nič drugega, kot da zbežimo ven in se rešimo. Ni še dolgo, kar smo si stanovanje spodobno opremili s kuhinjskimi elementi, trosedom v dnevnem prostoru, spalnica je bila stara komaj dve leti. V tej hiši smo lepo živeli polnih deset let, imeli smo vse, kar smo potrebovaU, zdaj pa tole...« je prejšnji petek pozno popoldne pripovedovala Elica Rajhart in nas vodila po ledeno mrzli hiši iz prostora v prostor. Ko je v petek voda za silo upadla, so vsi člani družine začeli reševati imetje, sami so iz hiše znosili na stotine veder vode, da bi končno znosili ven poplavljeno in večinoma uničeno pohištvo, predmete in napra- ve iz kopalnice, gospodinjske stroje, kuhinjske potrebščine, oblačila, radijski in televizijski sprejemnik, otroške igrače... Stopah smo po debelih plasteh blata, v tem kotu je bil kup z vodo prepojenih oblačil, tam mokra gmota po- steljnine, pred hišnim pragom velik kup otroš- kih oblačil, šolskih torbic, knjig, zvezkov. Raj- hartovi so ostali brez živeža; voda je uničila ozimnico, zamrzovalno skrinjo je v navalu vode tako močno prevračalo in jo vrglo iz hodnika, da je iz nje izpadlo vso meso in druga hrana, ki so jo hraniU za prihajajoče zimske dni. Vse to je tisto noč in še naslednji dan plavalo v visoki smrdljivi vodi. Poginilo je na desetine kokoši, rac in gosi, ki so jih rediU. »Ker je bila voda zelo visoka, smo na pomoč nekajkrat poklicali gasil- ce, da bi jo izčrpali, pa niso prišH. Pomoč sem šla iskat na občino, pa na rdeči križ, na krajevno skupnost, na centru za socialno delo sem pros- jačila, pa so me povsod kar na hitro odslovili, bila sem zanje preveč umazana. Potem smo čakali, da bo vendarle kdo prišel do nas, pa ni bilo nikogar. Na vseh omenjenih naslovih sem povedala, da imam štiri otroke, da nimamo kaj jesti, da smo ostali brez oblačil, da otroci nimajo šolskih torbic, zvezkov knjig. Da za nas Rome ni pomoči, sem morala poslušati,« je pripovedova- la Elica Rajhart, njena soseda pa je pristavila: »Tako divjaški pa spet nismo, da bi nas morali kar vsi po vrsti odpisati. Smo ljudje, ki nas jg^ tako kot mnoge druge, prizadela poplava iij potrebujemo vsaj najnujnejšo pomoč.« Ob odprtem ognju Rajhartova imata, kot že povedano, štiri otro- ke: dvajsetletnega Dulia, štirinajst let starega Dejana, devetletnega Davorina in osemletnega Rokija. Vsi, razen najstarejšega, obiskujejo Os- novno šolo Glazija in so, po besedah mame Ehce, pridni učenci, težave jim dela le slovenš- čina, ker se pač doma veliko pogovarjajo ) romskem jeziku. Sin Davorin je že dolgo bolan, hudo astmo ima in je odvisen od zdravil iu pomagala za dihanje, kadar mu jemlje sapo. Ii ta mali Davorin je moral dve noči preživeti na prostem, v dežju in mrazu! V petek je družini priskočil na pomoč znanec, ki je pripeljal počitniško prikolico. Za nekaj dni, potem pa so se morali spet sami znajti. Mama Elica je v petek skuhala kosilo: testeni- ne na vodi in argo juho. Kuhala je na prostem, družina se je grela ob ognju, ki so ga zakurili pred hišo. »Mi stari Romi smo navajeni sedeti ob ognju, naši otroci pa ne, so drugače vzgoje ni in zato marsičesa ne razumejo,« se je ? pogovor vključil Cveto Rajhart, Elica pa je pristavila: »Če ne bi imela bolnega otroka, bi vse skupaj lažje prestajala, tako pa...« V Celju živijo tudi Romi. Tudi Rome j{ prizadela poplava. Tudi Romi so ob tej kata strofi prosili za pomoč. Za pomoč so prosili, ker so jo, tako kot mnogi drugi občani, resnič no potrebovali. Do mnogih občanov je pomoi prišla, nekaterim je bila pomoč obljubljena, pa je ni bilo od nikoder. Romom še z obljubo ni hotel nihče postreči. Ker so pač cigani. Zdi se, kot da smo vzgojo naših src precej zanemarili, ; MARJELA AGRR To je bil bivalni prostor. Romski otroci težko razumejo Mrazu je bilo mogoče kljubovati le ob odprtem ognju. REPORTAŽA 13 Sodno jutro na SIcalni Icleti Povodenj je pregnala ljudi na podstrešja in strehe, nov dan je razgalil podobe uničenih domov 2a deževnim dnem, ki je jjiil v vodni ujmi, je napoči- , umito sončno jutro, V sre- ^u mesta je bil vsakdanji jvež, znova smo se drenjali (parkiriščih, se usajali zara- jmalenkosti in hiteli vsak po ojih opravkih. Za nami je ja mirna noč v toplih poste- ili. Za sodnim dnem, ki ga je iživela Skalna klet, je napo- |o sodno jutro. Ko se je zda- jo, so ljudje, premraženi in stresni, obuti v škornje ali ike čevlje, na katerih se bla- iše ni posušilo, začeli priha- ti iz hiš. Razdejanje jih je ivdajalo z grozo. I tišino je občasno pretrgalo menje črpalk. Nekateri stano- ilci so prebedeli vso noč, drugi I morali prespati pri sorodni- hali v hotelu, tretji so prenoči- aa podstrešjih svojih domov, sebi so premlevali težke misli I dočakali nov dan, prijeli za [dra, motike, lopate, samokol- jce. Povodenj je bila bolj po- pa za pritlične hiše kot za »nadstropnice. Jutro je na pelih obrazih poplavljencev pobilo gube slabi. Kako bo- li uredili domove? Jih sploh Wo? Stara drobna ženska, ovita v 10, je nosila na umazano stop- Sfe predpražnike in preproge, spojene z vodo. Na stopnicah bil kupček premočenih časo- iov. V sobi razdejanje. Reči unetane vsepovsod, na mizi itrije lončki rdečih pelargonij. limam časa,« je na hitro zamr- cala. »Vidite, delo me čaka.« ejšnji dan je voda iz njenih Iti, ki so bile do stropa po- tvljene, butnila še za skoraj ?ter višje v bivalne prostore in emetala, kar ji je bilo napoti. Na dvorišče starejše hiše v isti ulici. Cesti na Grad, so na piano prenašali najrazličnejše, veči- noma povsem neuporabne predmete Alojzij Danijel So- vine, nekdanji direktor podjetja Steklar, zdaj upokojenec, se je opiral na bergle, ki so se ugreza- le globoko v mehko blato. Iz hiše so stopili šele to jutro, prej so bili v njej ujeti. »Temna črta. ki jo vidite na fasadi, je na višini 187 centimetrov. Do tod je segla voda,« je dejal. »Skozi okno smo opazovali reševalce v čol- nih, ki so se zlahka vozili celo prek zidu, ki obkroža nogomet- no igrišče.« V Sovinčevih klet- nih prostorih je imel umemiški atelje Štefan Vrbančič, ki mu je voda uničila številne, z ljubez- nijo nastale slike. Šestdesetletni Alojz Danijel Sovine je bil v poplavi ob gradbeni material, pripravljen za obnovo hiše, ob gospodinjske aparate, uničena so vrata, okna... »Zgodilo se je, naprej moramo,« je pristavil z optimizmom. Čez cesto, v Vilharjevi ulici, pri Jazbečevih, se je v kurilni- ci prevrnila cisterna in tri tisoč litrov olja se je pomešalo z vodo, ki je udarila v zgornje prostore in poplavila stanova- nja dveh družin. Oseminšest- desetletni Peter Jazbec si je v ujmi leta 1990 močno prehla- dil pljuča in od takrat je kro- nični pljučni bolnik. Z ženo Magdo sta zdaj doživela še eno ujmo. Voda ju je zaprla v hišo ob štirih zjutraj, ob sed- mih sta skozi okno dnevne sobe vstopila v gasilski motor- ni čoln. Odpeljali so ju na hrib, kjer sta čakala, da voda upade. Vsaka minuta je bila dolga, njuna hiša nezavarova- na. Mara Vehovec, dvainsedem- desetletna učiteljica v pokoju, je dom, v katerem živi sama, popolnoma prenovila po po- plavi pred osmimi leti. Imela je zasilno kuhinjo v kurilnici in dve leti je trajalo, da je bila hiša urejena tako, kot si je vselej želela. Pravijo, da je imela nje- na hiša lepo dušo. Polna rož, prijaznega duha. Sedanja ujma jo je povsem uničila. Kuhinja, svetla dnevna soba z velikim oknom, shrambe in kleti so bile v vodi do stropa. Voda je vdria tudi v drugo nadstropje. »Šla sem spat in v postelji me je zajela voda. Bosa sem se umak- nila na podstrešje in okoli še- stih zjutraj so me gasilci rešili skozi okno,« je pripovedovala gospa Mara. Tudi mnogi prebivalci Cele- stinove so del noči prebili na podstrešjih. Vlado Krolo, pe- tinšestdesetletni upokojeni av- tomehanik, živi v hiši sam. Že- na mu je umrla, ostala mu je še hči Manja. Druga hčer Mateja se je utopila pri šestnajstih le- tih v nekem nemškem jezeru. Ne življenje ne poplava mu nista prizanesla. »Groze ni mo- goče opisati. Iz hiše nisem mo- gel 24 ur, bil sem brez elektrike in telefona. Klet je bila vsa pod vodo, približno meter in pol vode je bilo v vseh bivalnih prostorih. Že leta 1990 smo komaj obnovili hišo. Kako jo bomo uredili zdaj?« Stanovalci v Vilharjevi, Celestinovi, Cesti na Grad, Pod Gradom, v Pleč- nikovi, Cigaletovi, Gallusovi in Orožnovi ulici si zastavljajo po- dobna vprašanja. Voda ni obšla nikogar. ^^ ■" KSENIJA LEKIČ Na udarnem valu rek Skalno klet je tokrat zalila Voglajna. Na nogometnem stadio- nu, kjer je teren v tem naselju najnižji, je segla gladina vode na višino petih metrov. V ulicah je bil nivo vode nižji. Na Skalni kleti je bilo poplavljenih približno 50 stanovanjskih hiš. Četudi bi prizadeti stanovalci gmotno škodo odpravili še isti dan, bi ostalo naselje tudi vnaprej direktno izpostavljeno udarnemu valu rek. Od izkušenj z veliko poplavo je preteklo osem let in toliko časa so imeli na voljo občinski politiki in poslanci, da bi poskrbeli za ustrezno zaščito naselij pred poplavami. Alojzij Danijel Sovine. Skozi okno svoje hiše je več ur opazoval gasilce in krajane, ki so se s čolni prevažali med hišami. V četrtek, 5. novembra, ni bilo ne ulic ne hišnih številk. ^Ma Jazbec sloni na oknu, skozi katerega je morala vstopiti 'Motorni čoln. Gasilci so na podoben način rešili 38 stanoval- cev Skalne kleti. V kuhinji, dnevni sobi in spalnici Mare Vehovec je segla voda do stropa. Sosedje pravijo, da je imela njena hiša posebno lepo dušo. »Groze, ki smo jo po osmih letih znova doživeli, se ne da opisati,« je dejal Vlado Krolo. Stopnišče, kjer stoji Simona Jurkošek, je na dan poplave postalo zasilni privez za čolne. Anton Fister je namreč hčerki nemudoma priskočil na pomoč - s sedemmetrsko jadrnico. Pripeljal jim je pitno vodo in kruh, belo plovilo privezal na kavelj ob stopnišču, nato pa oba vnuka odpeljal k babici na varno. 14 NASI KRAJI IN UUDJE Zakaj bobni v Pečovniku? Po pripovedovanju Pecovnicanov naj bi bili sunki na dan poplave drugačni kot pri potresu - Geološke raziskave kažejo, do naj bi tresljaje vendarle povzročil potres Prebivalci Pečovnika so na dan poplave, 5. novembra, zaznali trenutne močne sunke in slišali bobnenje. »Ob 16,45 so se tla močno zatresla, slišali smo pok, po- doben eksploziji... Imeli smo občutek sesedanja tal. Bilo je drugače kot pri potre- su - kot bi padel težak pred- met, zvok in tresljaji pa so se razširjali po hiši,« je poveda- la Valerija Kmecl, ki stanuje v hiši ob pešpoti na Celjsko kočo. Sledili so še novi sun- ki, najhujši 10 minut čez 19. uro. »Naenkrat je počilo, kot bi nekaj zelo težkega udarilo v hišo. Trajalo je le trenutek,« je opisala Danica Bilandžija. »Slišali smo kratek pok, kot pri eksploziji. Ni bilo podob- no potresu,« je menila Sonja Hercog. »Bilo je, kot da se bomo vsak čas ugreznili v zemljo. Bolj smo zaznali ugrezanje kot tresenje,« je de- jala Antonija Esih. »Slišali smo bobnenje. Zagrmelo in zatreslo se je obenem, kot bi bila kakšna globinska eksplo- zija,« je povedal Mitja Ivan- šek. Številni prebivalci v Pe- čovniku so zaznali podobno dogajanje in nemudoma ob- vestili štab civilne zaščite v Celju, ki je na ogled napotil geologa Sama Marinca iz podjetja Geosvet. Tudi sam je zaznal tresljaje in po njegovi razlagi jih je povzročil potres, ki so ga registrirah 5. novem- bra ob 19.04 v bližini Celja. Po prvih ocenah repubUške uprave za geofiziko so bili učinki potresa v širšem na- džariščnem območju četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Nadžarišče potresa je bilo v bližini Celja, 22 kilome- trov od opazovalnice v Dobrini na Kozjanskem. »V Pečovniku so najverjetneje zaznali potres in popotresne sunke, ki pa jih v observatoriju Uprave RS za geofiziko v Ljubljani ne more- jo registrirati, saj so vibracije prešibke,« je povedal Marine. So tresljaji povezani z vodno ujmo? »Povezava s poplavami bi bila možna, vendar statistič- no tega ni mogoče dokazati,« je menil Marine. Prebivalci v Pečovniku so močne tresljaje zaznali že pred dvema letoma in nanje opozarjali. Pomišljajo na mož- nost, da bi se tla premikala zaradi zapuščenega rudnika premoga v bližini strelišča. Po mnenju geologa je povezava med starim rudnikom in obča- snimi tresljaji skorajda izklju- čena. Tresljaji bi se namreč najverjetneje pojavljali konti- nuirano, če bi bili v povezavi z zapuščenim rudnikom in po- sledicami rudarjenja. V Pečovniku so čutili sunke še vso noč s četrtka na petek, potem so postali manj inten- zivni, čeprav niso povsem po- nehali, saj so jih zaznali tudi v ponedeljek, 9. novembra do- poldne. Kljub zagotovilom, da gre zgolj za potresne tres- ljaje, se njihova zaskrbljenost ni povsem polegla. Po mnenju Uprave RS za geofiziko tako šibak potres ne dokazuje ka- kršnekoli povezave z rudarje- njem. Da bi povezanost tres- ljajev s posledicami rudarje- nja potrdili ali ovrgli, bi mora- h opraviti dodatne geofizikal- ne raziskave. ■■■■■■■i KSENIJA LEKIČ Savinja zalila Evropski kriterij 5. Evropskega kriterija, tekmovanja najboljših mlacjj umetnostnih drsalcev Stare celine ne bo. Ujma ni prizanesla celjski Ledeni dvorani, zalila jo je dodobra uničila kotlovnico, ledeno ploskev in še kaj. Mla drsalci in hokejisti so vsaj za mesec dni brez pogojev za del( Evropski kriterij bi moral biti v Mestnem parku od danes i nedelje, za tekmovanje se je prijavilo 200 tekmovalcev iz držav, toda predsednik DK Celje Ivan Pfeifer je moral ude žence razočarati in jim sporočiti naj v Celje nikar ne priha jo. »Umazana voda je opravila svoje! Zalita je strojnica, kat( popravilo bo dolgotrajno in pomembne tekme nikakor i moremo izvesti v predvidenem terminu, temveč bomo sku li prireditev prestaviti v februar. Starši naših članov so si( ob poplavi nemudoma prišli na pomoč, a se kaj bistvenega dalo rešiti,« je povedal Pfeifer. Med najbolj zaposlenimi je dni oskrbnik objekta Jože Dojer s sodelavci, ki ocenju »Največ škode je v poplavljeni kotlovnici. Žal so uniči obnovljeni objekti hokejskega in drsalnega kluba, tako daj v prihodnjih dneh čaka ogromno dela, da drsališče pribit mo nekdanji podobi.« JOŽE KUZA Srečanje planinskih vodniico^ Konec tedna, 14, in 15. novembra, se bodo v Mozirski k zbrali slovenski planinski vodniki. Gre za prvo tovrstno srečanje vodnikov na področju Savi skega meddruštvenega odbora. V dvodnevnem druženju b( planinski vodniki pripravili okroglo mizo, na kateri bc predstavili probleme, s katerimi se srečujejo in turo po Mo skih planinah. Premražena pod kuhinjskim stropom Zakoncema Sipek s Trubarjevega nabrežja v Laškem je poplava uničila popolnoma vse »Moj bog, kakšna sem. Saj si sploh nisem več po- dobna,« je tiho zaječala Ana Šipek, ko je mimogre- de ujela svoj pogled v veli- kem ogledalu v spalnici. Z možem Evgenom sta hodila po stanovanju pritlične hi- še ob Trubarjevem nabrež- ju v Laškem in z neizmerno žalostjo naštevala, kaj jima je voda uničila ali pa odne- sla. Zakonca Šipek, ki sta julija letos praznovala zlato poro- ko, sta doslej preživela že marsikatero grenko izkuš- njo. Pa je vedno šlo nekako naprej. Tudi pred osmimi le- ti, ko sta si komaj opomogla po poplavi in vložila veliko truda in denarja v obnovo opustošenega stanovanja. Tokrat ju je voda za vedno pregnala s Trubarjevega na- brežja. Gospoda Evgena po dvainsedemdesetih letih. »Kmalu potem, ko sva le- gla k počitku, me je Ani vprašala, ali sem morda v kopalnici pozabil zapreti pi- po,« je pripovedoval 84-letni Evgen Šipek, ki se je le nekaj dni prej po težki terapiji vr- nil iz bolnišnice, kjer so mu zdravniki zabičali, da mora strogo mirovati in se izogi- bati vsakršnemu prehladu. »Vstal sem in že po nekaj korakih ugotovil, da za čud- no šumenje ni kriva moja pozabljivost. Skozi vhodna vrata je v stanovanje tekla voda, vedno več je je bilo, kmalu je začela prihajati tu- di skozi razpoke v stenah. Z Ani sva začela umikati stva- ri, ko pa je voda začela dreti tudi skozi okno, sva na ku- hinjsko mizo znosila predal- nik in nekaj blazin. Sedla sva nanje in visoko pod stro- pom kot dva prestrašena ptička čakala, kaj bo.« Ob sedmih zjutraj so ju premočena in premražena rešili gasilci. Razbih so okno v spalnici in ju odnesli v čoln. Do popoldneva sta ča- kal v hotelu Hum, kjer so jima dali sobo, ko je voda pričela odtekati, pa sta se takoj vrnila v stanovanje. »Popolnoma vse nama je uničilo,« pripoveduje Ana. »Vse pohištvo, vse aparate, vso ozimnico, vse knjige in oblačila. Že drugič v samo osmih letih. Polne police pe- rila sva imela, zdaj pa nosiva sposojene stvari. Evgena je mokrih copat rešil šele žu- pan, ki mu je prinesel visoke gumijaste škornje. Hvala bo- gu, da so ljudje dobri in so nama takoj priskočili na po- moč. Ponudili so nama tudi streho nad glavo, vendar ne greva nikamor. Tako sem ža- lostna. Prestavljam stvari z enega konca stanovanja na drugega in sploh ne vem, kaj naj z njimi počnem.« Ana in Evgen Šipek sta še vedno nameščena v hotelu Hum, že kmalu pa naj bi dobila stanovanje v Debru. »Nikoli več se ne bova mogla vrniti v tole hišico, kjer so živeli že moji starši,« je bil žalosten tudi Evgen. »Če bi bila vsaj nekaj let mlajša, bi bilo vse nekoliko drugače. Ko takole hodim po stanova- nju, se mi zdi, da imam če- dalje manj spominov.« »Še sreča, da nama je od poplave leta 1990 ostalo nekaj starin, da jih bova lahko prodala in si kupila najnujnejše,« je do- dala Ana in s poUce v kuhi- nje vzela drobcen, v črno usnje vezan molitvenik. »Te- ga pa ne bom dala od sebe za nobeno ceno. Že drugič mi ga je Evgen rešil iz vode. Dobila sem ga na Dunaju leta 1928 ob prvem obhaji- lu.« JANJA INTIHAR Gasilci so rešili Ano in Evgena Šipek skozi okno v spalnici. NASI KRAJI IN UUDJE 15 Tegobe starejših moških lOd oktobra v Celju preventivni pregledi za bolezen prostate - Za polovico smrti pri moških je kriv rak na prostati pod okriljem oddelka za urologijo v jošni bolnišnici Celje je pred dobrim (jecem pričela delati samoplačniška jbulanta, v kateri opravljajo preventiv- , preglede za bolezen prostate. Gre za unembno novost, ki bo marsikateremu jškemu, če bo znal pravočasno poskr- bi zase, na starost olajšala težave. 2nano je namreč, da ima vsak drugi pški, starejši od šestdesetih let, benigno perplazijo prostate, to je povečano prosta- ,Rak na prostati pa je v razvitih državah istal drugi najpogostejši vzrok smrti pri oških. Zato se v svetu močno zavedajo imena zgodnjega zdravljenja bolezni pro- ite in v ta namen so že povsod osnovali uštva za bolezen prostate in uvedli pre- ntivne preglede. Pri nas je na pomen vrstnih preventivnih pregledov, ki so za oške prav tako pomembni kot so za žen- I dispanzerji za zgodnje odkrivanje raka I dojki ali na maternici, že pred desetimi S pričel opozarjati predstojnik oddelka za Dlogijo specialist urolog primarij Milan uitar, dr. med. Ob veliki podpori Ijubljan- E tovarne zdravil Lek je bilo pred petimi |i ustanovljeno društvo za bolezen prosta- ki si je med številne naloge zadalo tudi ;aniziranje preventivnih pregledov, kate- I osnovni namen je zgodnje odkrivanje ligne hiperplazije in raka prostate. Član uštva je tudi dr. Milan Žuntar. Kaj je prostata in kakšen pomen ima? Prostata je žleza, ki jo imajo samo moški in je velika za divji kostanj. Sestavljena je iz mišičnega in žleznega tkiva. Izvodila njenih žlez se izlivajo v prostatični del sečnice. Izloček iz prostate je del semenske tekočine. S starostjo se žleze prostate lahko močno povečajo in razmnožujejo - nastane hiper- plazija prostate. Če se razmnožujejo nekon- trolirano in neurejeno, govorimo o raku prostate. Kakšen je potek bolezni? V začetku bolniki nimajo posebnih težav, vendar se lahko sčasoma te težave stopnjuje- jo. Bolniki opažajo, da imajo curek seča slabši, potrebno je čakati, da se seč spusti, urinirajo pogosto, tudi ponoči. Če je zapora seča močnejša kot mišice mehurja, lahko pride do popolne zapore ali pa se mehur, ki je poln seča, slabo krči. Bolniki stalno pušča- jo seč in so zato tudi stalno mokri. Kakovost življenja se bistveno poslabša, vsakdanje običajne aktivnosti, hoja, šport in podobno, so omejeni. ■ Za preventivni pregled prostate je treba plačati 2.500 tolarjev, vse ostale stroške krije tovarna Lek. Na pregled se je potreb- no v naprej naročiti pri glavni sestri oddel- ka za urologijo na telefonsko številko 063/ 482-111, interna 34-03. Kako v primeru zgodnjega odkritja zdravite hiperplazijo prostate? Načinov je več. Lahko jo zdravimo z zdravili, z minimalno invazivno metodo, na primer s hipertermijo in termoterapijo, to je segrevanjem prostate, z vložki v prostato, z ablacijo tkiva ter z lasersko in balonsko dilatacijo. Kirurško zdravimo hiperplazijo z odprto prostatektomijo, s transuretralno re- sekcijo in s transuretralno incizijo prostate. Kako pa je mogoče zdraviti rak prosta- te? Bolezen je treba predvsem pozorno opa- zovati, glede na stadij pa lahko rak zdravimo z radikalno prostatektomijo, to je s popolno odstranitvijo prostate, ter z obsevanjem in hormonsko terapijo. -vmsmmmmmmmmm janja intihar Primarij Milan Žuntar, dr. med. Eobraževanie kmetov Enota za kmetijsko sve- ivanje Zavoda za živino- 1)0 in veterinarstvo Celje Žalcu je tudi za to jesen izimo pripravila več pre- Jvanj in delavnic za metovalce. Znan je že rogram do konca letoš- jega leta. Predavanje za izračuna- anje gospodarnosti na metiji s pomočjo kataloga !že bilo, naslednje preda- anje pa bo v sredo, 18. ovembra, ob 10. uri v bal- onski sejni sobi Hmeljar- tega doma v Žalcu, kjer odo ob isti uri tudi vsa stala predavanja. Na tem odo govorili o vodenju re- produkcije, ugotavljanju ^jatev ter vplivih prehra- e na reprodukcijo pri kra- ah. Predavala bosta mag. anez Šketa in dipl. ing. 'arko Tevž. 25. novembra ^ predaval dipl. ing. Dar- ^ Simončič o posledicah '•iključitve Slovenije k '^'ropski uniji in davku na 'odano vrednost. 11. de- ^mbra bo predavanje o na- ftovanju uspešnega poro- 3 pri svinjah- in ukrepih 'i sesnih pujskih v prvem ^dnu starosti. Predaval bo vet. med. Dejan Židan. decembra bosta mag. :'^tka Gutman-Kobal in |'Pl. ing. Andrej Soršak go- l^rila o zanimivostih v pre- plavi sadja z vodeno degu- l^cijo. Zadnje predavanje, ' ga bo vodila dipl. ing. Mena Prepadnik, pa bo v letu 23. decembra o f^hrani visoko produktiv- [h krav. T. TAVČAR Plaz za hišo Zemeljski plaz je odnesel cesto do domačije Pavšer- Anton Bergant v Črnem Vr- hu, hudo je tudi pri Kodriče- vih v Studencih. Zadnje deževje je poleg po- plav tudi v žalski občini spro- žilo številne plazove. Veliko je takih, ki so brez hujših posle- dic zdrseli po pobočju, še več pa je tistih, ki so zdrsnili na ceste in s tem povzročili veliko škode. Gotovo pa so občane najbolj prizadeli tisti, ki so se sprožili tam, kjer ogrožajo nji- hove domove, ali so jih celo hudo poškodovali. Eden izmed takih se je sprožil tudi v Studencih v KS' Ponikva. Kot sta povedala še vedno močno pretresena Štef- ka in Jože Kodrič, sta v kritič- ni noči okrog ene ure zjutraj slišala močno bobnenje, tako da sta najprej pomislila, da gre za potres, kaj hitro pa sta spoznala, da proti njuni do- mačiji drsi ogromna gmota razmočene zemlje. V naglici sta pobrala najnujnejše in zbežala na varno, od koder sta nemočna opazovala, kaj se bo zgodilo. Plaz je odnesel drvarnico, za hišo pa se je ustavil. Kodričeva se bojita, da bo po" bregu zdrsnila še ogromna gmota zemlje pod cesto, kajti prepričana sta, da bi hiša tega ne zadržala več. »Hvaležna sva sosedom Sa- vinčevim in Velerjevim, ki so naju v kritičnem času vzeli pod streho in nama pomaga- li,« sta dejala Kodričeva. T TAVČAR Jože Kodrič nemočno opazuje več sto kubičnih metrov zemlje in kamenja, ki so se naslonili na hišo s treh strani. Mednarodni dan sladkorne bolezni V soboto ob 10. uri bo v veliki dvorani celjskega Narodnega doma državna proslava ob Dnevu sladkorne bolezni pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo, Urada RS za sodelovanje s svetovno zdravstveno organiza- cijo, varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin Ivana Bizjaka, Mestne občine Celje in Splošne bolnišnice Celje. Organizatorja proslave sta Zveza društev diabetikov Slove- nije oziroma Društvo diabetikov Celje, ki sta uspela ob tej priložnosti poleg omenjenih pokroviteljev združiti 45 različ- nih sponzorjev in donatorjev ter preko 40 družb in zasebni- kov, ki bodo sodelovali pri pripravi in degustaciji diabetičnih prehrambenih izdelkov. Le-ta bo potekala ves dopoldan do 13. ure v stranski dvorani in foyerju Narodnega doma. V kulturno zabavnem programu bodo sodelovali ženska pevska skupina Cvet iz Celja, trio Vikija Ašiča, humorista Strašna Jožeta in folklorna skupina iz Socke. Na proslavi bodo podelili tudi vrsto priznanj podjetjem in posamezni- kom. MITJA UMNIK Nove zobozdravstvene ambulante V Zdravstvenem domu Ve- lenje so v petek, 6. novem- bra, odprli ambulante mla- dinskega zobozdravstva, ki so jih posodobili in tehnično bolje opremili. Naložba je vredna 60 milijo- nov tolarjev, od tega je 39 milijonov tolarjev prispevalo zobozdravstvo s pomočjo Pre- mogovnika Velenje, preostali del pa je zagotovila Mestna občina Velenje. Mladinsko zo- bozdravstvo ima po novem se- dem ambulant, od tega tri spe- cialistične, kabinet za zoboz- dravstveno vzgojo, ortodonski zobotehnični laboratorij, ča- kalnico za predšolske otroke. računalniški center za zoboz- dravstvo in rezervno ambu- lanto. Posodobljene ambulan- te so po besedah Jožeta Zu- pančiča, direktorja Zdravstve- nega doma Velenje, pomem- bna pridobitev za dejavnost mladinskega zobozdravstva, ki je bilo že v preteklih letih učinkovito organizirano in prejema v Sloveniji najvišje ocene. V velenjskem zdravstvenem domu nameravajo posodobiti tudi diagnostični laboratorij, prostore fizioterapije, pedia- tričnega dispanzerja in reše- valne službe. K.L. Martinov večer društva Pod gradom Moško pevsko društvo »Pod gradom« Celje prireja jutri, v petek, 13. novembra ob 17. 30 Martinov večer, ki bo v dvorani Doma krajanov v Zagradu. Ob pokušini vipavskih, haloških in domačih vin bodo lahko obiskovalci prisluhnili tudi odlomkom, ki šo jih o kulturnem pitju zapisali vinski strokovnjaki, vsa predstavljena vina pa bodo na svoj način tudi ocenjevali. V kulturnem programu bodo sodelovali Nonet Petrol, Folklorna skupina Kompole, Trio Dukat in MOPD Pod gradom. Prireditev bo povezoval Slavko Zgonik, na ogled pa bo tudi razstava kajukatur Lenarta Horvatiča in ročnih del upokojencev KS Pod gradom. NMS Krvodajalska akcija v Šempetru v Šempetru krajevna organizacija RK dvakrat letno pripravi krvodajalski akciji. Tokrat je bil na vrsti nesrečni minuli četrtek, ko so reke prestopile bregove in ni bilo pričakovati kaj prida obiska. Vendar ni bilo tako - akcije se je udeležilo kar 128 krvodajalcev, kar je več kot ob minulih akcijah, ko je darovalo kri približno 100 krvodajalcev. Očitno se ob naravnih nesrečah v mnogih ljudeh obudi solidarnost in se zato še v večjem številu udeležijo dobrodelnih akcij. K. B. 16 KANDIDATI ZA ZUPANA OBČINA LAŠKO Mirko Golob, rojen 27. 2. 1951, avtoklepar, zaposlen kot voznik, neodvisni: »Poleg zakonsko določenih dolžnosti in obveznosti bom najprej naredil red v občinski upravi ter uslužbence navadil, da spoštujejo zakon o uprav- nih postopkih ter s tem obča- nom omogočijo hitrejše reše- vanje problemov. Največ svo- jega časa pa bi namenil otro- kom in njihovi varnosti, mla- dim pa omogočil vsaj del tiste- ga, kar jim je bilo odvzeto. Ker za samo mestno jedro pretež- no skrbi Pivovarna Laško, bi svoje moči porabil za okolico, ki je zadnja leta pridobila naj- manj. Potrudil bi se tudi, da se problem Zdravilišča Rimske Toplice čim prej reši. S tem bi se odprlo veliko novih delov- nih mest in ohranilo propada- joče bogastvo. Nenazadnje pa bi nadaljeval prizadevanja, da ljudje v jeseni življenja konč- no dobijo v Laškem obljublje- ni dom, ki bi jim zagotovil dostojno življenje.« Peter Hrastelj, rojen 7. 2. 1935, mizar, župan in posla- nec državnega zbora, kandi- dat podružnice SLS Laško: »Dragi sokrajani občine Laš- ko, s spoštovanjem vas s Slo- vensko ljudsko stranko va- bim, da mi zaupate vodenje naše skupne občine še za eno mandatno obdobje. Kot do se- daj, bi tudi v bodoče rad zasta- vil vse moči in znanje za uspe- šno reševanje potreb in prob- lemov, s katerimi se vsakod- nevno srečujemo. Kljub pode- dovanim dolgovom iz let 1991-1995, ki sedaj zavirajo hitrejši razvoj, sem prepričan, da bomo vse začete projekte in načrte speljali do konca in v splošno dobro. V prvi vrsti gre za varovana stanovanja doma starejših občanov ter oživlja- nje zdravilišča v Rimskih To- plicah. V že izkazano korist teh in drugih nujnih namenov se bom dosledno zavzemal tu- di kot poslanec v državnem zboru. Nasprotno zavajanju nekaterih bo še naprej moj cilj temeljita zdravstvena oskrba ter skrb za pravice in ugodno- sti tako otrok kot upokojen- cev, v navezi z enakomernim napredkom in učinkovito po- močjo v prav vsakem kotičku občine. Dejanja govorijo več kot besede, zato se izkažimo kot ljudje dobre volje, odloče- ni v premišljenem in strpnem dogovarjanju ustvarjati še boljše, prijaznejše Laško.« Janez Krajnc, rojen 18. 6. 1939, profesor andragogike, direktor Ljudske univerze Celje, kandidat 00 SKD Laš- ko: »Kot podpredsednik občin- skega sveta sem se v preteklih letih dobro seznanil z delova- njem občinske uprave, zato imam jasno vizijo, kako zasta- viti delo župana. Občinski proračun mora biti razvojno naravnan za celotno območje občine. Treba je pritegniti in vzpodbuditi domače in tuje vlagatelje za nove naložbe, ki bodo pospešile razvoj lokal- nih podjetij in odprle nova delovna mesta. Z javnimi fi- nancami je treba preudarno ravnati in pridobiti čim več sredstev iz državnih virov. Ko- munalna dejavnost mora biti kakovostna in čim cenejša. Laško mora postati prepoz- navno turistično območje z bogato celovito turistično po- nudbo na zdraviliškem, kmeč- kem, kulturnem in športnem področju. V skladu z zahteva- mi devetletnega šolanja so po- trebne naložbe v šolski pro- stor, zgraditi je treba novi šoli v Laškem in Jurkloštru, zgra- diti pa je treba tudi dom sta- rejših občanov in gasilski dom v Laškem. Potrebno je oživiti in razviti Zdravilišče Rimske Toplice, posebno skrb in po- moč pa je treba nameniti inva- lidom in vsem drugim ogrože- nim skupinam občanov.« Jože Rajh, rojen 29. 8. 1946, strojni tehnik, proku- rist, kandidat ZLSD, LDS in DeSUS. »Skrbno sem izbral vsa tista področja, ki jih moramo v ob- čini Laško skupno rešiti in za- četi čim prej ukrepati. Na ko- munalnem področju bomo v vsaki krajevni skupnosti v so- delovanju z vodstvi KS izpe- ljali vsaj eno potrebno nalož- bo, rešiti moramo probleme glede oskrbe z vodo. Zgraditi je treba gasilski dom in zago- toviti normalno delovanje ko- munalnega podjetja. Dokon- čali bomo gradnjo šole Jurklo- šter in zgradili šolo in vrtec v Debru, mladim pa je treba dati urejene prostore za njihovo delovanje in zbiranje. Za grad- njo doma za starejše v Rim- skih Toplicah bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo in pospešili postopke za pri- dobitev državnih sredstev, med moje prednostne naloge sodi tudi oživitev delovanja kina v Kulturnem centru Laš- ko. Povečati moramo hotelske zmogljivosti v Laškem in raz- širiti zdraviliške dejavnosti z novim kompleksom, v Rim- skih Toplicah pa bomo pove- čali aktivnosti za oživitev zdravilišča in odprli lekarno. Z -vsemi močmi bom podprl razvoj malega podjetništva in se zavzel, cla na območju Laš- kega in Rimskih Toplic uredi- mo obrtno cono. V središču Laškega bomo uredili tržni- co.« OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH Jože Čakš, rojen 10. 5. 1954, višji knjižničar, direk- tor Ljudske univerze Rogaš- ka Slatina in vodja knjižnice Šmarje pri Jelšah, župan Ob- čine Šmarje pri Jelšah, kan- didat SKD in SLS: »Svoje župansko delo bom nadaljeval, če mi boste volivci naklonili svoje glasove, na iz- kušnjah, ki sem si jih pridobil v sedemletnem vodenju obči- ne. Veliko je bilo postorjene- ga, veliko pa nas čaka še v prihodnosti. V svojem predvo- lilnem sloganu - Le dobri ljud- je delajo dobre čase - želim poudariti, da z dobrimi ljudmi ni težko delati, ustvarjati bolj- še pogoje za življenje, krepiti razumevanje in narediti živ- ljenje prijazno. K temu sem težil že doslej. Z mano vas je bilo veliko občanov šmarske občine in vse, kar smo ustvari- li, je bil sad dobrega dela naše skupnosti. Vse moči, znanje, izkušnje in ljubezen do krajev šmarske občine sem vlagal v razvoj naših krajev. Vsega se doslej ni dalo narediti. Zato nas čaka veliko odgovornega dela tudi v prihodnje. Sam se tega zavedam in z veliko od- govornostjo sprejemam izziv županovanja tudi v prihodnje. Upam, da ste občanke in obča- ni šmarske občine začutili mo- je dosedanje prizadevanje za napredek in razvoj naših kra- jev. Vse tisto, kar se doslej ni dalo narediti, pa ostaja izziv za prihodnost.« Franc Jager, rojen leta 1947, inženir organizacije dela, direktor trgovskega podjetja Jagros d.o.o., kandi- dat SDS: »Naše podjetje je že štiri leta uvrščeno med slovenske gaze- le, ki so gonilna sila v svoji veji gospodarstva. Kandidatura za župana mi je izziv, da bi lahko bogate izkušnje koristno upo- rabil še širše in ustvaril z malo denarja čim več. Žehm, da bi tudi šmarska občina bila kot gazela. Za kmete se bom zav- zemal ustvarjati pogoje za us- pešno gospodarjenje, za uve- ljavljanje lastnih blagovnih znamk - kot dopolnilo na kmetijah kmečki in izletniški turizem z vinskimi cestami in drobna obrt. Za drobno gos- podarstvo ustvarjanje pogo- jev, da bomo podjetniki in obrtniki z veseljem vlagali v širitev ter nova delovna mesta. Tudi oživitev mlekarne v Šmarju pri Jelšah ter Bohorja Mestinje, vključitev realnih planov krajevnih skupnosti v plan občine, preveritev obsto- ječega plana občine ter pred- nost domačim obrtnikom, šo- le prijazne učencem, prosti čas za mlade brez alkohola in mamil, različni programi za odrasle,,med njimi za upoko- jence. Od države bom pridobil maksimalna sredstva naših davkoplačevalcev, ki jih bomo koristno' porabili v naši obči- ni.« Janez Sevšek, rojen leta 1954, inženir prometa, sa- mostojni podjetnik, neodvi- sni kandidat: »Za kandidaturo sem se odločil v zadnjem trenutku na pobudo mnogih občanov, ki so me podprli s podpisi. Ko takšno pobudo sprejmeš, se zaveš odgovornosti, da lahko v občini kaj narediš in spremeniš. To je zame velik izziv. Moja vizija je razvoj gospodarstva, obrti in pod- jetništva, ohranjanje in odpi- ranje novih delovnih mest, razvoj kmetijstva, podpira- nje kmečkega turizma, malih perspektivnih kmetij, ohra- njanje podeželja in zdravega okolja. Prav tako izboljšanje infrastrukture, razširitev in posodobitev lokalnih in vaš- kih cest, odmeritev cest in odpis zemljišč, obvoznica v Šmarju, sanacija plazov in vodovod (zamenjava oporeč- nih azbestnih cevi). Podpora šolstvu in perspektivnim projektom, izobraževanje mladih in starejših generacij. Oživitev in ohranjanje kul- turno-zgodovinskih objektov ter kulturne in naravne de- diščine. Posodobitev zdravs- tva in podpora preventivnim ukrepom. Podpiranje rekrea- tivnih dejavnosti pri vseh ge- neracijah in ureditev parka s športnimi objekti.« Stanko Šket, rojen 24. 1. 1953, diplomant Pedagoške akademije, ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah, kandidat LDS (s podporo DESUS in ZLSD): »Moj predvolilni program: oživljanje gospodarstva in podjetništva z ustrezno izrabo obrtnopodjetniških con. V ob- čini je potrebno zagotoviti us- trezna stavbna zemljišča za individualno gradnjo in zgra- diti ustrezno število socialnih stanovanj. Pomagal bon^ pridobivanju sredstev z^ | merjen razvoj kmetijstva vsemi vzporednimi dejavno, mi. Vztrajal bom pri dolofj namembnosti objektov, i^j v lasti občine ter poskrbel primerno izrabo. Zagotavj bom boljše pogoje za razj športa in pogoje za primef interesne dejavnosti mladiii občini. Krajevne skupn(^ bodo ponovno dobile vei pristojnosti ob pomoči del; cev občinske uprave. Prizaj val si bom zagotoviti primer prostore za vzgojo in varst predšolskih otrok. Na podn ju varstva in urditve oko bomo pričeli z gradnjo čisti naprave, plinifikacijo, rek( strukcijo in vzdrževanj krajevnih cest, razbremenit jo prometa v Šmarju in ure tvijo pokopališč. Skrbel b za nemoteno delovanje ini voj dejavnosti javnih zavoi ter pospeševal delo društev OBČINA LJUBNO Cveto Koleno, 24. 2. 1935, magister biološke antropolo- gije, upokojenec, LDS: »Sem Ljubenc. Ta kraj s pridnimi in njemu zvestimi ljudmi sprejemam za svojega. S pridobljenim znanjem in iz- kušnjami se vračam v kraj, kjer sem odraščal, da bi kot župan vodil in predstavljal ob- čino. Temu našemu koščku zemlje, ki je eden od biserov Slovenije, želim s pomočjo ob- čanov ponovno odpreti poti v svet in mu dati veljavo, kot si jo zasluži. Razvojna naravna- nost občine bo enakomerna glede na možnosti in usmerje- na evropskim integracijam s posebno skrbjo za varnost malega in višinskega kmeta. V razvojnih komponentah da- jem prednost kmetijstvu, tu- rizmu in gostinstvu, drobne- mu gospodarstvu in podjetniš- tvu, na področju ekologije varstvu okolja in komunalnim ureditvam. Odprta vprašanja so prilagajanja gospodarstva novim razmeram. Ideologija je preteklost, spoštovati svo- bodo in dostojanstvo človeka, ki mu je zagotovljena kultur- na, socialna in pravna varnost. Občanom zagotavljati infor- macije in pošteno delo.« Martina Mičin, 24. 9. 1946, ekonomski tehnik, kmeto- valka, neodvisna kandidat- ka: »Župana si predstavljam 1 človeka, ki mora biti v slu: občanov. Držala se bom na la, da je potrebno iz ene tolarja dobiti vsaj dva. Koti panja se bom posvetila in d poudarek predvsem razvi turizma in malega gospoda tva, pospeševanju kmetijsi in kulturi. Turizem je donos panoga, vendar je v naši ob ni zapostavljena. Kmečki ti zem se komajda omenja, i je nujno pospešiti njegovi voj, seveda s predhodnim i vojem infrastrukture. Moži sti razvoja malega gospoda tva, ki je okolju prijazno, veliko. Z ugodnimi kre^ spodbuditi že obstoječe saa stojne podjetnike k širi proizvodnje in s tem zmanj ti nezaposlenost. Nadaljev bom izvajanje začetih proj tov, če so ekonomsko in nančno pokriti ter v soglasj prebivalci ljubenske občil Kmetom nuditi najemal ugodnih kreditov ter izkorii ti vse razpise za nepovraB sredstva, ki jih dajejo repu liške institucije. KultuC društvo bom s financiranji spodbudila za oživitev drai ske sekcije ter za večkrall organizacijo javnih priredi posameznih sekcij, ki že i stojajo.« Anka Rakun, 27. 7. ekonomist, županja C strankarska s podporo S' SDS). ^ »Program, ki sem ga pre" gala pred štirimi leti, smf skupnimi močmi uresniči)' naredili še več. Poudark' prihodnje so: v občinski u^ vi novih zaposlitev ne na^j^ jem. Vrtec bomo preseli'' bližino šole, skrbela bc^i^ zagotavljanje materialnih.' gojev za osnovnošolsko ^ braževanje naše mla^^' spodbujali bomo športno kreativne dejavnosti za m'' KANDIDATI ZA ŽUPANA 17 jtarejše. Že sedaj pestro Jiltiirno dogajanje bom spod- l^jjla z obnovo in vzdrževa- lci spomenikov, na področ- ^ socialnega varstva bomo ^jaljevali z delom javnih de- in za izgradnjo doma za jjjrele; trudila se bom za jgotavljanje čim bolj kako- jjtne zdravstvene oskrbe ob- j[iov in za izgradnjo tako fofitnih kot socialnih stano- vanj. Ne bom pozabila na ga- silsko področje, razvoj turiz- ma je ena prednostnih nalog naše občine, prav tako pa tudi razvoj in posodabljanje kme- tijstva. Pri drobnem gospo- darstvu vidim možnosti za de- lovna mesta za mlade in v politiki ugodnih kreditov, vse napore pa bom vložila, da bo oskrba s pitno vodo za vse nemotena in kakovostna.« OBČINA LUČE Anton Breznik, rojen leta 155, dipl. inženir gozdars- B, Zavod za gozdove - vodja kmočne enote Nazarje, indidat SLS in LDS: »V Občini Luče bodo veljali lavni poudarki kmetijstvu in ozdarstvu. Kot enakovredni ejavnosti bomo razvijali turi- em in različne oblike obrti in robnega gospodarstva. Zago- ivljal bom optimalno varstvo 1 prevoz otrok ter pogoje za vedbo devetletne osnovne ole. Treba je popestriti kul- irno ponudbo v kraju in fodbujati nosilce športne in (kreativne dejavnosti. Na po- liočju komunalne infrastruk- 'ureso v ospredju moderniza- ia ceste Ljubno-Luče, oživi- Rmejnega prehoda z Avstri- 1,novogradnja obvoznice Lu- e, rekonstrukcija oziroma as- iltiranje lokalnih cest ter skrb :druge ceste. Dograditev ka- ilizacije, zagotovitev čišče- |a komunalnih odplak, da- nsko ogrevanje vasi in zasel- »V, ločeno zbiranje in odvoz Jpadkov. Zagotavljati mora- lo preskrbo z zdravo pitno 3do, na kmetijah tudi s po- irno vodo, urejati moramo udourna območja. Prizade- li si bom za urejanje vasi, i^evanje stanovanjske in so- cialne problem.itike, sodelo- vanje z društvi in organizaci- jami v občini ter za ohranjanje in vzdrževanje naravne in kul- turne dediščine.« Mirko Zamernik, 8. 11. 1964, strojni tehnik, župan in poslanec državnega zbo- ra, kandidat SDS: »Kakor pred štirimi leti, ta- ko tudi tokrat ne obljubljam veliko, saj je že naš veliki škof Slomšek dejal: >Ne volite svo- jih mož po njih sladkih oblju- bah, zakaj kdor preveliko ob- ljublja, malo izpolni. Izvolite svoje može po tem, kako so se med vami do sedaj nosili in dobrega storili. Še enkrat vam pravim, volite modro, izvolite dobro. Kakor si boste postlali, tako boste spali. Tu beseda Kristusova velja - Iz njih sadu jih boste spoznali.< V prete- klem mandatu so bile realizi-' rane vse naloge, ki smo si jih zastavili - tako bo tudi v na- slednjem mandatu. Zelo sem zadovoljen, da nisem razoča- ral ljudi, ki so mi zaupali pre- tekli mandat. Zadovoljstvo pa je še toliko večje, ker sem prepričan, da mi bo na teh volitvah svoj glas zaupalo še večje število volivcev. Obljub- ljam vam, da bom storil vse, da upravičim vaše zaupanje.« OBČINA DOBRNA .Martin Bred, rojen 15. 10. gradbeni tehnik, dela "naloge investicijskega in- in izvedbe projek- ^^ v Komunalnem podjetju ^'enje, kandidat SLS s pod- ^fovseh )omladnih strank: "Program Za oživitev Dobr- ^ sem zastavil kot izvajanje a v okviru proračuna in Jivnosti za razvoj turistične Jine. V proračunu bo pred- j^^^^na naloga vsem zagotoviti ^''^zno pitno vodo in urediti v občini. Na izrazito kmetijskih in demografsko ogroženih območjih bo treba zagotoviti še druge realne ob- like pomoči in prebivalce vzpodbuditi k dodatnim pro- gramom in s tem preprečiti izseljevanje mladih. Da bi tudi v devetletki ohranili enoiz- menski pouk, bo treba zagoto- viti sredstva za izgradnjo pri- zidka, kjer pričakujem sofi- nanciranje države v okviru običajnega deleža. Podpiral bom izgradnjo Vzgojno vars- tvenega doma (zazidalni načrt je sprejet), zavzel se bom za ustanovitev športnega druš- tva, za oživitev družbenega in družabnega življenja pa pod- piral vsa obstoječa društva. Še naprej si bom prizadeval za izgradnjo bencinske črpalke, pri urejanju kraja bodo moja prizadevanja usmerjena v ure- ditev centra Dobrne v starotrš- kem stilu s stojnicami in pro- storom za prireditve. Izdelali bomo strategijo dolgoročnega razvoja občine Dobrna.« Štefan Pohajač, rojen 16. 8. 1949, trgovski poslovodja, vodja PE Zaščita-Sirena Ce- lje Dravinjskega doma Slo- venske Konjice, neodvisni kandidat s podporo LDS: »Razvoj Dobrne vidim zlasti v turizmu, v pozidavi zelene vasi z bazeni kot dodatni po- nudbi gostom Toplic Dobrna, v razvoju obrti in podjetništva za nova delovna mesta. Urba- nistično je treba urediti kraj, zagotoviti moderno prometno in komunalno infrastrukturo, kamor sodi občinsko cestno omrežje, telefonski in kabel- ski sistem, itd. Dobrno zapuš- čajo mlade družine, ker ni sta- novanj. Rešitev vidim v iz- gradnji blokov na že obstoječi lokaciji in vzpodbujanju indi- vidualne stanovanjske grad- nje, ki doslej ni bila mogoča. Zavzemal se bom za nado- mestno gradnjo Zavoda Miha Pinter, z začetkom gradnje bo- mo dobili tudi nova delovna mesta, za racionalno poslova- nje zdravstvenega doma in vrtca ter v pripravah na devet- letko za optimalne pogoje de- lovanja šole. Prizadeval si bom za razvoj kmetijstva in kmečkega turizma, za mladi- no in ostarele, da jim bo čim- lepša mladost in prijetna sta- rost. Zastavil sem si tudi iz- gradnjo večnamenske dvora- ne v Dobrni, kot poveljnik voj- niških gasilcev in predsednik PGD Dobrna, ki že vrsto let delujem na področju vodoo- skrbe krajanov, pa bom tudi temu področju posvetil vso pozornost.« OBČINA KOZJE Viljem Klobasa Rupret, ro- jen 15. 9. 1952, kmetijski tehnik, samostojni ustvarja* lec na področju kulture, kandidat Zelene alternative Slovenije: »Ker se s tole kandidaturo resneje lotevam posla, ki se mu pravi politika, sem se od- ločil (literatu pa se seveda tudi spodobi), da bom skrbno br- skal po besednem zakladu. Veste, predobro poznam trdo skorjo kozjanskega kruha, saj živim tukaj polnih petinštiri- deset let, sem pa tudi občinski svetnik in poznam pičle fi- nančne okvirje in skromne pristojnosti, ki jih občina ima, da bi smel neodgovorno ob- ljubljati karkoli velikega. Le to lahko zagotovim, da se bom kot župan potrudil, po svojih močeh in sposobnostih, po- storiti čimveč in se veselil sku- paj z vami, spoštovane občan- ke in občani, če nam bo tu in tam uspelo malo globlje zajeti sapo, da bomo bolj vedrih obrazov lahkotneje stopali v prihodnost.« Miloš Bevc, rojen 20. 6. 1968, diplomirani inženir elektrotehnike, učitelj v Šol- skem centru Celje, kandidat SKD: »Občina Kozje potrebuje žu- pana, ki bo v to funkcijo vložil vso svojo življenjsko delovno energijo. Interesi občanov mo- rajo vedno prevladati nad strankarskimi. Občinsko sre- dišče mora biti v ponos, ne v zadrego. Kot župan se bom zavzel za izgradnjo poslovne- ga objekta, kjer bodo imeli občani dostop do osnovnih dobrin, podjetniki izziv za po- slovanje, občinski organi pa primerne prostore. Kmetijsko politiko je potrebno usmeriti k naravi prijaznim metodam in na tej osnovi doseči višje cene pridelkov. Prednosti dokaj neokrnjene narave moramo skrbno čuvati in jo skupaj z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino izkoristiti za razvoj turizma, malega podjetništva in obrtnih dejavnosti. Z aktiv- nimi metodami je potrebno preprečiti odhod mladih izo- bražencev. Mladim je treba zagotoviti čim boljše pogoje šolanja, v prostem času pa morajo imeti na izbiro še kaj drugega kot gostinske lokale. Vsaka družina mora imeti enakovreden dostop do os- novnih komunalnih dobrin. Bolj je treba pomagati najbolj oddaljenim, ki zato nimajo dovolj sredstev.« Tadeja Lesnika, rojena 15. 12. 1973, višja medicinska sestra ter študentka prava, volonterska pripravnica v Splošni bolnišnici Celje, kandidatka SDS: »Kot županja bi najprej na- redila revizijo obstoječega stanja, na njeni podlagi pa izdelala razvojno vizijo obči- ne Kozje, podprto s konkret- nimi projekti. Med poglavit- nimi cilji svojega programa izpostavljam oživljanje gos- podarstva, kmetijstva in tu- rizma, odpiranje novih delov- nih mest, ureditev lokalnih cest in komunalno ureditev, ureditev in varovanje okolja ter zgodovinske dediščine. Prav tako tudi vlaganje v izo- braževanje in šport, vzpod- bujanje kulture in dela v društvih, gradnjo stanovanja za mlade družine in organiza- cijo izpostave državne uprave v občini Kozje.« Jože Planine, rojen 15. 7. 1945, tekstilni tehnik, glavni direktor Konfekcije Mont Kozfe, kandidat LDS s pod- poro DESUS: »Poudarek delovanja je v sodelovanju vseh KS za celo- viti razvoj občine. Gibalo raz- voja občine je v največjih podjetjih, programu zavoda Kozjanski park in obrtnih de- lavnicah. Povezovanje in so- delovanje tega potenciala je formula za odpiranje 50 no- vih delovnih mest. Naravni, kulturni in demografski re- sursi so naravnani kot kom- parativna prednost občinske- ga razvoja. Gre za aktiviranje >mrtvih objektov< - kot so športni park, žaga Kozje, go- stišče pri ribniku, grajski kompleks Podsreda, kulturni in naravni potencial - to bo >izkoristek notranjih rezerv<. Postavili bomo standarde ka- kovosti za blagovno znamko >Kozjanski park<. S prostorsko ureditvijo bo zgrajena obrtna cona, pogoj razvoja malega gospodarstva in obrti. Poseb- no programsko mesto pripa- da vzpodbudam za hribovite predele. Dodatno podporo pomeni projekt vinske ceste. Vse to omogoča dvig splošne- ga standarda v šolstvu, zdravstvu, kulturi, športu in sociali. V tem so interesi ak- tivnega prebivalstva, upoko- jencev ter perspektiva za mla- de. Občina Kozje mora posta- ti model uspešne slovenske občine.« Božidar Sok, rojen 24. 2. 1955, doktor veterinarske medicine, zaposlen v izpo- stavi veterinarske postaje v Kozjem, župan Občine Koz- je, kandidat SLS: »Ne morem vam zagotoviti sreče in blagostanja, saj sta le-ta odvisna od nas samih, sta pa seveda del našega skupnega cilja. Ker mi ni vseeno kako bo v bodoče po- tekal razvoj naše občine, bi se še naprej zavzemal za na- daljnji skladni razvoj občine in ohranitev njene poselitve, sprejetje prostorsko uredi- tvenih pogojev in prostorske- ga plana občine, skladen raz- voj komunalne in cestne in- frastrukture, aktivno politi- ko zaposlovanja v turizmu in obrti, podjetništvu in dopol- nilni dejavnosti v kmetijstvu. Prav tako za eko-socialno- tržni pristop v kmetijski poli- tiki, možnost prodaje pridel- kov po eko-metodi s prepoz- navno blagovno znamko, vsestransko varstvo naravne in kulturne dediščine, na- daljnje pridobivanje stano- vanj, zagotovitev pogojev za delovanje devetletne šole, ureditev športno-rekreacij- skega centra, uspešno delo- vanje društev, izboljšanje pogojev za delo občinske uprave... S ponosom se ozi- ram na opravljeno delo, ki me je obogatilo z novimi znanji in ' izkušnjami. Zato sem se odločil, da kot kandi- dat za župana znova preve- rim vaše zaupanje.« OBČINA GORNJI GRAD Rafael Žerovnik, rojen 5. 8. 1952, strojni tehnik, vodja vzdrževanja v Smreki, kan- didat SLS: »Zavzemal se bom za do- končanje začrtanih progra- mov: prvenstveno napeljavo toplovoda, priključitev na či- stilno napravo, sanacijo mestnega vodovoda, dokon- čanje gradnje stanovanjskih blokov in nadaljevanje aktiv- nosti z zvezi gradnje doma za starejše občane. Potrebno bo pristopiti k sanaciji in bla- žitvi posledic zadnje popla- ve,"ki je pustošila po občini, vzporedno pa rešiti proble- me, ki so ostali kot posledica poplave iz leta 1990. V KS Bočna in Nova Štifta bom pomagal uresničevati njiho- ve programe. Programi, kot so šolstvo, zdravstvo, turi- zem, gospodarstvo, kultura, gasilstvo, umetnost in pla- ninstvo so pomembne druž- bene dejavnosti, v katere sem bil vključen. Občini manjka večja letna priredi- tev, zavzemal se bom za let- no gledališče. Zavzemal se bom, da bodo imele naštete dejavnosti zadostno podporo v občinskem proračunu, z osebnim prizadevanjem pa je možno dobiti še dodatna sredstva. Občani bi lahko tu- kaj dobili pomoč pri pridobi- vanju soglasij. Upravo želim približati občanom, saj se mora župan zavedati, da je izvoljen od ljudi za ljudi.« 18 KANDIDATI ZA ZUPANA Toni Rifelj, rojen 20. 9. 1950, samostojni inovator, župan, kandidat SDS: »V Gornjem Gradu si bom prizadeval za izgradnjo cen- tra za starejše občane, za iz- gradnjo mostu Božič in obno- vo ceste skozi naselje, za za- ključek izgradnje toplovoda, pripravo osnovne šole na de- vetletko, izgradnjo športnega igrišča pri šoli, zaključek iz- gradnje bloka in po potrebi novogradnjo, ureditev obrtne cone za parkiranje tovornja- kov in avtobusov ter za ostale obrtne dejavnosti, ureditev okolja katedrale, izgradnjo sekundarnih vodov kanaliza- cije, širitev javne razsvetlja- ve, izgradnjo lekarne in pro- gram CRPOV. V Bočni bom največ pozornosti posvetil pripravi na izgradnjo kanali- zacije, obnovi šole in pripravi na devetletko, obnovi mostov pri Hriberju in v Kropi, iz- gradnji avtobusne postaje, javni razsvetljavi in progra- mu CRPOV. V Novi Štifti si bom prizadeval za izgradnjo kanalizacije, izdelavo pro- jektne dokumentacije in iz- gradnjo mrliške vežice, iz- gradnjo avtobusnih postaj v Dolu, Šmiklavžu in Tiroseku, javno razsvetljavo in program CRPOV.« OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Ivan Rakun, rojen 1. 4. 1939, hmeljarski tehnik, žu- pan Občine Šmartno ob Paki, kandidat SLS s podporo SKD in SDS: »Moja vizija oziroma geslo je: Vse za človeka, kraj, zdra- vo in varno, človeka dostojno življenje, skrb za revne in so- cialno šibke občane, dobro de- lovanje naših društev, ureje- nost kraja z dobro cestno in komunalno infrastrukturo. Najprej želim dokončati že za- čete in načrtovane projekte ureditve kanalizacije in iz- gradnje čistilne naprave, priti do novih globinskih virov zdrave pitne vode, dokončati izgradnjo pločnikov in neas- faltiranih cest. Želim urediti obratovanje pisarne upravne enote v naši občini, uresničiti idejni projekt gradnje nove te- lovadnice in urediti športni center. Skrbeti bo treba za raz- voj malega gospodars'tva, kmetijstva in turizma, omogo- čiti osnovni šoli prehod na devetletni program in zagoto- viti najmlajšim dobre pogoje v vrtcu. Zadnje poplave v kraju mi narekujejo eno prednost- nih nalog - sanacijo škode in dokončno ureditev brežin Pa- ke, saj je treba občino obvaro- vati pred poplavami.« Jože Robida, rojen leta 1958, specialist kirurg, pred- stojnik Otroškega oddelka kirurških strok v Splošni bolnišnici Celje, kandidat LDS s podporo ZLSD: »Takoj po izvolitvi bomo v občini prilagodili že sprejete občinske akte novi lokalno- samoupravni zakonodaji in uredili pristojnosti župana ter občinskega sveta. Reorga- niziral bom delo občinske uprave v smislu strokovne krepitve predvsem na po- dročju prava, menagementa, financ, timskega dela in spremembe delovnega časa, da bi občino čimbolj pribli- žali ljudem. Z upravno enoto v Velenju bomo odprli izpo- stavo državne uprave, tako da bodo občani imeli mož- nost večino upravno-formal- nih postopkov opraviti do- ma. Upravna enota bo delo- vala kot strokovna informa- cijska pisarna, ki bo nudila kompletno računalniško po- vezavo z nacionalnim infor- macijskim sistemom. S svo- jim timom bom takoj pričel z izdelavo vizije in strategije razvoja občine ter z izdelavo projektov, s katerimi bomo konkurirali na razpisih za pridobitev državnih in med- narodnih sredstev. Moje delo bo javno in redno ga bom preverjal na zborih obča- nov.« Alojz Podgoršek, rojen 9. 7. 1952, prometni tehnik, vodja delovne enote Šmartno ob Paki Zavoda RS za blagov- ne rezerve, neodvisni kandi- dat: »Imam zadosti volje, znanja in energije, da s programom, ki ga ponujam, pomagam Šmartnu ob Paki, da po ob- dobju nerazumljivega stopica- nja na mestu in zaostajanja za okolji, ki nas obkrožajo, krep- ko, odločno in brez mencanja skupaj krenemo na perspek- tivnejšo pot. Treba bo izdelati dolgoročno in kratkoročno strategijo razvoja občine, do- ločiti temeljne cilje in jih ure- sničiti. Izvedba tega je mogo- ča le z angažiranjem vseh proizvodnih, storitvenih, tr- govskih in drugih dejavnosti, ki bodo zagotavljale material- ne pogoje za dvig življenjske- ga standarda in omogočile vi- soko kakovost zdravstvenih, socialnih, izobraževalnih, in- frastrukturnih, stanovanjskih, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti. Slediti želim nače- lom evropskega modela lokal- ne samouprave in njihovega slogana: Prijazne občine za prijazne ljudi. To pomeni vr- niti določene upravne in ma- tične zadeve v občino in tako olajšati vsakdanje tegobe ob- čanov.« OBČINA ŽALEC Milan Dobnik, rojen 14. 8. 1945, profesor, župan Obči- ne Žalec, kandidat SKD: »Kar smo postorili doslej, nam lahko vzbuja zaupanje in optimizem. Moji cilji so, da bo občina nudila ugodna posojila preko sklada za razvoj obrti in podjetništva; nudila ugodno- sti podjetnikom in obrtnikom začetnikom; pomagala kme- tom, da bodo sposobni preži- veti v vse hujši konkurenci; namenila posebno pozornost razvoju turizma; spodbujala razvoj in pomagala, da bomo prepoznavni doma in po sve- tu. V komunali bo skrbela za nemoten razvoj in delo KS; za oskrbo z zdravo pitno vodo; za graditev kanalizacije in do- graditev čistilne naprave. Na področju sociale bo skrbela za gradnjo stanovanj; za vključe- vanje starejše generacije v vse tokove v občini; za pomoč pri- zadetim. Na področju kulture bo skrbela za to, da bo žalska občina še naprej ostala odprta za vse kuhurne tokove; za us- tvarjalno delo ljubiteljske in poklicne kulture; za varovanje kulturne dediščine. Ce sem vas prepričal s svojim doseda- njim delom in zaupate moje- mu programu, vas vabim, da na volitvah glasujete za števil- ko 4.« Henrik Krajnc, rojen 16. 7. 1952, učitelj, UE Žalec - po- dročje podjetništva, gostins- tva in turizma, kandidat Slo- venskega foruma in Demo- kratov Slovenije: »Pri županovanju se name- ravam opirati na red (javno, jasno, trdno definirane nalo- ge, pristojnosti in odgovor- nost za izvedene naloge), de- lo (popis in definiranje raz- vojnih prednosti občine Ža- lec, oblikovanje razvojno na- ravnanih programov in izva- janje le-teh. Prepričan sem, da je s primerno sinergijo do- godkov in prizadevanj po hi- trejšem razvoju v gospodar- skih družbah, kmetijstvu in društvih in drugih skupinah možno izkoristiti primerjalne prednosti, katere občina Ža- lec nedvomno ima) in razvoj (strateška razvojna naloga je oblikovati tretjo os na sloven- skem avtocestnem križišču in s tem začeti ponovno izkoriš- čati staro jantarsko pot, ki se danes imenuje V. evropski prometni koridor. Pri uresni- čevanju tega projekta je do- volj razvojnih možnosti za vse občane. Dobri programi so vedno in bodo privabljali kapital). Uredimo si življenje po lastni meri in željah - to storimo za občanu prijazno Občino Žalec. Natočimo si či- stega vina in ga skupaj izpij- mo.« Lojze Posedel, rojen 26. 8. 1955, dipl. ekonomist, vodja oddelka za finance občine Žalec, kandidat DeSUS, LDS, SLS, ZLSD in ZS: »Osnovni slogan volilne kampanje je: 'Kar je dobro, naj ostane; kar je slabo, sku- paj izboljšajmo!' Moj volilni program temelji na nasled- njih osnovah: Skupno izkori- stimo položaj naše občine za hitrejši in uravnotežen raz- voj gospodarstva in negospo- darstva v vseh okoljih. Strp- nost v različnosti in medse- bojno sodelovanje in zaupa- nje brez omejenih strankar- skih interesov. Enakopravni odnosi v občini, med krajev- nimi skupnostmi in občino ter državo in sodelovanje s sosednjimi občinami. Zago- tovitev pogojev za druženje in ustvarjalnost mladih in so- cialno varnost ter pomoč sta- rejšim. Spoštovanje narave z reševanjem ekoloških prob- lemov.« Eran Sadnik, rojen leta 1930, gradbeni tehnik v po- koju, kandidat SDS: »V mojem mandatu se bom zavzemal za vse naloge, tako v gospodarstvu kot v ostalih de- javnostih v občini, ki niso bile dovolj resno in temeljito zastav- ljene, še manj pa izvršene. Od- ločno se je potrebno spopasti z vse večjo brezposelnostjo. S strokovnimi sodelavci bomo poskušali pripraviti takšne pro- grame, ki bodo animirali mlade in jih tako odvrnili od 'vzgoje ulice'. Prizadeval si bom za vzpostavitev interesnega sode- lovanja z ostalimi novonastali- mi občinami na področju ekolo- gije (komunale), turizma, gos- podarstva, kulture in drugih po- dročij, ki bodo pozitivno vpliva- le na razvoj Spodnje Savinjske doline. Menim, da je že skrajni čas, da se poveže Zgornja in Spodnja Savinjska dolina v smi- slu regije oziroma pokrajine.« Vojko Zupane, rojen 5. 1. 1964, diplomirani novinar, služba za stike z javnostjo v Gorenju, neodvisni kandidat: »Žalska občina je kot jena lokomotiva. Občirisj uprava, razklana na dva p la, je neučinkovita, preinj prijazna in veliko prevečp^ tratna. Res bo rekel kdo , je bilo precej narejenega , se občina kljub problerno, 'prebija' proti tretjemu i sočletju. Toda koliko je bj zamujenih priložnosti? p, več! Koliko energije je bj porabljene za povsem ^ produktivne razprave m, županom in njegovo ekii na eni in občinskim sveto na drugi strani? Priložno pa so odhajale... Zato pou jam zgodbo o sprememi kjer poudarjam, da so žup: in njegova ekipa tisti orgi občine, ki mora problet reševati hitro in učinkovii pri tem pa ustvarjati strp in kooperativen odnos z o činskimi svetniki in ostali] sogovorniki. Učinkovita in vseh pogledih neobremeni na ekipa mora biti sposobi v urejenem in stabilnem ( lovnem okolju oblikov razvojno strategijo, koon nirati delo in izvajati doj vorjeno politiko. Prijazi sogovornik, dober gospoo in strpen pogajalec boi predvsem pa bom ohra: navdih, srce, pogum in za nanost.« OBČINA SLOVENSKE KONJICE Janez Jazbec, rojen 18. 6. 1956, učitelj, župan občine Slovenske Konjice, neodvi- sni kandidat s podporo SLS, LDS, ZLSD, SNS in De- SUS. »V obdobju, ki je za nami, smo Konjičani znali in uspe- li narediti kar nekaj pomem- bnih stvari. Še bolj pomem- bno se mi zdi, da je zastav- ljenih mnogo dobrih projek- tov, da je vizija. Ker verja- mem, da soustvarjam to gi- banje, da poznam nekatere odgovore na izzive, ki se ka- žejo, se čutim odgovornega, da skupaj nadaljujemo zače- to. Zato kandidiram in želim ostati s podporo volivcev žu- pan za vse ljudi, za vsakega človeka posebej. Poznam razmere v občini, poznam težave in želje ljudi, potrebe v krajevnih skupnostih. Iz- kušnja mi govori, da je v sodelovanju z delavoljnimi in sposobnimi ljudmi, tudi te poznam, marsikaj mogo- če narediti. Delo ni lahko, vem, toda ker je cilj dober, ker imamo to lepo okolje, v katerem živimo, ker delamo za skupno dobro, verjame- mo v mlade, sem za njih in vse nas pripravljen delati, se truditi po svojih močeh in znanju še naprej!« Peter Slapnik, rojen 12. 1963, dipl. ing. gozdarsti vodja revirja pri Zavodu gozdove Slovenije, krajev enota Slovenske Konjii kandidat SDS in SKD: j »V zadnjih letih smo v oW zaradi neodgovornega pristo izgubili stebre gospodarstva ii tem socialno varnost ljudi. ^ ljubljenih novih delovnih m ni bilo, ni dovolj stanovanj socialno ogrožene in mlade di žine, ni rešen problem oskrbi vodo, plačujemo cestnino, ( staja primanjkljaj v proraču občine, občinska lastnina sei racionalno prodaja. Kot žup bom nudil alternativo, nove i' je in vizijo. Do delovnih ni bomo prišli le s ponujeno I močjo kmetijstvu, s celovil razvojem turizma kot spodbi valca in povezovalca razv kmetijstva, storitvenih dejavi sti in domače obrti, s podp' začetnikom v podjetništvu j' ustvarjanjem pogojev za oŽi tev gospodarstva, podjetni^^ obrti in obrtne cone. Uspešn^ gospodarstvo bo nosilec no' kvalitet na področju vseh dr' benih, društvenih in human'' nih dejavnosti in za pridobi' stanovanj z varnim in prija^" okoljem. Zagotovilo bo hi^^ reševanje problema kvali^^' vodooskrbe, celotne infrastf ture ter varovanje dediščine *' KANDIDATI ZA ZUPANA 19 OBČINA ŠOŠTANJ Vlatjaž Natek, rojen 4. 11. 533, upokojeni ravnatelj OŠ |jba Rbck, kandidat ZLSD: »Obljub žal ne dajem rad, jrmi ni znano, kolikšno de- jjčino bi podedoval, če bom |\fo!jen. Za napredek naše jbčine Šoštanj bi želel sodelo- ^ti z ljudmi dobre volje ne |ede na strankarsko pripad- lost. Kaj bi postoril? Programi [S naj postanejo sestavni del |)činskega programa. Prido- liti bi morali zemljišče za adnjo nove osnovne šole. otil bi se tudi naslednjih na- ig: revitalizacije starega lestnega jedra, revitalizacije oštanjskega jezera, ureditve ;st, kanalizacije in razsvetlja- graditve novih stanovanj 3 mlade družine, ureditve lalnega dežurstva v zdravs- [enem domu in ureditve red- eredarske službe. Poskrbeti i morali za toplifikacijo Lo- )vice. Raven in Gaberk, [oučiti možnosti za pokritje izena, skrbeti za delovanje ilturnih in športnih društev, oglobiti sodelovanje med šo- tojsko termoelektrarno in denjskim premogovnikom, ivoje delo bi opravljal za polo- icno plačo, polovico pa bi v ako imenovanem »župano- m skladu« namenil za ljudi stiski in štipendiranje nadar- !nih učencev.« Milan Kopušar, rojen leta ekonomist, vodja pre- moženjsko pravnih zadev v ®munalnem podjetju Vele- k kandidat LDS: '*Moj program temelji na 'iravih temeljih in zagotavlja, '^se ne bomo ukvarjali sami s ^''oj in premlevali le pretekle '^vme. Združil bom ves po- ^■icial občine, ki želi delati, ^^niišljati in ustvarjati novo ^'hodnost občine Šoštanj. Ne ^^ se zapiral v ozke politič- ^ kroge. Poskrbel bom za '^^ditev parkirišč, organizaci- ° občinske in državne upra- graditev nove sodobne šo- otroških igrišč, samostoj- ' zdravstveni center ter si- komunalnega in kultur- statusa. Že doslej sem si jl|'2adeval, da so krajevne jjJipnosti dobile status prav- oseb. V povezavi z njimi gradil komunalno infra- '■"^^kturo in poskrbel za nada- .^nje sistema daljinskega jj^^vanja. Glavne naloge mo- f programa so: približati 'ovanje občinske in državne uprave občanom, skrbeti za enakomeren razvoj mesta in vasi, obdržati mlade kadre do- ma in ustvariti pogoje za raz- voj drobnega gospodarstva ter turizma - povrniti Šoštanju sloves, kot ga je imelo to me- sto nekoč.« Marjan Jakob, rojen 29. 6. 1954, dipl. ing. kmetijstva, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, kandidat SLS: »Prizadeval si bom za učin- kovitejši razvoj Šoštanja s poudarkom na oživitvi mest- nega jedra, krajevnim skupno- stim pa bi omogočil večjo ve- ljavo oziroma uresničevanje njihovih razvojnih ciljev. Po- deželskim otrokom in mladim bi omogočil odraščanje v do- mačem kraju in bi zato ohra- nil podeželske šole in vrtce. Skrbel bi za dobro sodelova- nje med občino in gospodars- tvom, kjer so občani naše ob- čine zaposleni. Okrepiti bi že-, lel vzgojo in varstvo mladih ter jih obvarovati pred raznimi oblikami zasvojenosti. Skrbel bi za ekološko ohranitev doli- ne ter njene okolice. Prizade- val bi si za ureditev sporne meje med občino Šoštanj in Velenjem ter za dobro sodelo- vanje s sosednjimi občinami. Načelo dobrega gospodarja naj dobi svojo domovinsko pravico prav na vseh področ- jih: v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu, malem gospodars- tvu, šolstvu in regionalnem razvoju. Prizadeval bi si za učinkovitejše delo občinskega sveta, ne glede na strankarsko pripadnost.« Cvetka Tinauer, rojena le- ta 1957, magistra manage- menta in diplomirana prav- nica, podjetnica, neodvisna kandidatka: »Občina Šoštanj je zelo pri- zadeta tako z vidika okolja in prostora kot tudi gospodar- sko. Poleg termoelektrarne imamo še okrog 300 podjetni- kov in obrtnikov, ki se ukvar- jajo pretežno s storitvami. Mladi nas zapuščajo, kupna moč pada, z njo pa se slabša tudi gospodarska moč.. Zato bom vse sile usmerila v razvoj in spodbujanje podjetništva, obrti in podeželja. S Termoe- lektrarno Šoštanj bom vzpo- stavila partnerski odnos. Hi- trejšo sanacijo občine bomo lahko izvedli tudi na račun odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi rudarjenja. Za vedno bom preprečila odpira- nje jame Šoštanj, saj razvoj občine, ki ne pozna svoje pri- hodnosti, ni mogoč. Za razvoj mesta in podeželja bom skr- bela enakopravno, zato bom skozi štiriletno načrtovanje proračuna občine vsem kra- jevnim skupnostim zagotovila vpliv na oblikovanje proraču- na. Med mestom in okolico bomo spletli močno mrežo. Mestu bomo vrnili meščanski sijaj. Naše otroke bomo obdr- žali doma. Priskrbeli jim bo- mo delo in stanovanja.« Leopold Kušar, rojen 1. 12. 1943, upokojeni elektroteh- nik, kandidat DeSUS: »Glavne naloge mojega pro- grama zadevajo pospeševanje gospodarskega razvoja, mož- nosti zaposlovanja in šolanja v občini. Prizadeval si bom za povrnitev škode, ki je nastala z rudarjenjem in proizvodnjo električne energije, in s tem omogočil, da bo vsako gospo- dinjstvo imelo zdravo in pitno vodo, ceste, telefonijo, kabel- sko televizijo in toplovod. V občini potrebujemo več soli- darnosti in ustvariti je treba pogoje, v katerih bo manj revščine. Krajevne skupnosti naj bi zopet zaživele in same odločale o svoji infrastrukturi, deležne bodo pravične razde- litve denarja iz proračuna. Po- vsod se bom zavzemal v do- bro razcveta našega mesta z okolico, za razvoj področij gospodarstva, kmetijstva, kul- ture in športa. Zavzemam se za demokracijo brez žaljivk in zmerjanja.« Bogdan Menih, rojen 7. 10. 1938, specialist splošne me- dicine, župan Občine Šo- štanj, kandidat SDS: »Šoštanju in okolici smo za- čeli vračati nekdanji pomen, urejenost in prijaznost. Rezul- tati mojega dela se kažejo na vseh področjih. Veliko smo naredili v mestu in na podeže- lju. Prebivalcem naše občine poskušamo omogočiti čimbolj zadovoljno ter kulturno in športno bogato življenje. Ne- kateri razvojni projekti zorijo že dlje časa in kmalu bomo želi sadove. Sprejeli bomo dolgoročne prostorske akte, s čimer bomo preprečili odpira- nje jame Šoštanj in pridobili prostor za podjetništvo, gra- dili bomo novo šolo, ki bo vsem otrokom nudila enake pogoje. S predlogom zakona o renti zaradi posledic rudarje- nja sem dosegel, da bo morala država zakonsko urediti nado- mestilo za posledice izkoriš- čanja našega rudnega bogas- tva. 35 let delujem v službi za ljudi, živim in čutim radosti in tegobe prebivalcev naših kra- jev. Danes se lahko naslonimo na trdne temelje, ki smo jih utrdili v zadnjih štirih letih. A nič se ne more zgoditi kar čez noč. Zaupajte mi še naprej, da bomo skupaj nadaljevali z uresničevanjem želja in ciljev, ki smo si jih zastavili.« OBČINA ROGATEC Martin Mikolič, rojen 7. 10. 1959, diplomirani inže- nir strojništva, župan Obči- ne Rogatec, neodvisni kandi- dat na predlog SKD: »Pred leti, ko je nastajala nova Občina Rogatec, sem s čutom odgovornosti za pri- hodnost naših ljudi in krajev kandidiral za župana. Danes ugotavljam, da je bila moja odločitev pravilna, saj smo kot mala, novonastala in demo- grafsko ogrožena občina v teh štirih letih veliko naredili. Za- stavljeno delo je potrebno na- daljevati. S sprejetimi prostor- skimi planskimi akti, z načrto- vanimi in z nekaterimi že iz- delanimi projekti so začrtane smeri dela v prihodnje. Z ure- sničitvijo že zastavljenih pro- jektov bomo dvigovali kvalite- to življenja tukajšnjih ljudi. Vsekakor pa bo, glede na spre- jeto spremembo zakonodaje o financiranju občin, ki nam malim občinam ni naklonje- na, najpomembnejše najti na- čin pridobitve sredstev za za- gotovitev delovanja in razvoja občine Rogatec. Veliko mi po- meni, da sem si z delom v preteklih štirih letih pridobil zaupanje občanov, kar je, zra- ven želje po nadaljevanju že zastavljenega dela, odločilno vplivalo, da ponovno kandidi- ram za župana Občine Roga- tec.« » Leopold Šturbej, rojen 2. 7. 1962, pravnik, zaposlen v Cestnem podjetju Celje, kan- didat SDS: »Program, ki sem ga izdelal za razvoj Občine Rogatec, bo usmerjen v kakovost življenja vseh ljudi, od otrok do starej- ših. Prav tako v razvoj vseh pridobitnih dejavnosti v gos- podarstvu, kmetijstvu, kar bo pospešilo zaposlovanje, pa v ureditev infrastrukture, pred- vsem prometa pri mejnih pre- hodih in skozi središče Rogat- ca ter ureditev pešpoti in ploč- nikov. Zavzemal se bom za enakomerni razvoj občine kot celote, ki mora imeti urejeno središče s sodobnimi objekti, urejeno okolico v smislu turiz- ma, kmetijstva in drobnega gospodarstva. Sedanji progra- mi so neprožni, zastareli, mar- sikje neprilagojeni sodobnemu času in nas vodijo v zaprtost. Zato nudim program, ki nas bo odprl. Podali si bomo roke.« OBČINA DOBJE Karel Čadej, rojen 25. 7. 1958, absolvenfpravne šole, zaposlen na kmetiji, neodvi- sni kandidat: »Vizija mojega dela kot žu- pana Občine Dobje je dolgo in težko pričakovana spre- memba vodstva kraja, demo- kracija, odprtost, enakost vseh občanov in kvaliteta de- la. Ne dovoljujem, da bi si kdo avtorsko lastil že oprav- ljeno delo v Dobju in tudi ne, da kdo neodgovorno pred- stavlja občane in naš kraj. Programsko delo povezujem s proračunskim obsegom in si ne zastavljam neizvedljivih načrtov. Delo lokalne samou- prave mora biti kvalitetno in demokratično, izpeljano z minimalnimi stroški. Družbe- ne dejavnosti: odpreti, oživiti in razviti vse starostne kate- gorije, zagotoviti socialno varnost, kvalitetno šolstvo, šport in kulturo. Okolje in prostor: komunalo, ceste, urejanje prostora, varstvo okolja urejati enakomerno v občini, tudi na obrobju, ne glede na število prebivalcev. Gospodarstvo: razvijati in ši- riti kmetijstvo, turizem in podjetništvo, s tem pa odpra- viti nezaposlenost in nizek standard. Programska dela naj bi opravljali po konku- renčnih cenah naši občani in podjetniki. Tudi delitvena bi- lanca med občinama naj bo korektna.« Bojan Guček, rojen 24. 3. 1971, pred diplomo na 6. stopnji fakultete za elektro- tehniko in študent ob delu na EPF, samostojni podjet- nik, neodvisni kandidat: »Župan bo moral znati us- kladiti interese Dobjanov in bivše občine Šentjur, po dru- gi strani pa bo moral občino voditi na tržnih osnovah. Razveseljivo je dejstvo, da je v občini Dobje skoraj 40 od- stotkov prebivalcev mlajših od 29 let. Predvsem mlajšim je treba dati možnost, da si bodo v Dobju ustvarili druži- ne, si tu zgradili hišo in tako posredno poskrbeli za svoje starše in njihovo trdo priga- rano imetje. Rabimo več. Kulturni dom mora postati dom vseh Dobjanov. Poleg kulture mora nuditi prostore za zabavne, družabne in raz- lične druge dejavnosti. To bi v kraj pripeljalo nove ljudi, ideje in - kar je tudi zelo pomembno - denar. Življenj- skega pomena se mi zdi po- vezovanje z občinami Koz- jansko-obsoteljske regije. Večji kot bomo, močnejši bo- mo, lažje bomo dosegli odo- britev finančnih sredstev s strani države in različnih mednarodnih fondacij. Pre- malo izkoriščamo tudi po- tencial mladih, prav tako je treba podpirati aktivnosti športnikov. Pri vsem skupaj seveda ne smemo pozabiti razvoj naših kmetij, s pou- darkom na turizmu. Raču- nam na podporo vseh Dobja- nov.« Franc Salobir, rojen 8. 4. 1939, trgovski poslovodja, samostojni podjetnik, skup- ni kandidat LDS, SLS, SDS in SKD: »Moje župansko delo bo nepoklicno in brezplačno. Na področju družbenih de- javnosti si bom prizadeval, da bo OŠ Dobje imela vse možnosti za nadaljnje vse- stransko uspešno delo. Po- gled po prelepi pokrajini po- ve, da je kmetijstvo naša glavna gospodarska panoga. Pospeševanje kmetijstva je naša prva dolžnost tako z gospodarskega vidika kot za- radi ohranjanja naše kultur- ne krajine. K razcvetu občine Dobje bodo pripomogle do- polnilne dejavnosti naših kmetov, med njimi kmečki turizem in domača obrt. Ko- munalno področje bo tudi v bodoče ena najzahtevnejših nalog občine. Pristopiti bo potrebno h gradnji cenenih stanovanj za mlade družine. Prav tako je treba poskrbeti za starejše ljudi, da bodo preživeli svojo starost tam, kjer si želijo. V naši občini je kar nekaj društev, katerim bom pomagal. Potrebno bo razvijati podjetništvo in obrt. Na vseh gospodarskih in kulturnih področjih bomo delovali tako, da v čim večji meri preprečimo odhajanje ljudi iz občine.« 20 KANDIDATI ZA ŽUPANA OBČINA STORE Ivan Jurkošek, rojen 10. 4. 1967, dipl. ing. strojništva, vodja službe Kakovost v Je- klu Štore, kandidat LDS s podporo SNS: »Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da je bila z ustanovitvijo samostojne Občine Štore dana priložnost za oživitev kraja in povrnitev tega, kar so Štore pred leti že imele; močno in razvejano industrijo, ki je s svojo siner- gijo zagotavljala hiter razvoj kraja na vseh področjih. Kot župan se bom aktiVno vklju- čil v boj za ohranitev žele- zarstva v Štorah in razvoj le- tega s ciljem proizvodnje ka- kovostnih jekel in predelave jekla v polizdelke in izdelke ob upoštevanju vseh ekološ- kih norm. Turizem lahko ve- liko pripomore k oživitvi kraja, zato se ga je treba loti- ti resno in za razvoj zagoto- viti ustrezna finančna sreds- tva. Možnosti je v naši občini dovolj; tradicija železarstva, spominska obeležja NOB, Svetina - ena najlepših slo- venskih vasi,... Naložbe so gibalo razvoja, zato bom zbral gospodarstvenike, da določimo skupne poteze, ki bi najhitreje pospešile vlaga- nja, in da skupaj pripravimo projekt razvoja malega gos- podarstva. Šport in kultura morata biti enakovredna z ostalimi dejavnostmi. Sem za sodelovanje z okolico, ob- činske meje so slaba popot- nica za prihodnost.« Franc Godicelj, rojen 12. 5. 1943, elektrotehnik, podjet- nik, kandidat SLS: »Če bom izvoljen za župa- na Občine Štore, imam en in edini cilj. Želim ustvariti po- goje, da bo v Štorah več zado- voljnih prebivalcev, kot jih je sedaj. Dela je veliko; nadaljevati je treba začeto delo, v kraj privabiti kapital od drugod, čaka nas preoblikovanje gos- podarstva in kmetijstva. Po- skrbeti moramo za bolj va- ren promet, urediti pločnike in prehode čez železnico, potrebujemo nadvoz. Zmanjšal bi obremenjevanje okolja. Ustvaril pogoje za razvoj telesne kulture in kul- ture nasploh. Spremljal bom socialo in ukrepal povsod, ne glede-na starostno mejo pre- bivalcev. Priprave za dosego teh ciljev bodo obsežne. Ker nimam drugih obveznosti, se bom lahko navedenemu cilju v ce- loti posvetil.« Janez Rutar, rojen 7. 1. 1947, gradbeni tehnik, skla- diščnik, neodvisni kandidat: »Delati želim neprofesio- nalno, kar mi omogoča zapo- slitev. Vsako delo je častno in za župana je pomembno, da je razgledan, dober in pošten, kar sam sem. Z reševanjem komunalno-infrastrukturnih potreb in gradnjo objektov ne bo težav, saj sem na tem po- dročju doma, upam le, da ob- čina ni preveč zadolžena. Skr- bel bom za boljše življenja občanov, ki jim zdajšnje raz- mere ne omogočajo človeka vredno življenje, za srednje- šolce in študente, saj smo bili v Štorah vajeni, da so se izo- braževali le tisti,"ki so si to res želeli, vsi drugi so si našli delo v železarni. Sledila bo skrb za brezposelne, ki želijo delati. Obrtnikom in podjet- nikom želim pomagati v iz- terjavi dolgov, saj bo davek na dodano vrednost likvid- nostne težave še povečal. Kmetije morajo vstop v EU pričakati razvite in pripravlje- ne na konkurenco, kar reguli- ra tudi država, a le v povpreč- ju. na lokalni ravni pa se je zadev treba lotiti posamično. Želim, da bi bili čez 4 leta vsi veseli in ponosni, da smo do- ma v Občini Štore. Nisem v stranki in strankam se tudi ne bom pustil vplivati, zato od njih ne pričakujem nobene poclpore.« Franc Jazbec, rojen 11. 9. 1954, srednješolska izobraz- ba, župan Občine Štore in poslanec državnega zbora, kandidat SDS: »Kot župan Občine Štore - če bom. izvoljen - se bom zavzemal predvsem za do- končanje projektov iz zdajš- njega mandata, kot so obrtna cona, plinifikacija, prizidek k osnovni šoli, izgradnja in- frastrukture,... Moj glavni poudarek pa bo na ohranitvi železarstva v Štorah, ohra- njevanju delovnih mest in pridobivanju novih delovnih mest. Prizadeval si bom, da bo železarno oziroma njene posamezne družbe prevzel takšen lastnik, ki bo dejav- nost perspektivno širil ob upoštevanju ekoloških norm. Zavzemal se bom za razvoj drobnega gospodars- tva in podjetništva v okviru danih možnosti lokalne skupnosti.« Ivan Kumperger, rojen leta 1938, upokojeni inženir strojništva, kandidat ZLSD: »Svoje delo bom začel z razvojnim načrtom občine, k izdelavi povabil strokovnja- ke, poznavalce razmer, pf^, vsem mlade, ki bi z znanja in domiselnostjo prispevj spremembe. Zaposlitev vj kogar prispeva k skupneJ blagostanju, največja socij na varnost je delovno mest Zato bom spodbujal vlagat,; v razvoj malih in srednj podjetij ter pogojeval zapoj tev naših občanov. Kmeto želim zagotoviti vstop v stt kovno in javno življenje | soodločanje o pogojih življ nja in dela. Vzporedno bo zagotavljal in podpiral grj njo stanovanj za mlade dru ne. Našteto bo zmanjšalo i danjo že skoraj 28% brezp selndst in demografsko ogi ženost. Sem za usklajen r^ voj podeželja, za rekonstru cijo cestnega križišča Godet nadvozom, skrbel bom kulturo, šport in dejavno mladih, rad bi zagotoi spoštljiv odnos do zgodovi skih pomnikov in praznike Zavzel se bom za starejše o čane, saj meni in stranki vseeno, kako bomo živeli starosti. Želim biti žup vsem občanom enako.« SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANO\ MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE VOlITVE 21 KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINI LAŠKO SEZNAM KANDIDATOV ZA ZUPANA OBČINE LAŠKO Občinska volilna komisija Laško, na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (UL RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 in 20/98) v zvezi z določbami 60. člena zakona o volitvah jržavni zbor (UL RS, št. 44/92 in 60/95) objavlja izžrebani vrstni red SEZNAMA KANDIDATOV za volitve ŽUPANA OBČINE LAŠKO, ki bodo v nedeljo, dne 22, novembra 1998. KANDIDATI SO: MIRKO GOLOB, roj. 27.02.1951 Naslov: Laško, Poženelova 3 Poklic: avtoklepar; delo: voznik Predlagatelj: Silva Bassing-Turk in skupina volivcev JANEZ KRAJNC, roj. 18.06.1939 Naslov: Laško, Cesta v Debro 21 Poklic: profesor andragogike; delo: direktor Predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati-občinski odbor Laško PETER HRASTELJ, roj. 07.02.1935 Naslov: Laško, Trubarjeva 30 Poklic: mizar; delo: župan in poslanec državnega zbora Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - podružnica Laško 4. JOŽE RAJH, roj. 29.08.1946 Naslov: Laško, Kidričeva 45 Poklic: strojni tehnik; delo: prokurist Predlagatelji: SkupnaVolilna konvencija - Združena lista socialnih demo- kratov Laško, Liberalna demokracija Slovenije Laško in Demokratska stranka upokojencev Slovenije - območni odbor Laško Številka: 00607-7/98 Laško, dne 4.11.1998 Predsednik Občinske volilne komisije Laško Milko ŠKOBERNE, univ. dipl. iur. SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA USKO Občinska volilna komisija Laško na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94,61/95,70/95,20/98) v zvezi z določbami 60. člena zakona o volitvah v državni Dr (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) objavlja izžrebani vrstni red SEZNAMA list kandidatov za volitve članov Občinskega sveta Laško, na volitvah, ki bodo v nedeljo, dne 22. novembra 1998 ŠTEVILKA VOLILNE ENOTE: 1 ilna enota obsega: območje Krajevne skupnosti LAŠKO iej volilni enoti se voli 8 (osem) članov oljčinskega sveta, seznam so vpisane naslednje liste kandidatov. ' ZELENI SLOVENIJE_ ZDRAVKOMARTUN, roj.13.08.1948, Laško Trubarjeva 27 poklic: birotehnik, dele: samostojni podjetnik MIRAN KAČIČ, roj.08.04.1958. Laško Strmca 72 poklic: gradbeni tehnik, delo: vodja vodov, omrežja LIBERALNA DEMOKRACIJE SLOVENIJE - LDS ANTON TURNŠEK, roj. 11.11.1940, Laško Na Pristavi 25 poklic: ing. živilske tehnologije, delo: direktor ANDREJ VESENJAK, roj.04.11.1959, Laško Jagoče 5 poklic: kmetijski tehnik, delo: samostojni podjetnik DARINKA ZALOKAR,roj.28.04.1962, Laško Rifengozd 12 poklic: gostinski tehnik, delo: vodja del. enote SAŠI PEŠEC, roj.21.10.1955. Laško Badovinčeva 20 poklic: profesor, delo: profesor GORAZD ŠETINA, roj.08.02.1947, Laško Podhumska 1 poklic: sanitarni tehnik, delo: poslovni sekretar DANUEL MEDVED, roj.03.03.1957. Laško Pot na Grad 1 poklic: električar, delo: samostojni podjetnik JOŽE SADAR ml., roj.28.04.1969, Laško Kidričeva 2 poklic: strojni tehnik, delo: samostojni podjetnik FRANC LAZAR, roj.06.06.1951, Laško Bukovca 7 ' poklic: monter hladilnih naprav, delo: samostojni podjetnik — -__ DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV ^SLOVENIJE-DESUS_ MATEVŽ KOLAR.roj.24.08.1935, Laško Valentiničeva 50 poklic: višji upravni delavec, delo: upokojenec VLADIMIR SAJOVIC, roj.12.071932, Laško Pot na Šmohor4 poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenec PETER PODBEVŠEK, roj.02.05.1926. Laško Pod Gradom 2 , poklic: rudar, delo: upokojenec [ GIZELA PODBREGAR, roj.27.12.1941. Laško I Badovinčeva 6 poklic: babica, delo: upokojenka 5. STANISLAVTAUSES,roj.07.11.1928, Laško Jagoče 13A poklic: pekarski mojster, delo: upokojenec 6. FRANČIŠKA BRULC, roj.31.03.1943. Laško Pod Gradom 17 poklic: natakarica, delo: upokojenka Z FRANC RAJH, roj.12.09.1953, Laško Strmca 103 poklic: elektrotehnik, delo: upokojenec 8. HELENA ŽELEZNIK, roj.14.06.1940, Laško Rimska cesta 20 poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka IV. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. JOŽE RAJH, roj.29.08.1946. Laško Kidričeva 45 poklic: strojni tehnik, delo: prokurist 2. ANTON VELIKONJA, roj.09.03.1939. Laško Ačkerčev trg 4A poklic: zdravnik, delo: zdravnik < 3. BOŠKO ŠROT, roj.06.03.1957, Laško Kidričeva 2 poklic: dipl. pravnik, delo: pravnik 4. BOJAN KOŠAK, roj.16.08.1951, Laško Badovinčeva 2 . ' poklic: ekonomist, delo: ekonomist 5. ANDREJ MAVRI, roj.19.11.1948, Laško Trubarjevo nabrežje 5 poklic: strojni tehnik, delo: raziskovalec trga 6. LEA PLETERŠEK, roj.01.12.1958. Laško Rimska cesta 2 poklic: profesorica zdravstvene vzgoje, delo: višja med. sestra 7. STANISLAV KUŽNIK, roj.2I.I0.1935, Laško Podhumska 8 poklic: upokojenec, delo: upokojenec VI. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. JANEZ KRAJNC, roj.18.06.1939, Laško Cesta v Debro 21 poklic: profesor andragogike, delo: direktor 2. JOŽE BENEDEK,roj.28.01.1942, Laško Mestna ulica 14 poklic: doktor stomatologije, delo: stomatolog - direktor 3. MATIJA KOVAČIČ, roj.06.12.1952, Laško Kajuhova 2 poklic: gimnazijski maturant, delo: bančni uslužbenec 4. LUDVIK URANKAR, roj.08.0Z1954, Laško Badovinčeva 4 poklic: fizioterapevt, delo: fizioterapevt 5. JANEZ BELEJ, roj.13.04.1957, Laško Brstnik4 poklic: strojni tehnik, delo: kmetovalec 6. MARKO TUŠEK, roj.15.04.1941, Laško Na Pristavi 20 . . poklic: upokojenec, delo: upokojenec Z MARJAN KLEMENČIČ, roj.15.08.1949, LAŠKO Strmca 29 poklic; voznik - inštruktor, delo: inštruktor VII. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA-SLS 1. VLADIMIR PETEK, roj.09.08.1940, Laško Strmca 5 poklic: poklicna kmetijska šola, delo: upokojenec 2. ROBERT ŠTERN,roj.20.08.1946, Laško Rožnik 13 poklic: mag. dipl. ing. gradbeništva, delo: prem. pravne zadeve 3. JAKA KOLMAN, roj.25.0Z1944, Uško Na Pristavi 24 poklic: mag. dr. veterine, delo: veterinar 4. MOJCA KRIVEC, roj.25.04.1959. Laško Kidričeva 8 poklic: dipl. ing. agronomije, delo: kmetijska svetovalka 5. PETER HRASTEU mL, roj.09.05.1972. Laško Trubarjeva 30 poklic: srednja mizarska šola, delo: mizar 6. - RUDI GUČEK, roj.25.05.1942, Laško Strmca 94 , ^ poklic: osnovna šola, delo: upokojenec Z DRAGICA ŠTAUT, roj.1Z05.1963, Laško Kidričeva 20 poklic: poklicna gostinska šola, delo: gostilničarka 8. EDVARD STAROVEŠKl, roj.13.12.1950, Laško Badovinčeva 6 poklic: mag. dr. veterine, delo: vodja proizvodnje VIII. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 1. MARJAN GREŠAK, roj.11.01.1950, Laško Valentiničeva 34 poklic: dipl. ing. strojništva, delo: energetik-projektant 2. IGOR KNEZ, roj.16.11.1951, Laško Na Pristavi 14 poklic: fotograf, delo: fotograf 3. JOŽEFA SOVINC,roj.09.01.1953, Laško Strmca 99 poklic: šivilja, delo: obrtnica 4. JANEZ REMŠKAR, roj.03.06.1945. Laško Strmca 16 poklic: dipl. ing. elektrotehnike, delo: samostojni podjetnik 5. DARINKA GREŠAK, roj.14.03.1954. Laško Valentiničeva 34 poklic: profesor geografije, delo: profesor 6. SIMON SOVINC, roj.03.09.1972. Laško Strmca 99 poklic: grafični tehnik, delo: samostojni podjetnik 22 VOLITVE SILVESTER REMŠKAR, roj.16.12.1946, Laško Poženelova 3 poklic: ing. strojništva, delo: razvoj-projektiva ŠTEVILKA VOLILNE ENOTE: 2 Volilna enota- obsega: območje Krajevnih skupnosti REČICA, MARIJA GRADEC, VRH NAD LAŠKIM in BREZE. V tej volilni enoti se voli 8 (osem) članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov. II. LIBERALNA DEMOKRACIJE SLOVENIJE - LDS 1. MARJAN SALOBIR, roj.05.05.1960, Laško Marija Gradec 8 poklic: inženir gradbeništva, delo: direktor 2. DUŠAN KLINAR, roj.13.12.1957, Laško Laška vas 4 poklic: dipl. ing. kemije, delo: asistent na univerzi 3. BOGDAN PUSAR, roj.10.06.1956, Laško Olešče 46 poklic: elektrotehnik, delo: vodja gradbišča 4. SREČKO KLEMENC,roj.08.06.1962. Laško Sp. Rečica 181 poklic: trgovski poslovodja, delo: poslovodja 5. IVAN VUDRAG, roj.20.05.1955. Laško Lahomno 33 poklic: pekarski mojster, delo: samostojni podjetnik 6. FRANC JECL,roj.28.01.1960, Šentrupert Šentrupert 93F poklic: voznik, delo: voznik avtobusa 7. SIMON FERME, roj.12.02.1964, Laško Zg. Rečica n. h. poklic: kmetijski tehnik, delo: pospeševalec 8. ZVONE KLAVŽAR, roj.16.11.1956, Šentrupert Trobni dol 38 poklic: mizar, delo: kmetovalec III. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DESUS 1. OTON STARC, roj.03.04.1930. Laško Huda jama 8a poklic: strojni delovodja, delo: upokojenec 2. JOŽEF MAROT, roj.25.07.1929, Šentrupert Šentrupert 57 poklic: rudar, delo: upokojenec 3. JUREJAN,roj.ll.01.1938, Laško Lahomno 39 poklic: višji upravni delavec, delo: direktor 4. CVETKO ŽOHAR,roj.26.01.1964, Laško Sp. Rečica 128 poklic: avtomehanik, delo: voznik avtobusa 5. BERTA DERNOVŠEK, roj.28.11.1943, Laško Sp. Rečica 91 poklic: delavka pakiranja embalaže, delo: upokojenka 6. FRANC FELDIN, roj.18.10.1942, Laško ^ Marija Gradec 52 poklic: strojevodja, delo: upokojenec 7. MARTINA SEIDL, roj.07.11.1932, Laško Sp. Rečica 46 poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka 8. MARTIN PLAHUTA, roj.10.11.1918, Laško Vrh nad Laškim 37 poklic: kmetovalec, delo: upokojenec IV. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSE L MILAN BREZNIKAR, roj.18.10.1951, Laško Sp. Rečica 132 poklic: strojni tehnik, delo: vodja vzdrževanja 2. UUDMILAJAN,roj.09.071945, Laško Lahomno 39 poklic: vzgojiteljica, delo: upokojenka 3. DUŠICA KRIŽNIK, roj.03.12.1959, Šentrupert Trobni dol 42 , ' poklic: gimnazijski maturant, delo: referent 4. MILAN PFEIFER, roj.18.04.1951, Laško Tevče 24A poklic: lesarski tehnik, delo: samostojni podjetnik 5. SILVA BROD, roj.29.12.1952. Laško Zg. Rečica 59 poklic: gostinski tehnik, delo: vodja gostinstva V. SKUPINA VOLILCEV 1. MATJAŽ PIKL, roj.07.01.1971, Laško Sp. Rečica 47 poklic: vzdrževalec vozil, delo: vodja kom. storitev VI. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. DANUEL ULAGA, roj.05.10.1963, Laško Zg. Rečica 105 poklic: dipl. ing. lesarstva, delo: direktor 2. ANASTAZIJA DEŽELAK, roj.23.10.1954, Laško Trojno 8 poklic: dipl. ing. kmetijstva, delo: kmetijska svetovalka 3. MARKO ZEME, roj.10.06.1979, Laško Stopce lA poklic: študent, delo: študent 4. ALOJZIJA DEŽELAK, roj.30.04.1967, Uško Velike Gorelce 15 ' poklic: ing. kmetijstva, delo: kmetijska svetovalka 5. ANTON BELEJ, roj.12.08.1965, Šentrupert Trobni dol 6 poklic: ključavničar, delo: ključavničar 6. JOŽE SLAPŠAK, roj.1703.1957, Laško Padež 5 poklic: kv mehanik, delo: avtomehanik 7 ANDREJ ŽAGAR, roj.04.11.1965, Laško Zg. Rečica 48 poklic: ing. strojništva, delo: projektant 8. VID GRAČNER, roj.14.06.1956, Laško Vrh nad Laškim 12 poklic: klepar, delo: klepar VII. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA-SLS 1. STANKO SELIČ,roj.03.10.1953, Laško Leskovca 4 poklic: rudarski tehnik, delo: upokojenec 2. BOŠTJAN PRAŽNIKAR, roj.08.05.1972. Laško Lahomšek 1 poklic: dipl. ing. strojništva, delo: strojni inženir 3. KAREL KRAŠEK, roj.14.10.1943, Laško Sp. Rečica 103 poklic: ing. agronomije, delo: direktor 4. NADA PRAŽNIKAR, roj.20.01.1949, Laško Lahomšek 1 poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalka '5. VINKO ZEME, roj.24.01.1941, Šentrupert Trobni dol 34 poklic: osnovna šola, delo: upokojenec 6. KONRADJURKOVŠEK, roj. 10.01.1929, Laško Žigon 2 poklic: osnovna šola, delo: upokojenec 7 FERDINAND ŠIPEK, roj.04.09.1970. Laško Sp. Rečica 93 poklic: mizar, delo: mizar VIII. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 1. MARIJA ŠMAUC,roj.08.11.1946, Laško Huda jama 7 poklic: socialna delavka, delo: socialna delavka 2. ANDREJ ŠTAUT, roj.23.07.1958. Laško Vrh nad Laškim 6A poklic: mehanik, delo: vzdrževalec 3. ROMAN OČKO,roj.23.071963, Laško . Huda jama 4 poklic: tehnik, delo: vzdrževalec 4. FRIDERIK KRAŠEK, roj.09.03.1942. Laško Sp. Rečica 104 poklic: strojni tehnik, delo: delovodja 5. ZORAN GORIŠEK, roj.16.03.1971, Laško Radoblje 19 poklic: kv delavec, delo: delavec ŠTEVILKA VOLILNE ENOTE: 3 Volilna enota obsega: območje Krajevnih skupnosti RIMSKE TOPLICE, JURKLOŠTER, SEDRAŽ in ZIDANI MOST V tej volilni enoti se voli 7 (sedem) članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov. II. LIBERALNA DEMOKRACIJE SLOVENIJE - LDS 1. ROMAN MATEK, roj.13.02.1952, Zidani Most Zidani Most 29D poklic: mag. ekonomije, delo: direktor 2. DRAGO ZUPAN, roj.23.071952. Rimske Toplice Partizanska pot 1 poklic: elektromehanik, delo: nezaposlen 3. BRANKO ZALOKAR, roj.28.10.1959. Laško Belovo 10 poklic: tiskar, delo: tiskar 4. MARTIN JANČAR, roj.l 1.11.1949, Rimske Toplice Pot na Kopitnik 2 poklic: upokojenec, delo: upokojenec 5. OTO TAJHMEISTER, roj.04.02.1938, Rimske Toplice Zdraviliška 9 poklic: upokojenec, delo: upokojenec 6. ANTON JAKOPIČ, roj.31.01.1959, Laško Sedraž 38 poklic: tiskar, delo: samostojni podjetnik Z DAMJAN CIGOLE, roj.03.071973. Zidani Most Zidani Most 14 poklic: železničar, delo: delavec III. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE-DeSUS 1. HUBERT OCVIRK, roj.15.071942, Jurklošter Polana 60A poklic: paznik, delo: upokojenec 2. ZLATA STREL, roj.20.03.1937. Zidani Most Zidani Most 28A poklic: učiteljica, delo: upokojenka 3. LEOPOLD KOSMAČIN, roj.l 1.09.1926, Jurklošter Lahov graben 27 poklic: gozdar, delo: upokojenec 4. IVAN LOGAR, roj.18.01.1933, Rimske Toplice Senožete 2A poklic: strojni ključavničar, delo: upokojenec 5. BRANIMIR PAVČNIK, roj.Ol.l 1.1937, Laško Trnov hrib 1 poklic: visoka izobrazba, delo: upokojenec 6. ANA KRAGOLNIK, roj.13.06.1934, Rimske Toplice Pašnica 12 poklic: knjigovodja, delo: upokojenka 7 MARIJAN TRŽAN, roj.08.09.1939, Zidani Most Veliko Širje 13 poklic: prometnik, delo: upokojenec IV. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. ZLATKO PAVČNIK, roj.0703.1950. Laško Belovo 2B poklic: ekonomist, delo: vodja službe kakov. 2. FRANC LESIČAR,roj.01.07.1951, Jurklošter Lahov graben 5 poklic: gozdar, delo: gozdar 3. TAMARA KOLARIČ, roj.19.06.1977, Rimske Toplice Pašnica 7 poklic: študentka, delo: študentka 4. UUBA KRAU, roj.14.10.1945, Rimske Toplice Cankarjeva 10 poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka 5. MAKSIMIUAN KNAVS, roj.06.02.1924, Zidani Most Zidani Most 1 poklic: upokojenec, delo: upokojenec 6. FRANC BEZGOVŠEK, roj.l 1.02.1930, Jurklošter Polana 36 poklic: upokojenec, delo: upokojenec VI. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1. IVAN GUČEK, roj.16.05.1940, Rimske Toplice Brodnice 8A poklic: kv električar, delo: upokojenec 2. MILAN VODIŠEK, roj.20.05.1946. Zidani Most Veliko Širje 39 poklic: trgovski poslovodja, delo: samostojni podjetnik 3. JANEZ BREČKO, roj.13.08.1939, Jurklošter Lahov Graben 10 poklic: upokojenec, delo: upokojenec 4. DRAGO SEME, roj.13.12.1959, Rimske Toplice Povčeno lA poklic: elektrotehnik, delo: elektrotehnik 5. IVAN KAPUN, roj.26.04.1955, Zidani Most Veliko Širje 25A poklic: odpravnik vlakov, delo: odpravnik vlakov 6. FRANC KRAŠOVEC, roj.06.09.1934, Rimske Toplice Škofce49 poklic: voznik, delo: upokojenec 7. MILAN SEVNŠEK, roj.10.05.1946, Jurklošter Jurklošter 19 i poklic: trgovski poslovodja, delo: samostojni podjetnik VII. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA - SLS 1. VLADIMIR RAJH, roj.14.03.1963, Rimske Toplice Brodnice 13 poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec 2. JANKO CESAR, roj.25.11.1963, Jurklošter Mrzlo polje 6 poklic: strojni tehnik, delo: tehnolog 3. ANDREJ AŠKERC, roj.30.11.1955, Rimske Toplice ' Globoko 9 poklic: ing. kmetijstva, delo: sadjar 4. MARKOŽVEPLAN,roj.01.05.1965, Rimske Toplice Brodnice 7 poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 5. SLAVKO KOZMUS, roj.04.05.1952, Jurklošter Paneče 3 poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec 6. IDA PERTINAČ, roj.13.04.1959, Jurklošter Marijina vas 11 poklic: osnovna šola, delo: kmetovalka 7. LEOPOLD ŠVELC, roj.06.09.1944, Zidani Most Veliko Širje 19 poklic: osnovna šola, delo: železničar VHI. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - g 1. BOGOUUB KRAJŠEK, roj.06.11.1949, Zidani Most Zidani Most 2 poklic: strojni tehnik, delo: montaža elementov 2. ANTON LAPORNIK, roj.26.05.1970. Laško, Sedraž 1 poklic: kv delavec, delo: delavec 3. ANTON SUŠIN, roj.02.02.1950. Zidani Most Obrežje 50 poklic: železničar, delo: železničar 4. IVAN DRAŽETIČ,roj.l5.05.1962, Zidani Most Zidani Most 33B poklic: železničar, delo: železničar 5. FRANCZUPANC, roj.15.01.1942, Rimske Toplice ' Cankarjeva 2 poklic: urar, delo: urar 6. ALEKSANDER STOPINŠEK, roj.23.11.1959, Jurklošter Lahov graben 6A poklic: kv delavec, delo: delavec i Številka: 0607-5/98- Laško, dne 5.11.1^ PredsedJ Občinske volilne komi- LA5^ Milko ŠKOBERNE, univ. dipl- NASI KRAJI IN UUDJE 23 Več medijskega prostora za mlade \linulo sredo je bil v Narod- 0 domu v Celju 9. občinski joški parlament, na kate- jn so predstavniki osnovnih 1 srednjih šol iz Celja, Vojni- jin Štor razpravljali na temo /pliv medijev na otroke«. Letošnji občinski otroški par- jient v organizaciji Medob- (iske zveze prijateljev je vodi- \ina M. Sedlar, kot gosta pa 3 se ga ob predstavnikih vab- ■nih šol udeležila tudi celjski jpan Jože Zimšek in načelnik ^be za družbene dejavnosti j MOC Željko Cigler. Mladi poslanci so na parla- lentu izpostavili številne teža- >, ki jih občutijo v zvezi z lediji in kot je bilo razbrati iz jhove razprave, jih najbolj lučijo vprašanja kot so nasilje medijih ter množičnost oziro- la prenasičenost informacij, i večina mladih največ svoje- I prostega časa preživi pred evizijskim ali računalniškim ranom. Burna razprava se je lela predvsem, ko so razprav- li o tem, koliko pravice imajo jrši, da otrokom svetujejo ali epovedo ogled določenih od- j na televiziji, kaj sploh naj dajo in kdaj je otrok dovolj i da presodi, katere oddaje so poučne in kaj od vsega, kar si bo ogledal na televiziji, lahko nanj vpliva negativno. Mladi so izpostavili tudi vprašanje dru- gačnega preživljanja prostega časa in povedali, da jim mediji (ki pa imajo, so se strinjali, tudi svoje dobre strani) pogosto na- domeščajo prijatelje ali starše. Iz njihove razprave pa je bilo mogoče razbrati tudi, da jih ima večina razvit dovolj kritičen od- nos do tega, kaj na televiziji je dobro in kaj slabo. Celjske šolarje moti tudi dejs- tvo, da jim, kot so povedali med razpravo, celjski lokalni mediji namenjajo občutno premalo prostora, saj si želijo več otroš- kih, kontaktnih in razvedrilnih oddaj, predvsem pa takšnih, v katerih bi lahko sodelovali tudi sami. Na nacionalni in »večjih« komercilanih televizijah pa jih moti predvsem neustrezen spo- red, saj je večina oddaj in fil- mov, primernih zanje, objavlje- na v času, ko si jih ne morejo ogledati , (torej dopoldne ali pozno zvečer). O časopisih so med parlamentom spregovorili bolj malo in ugotovili pred- vsem, da jih ne berejo ravno preveč radi, ob koncu dve uri trajajoče razprave pa so izvolili še štiri poslance, ki bodo sklepe s celjskega občinskega otroške- ga parlamenta predstavili na re- gijskem in pozneje tudi držav- nem otroškem parlamentu ž enakim naslovom, ki bo 9. de- cembra v Ljubljani. Kot temo, ki jo želijo obravnavati na otroš- kem parlamentu prihodnje le- to, pa so mladi poslanci ponov- no predlagali problematiko zas- vojenosti in mamil. - N.-M. S. Med vinogradniki Šentilja Na Martinovo soboto, 14. novembra, bo pohod po turistični vinski poti, ki ga organizira velenjska turistična zveza. Pohodni- ki se bodo zbrali pred domom krajanov Šentilju in na pot krenili okoli 12. ure. Spoznali bodo vinogradnike in njihove vinske kleti. Zraven bodo pri krstu mošta v vino, ogledali si bodo kulturni program, poskusili vina in kmečke dobrote. V šentilj- skem domu krajanov bodo nastopili pevci in glasbeniki ter velenjski humoristi. K.L. Pipa velikanka Ob občinskem prazniku v ttartnu ob Paki, ki je prav imartinovo, IL novembra, posebno pozornost prileg- la velika vinska pipa. Za- isel zanjo so dobili v Dr uš- li vinogradnikov Šmartno I Paki. V velenjski Vegradovi mi- ffski delavnici so jo zlepili fz tcentimetrskih letev, stru- nja pa so se lotili v šoštanj- i termoelektrarni, v največji fužnici, ki je na voljo v Ša- Ski dolini. Za izdelavo pipe - liga je 230 centimetrov in žka kakšnih 200 kilogramov so porabili 0,7 kubičnega 5tra jasenovega in borovega lesa. Domiselni vinogradniki, ki so se v Šmartnu zbrali v petek, 6. novembra, in sprego- vorili tudi o kulturi pitja, po- gumno trdijo, da je njihova vinska pipa največja v Sloveni- ji. Če jih ne bo prekašalo no- beno drugo društvo, bodo svoj izdelek skušali uvrstiti v Guinessovo knjigo rekordov. Pipa bo na ogled, obešena na dve močni verigi, pred podjet- jem Era Vino Šmartno ob Pa- ki, kjer se za odkup vinske velikanke bojda že zanimajo, čeprav cene vinogradniki še niso oznanili. K.L., Foto: LOJZE OJSTERŠEK po je največja vinska pipa v Sloveniji,« trdijo člani Društva vinogradnikov iz Šmartna ob Paki in se nadejajo uvrstitve v Guinessovo knjigo rekordov. Celjani na maratonu v Atenah Osemnajst maratoncev, čla- nov Društva maratoncev in pohodnikov Celje, se je udele- žilo klasičnega maratona, ki je bil 1. novembra v Atenah. Vseh osemnajst slovenskih maratoncev je pretekelo celotno progo, posebej dobro pa so se odrezali Jožica Šiftar, ki je v svoji kategoriji osvojila prvo me- sto med ženskami, 73-letni Ce- ljan Jože Kregar, ki je bil najsta- rejši udeleženec maratona in pa Milan Pilih, ki se mu je uspelo v absolutni konkurenci uspelo uvrstiti med prvih petdeset. IVAN ŽABERL Aškerčevi so se morali preseliti v Hotelu Hum v Laškem, ki ga vodi družina Aškerc, so imeli za v petek zasedene vse zmogljivosti, v soboto popoldne bi morali gostiti za tri avtobuse Gorenjcev, za zvečer pa so pripravljali martinovanje. Pa ni bilo ne Gorenjcev, ne veselega mar- tinovanja. Namesto gostov so po hote- lu hiteli v visoke blatne škor- nje oblečeni uslužbenci, od- stranjevali uničeno opremo in z močnimi curki vode od- stranjevali mulj. »Najraje bi kar vse pustila, saj ne vem, kako se bomo sploh še lahko pobrali,« je v soboto popold- ne v solzah pripovedovala Anica Aškerc. »Voda nam je popolnoma uničila bistro in stanovanje na Celjski cesti, tako da se je morala tudi naša družina preseliti v Hum, po- plavljeno smo imeli tudi klet in pritličje v Humu ter spod- nje prostore v hotelu Savinja. Na odpad smo odpeljali že tri do vrha napolnjene tovornja- ke uničenega inventarja in za- log. Ne vem, kako bi bilo brez naših požrtvovalnih delav- cev, ki so na pomoč pritekli takoj, ko je prenehalo deže- vati.« Aškerčevi so na hitro izraču- nali, da imajo za več kot 20 milijonov tolarjev škode. V kleti Huma, ki jo je zahlo do vrha, so imeli vso zalogo živil in pijače, pralne, sušilne in likalne stroje, hladilne skrinje, peč za centralno ogrevanje...« Že nekaj dni ne spimo, to je za našo družino prava katastro- fa,« je povedal Aničin sin Jože. »Hiše na Celjski cesti ne bo mogoče več popraviti, kdaj bo normalno pričel delati Hum, pa ne znam napovedati. Zasil- no pa bomo stvari spravili v red že te dni.« " ■ JANJA INTIHAR Jože in Anica Aškerc Župan naj bo župan 9 24 NAŠI KRAJI iN UUDJE Ko bo vse hudič vzel Pri Potočnikovih v Kaplji vasi že drugič v vodi Med tistimi, ki so komaj odpravili vse vidne sledove poplave izpred osmih let, se- daj pa so se ponovno znašli v vodi, sta tudi Lojzka in Anton Potočnik iz Kaplje vasi. Pri Počivavnikovih, kakor jim rečejo po domače, so se že pred osmimi leti znašli v vodi, tokrat pa je bila voda še 30 centime- trov višja. »Komaj smo si neka- ko opomogli, prenovili hišo in spravili v red vse, kar nam je uničila poplava '90, pa tole....,« je vsa skrušena, s solzami v očeh, pripovedovala Počivavni- kova gospodinja in kazala na moker krompir, umazana ja- bolka, zalit silos, uničen vrt in razdejano hišo. »Celo noč smo prebedeli in reševali, kar smo rešiti mogli. Svinje smo odpeljali k dobrim znancem, ki jih voda ni ogroža- la, krave pa smo pustili v hlevu. Jalovki sta le še glavi tiščali iz ^ode,« je dodal mož Anton, ki se je pred visoko vodo umaknil na mizo v kuhinji. Šele potem, ko je izgledalo, da bo voda še naraščala, je gospodar iz svoje hiše zlezel skozi okno, nato pa ga je sin štuporamo odnesel na varno. Podivjana Bolska je namreč Kapljo vas zalila zelo na hitro, večina hiš se je znašla v vodi - če ne v četrtek, je v petek v kleti udarila podtalnica. »Ogenj lah- ko nekako pogasiš, pri vodi pa ne moreš ničesar storiti. In kako je pridrvela - ne vem, če lahko to vse pride samo od vode,« je ugibala gospa Lojzka in se bala, da bo pri Počivavnikovih še hu- je - da bo med živino udarila bolezen ali pa da gospodinja in gospodar preprosto ne bosta zdržala vseh bremen. Že v petek so pri Počivavniko- vih čistili, kolikor se je pač dalo očistiti. Hvaležni so bili sose- dom in znancem, ki so jim po- magali, pa tudi gasilci iz Latko- ve vasi so jim priskočili na po- moč. Toda vedno bo nekje v srcu ostal strah: kaj če...? In ta strah se budi in narašča ob vsa- kem dežju, celo zbiranju obla- kov. Ker potem, kakor je rekel Počivavnik, bo vse hudič vzel. URŠKA SELIŠNIK Lozka Potočnik med razdejanjem, ki ga je povzročila voda. Ekološka sanacija gorskih postojank Maja lani je bila podpisana pogodba z avstrijsko vlado o realizaciji projekta sanacije ekoloških razmer v 31 gor- skih postojankah v Kamniš- ko-Savinjskih Alpah in Kara- vankah. Dela za izvedbo so bila raz- pisana z mednarodnim nate- čajem, izbrana pa je bila firma Steinbacher iz Avstrije. V pro- jekt je bil vključen kot poob- laščenec ministrstva za Okolje in prostor za projektiranje in nadzor univ. dipl. ing* Niko Rožič. Kot nam je povedal, je 70 odstotkov sredstev za'sana- cijo prispevala avstrijska vla- da, ostalo pa so sredstva Pla- ninske zveze Slovenije in po- sameznih planinskih društev. Pred pričetkom del je bila za 31 postojank opravljena in- ventarizacija po vseh vidikih, kot je onesnaženje voda, od- padki, sanitarne razmere, energija, dostopnost in drugo. Po analizi zbranih podatkov je bilo za izvedbo v letošnjem letu izbranih pet gorskih po- stojank in sicer Frischaufov dom na Okrešlju, dom na Me- nini planini. Koča na Kamniš- kem sedlu, Cojzova koča na Koroškem sedlu in Roblekov dom na Robleku. Ob zavzeto- sti planinskih društev in av- strijskega partnerja ter vodje projekta, je bilo delo opravlje- no v dveh mesecih. Zgrajene so bile čistilne naprave pri Frischaufovem domu na Okrešlju in pri koči na Kam- niškem sedlu (precejevalnik in dezinfekcijska naprava). prav tako pa tudi na Coj^j, koči. Na Robleku so bile ur^, ne sanitarne razmere s imenovanimi kompost to^ tami. Povsod, kjer je prijn^ kovalo energije, so bile i meščene solarne naprave. Dogovorili so se, da bod^ projektom ekološke sanac nadaljevali v prihodnjem le za vseh 31 postojank pa naj bil uresničen v dveh do it letih. Projekt je velikega n^ vovarstvenega in ekološkf pomena, saj gorske postojj ke stoje na občutljivih vodi birnih Območjih, zaradi če je tukaj varovanje okolja pn nostno. t tavc Zimski sejem od prihodnjega cetrtica Od četrtka, 19. novembra do nedelje, 22. novembra, bo na Celjskem sejmu vsak dan od 11.00 do 19.00 tradicional- ni Zimski sejem, na katerem bo mogoče kupiti in prodaja- ti rabljeno opremo. Sejem pripravljata Smučarsko društvo Snežak iz Celja in Celjski sejem, prireditev pa bo namenjena predstavitvi proi- zvajalcev zimske športne konfekcije, izdelkov in daril za prosti čas. Lani je sejem obiskalo 30.000 ljudi, podobno število pa pričakujejo tudi letos. V času sejma se bo obisko- valcem predstavil tudi akrobatski klub Mont iz Celja, v soboto pa bo na ogled tudi modna revija. Vstop na sejem bo prost. NMS Za boljše obveščanje Da bi bili krajani KS Polzela oziroma v kratkem polzel občani bolje obveščani, plakati in druga obvestila pa ne bil nalepljeni vsepovsod, so na večih mestih postaviU table plakatiranje. Novi pano so postavili tudi pri avtobusnem pos jališču na Bregu pri Polzeli. T. TAVČ Belokranjski Martin v Centru Interspar Tudi poplave minulo soboto niso zmotile tradicionalnega Martinovanja v Centru Interspar v Celju. To pot so ga pripravili v sodelovanju s 34-člansko folklorno skupino Ivan Navratil iz Metlike, ki je obiskovalce tega trgovskega centra in Celjane seznanila s plesi in običaji v času, ko Martin iz mošta naredi vino. Povsem logična je bila tudi degustacija vin iz kleti Kmetijske zadruga Metlika. Zaradi tega in jedi iz kmečkih peči, ki so jih dale na pokušino prizadevne članice aktiva kmečkih žena iz Dramelj, je bila restavracija Interspar ves čas polna, pa tudi zaradi kulinarične ponudbe pristnih slovenskih jedi. Razpoloženje je držal na primerni višini popularni ansambel Ptujskih pet. MITJA UMNIK, Foto: GREGA KATIC REČENO (ne) storjen! Naravne katastrofe Poznamo več vrst naravnih katas.trof: od izbruha vulka- na, potresa do poplave. Na žalost nam je zadnje časa prav zadnja najbližja. Da ne bi po- stali žrtve splošnega kaosa, še poskušamo proti njej nekako organizirano boriti. Tako ima- mo na eni strani ljudi, ki mi- slijo, da je ta organizacija do- bra, na drugi strani pa zopet druge ljudi, ki menijo, da je vse skupaj slabo. Ob zadnji poplavi smo lahko poslušali tako hvalo kot tudi grajo. Kljub vsemu se zdi, da so ljud- je še vedno solidarni, da si bolj kot ne pomagajo med sabo. in da jim pomagajo tudi drugi, ki niso žrtve katastrofe. TU pa tam se najde kakšen, ki na primer, po poplavi, črpa vodo iz svojega dvorišča v sosednje, ah pa tudi takšen, ki se na pol prikrito veseli, da ima sosed več vode v kleti kot on. Reci- mo. da so to izjeme, ki se bodo. ob prvi obratni situaciji, pokesale. In potem bo vse na pravem mestu. Kljub temu bo verjetno večina menila, da ne- kaj ni v redu z regulacijami rek. pa naj strokovnjaki še ta- ko duhovičijo o stoletnih vo- dah. Najlažje je seveda kritizi- rati, pa če imamo ali nimamo prav. In prav to zna večina ljudi najbolje. Četudi je. resni- ci na ljubo, za večino ljudi že pretvorba mesečne obrestne mere v letno pretrd oreh. Reci- mo vsemu skupaj nekakšen deterministični kaos. Tu govo- rimo torej o obojem: o determi- nizmu, ki je matematično de- finiran, in o kaosu, ki je ra- zumljen kot zlom sisten Ampak narava je morda n blizu prav temu, tej neprei dljivosti in neukrotljiva Usoda sistema je povsem od sna od začetne vrednosti pa seveda ne pozna nihče. I nri Poincare pravi, da 2i fhajhen vzrok, ki uhaja nI pozornosti, povzroči znan posledico, ki je ne more spregledati in potem praviti da je posledica naključna, bi natančno poznali zakc narave, bi lahko natančno^ povedali stanje narave v ' slednjem trenutku. Veni prav majhna razlika v zd nih pogojih povzroči vel razlike v končnem fenomei Majhna napaka v prvem tu povzroči velikansko napak^ drugem. Napovedi pa takoj stanejo nemogoče. Občd vost na začetne pogoje popularni literaturi največ)^ razložena z zguljeno prispela bo o metulju na Kitajske katerega zamah s krili čez^ ločen čas povzroči orkan Ameriki. Majhen potok rah postane gromozanska] grozeča reka v dolini, ob vo^ in mestih. Ne vem, zakaj bH ukrotitvi tega naravnega va človeku tukaj uspelo, če^ ni nikjer drugje. Tako p^ Ostala bosta torej reka in ^ vek. Človek bo pač še rid^, duhovičil ob njenem bregi^' bo sanjava tekla mimo nje^'. daljavo in vil roke v nebO', bo divje okrutna podiralO-\ sipe proti uničujočim p^r vam. J ZORAN PE^' ŠPORT 25 Čehi padli, prihajajo Švedi ; VI. krogu Lige rokometnih prvakov visoka zmaga Celjanov v Plznu - Prihajajo Švedi z neporavnanimi računi pričakovati je bilo nekaj f^ev v igri slovenskih prva- jv. Žoga je »stekla« šele v f^gem delu, pomembno pa spoznanje o lastni moči in losobnostih. Veliko veselje , uvodni zmagi je v Plznu fekinila vest o smrt enega jjzvestejših navijačev in [ivržencev celjskega kluba ineza Robide. V soboto se J v Golovcu pojavil švedski rvak Redbergslids Gbte- jrg, ki so mu celjski roko- letaši dvakrat že pošteno ^kvarili načrte in zagrenili jortno življenje. Bi se Šve- |s španskim sl^alpom uteg- ti maščevati že na začet- ? Prednost Skandinavcev so itovo neznanska motivacija, Irujenost celjskih pivovarjev, i imajo bore malo časa za bravo in visoka zmaga v Beberg halle, kjer je San An- inio klonil z zaostankom os- lih golov. Drugi izidi 1. kroga, skupi- a A: Prato-Badel Za- rebl9:33, Montpellier-Fo- s 20: IZ Skupina B: Zapo- lžje-Winterthur 28:22, SKA fosk-Barcelona 17:30. Sku- L C: Gudme-Kiel 24:31, Kng-Volgograd 24:25. mpina D: Goteborg-San ntonio 33:25 Celjska računica je drugač- i V Plznu je bilo že pošte- 5 vroče - če bi vratar Perič 8 obramb) samo za trenu- k pomislil še na kaj druge- I, kot na rokomet, bi se pičkovy evropski klub« lašel v resnih težavah. Nje- ive atomske obrambe so ta- 3 kot lani reševale moštvo v enutkih krize in iskanja - Idi ko je Kovopetrolu uspe- serija 4:0 in so večji del Vega polčasa »bežali« za 'a gola. Minuta odmora je fhe umirila, ne pa tudi iz- oljšala celjske igre, kar pa f velja za drugi del. Najprej " zaustavili prekaljenega 'artina Šetlika (8 golov), ki po normalni poti le še en- fat zatresel mrežo, medtem ko je v prvem delu zadel štirikrat, nato pa še dvakrat iz sedemmetrovke in iz pro- tinapada z igralcem več. Orožji, ki jih je trener Hasa- nefendič prvikrat resno preizkusil, sta Puc in Mana- skov, zadolžena za razbija- nje nasprotne obrambe ob igralcu več. Nasploh se je Pepi obnesel izvrstno, če od- mislimo nekaj zgrešenih po- daj, Kovopetrolovci pa se ni- so mogli načuditi njegovemu »vzmetenju« (Manaskov ima enega najvišjih odskokov), temu primerno so izostajale blokade. Domači niti ob šte- vilčni premoči niso več zade- vah, prednost Celjanov pa je kljub slabi realizaciji in buč- nemu vzpodbujanju simpa- tičnih domačih navijačev le še naraščala. Slednjim je us- pešno pariralo 50 Florjanov (v dvorano so se prikazali našemljeni v bojne barve in so jih domačini opazovali le še od daleč). Sledila je pe- sem, namenjena predsedni- ku Tonetu Turnšku ob njego- vem jubileju, slednji pa je ganjenost le težko prikrival. Kovopetrol se je predstavil kot trdo moštvo, ki samo po sebi opravičuje ambiciozne ci- lje. Želijo 2. mesto v skupini (v vlogo favorita postavljajo Celjane), po vtisih iz Plzna pa bodo najbrž brez težav opra- vili s Španci, medtem ko bo Švede zaradi njih še močno bolela glava. Vikingi na revanšo v Goteborgu nikakor niso pozabili lanskega debakla, ko so jih v kvalifikacijah Lige pr- vakov že drugič izločili prav »kozorogi«. Ekipa 13-kratnih švedskih prvakov (ustanovlje- ni 1916, evropski prvaki 1959) je zdaj malenkostno spreme- njena. Ni več najnevarnejšega Stafana Lovgrena (odšel v Bundesligo) in Martina Fran- desjoa, na njuni mesti so prišh Magnus Petterson (levi zuna- nji, 20 let, 193 cm), Magnus Linden (levi zunanji, 19, 201) in Henrik Lundstrom (levo krilo, 19, 186). Okostje ekipe sta reprezentanta in vselej neugodna vratar Peter Gent- zel (195, 26) in organizator hrvaškega porekla (četudi se svojih korenin ne spomni) Ljubomir Vranješ (168, 25). Prav slednji je po svoji čokati pojavi in neverjetni spretno- sti ostal še kako v spominu domačih navijačev in igral- cev. V švedskem DP je Gote- borg ob petih zmagah še dva- krat remiziral, v evropskih kvalifikacijah pa so izločili lanskega udeleženca LP izraelski Hapoel Rishon. Celoten izkupiček tekme CPL-Goteborg bo uprava klu- ba nemenila za pomoč celj- skim nogometašem, ki jim je ujma uničila prostore, igrišče in dokumentacijo. Pobudo, ki so jo nemudoma sprejeli, je dal predstavnik za stike z jav- nostjo Rado Pantelič, ki mu gre tudi zahvala, da smo imeli poročevalci v Plznu spodobne pogoje za delo, kar na Češkem sicer ni v navadi. Pari 2. kroga - skupina A: Fotex-Prato, Badel Zagreb- Montpellier. Skupina B: Winterthur-SKA Minsk, Bar- celona-Zaporožje. Skupina C: Kaustik-Gudme, Kiel-Vi- king. Skupina D: San Anto- nio-Kovopetrol. Vstopnice za srečanje 2. kroga Lige prvakov so na pro- daj že od ponedeljka. PRIMOŽ ŠKERL Celjam so švedski Redbergslids Goteborg lani izločili v predkrogu. Tekmo v Golovcu (na sliki) so dobili s 5 zadetki, v Liseberg halle pa remizirali. Švedi bodo v Celju zagotovo zaigrali na zmago. Ukrajinice neznanka Sevetla ne gre za delavke na ^snem delu v Sloveniji, pač J Za moštvo Galičanka Lvov, "^ajinskega predstavnika v ®kalu evropske rokometne Juteksu, ki se bo z njim "•Heril v soboto in nedeljo, ni ^lo zbrati dovolj informacij Nasprotnicah. '^luba sta se dogovorila, da ^^ta obe tekmi v Žalcu, prva ^i^trišnjem ob 19., druga dan dve uri prej. »Zal se ^'iio dokopali do najpomem- ''^jših podatkov o Ukrajin- je povedal vodja moštva Žalec Roman Brglez, ki l^jub vsemu malce opisal ^i^anko Lvov. »Po naših po- datkih v minuli sezoni niso nastopale v nobenem izmed evropskih pokalov, trenutno pa so v ukrajinskem državnem prvenstvu na 5. mestu. Zagoto- vo gre za neugodno ekipo, ki pa vendarle naj ne bi bila ne- premagljiva, torej lahko raču- namo na zmago in napredova- nje v nadaljnje tekmovanje.« Žalčanom ni uspelo dobiti posnetka nasprotnic, trener Bogoslav Perič bo najbrž prvo tekmo začel previdno, če bo rezultat ugoden že v soboto, se za povratni dvoboj ne bo treba bati, v nasprotnem pri- meru bo jugoslovanski strateg na žalski klopi čez noč koval taktiko za revanšo. V Juteksu so optimisti, zaskrbljujoča je le poškodba ene izmed zvezd- nic - vratarke Ljubov Korotne- ve, ki sicer okreva po opreaciji meniskusa, a ni nobenega za- gotovila, da bo konec tedna že nared. O njenem nastopu bo danes odločil dr. Kosanovič. Za sojenje prve tekme sta bila prvotno delegirana belo- ruska delilca pravice Meavsky in Tereščenkov, potem ko sta se moštvi dogovorili za obe srečanji v Žalcu, pa je evrop- ska rokometna zveza na novo delegirala Čeha Dostala in Macharaceka. TOMAŽ LUKAČ Gorenje okradeno po balkansko Velenjski rokometaši so v Skopju okusili vse tisto, kar bi jih pred slabim desetlet- jem utegnilo doleteti, ko so bili na pragu l.ZRL. Občutno previsokega poraza (29:23) v prvi tekmi osmine finala PPZ ne jemljejo tragično, pač pa kot novo priložnost za dokazovanje. »Pripetilo se nam je prav tisto, kar sem pričakoval in kar so npr. Celjani v tekmah z Zagrebom doživeli že mnogo- krat. Nasprotniki in sodnika so natanko vedeli, katere igralce nam morajo onesposo- biti,« je razočarano pripove- doval trener Tone Tiselj. Var- darjev tabor se je do pomem- bnih in zelo natančnih infor- macij bojda dokopal preko najvišjih slovenskih rokomet- nih krogov. Na igrišču se je to odrazilo najprej v prvem pol- času, ko je iz obrambe hitro izpadel Khimtchenko, v dru- gem delu so se spravili nad Bedekoviča, Gorenje pa je tek- mo, potem ko je bil prvi del izenačen, končalo s petimi igralci in šestimi goli zaostan- ka. Tudi tradicionalna zagri- zenost na igrišču v Makedoniji ni mogla postreči z ugodnim izidom, veliko pa pove že po- datek, da je večji del vodstva Vatrostalne Vardarja odmor med polčasoma izrabil za po- govor s sodnikoma. »Če je bil v Švici padec v igri izključno naša krivda, tokrat nimam če- sa očitati svojim igralcem. V pravem balkanskem peklu so zdržali vse pritiske publike, sodnikov in nasprotnikov, tik pred koncem pa smo nesrečno zapravili še sedemmetrovko,« je dodal velenjski strateg z obljubo, da bodo na nedeljski povratni tekmi v domači dvo- rani na vsak način skušali po- noviti predstavo proti St. Ot- marju, zelo dobrodošla pa bo izdatna pomoč privržencev kluba. PRIMOŽ ŠKERL REKLI SO Tone Turnšek, direktor CPL: »Menim, da je bila tekma v Plznu težja, kot bo tista z Goteborgom, zlasti zato, ker gre za uvod in igra v prvem polčasu ni stekla. Pravo moč smo videli v drugem delu, vi- deli pa smo tudi preveč neiz- koriščenih priložnosti, kar bo- do morali igralci in trener zdaj popraviti. Rezerve so v reali- zaciji, vsem pa čestitam k pr- vemu uspehu.« Vlado Privšek, direktor CPL: »V igri so še nihanja v napadu, obramba je dobra, a rezerve moramo poiskati. Zadovoljni smo in čestitam fantom. Presenečenja so v naši skupini še možna, nena- zadnje bi se to lahko zgodilo tudi nam. Če ti ne gre, lahko hitro izgubiš. Npr. ob zao- stanku dveh golov je že bil alarm. Ko bo najbolj potreb- no, bodo naši igralci v pravi formi.« Aleš Pajovič, CPL: »Nisem igral v napadu, toda tega tudi nisem pogrešal, saj sem zado- voljen s svojim deležem v obrambi. Bila je izredno težka tekma in menim, da smo si zmago zaslužili.« Dragan Škrbič, CPL: »Če nam uspe zmagati še dvakrat, bi si na široko odprli vrata v četrtfinale. Proti Goteborgu še nisem igral, zmaga nad San Antoniem pa govori, da gre za čvrsto ekipo. Švedi so evrop- ski prvaki, povedati pa mo- ram, da nam veliko bolj odgo- varja igra, ki jo goji Kovope- trol.« Dejan Perič, CPL: »Velik pomen tekme in težak uvod je vzrok, da smo nervozno priče- li, nato pa igrah bolje in lahko bi zmagali še z večjo razliko. Najpomembneje je, da smo uspeli narediti tisto, po kar smo prišh.« Martin Šetlik, Kovopetrol: »Uničile so nas Peričeve obrambe. Pivovarji so brez konkurence prvi favoriti v skupini, mi pa bomo drugi.« Tomaš Bokr, Kovopetrol: »Po mojem mnenju smo tek- mo izgubili po zaslugi Pepija Manaskova, ki mu nikakor ni- smo mogli postaviti obrambe. Kljub porazu ni nič izgublje- no, nadaljevanje pa bo vseka- kor težje.« Pavel Pauza, kapetan Ko- vopetrola: »Računali smo na zmago in žal mi je, da publiki nismo prinesli tega zadovoljs- tva. Mislim pa, da so tudi gle- dalci spoznali, da je CPL kvali- tetnejša ekipa, ki upravičeno cilja na sam vrh, mi pa bodo nove priložnosti iskali proti Švedom in Špacem.« Hokejisti pobegnili! Ob poplavi so imeli celjski mladi hokejisti srečo v nesreči, saj so se odpravljali na turnir v Švico, tako da so (nehote) izpraznili garderobe in opremo umaknili pred podivjano Savinjo. »Resnično nismo utrpeh takšne škode, kot denimo nogo- metaši, toda za nas je bistveno manjša škoda, prav tako boleča, ker se nenehno ubadamo s finančnimi težavami. A to je druga zgodba, ki je ne bi izpostavljal. Lahko bi bilo še huje,« je pojasnil tajnik HK Celje Miran Skale. Sicer pa je za celjskimi hokejskimi delavci buren teden, ne le zaradi ujme, ampak tudi zavoljo skupščine, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predsedniško funkcijo bo odslej opravljal Aleksander Svetko, podpredsednik lx) Boštjan Vrstovšek, medtem ko je predsednik skupščine kluba in vodja sekcije Bojan Grahud. J.K., T.L. 26 ŠPORT Derbi v Šentjurju če bi kdo pred začetkom prvenstva napovedal, da bo- sta zreška Rogla Atras in šentjurski Kemoplast v 7. krogu 1. B SKL igrala veliki derbi za sam vrh drugega razreda slovenske košarke, bi se mu najbrž tako v Zre- čah kot v Šentjurju od srca nasmejali. Prvouvrščena Rogla Atras je presenetljivo še neporaže- na in kot takšna v dvorano Hruševec prihaja v vlogi fa- vorita. Očitno je moštvo tre- neija Gorazda Bokšana iz- vrstno pripravljeno, a je zreš- ki strateg podobno kot pred vsakim obračunom silno pre- viden: »Šentjurčani so favori- ti, mi pa bomo iskali svoje priložnosti in upali na nov podvig. V Šentjurju nas bo spodbujal dobršen del ob- činstva, vsako tekmo igramo na zmago, tako bo tudi to- krat. Obetam si lepo predsta- vo, boj do zadnjih trenutkov in upam na našo zmago,« pra- vi Bokšan. Šentjurski Kemoplast je, za razliko od lanske sezone, v letošnjo štartal zelo dobro. Trener Igor Pučko se zaenkrat lahko pohvali s štirimi zmaga- mi in dvema nesrečnima pora- zoma, v njegovi dobro pri- pravljeni ekipi pa se vse bolj uveljavljajo tudi mladi Jova- novič, Josipovič, Škornik in Košak. Šentjurčani se lahko pohvalijo tudi z dobrim obi- skom svojih tekem, seveda pa bi lahko prav pomoč s tribun odločilno vplivala na razplet sobotnega derbija. »Ob pod- pori zvestih navijačev raču- nam na letošnjo peto zmago, pot do nje pa še zdaleč ne bo lahka. Zavzeto in požrtvoval- no bo potrebno odigrati celo tekmo. Nasprotnika spoštu- juem, že njihov položaj na les- tvici zgovorno priča o moči ekipe, ki pa bo v Hruševcu vendarle gost, zato upam na naš uspeh,« razmišlja strateg Kemoplasta Igor Pučko. V sobotnem derbiju bodo imeli oboji svoje adute. Na eni strani Rovšnik, Sušin, Vu- kič, Gajšek, na drugi Benič, Zinrajh, Sedminek, Temnik in Herman. Tudi klopi obeh nadarjenih trenerjev sta dokaj solidni, polne tribune pa bodo zagotovo dodale svoje. Šent- jurski blagajnik si že mane roke, saj bo zadovoljen ne glede na razplet obračuna Ke- moplasta in Rogle Atrasa. mmmmmm janež terbovc Zadnja vest Košarkarji Savinjskih Hop- sov so v 7. krogu pokala Sa- porta v Lizboni premagali do- mači Estrelas s 60:57. S po- membno zmago, četrto po vrsti, so Portugalce na lestvici prehiteli in se utrdili v sredini. Neprepričljive košarkarice ŽKK Ingrad Celje je ambi- ciozno zastavil delo v novi se- zoni, okrepitvi Olivera Vasic in Smiljana Radjenovič iz ZR Jugoslavije pa naj bi bila nova pomembna aduta. Toda... Vasičeva je v sedmih krogih DP in v pokalu Liliane Ronc- hetti dokazala, da je vrhunski center, ki bi koristil še ambi- cioznejšemu moštvu, medtem ko je Radjenovičeva povsem razočarala na večini svojih na- stopov. V klubu so vse bolj nezadovoljni z njenim učin- kom, omenjajo celo prekinitev pogodbe, a zaenkrat ostajajo strpni, tudi po njenih samo dveh točkah v 7. krogu, ko so se Celjanke izvlekle v Škofji Loki. Ingradu se pozna odsot- nost poškodovane Metke Obrovnik, ki se vrača, tako da bo zanimivo videti, ali lahko prav Obrovnikova poskrbi za preobrat v igri »gradbink«. Le- te namreč delujejo nepreprič- ljivo, kajti v domačem prvens- tvu so se mučile tako z Mari- borčankami kot z Odejo Mar- mor, v pokalu Liliane Ronc- hetti pa jim ne uspeva prav nič, čeprav smo od varovank trenerja Sergeja Ravnikarja po tihem pričakovali uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Pri In- gradu se vse bolj obračajo k domačim tekmovanjem, kjer letos ne skrivajo želje po pre- senečenju in zagrenitvi življe- nja Imosu Ježici. Zgodovinski preobrat v slovenski ženski košarki pa je mogoč le ob bis- tveno boljših predstavah in predvsem kakovostnem tan- demu tujk. Polovica dvojca je kajpak mnogo premalo. TL. PANORAMA NOGOMET __ I.SNL 13. krog: Koper-Rudar 1:0 (0:0), HIT Gorica-Publikum preloženo. Vrstni red: Mari- bor Teatanic 30, HIT Gorica 26 (-1), Mura 22, SCT Olimpi- ja 20, Primorje, Korotan, Po- trošnik 16, Rudar 15, Publi- kum (-1), Koper 14, BS Tehnik 13, Živila Triglav 9. II. SNL 13. krog: Šentjur-Jadran Še- pič 1:1 Obrez 45. Esotech Šmartno-Factor 4:1 Mujanovič 56., 85., Oblak 65, Javornik 72. 11-m. Vrstni red: Pohorje 31, Dravograd 30, Tabor Seža- na 26, Esotech Šmartno 22, Drava, Zagorje 21, Šentjur, Elan 18, Aluminij, Železničar 16, Goriške opekarne, Slovan Slavija 15, Nafta 14, Factor 11, Jadran Šepič 7, Rudar (T) 4. III. SNL-sever 13. krog: Brunšvik-Usnjar 0:2, Montavar Rogoza-Unior 1:0, TIM Laško-Starše 4:0, Kungota-Mons Claudius 7:3, Dravinja-Paloma Šega 0:1. Vrstni red: Montavar Rogoza 32, Paloma Šega 24, Usnjar 22, Starše, Dravinja 21, TIM Laško 19, Unior, Hajdina 18, Pobrež- je 17, Brunšvik 16, Mons Clau- dius 11, Gerečja vas 10, Kovi- nar, Kungota 9. KOŠARKA A-1 liga Kolinska 11. krog: Pivovarna Laško- Kraški zidar 82:78 (43:33); Li- sica 25, Goljovič 24, Dragšič 14, Bečirovič 13, Jurak 4, Kune 2. Krka-Savinjski Hopsi 59:67 (25:31); Kobale 18, Jagodnik 15, Stevič 15, Cizej 6, Trifuno- vič 6, S. Udrih 4, Milič 2, Čmer 1. Vrstni red: Union Olimpija 11-0, Pivovarna Laško 10-1, Kr- ka, Savinjski Hopsi 8-3, Tri- glav, Loka kava. Pošta Mb, Helios, Postojna 4-7, Slovan, Krašji zidar ZM Lumar 3-8. I.Bliga 6. krog: Gradbinec-Kemo- plast 91:92 (50:33); Urbanija 22, Rovšnik 14, Vukič 13, Su- šin 12, Jovanovič 11, Košak 10, Maček 7, Josipovič 2, Gajšek 1. Elektra-Banex 71:68 (40:37); Božič 19, Rizman 17, Medvešek 15, Brinovšek 10, Zupane 5, Maličevič 3, Čre- šnik 2; Ritonja 20, Ravnihar 15, Novak 11, Železnikar 11, Sivka 8, Lušenc 3. Rogla Atras - Radenska 75:67 (30:33); Her- man 17, Temnik 1, Zinrajh 14, Benič 10, Ravnikar 8, Sedmi- nek 6, Šrot 2, Pučnik 1. Vrstni red: Rogla Atras, Zagorje 6-0, Kemoplast, Ilirija 4-2, Elektra 3- 3, Banex, Radenska, Union Olimpija ml., Hrastnik, Krško, Nova Gorica 2-4, Gradbinec 1-5. I. liga (Ž) 7. krog: Odeja Marmor-In- grad Celje 78:81 (35:39); Vasic 21, A. Vodopivec 18, Grobelnik 17, Veble 8, Jurše 7, Obrovnik 4, Ramšak 4, Radjenovič 2. Vrstni red: Imos Ježica 7-0, Ingrad Celje 6-1, Ilirija 5-2, Odeja Marmor, Maribor 3-4, Pomurje Skiny 2-5, Ježica ml. 1-5 (-1), BTC Sežana 0-6 (-1). ROKOMET Liga prvakov 1. krog: Kovopetrol-Celje Pi- vovarna Laško 21:27 (9:10); Stefanovič 8, Manaskov 8, Šer- bec 4, Škrbič 4, Jelčič 2, Pun- gartnik 1. Vrstni red: Red- bergsUds, Celje PL 2, Kovope- trol, Portland San Antonio 0. PPZ, osmina finala 1. tekma: Vardar-Gorenje 29:23 (13:13); Bedekovič 8, Plaskan 5, Tome 3, Sovič 2, Oštir 1, Tamše 1, Rozman 1. I. DRL 6. krog: Celje Pivovarna Laško-Krško 38:20, Gorenje- Slovan 27:27, Prevent-Radeče 30:23. Vrstni red: Celje PL 10, Prevent 9, Trebnje, Gorenje, Prule 8, Radeče, Slovan, Ter- mo 6, AFP Dobova 5, Izola, Krško 3, Andor Jadran 0. ŠPORT 27 Ko v nesreči nisi sam NK Publikum po poplavi ostal dobesedno brez vsega ^liniili teden je bil eden ijjbolj črnih v zgodovini NK Ijiblikum iz Celja, ki domii- ^ na Skalni kleti, Le-ta že loslej ni mogla slediti osta- jal objektom v državi, po ,pravni katastrofi pa so se ^nikajšnji nogometni delav- jj upravičeno vprašali: »Ali (Skalna klet izgubljena?« m v tragediji minulega tedna logometnega objekta nikakor ,e gre uvrščati na prvo mesto |)iska najbolj oškodovanih, ifedeti morate, da so ljudje ^tali brez osnovnih pogojev ja življenje, tako da naših te- ^v ne smemo pretirano izpo- iavljati, res pa je, da ne znam ipisati svojih občutkov, ki so ise prej kot prijetni,« je »dan jotem« žalostno dejal pred- dnik kluba Marjan Ven- jst, ki je kljub vsemu nogo- iiet za trenutek potisnil v izadje, razočaranja pa razum- ivo ni mogel skriti. Človek, ki I ves svoj prosti čas zadnjih It porabil za dograjevanje ob- ;kta na Skalni kleti, je čez oč ostal brez vsega, kar je s ^delavci mukoma ustvarjal. lUničeno je vse! Celotna pravna zgradba razen^ zgor- jih prostorov, vsa športna )rema, veliko dokumentaci- , rešili smo le del računalniš- ! opreme. O okolici niti ne ^ izgubljati besed, z igriš- tm pa je konec,« je sicer mir- 10 pripovedoval direktor Bra- le Florjanič na izredni tiskov- 11 konferenci minuli petek, animanje novinarjev pa je bi- 0 usmerjeno k igrišču. »Po ajlepšem scenariju bi igrišče D konca pomladanskega dela tzone lahko usposobili, a bi a potem morali obnavljati sakih nekaj mesecev, kar bi ožrlo< ogromno denarja, in aj podobnega se ne izplača, hičen je celoten namakalni stem, o škodi je težko govori- ■ toda menim, da znaša blizu OO.OOO DEM,« je pojasnil di- fktor, ki je skupaj z vsemi lani kluba hitel odpravljati posledice, bolje rečeno čistiti in prev«rjati, kaj je na stadio- nu sploh še uporabnega. NK Publikum v četrtek ni imel niti površine za trening, kaj šele za igranje tekem. V petek je že bilo drugače. Po- moč so ponudili številni okoliš- ki ligaši, od štorskega Kovinar- ja, do Šentjura, Dravinje, Eso- techa... Oglasila sta se tudi ma- riborska kluba Železničar in Maribor Teatanic, telefoni in faksi niso delovali, zato so bili v klubu mnenja, da je pomoč ponudil še kdo, pa tega ni mo- gel sporočiti. Samo po sebi umevno je bilo, da nedeljskega obračuna v Novi Gorici med tamkajšnjim HIT in Celjani ne bo, o terminu se še dogovarja- jo, tudi »vrtnice« so se izkaza- le, saj so izbiro termina prepu- stile rumeno-modrim. Svoj ob- jekt so ponudili celo atleti, na- vijaška skupina »Celjski grofje« je želela pomagati pri odprav- ljanju posledic poplave, v po- nedeljek pa je prišla iz Plzna vest o še eni občudovanja vred- ni gesti: »RK Celje Pivovarna Laško bo ves izkupiček s tek- me 2. kroga lige prvakov med našimi šampioni in Redberg- slidsom namenil Publikumu,« je ukazal pleminiti šef rokome- tašev Tone Turnšek. O nadaljevanju tekmovanja pri Publikumu še niso razmiš- ljali, najbrž se jim obeta peklen- ska sezona. V vse prej kot rož- natem položaju bodo gostovali tudi, ko bodo na papirju gostite- lji, saj bodo nasprotnike priča- kali v Šentjurju. To pomeni, da JDi bilo vse razen pristanka v spodnjem delu razpredelnice prvovrstna senzacija. Trenutno je mogoče napovedati le zanes- ljiv obstanek v elitni konkuren- ci. Opazovalci so takoj zbodli, češ, da je poplava rešila Edina Osmanoviča, ki se mu je močno tresel stolček. Nekaj resnice je v tem, a kdo sedaj razmišlja o dogodkih v zakulisju! Čeprav mnogi menijo, da lahko popla- va NK Publikum v tekmoval- nem smislu celo koristi... iU—JZID TOMAŽ LUKAČ Brane Florjanič je lahko le zgroženo opazoval, kako je voda odnašala praktično vse klubsko imetje. Šmarčani pa kar meljeio... Esotech Šmartno je hit je- senskega dela domače nogo- metne sezone. Po slabem štartu so »vijoličasti« beležili številne uspehe, vključno s podvigom v pokalu NZS. So- sedje pa v omenjenem tek- movanju niso napredovali. Rudar je v povratni tekmi pokalnega četrtfinala zaman lovil zaostanek za Mariborča- ni in le remiziral, kar je bilo premalo za napredovanje, Ve- lenjčani pa so spet zapravili kopico priložnosti. Očitno zmedenim po sredinem izpa- du, jim je spodrsnilo še v 13. krogu DP. Po Publikumu je Koprova žrtev postal še Rudar, Samir Zulič pa je bil tisti, ki je z zadetkom z bele točke zape- čatil usodo »knapov«. Poraz na Bonifiki je potrdil predvi- devanja mnogih, da Brane Ob- lak na trenerskem mestu ne more preporoditi Rudarja. Ob- lak je kot trener Rudarja zabe- ležil po dva poraza in remija ter le eno zmago. Še en dokaz, da v Velenju škriplje drugje in ne na trenerski klopi. Le-ta je lahko še kako prijet- na, ko moštvo zmaguje in že skoraj dva meseca ne čuti huj- ših stresov. Podobno se godi Esotechu, ki je po prihodu stratega Janka Benčine beleži- la številne uspehe in poskrbe- la za zgodovinski podvig - uvr- stitev v polfinale pokala NZS! Minulo sredo je bil tretjeligaš Paloma Šega preslab, da bi resneje ogrozil slavje Šmarča- nov, ki so dobili tudi povratno tekmo s 3:1. Za še prijetnejše počutje so poskrbeli v 13. kro- gu II. SNL, ko so odpravili Factorja in se zavihteli celo na 4. mesto prvenstvene lestvice, kar je najvišje v zadnjih dveh letih. Trener Janko Benčina je že nekajkrat poudaril, da nje- govim varovancem ne manjka volje do dela, v zdravem oko- lju (zaenkrat) brez podtikanj iz ozadja in nesramne opozici- je pa se da zelo dobro voditi solidno moštvo, ki pravi »boom« načrtuje v prihodnji sezoni. Ambicije klubskih funkcionarjev s predstavnico glavnega pokrovitelja Esotec- ha na čelu segajo celo v elitno konkurenco. Letos gre le za pripravljanje čim boljšega iz- hodišča. To pomeni uvrstitev tik pod vrh in zagotovitev še enega pokalnega spektakla zvestim navijačem, ki jih v Šmartnem ob Paki itak nikoli ni manjkalo. T L. Šola BB v bgaški Slatini Potem, ko so v Rogaški Sla- ^i pred dobrim mesecem dprli nov atletski stadion, "se tudi dogovorili, da prič- ajo sodelovati z atletsko šo- "Brigite Bukovec. Ob naši trenutno najboljši '%inji sta šolo predstavila direktorja AK Olimpija 'fane Zomada in tehnični vod- I Matija Oblak, ime Brigite ^kovec pa seveda v šolo pri- '^blja precejšnje število nado- ^dnežev, med katerimi je tudi navdušencev v Rogaški Sla- Projekt je pripravil trener ^^^ Kastelic, izvajala pa ga bo N. Petra Polajžer, medtem J se bo Brigita bodočim atle- pridružila, ko ji bo to do- Heval čas. Namen šole je po- zanimanje za kraljico ^ortov v manjših slovenskih r^jih, kjer doslej ni bila razvi- li' iTied te kraje pa sodi tudi ^^gaška Slatina. JT Tretjeligaši (ne)mirno na počitek Izmed petih predstavnikov s Celjskega v III. SNL - sever sta dva lahko resnično zadovolj- na, preostali pa odhajajo na odmor z mešanimi občutki. V Slovenskih Konjicah so upali celo na podvig in napre- dovanje v višji kakovostni raz- red, toda v drugi polovici jesen- skega dela prvenstva je Dravi- nja preveč popustila in sanje o II. ligi niso več tako realne, kot se je zdelo po sijajnem začetku. Štirje porazi v trinajstih tekmah so pač preveč. Usnjar je začel prav nasprotno. Nekoliko slabši začetek, a silovit finiš jih je popeljal celo na 3. mesto, šo- štanjski nogomet pa očitno lah- ko računa na nov vzpon. Zado- voljni so lahko tudi v Laškem, kjer je tamkajšnji TIM pod tak- tirko bivšega sodnika Zdravka Martuna uspešno vstopil v tret- jeligaško konkurenco. Prezimili bodo v zgornji polovici razpre- delnice, kar je več, kot so priča- kovali. Prehod v višji kakovost- ni razred je dobro zdelal Mons Claudius, ki je najbolj nihal - od senzacionalnih zmag do kata- strofalnih porazov. Boj za ob- stanek bo neizbežen. Zreški Unior bo nadaljevanje prvens- tva čakal z mešanimi občutki. S kančkom sreče bi bili lahko vsaj dve mesti višje, a je zlata sredi- na povsem realna. V drugem delu računajo na izkušnje no- vinca (pripravljenega) Janija Žilnika. T L. NA KRATKO Trbovlje - Na drugi tekmi mladinskega pokala v karateju je med 182 tekmovalci iz 34 slovenskih klubov v kategoriji do 75kg zmagal Matjaž Končina (Žalec), njegova klubska kolega Gregor Jančič in Jani Godler sta bila 2. oziroma 3. 22. novembra bo v Žalcu mladinsko DP, ki bo obenem izbirna tekma za nastop na februarskem EP v Španiji. TT. Radlje ob Dravi - Na Camo pokalu so v tekmovanju 3D najvidnejše uvrstitve zabe- ležili lokostrelci Indiane iz Logarske doline. Samostrel: 1. Stane Saksida, 2. Gorazd Gro- sek, 3. Sandi Huič. Njihov klubski kolega Karli Gradišnik je bil najboljši v razredu lok compound neomejeno. Izola - Na nedeljskem lokostrelskem tur- nirju Indoor 18M, ki je štel tudi za slovenski pokal, je nastopilo 160 slovenskih tekmo- valcev, največ uspeha pa so imeli člani TVD Partizan Polzela. V mladinski konkurenci je slavil Grega Emeršič, Jožica Emeršič je zmagala pri članicah, pri veteranih pa Ro- man Zupane. V skupnem seštevku za slo- venski pokal sta Grega Emeršič in Roman Zupane zasedla 2. mesto, najuspešnejša pa je bila Jožica Emeršič na najvišji stopničld. Rečica pri Laškem - Na odprtem turnirju v streljanju s pištolo velikega kalibra je bila najnatančnejša SD Celje, v posamični kon- kurenci pa je slavil domačin Andrej Brun- šek. Z revolverjem so bili najboljši Kranjča- ni, med posamezniki pa Peter Tkalec (Du- šan Poženel). VL Celje: Večino tekem 3. kroga Šolske ko- šarkarske lige so na celjskem območju mo- rali preložiti. Izidi - osnovne šole, celjska liga L: F. Malgaj Šentjur-Koroški jeklarji 84:48, Polzela-II. OŠ Celje 52:39. Celjska liga II.: Pod goro Slov. Konjice-Podčetrtek 103:37, Ob Dravinji Slov. Konjice-II. OŠ Rogaška Slatina 32:65. Srednje šole - dijaki, Celje L: ŠC Slovenj Gradec-ŠC Velenje 40:68, SEŠ Celje-Gimn. Trbovlje in Sr. trg. šola Celje-ŠC Celje preloženo. Celje II.: ŠC Brežipe-ŠC Črnomelj 50:57, Gimn. Celje Center-I. Gimn. Celje preloženo. Dijakinje - Celje L: Sr. trg. šola Celje-ŠC Celje prelože- no. Celje II.: Gimn. Celje Center-I. Gimn. Celje preloženo. Nevv York: Na znamenitem maratonu po ulicah tega mesta je najvidnejša uvr- stitev predstavnikov s Celjskega uspela Gregorju Lončarju (Celje), ki je v general- ni razvrstitvi s časom 3:32,58 končal na 4311. mestu, med moškimi je bil 3941, v svoji starostni kategoriji pa 1678. Z istim časom se je tik za njim uvrstil še Celjan Jure Oset (4312, 3942, 1679), v sklopu 15 članske slovenske odprave pa sta nastopi- la še Velenjčana Vasja Jerčič (3:34,30, 4581, 4173, 814) in Hinko Jerčič (3:54,54 9127, 7961, 587). ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 14.11. si;,-:-,,............■.»?««««» Nogomet 2.SNL, 14. krog - Ljubljana: Factor-Šentjur (13,30). Košarka Liga Kolinska, 12. krog - Laško: Pivovarna Laško-Loka Kava (19), Maribor: ZM Lu- mar-Savinjski Hopsi (20,30). l.B SKL, 7. krog - Šentjur: Kemoplast-Rogla Atras, Slo- venske Konjice: Banex-Union Olimpija ml. (obe ob 19), Krš- ko: Krško-Elektra (20). 2.SKL, 8. krog - Slovenska Bistrica: Bistrica-Celje. l.SKL (Ž), 8. krog - Sežana: BTC Legrand-Ingrad Celje (19). 2.SKL (Ž), 6. krog-Sloven- ske Konjice: Comet-Jesenice (16,30). Rokomet Liga prvakov, 2. krog - Ce- lje: Celje Pivovarna Laško- Goteborg (18). Pokal EHF (Ž), 2. krog - Žalec: Juteks-Galičanka. l.DRL (Ž), 7. krog - Velenje: Vegrad-Burja. Odbojka 1.DOL, 6. krog - Šoštanj: Šoštanj Topolšica-Krka (18). 2.D0L, 6. krog - Fram: IGM Hoče-SIP Šempeter (18,30). 2.DOL (Ž), 6. krog - Mozir- je: Zgornja Savinjska-K2 Šport Frupi Vital, Ljubljana: Asics Tabor-B&L Utrip (obe ob 17), Lenart: Benedikt-Kajuh Šo- štanj (19). NEDELJA, 15.11. Nogomet l.SNL, 14. krog - Velenje: Rudar-HIT Gorica, Šentjur: Publikum-SCT Olimpija (13, 30). 2.SNL, 14. krog - Kidričevo: Aluminij-Esotech Šmartno (13,30)._ Rokomet PPZ, osmina finala (povrat- na tekma) - Velenje: Gorenje- Vatrostalna Vardar (18). Pokal EHF (Ž), 2. krog (po- vratna tekma) - Žalec: Gali- čanka-Juteks. TOREK, 17.11. Košarka Pokal Saporta, 8. krog - Polzela: Savinjski Hopsi-BC Kalev Talin, Laško: Pivovarna Laško-Atomeromu (obe ob 20). 28 NASI KRAJI IN UUDJE Ste let Leona Štuklja 12. novembra 1898 se je v Novem mestu rodil Leon Štu- kelj, danes prav gotovo naj- bolj znan živeči Slovenec. Čeprav je večino bogatega življenja preživel pod Pira- mido in parkom v Mariboru, pa stoti rojstni dan slavi z mnogimi znanimi in nezna- nimi prijatelji v rojstnem No- vem mestu. Slavje so pripravili na Otoč- cu in v Novem mestu, med mnogimi uglednimi gosti pa je tudi Leonov dobri prijatelj, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Samaranch. Ob številnih sprejemih in priložnostni raz- stavi bo osrednji dogodek zve- čer v novi športni dvorani, kjer je scenarij za program pripravil Matjaž Berger. Leon Štukelj je prav gotovo izjemno izjemen Slovenec. Pravnik, športnik, rotarijec. Hu- manist! Človek, ki ga kljub viso- ki starosti živo zanimajo stro- kovne in zahtevne knjige, kot tudi drobne, vsakdanje reči. Še vedno vodi bitko za dokončanje denacionalizacijskega postopka hiše, v kateri živi in še vedno je on tisti, ki skrbi za redno plače- vanje vseh računov. Leonu Štuklju se je življenje močno spremenilo v zadnjih petih letih, zlasti pa po nastopu na olimpijskih igrah v Atlanti. V stanovanje, kjer sta več desetle- tij živela mirno z ženo Lidijo, so »vdrli« mnogi ljudje. Čeprav je bil mir porušen, pa to ni vpliva- lo na dobrosrčnega Leona. Do svojega stotega rojstnega dne je vse napore stoično mirno pre- našal. In vse kaže, da bo še kar nekaj časa tako. V nagovoru ob predstavitvi knjige Mož treh stoletij 5. okto- bra v Laškem je med drugim rekel: »Moram le reči, da sem bil s svojim življenjem zelo zadovo- ljen. Predvsem pa to, da sem bil zdrav, zdrav pa sem bil očividno zato, ker mi je narava položila v gen dar, da če bom pravilno živel, bom dolgo živel. In ta simbioza športa, poklica in moja resnost in spoznanje in veselje, ki sem ga imel v športu, to mi je dalo moč, da sem preživel in dočakal starost v tej obliki. Stvar- nik mi je podaril to milost, kate- re je redko kdo deležen, in zato sem doživel visoko starost čil in zdrav, umsko in telesno.« Naj se uresniči naslov knjige Mož treh stoletij, da bo Leon Štukelj to tudi res postal! Spošt- ljivo nazdravljamo velikanu, Slovencu, Leonu Štuklju! TONE VRABL Med številnimi sprejemi ob stotem rojstnem dnevu Leona Štuklja je bil tudi v Mariboru, ko je slavljencu voščil predsednik uprave Abanke, Aljoša Tomaž. Planinci po rečiški okolici Mladinski odsek Planinskega društva Re- čica ob Savinji je minulo soboto pripravil planinsko orientacijsko tekmovanje v po- dročni ligi Smrekovec. Tekmovanja se je udeležilo 33 ekip oziroma 150 planincev, ki so se na pot podali z rečiškega igrišča, cilj pa je bil v Poljanah pri gostišču Tiršek. Tekmovanje, ki so se ga udeležile ekipe iz Šošta- nja, Velenja, Vinske Gore, Mozirja, Gornjega Grada, Ljubnega in Rečice, so pripravili po novih pravilih za planinska orientacijska tekmovanja. Po posameznih kategorijah so se v kategoriji A najbolje odrezali Rečičani, v kategoriji B Mozirjani, v kategoriji C Šoštanjčani, v katego- riji D ekipa Vinske Gore, v kategoriji E Rečičani in v kategoriji F Ljubenci. Na tekmovanju je sodeloval tudi predsednik Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Bojan Rotovnik, domiselna priznanja, ki so jih izdelale vzgojite- ljice v vrtcih Mozirje in Nazarje, pa je najbolj- šim ekipam podelil predsednik sveta KS Rečica Jože Kramer. US Mladim planincem se je po naporni poti na cilju prilegel topel čaj. Pogreša politično kulturo 75 let Rista Gajška, ki je svoje delo vtkal v Celje Znani Celjan, rojen pred 75. leti v Litiji, Risto Gajšek, upo- kojenska leta veliko preživlja v pisarni Območnega združe- nja borcev in udeležencev NOB v Celju. Že drugi mandat je predsednik Območnega združenja ter regijski koordi- nator, ob tem pa je še predsed- nik internirancev Dachau za Slovenijo in član Mednarod- nega komiteja v Parizu. Tudi na rojstni dan ni opustil normalnega dela, saj so proble- mi organizacije in članov še vedno živi in aktualni, na pra- gu pa so tudi volitve. »Spre- hod« skozi dolgo in uspešno življenjsko pot Rista Gajška je zanimiv, saj je aktivno sodelo- val pri mnogih novitetah, ki so danes že pomembni del celjske novejše zgodovine. Ne vem zakaj sem se ustavil pri letu 1954? Morda zaradi rojstva našega radia, poplave ali prvega filma o Celju? Po- vsod je bil zraven Risto Gajšek. »Pri poplavi leta 1954 sva z Igorjem Ponikvarjem skrbela za preskrbo ljudi. S prof. Tine- tom Orlom sva sodelovala pri nastanku prvega filma o Ce- lju, filma Mesto ob Savinji. 19. septembra je bilo veliko ljud- sko zborovanje na Ostrožnem, ki Je tudi rojstni dan Radia Celje. Ljubljančani so nam po- darili šibko postajo in tako se je začelo. Danes, leta 1998^ je zanimiva primerjava: doletela nas je poplava, ki smo jo lažje obvladovali kot tisto leta 1954 in veliko ter pomembno vlogo je odigrala ekipa Radia Celje pri obveščanju občanov.« Čeprav je v začetku Risto Gajšek veliko koketiral s pra- vom, pa ga je najpogosteje za- neslo v gospodarske vode. Med drugim je bil direktor poslovne skupnosti in pod- predsednik občine Celje, v po- koj pa je šel leta 1981 kot direktor Zavoda Golovec. »Rad se spominjam dveh go- podarskih razstav leta 1952 in 57 v Celju pa prve jugoslovan- ske razstave Jutro, ki smo jo pripravili leta 1969 v sedanji stavbi T. Sodeloval sem pri nastanku novih gigantov Merx, Moda, Kovinotehna in drugi, bil soorganizator Jav- nih skladišč, Carinarnice in Interevrope. Leta 1959 sem so- deloval pri gradnji prve so- dobne samopostrežne trgovi- ne v Sloveniji, trgovine Center v Celju. Bil sem v gradbenem odboru za hotel Dobrna in sodeloval pri sodobnem obli- kovanju koncepta Obrtnega sejma v Celju. Med sodobnej- šimi dogodki pa bi rad omenil leto 1994, ko smo pripravili prireditev Ne vrag, le sosed b mejak. Vmes je bilo še mars kaj drugega! Če dolgo živi narediš veliko pametnega i dobrega, ali pa tudi ne.« Velika ljubezen Rista Gajšl( je kultura. Leta 1949 je skupi z Egonom Kunejem ustanov Komorni moški zbor in v njei prepeval 26 let. Je pionir ce| skega radia, sodeloval je p filmu. Doma ima veliko fom teko različne glasbe, od zbo rov z dobim petjem do resu glasbe. Ponosen je tudi na skupno; internirancev v taborišče Dat hau, ki je bila ustanovljer. leta 1989 v Celju in je danes njej 90 odstotkov bivših tabj riščnikov in jetnikov. Ne min je, ker to nikoli ni. Odlikujet ga strpnost, modrost, dobe nasvet, vse skupaj pa spremi) miren pogovor in blagodeji nasmeh, ki je okras njegoveg obraza. In kaj ga moti? »Pravzaprav nič drugeg« kot skrajno pomanjkanje po lične kulture, kulturnega du loga, spoštljivosti in spoštova nosti drugega mnenja. Upan da bomo tudi to šolo uspešn končali.« Še na mnoga ustvarjalna It ta, Risto Gajšek! TONEVRABl Risto Gajšek Rotarifci širijo prijateljstvo Celjski Rotary Klub pripravlja v soboto, 14. novembri, svoj tretji dobrodelni ples in koncert, ki se bo pričel oli dvajsetih v dvorani Celjskega doma. Del izkupička bodo namenili svojim varovancem. Zvez društev za cerebralno paralizo Slovenije oziroma celjskemi Centru Sonček, del pa bo namenjen Viti Medvešek, dijakinji 3. letnika Gimnazije Center Celje, ki ji bodo dodelili enoletno denarno pomoč pri šolanju. Pred plesom bodo celjski rotarijci v dvorani kina Union ot) dvajsetih pripravili koncert, na katerem bo nastopil orkeste Žabe pod taktirko dirigenta Tomaža Grintala in z gostjo IVIio Žnidarič, prireditev pa bo povezovala Maja Šumej. V predvei ju kinodvorane bo mogoče kupiti izdelke varovancev Centra Sonček. Po koncertu bo v dvorani Celjskega doma plesni večer, ni katerem bo nastopil ansambel Oliver Tvvist, celotno prireditei pa so organizatorji tokrat pripravili pod geslom »Rotarijc širimo prijateljstvo«. NIVli Življenje dveh desetletij v L osnovni šoli v Žalcu so pred kratkim obeležili pomemben jubilej - 20 let življenja šolski stavbi, ki je bila za takratne razmere najsodobnejši objekt daleč naokoli. I V šoli so se odločili, da bodo jubilej primerno proslavili. Pripravili so razstavo, odprli staršem in tudi drugim obiskovalcem, osrednja prireditev pa je bila v Domu II. slovenskega taboj; v Žalcu, kamor so povabili tudi bivše učence, ki so postali znani Slovenci. Ob proslavi je iz^jj posebna izdaja šolskega glasila Mlada misel, kjer so zapisani spomini nekdanjih učiteljev' učencev, predvsem pa so v njej predstavljene številne šolske dejavnosti. M. JUR^ Jubilej so žalski učenci praznično obeležili. RADIO - INFORMACIJE 29 Popoplavni radijski razmisielc Ma tem mestu ne bom obu- jla spominov na poplavno joč in dan na Radiu Celje minuli četrtek v smislu kro- jološkega zapisovanja do- »odkov v radijskem studiu, »ravzaprav danes, ko to pi- jem, in je ponedeljek, ne lern, kaj naj napišem. Da je prijetno, ko te tisti Iplegi iz novinarskih vrst iz- len naše hiše, ki jih cenim, jdkrito pohvaHjo. Da je odh- ;en občutek, da je na uUci iinogo ljudi, za katere vem, la sicer niso redni poslušalci ^dia Celje, pa te dni izrekajo Sestitke. Da sem bila vesela jisne pohvale, ki jo je našemu •adiu poslal direktor Uprave rj telekomunikacije Marko :uk ob izredno korektnem in zčrpnem poročanju na regio- lalni ravni v času poplav... A se je zgodilo tudi kaj sla- tega. Tisto, kar je bilo pred lomačim pragom, bomo po- metli sami. Čeprav je nekaj Ini že mimo, pa se še vedno ne morem znebiti slabega ob- futka, da so lokalni politični feljaki skušali zlorabiti popla- fe in naš medij za to, da bi se medijsko predvolilno izposta- vili. Kolega Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija, ka- terega mnenje pač zelo visoko tenim (mimogrede bil je moj< prvi radijski uredniški inštruk- lor), mi je dal prav, ko sem ian po poplavi obelodanila traktorski izpad štorskega žu- pana Franca Jazbeca, ki je zahteval, da ga spustim v eter, otroško užaljenost celjskega župana Jožeta Zimška, ki mu nisem dovolila dajati izjav v eter in se mu zato ni zdelo vredno javno pohvaliti dela nekaterih medijev in izjemnih prizadevanj novinarjev ob po- plavi in podobno. Danes se mi zdi vse skupaj tako za malo, brez zveze, neumno, da je nekdo tako ze- lo lokalno politično ambicio- zen, da mu konec koncev tudi poplava oziroma naravna ka- tastrofa prav pride. Le kaj bi jim lahko povedali? Izkažejo naj se z dejanji. Sedaj, po po- plavi! Kako bodo pomagali poplavljenim družinam, ti- stim, ki so na mrzlem, tistim, ki niso bili protipoplavno za- varovani... Kako bodo od dr- žave iztržili čimveč denarja za poplavljence? Sedaj so na po- tezi župani! Doslej so biU po mojem skromnem prepriča- nju glavni gasilci, pripadniki civilne zaščite, zadnje dni tudi pripadniki slovenske vojske, in naj mi bo oproščeno, tu in tam tudi mediji. Kako zelo je bil radio po- memben tisto kritično noč vedo na Regijskem centru za obveščanje, ko je v uri, ko je zmanjkalo električne energi- je, pri njih strahovito zvoni- lo, ljudje pa so spraševali, kaj je z radijskimi informaci- jami. Dan po poplavi smo izvedeli anekdoto, ki naj bi se zgodila v blagovnici Nova vas. Neki kupec je menda blagajničarki zabrusil: »A danes pa vrtite Radio Celje? Danes so vam pa dobri? Danes pa nič drugih radijskih postaj?« Malo smo se hahljali ob tem, a zopet po drugi strani: živimo v času, ko je vsaj na radijskem področju kar tiče poslušalcev popolna medijska demokracija. Zavrtiš gumb na radijskem sprejemni- ku in poslušaš tisto, kar ti pač tisti hip ustreza. Kje piše, da bi morali vsi ob tolikšni poplavi radijskih postaj poslušati rav- no nas? A ko »zagusti« se ve, takrat obrne večina na frek- vence Radia Celje. Zakaj? Ker imamo dober kader, ker smo tehnično dobro opremljeni, ker smo profesionalci in ker imamo 44 let izkušenj in tradi- cije. Izkazalo se je da »juke box« radijske postaje v takšnih trenutkih odpiskajo. A že na- slednji dan verjetno marsikdo zopet preklopi nanje. Tudi prav. Dober pa je občutek, da se ve, kdo je kdo. Žal, se to običajno izkaže ob naravnih katastrofah. «1 NATAŠA GERKEŠ LEDNIK NE PRESLIŠITE NA RADIU CEUE! Lokalne volitve 98 na Radiu Celje - soočenja kandidatov za župane Ponedeljek, 16. novembra od 9.15 dalje: V studiu Radia Celje ^se bodo soočali kandidati za župana v kozjanskih občinah: l^ozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec. Z njimi se bo pogovarjal Tone Vrabl. Torek, IZnovembra od 9.15 dalje: V studiu Radia Celje se (»odo soočali kandidati za župana v Zgornjesavinjskih občinah: i^ozirje, Nazarje, Ljubno, Luče, Solčava. S kandidati se bo iPogovarjal Mitja Umnik. PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje tiskarski delavec, lužilec, pomožni obdelovalec kovin (3), upravljalec stroj-napr. v ind. grad. mat., pomožni emajler (4), emajler, mesar - sekač, predelovalec mesa, ključavničar, strugar, klepar, avtomehanik, elektrikar ener- getik, elektromehanik za želez, vozila-naprave, steklar, frizer, tesar, prodajalec (2), natakar (4), elektrotehnik za industrij, elektroniko, upravni tehnik, administrativni tehnik in di- plomirani inženir elektrotehnike. Laško: šivilja (2) in diplomirani inženir far- macije. Slovenske Konjice: delavec brez poklica (2), pomožni delavec (2), kuhar, natakar, progra- merski tehnik, inženir računalništva, diplomi- rani inženir računalništva in dipl. ekonomist za analize in planiranje. Šentjur pri Celju: snažilka, pomožni pla- menski varilec, varilec. Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec, po- možni delavec, strugar, strojnik, avtomehanik, strojnik gradbene mehanizacije, voznik avto- mehanik, elektrotehnik, ekonomski tehnik in diplomirani psiholog. Žalec: gradbeni delavec, snažilka, zidar za zidanje in ometavanje, pek, strugar, montažer, zidar, natakar, strojni tehnik, računalniški teh- nik in skladiščni tehnik. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 442-630. Območna enota Velenje Prodajalec (2), kuhar, natakar in diplomirani inženir elektrotehnike. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 855-421. TRŽNICA Cene na celjski tržnici 9. novembra 1998 Podjetje NT&RC d.o.o., nadzorni svet: Irena Jelen Baša- predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna Lejič. direktor Jože poslovni sekretar Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno-založniško, : radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. ■ Nastov: Prešeniova 19,3000 Celje, telefon (063) 422-50, iax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cervi izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700- 601-106900. Nenaročenih rokopisov in, fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor. Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi Časopis Novi tednik med proizvode infonnativne- g3 značaja, za katae se plačuje 5% davek od proineta proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelen Baša, Janja Intiliar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška SeliŠnik, Ivana Stamejčič, ŽeljkoZule., Tajnica uredništva: Mojca Marot. TdiniČni urednik Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Rol)ert Kojterer, IgorŠarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si Odgovorna urednica: ss Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Tel^n studia (za oddaje v živo): 4900-880,4900-881 E-maiL Radio@NT-RC.si im IMidJ Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungenčič Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Cannen Koprivica, Vesna Matjašič; Koordinator trženja; Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 £ax: 441-032,443-511 E-maii: Agencijae-NT-RC.si 30 ZA RAZVEDRILO PISMA BRALCEV 31 ODMEVI Cene zemeljskega plina Energetika Celje, javno pod- ftje, d.o.o. je že v mesecu decembru 1997 izdelala pred- Ijgza spremembo cen zemelj- ^ega plina. Predlog je temeljil ja osnovi podražitve zemelj- skega plina kot vhodnega ele- penta s 1.1. 1998 za 6,8% in jadalje na osnovi povečanja jstalih stroškov poslovanja za Jas od 1. 7. 1995, ko se v tem lelu cena več kot dve leti ni |)remenila. Mestni svet MOC je z zami- tom dveh mesecev, ko se je fcvečala nabavna cena ze- meljskega plina, odobril pove- :anje prodajne cene plina le a 5% - enako za vse tri tarife, kar je zadostovalo le za podra- Utev nabavne cene plina brez upoštevanja izgube prihodka iradi časovnega zamika, tcrati je sklenil, da Energeti- a Celje v roku meseca dni pripravi nov tarifni sistem. Ta- ko je Energetika Celje v prvih ineh meseca aprila pripravila nov tarifni sistem in pri vseh tarifnih postavkah oblikovala aroškovno ceno, ki je bila niž- iaod kurilnega olja v ftrifah II m IV za 2 do 5%, tarifa I pa nižja od cene električne ener- gije za 20% oz. 24%. Mestni ,wt je v tarifi II do IV cene [Potrdil v predlagani višini, pri tarifi I (mali odjem) pa je dal »glasje v višini, ki je 26% fižja od predlagane stroškov- ne cene. Dolžni smo še pojasnilo v zvezi s popustom pri nabavi in prodajni ceni zemeljskega pli- »a. Geoplin, d.o.o. Ljubljana les 1. 1. 1998 uveljavila nov arifni sistem za distribucijo in ?rodajo zemeljskega plina. Energetika Celje je glede na amen porabe plina uvrščena '5. tarifno skupino. Pogodbe- na cena znaša 27,20 SIT/m^ slede na planirano dinamiko 'orabe pUna za leto 1998 uradno pisno obvestilo z dne U2. 1997), to pa je 6,8% več, '^ot je znašala zadnja pogod- W cena v letu 1997. Geo- Plin, d.o.o. je obvestila Ener- §etiko Celje, da bo za odjem v ^su II. in III. tromesečja priz- nala popust v višini 2,00 sit/ (na variabilni del cene), to pomeni 7,3% na skupno •Nabavno ceno. Ker se je torej Popust nanašal v času nesezo- ^^ porabe plina in glede na to, ''a je Energetika Celje v času Pfvih dveh mesecev, v višku ^^zone, plačevala dražji plin, ^elno spremembo prodajnih "^^n plina pa lahko skladno s |l^lepom mestnega sveta uve- Na les 1. 3. 1998, je razum- no, da je mestni svet upravi- ^^no potrdil cene po novem ^■"ifnem sistemu, ki veljajo od 's. 1998. .Glede na dejstvo, da je do- J\'itelj plina obvestil Energe- Celje o dodatnem 10% [Spustu za čas odjema v III. Sesečju (od 1. 7. 1998 do f-'^. 1998), je Energetika Ce- predlagala 8% popust na '^'javno prodajno ceno za III. tromesečje in ga skladno s sklepom mestnega sveta s 1. 7. 1998 tudi priznala vsem svo- jim odjemalcem. Zaradi prow gramske napake pri prvih po- ložnicah oz. računih popust ni bil razviden, je pa bil upošte- van pri izračunu zneska na osnovno ceno. Pri naslednjih računih oz. položnicah je na- paka odpravljena. Dobavitelj zemeljskega plina se je odločil za popust tudi za IV. trome- sečje, ta znaša na skupno pov- prečno nabavno ceno 5. tarif- ne skupine za Energetiko Ce- lje 27,7% na pogodbeno na- bavno ceno 27,20 SlT/m^ (ta je skladno z novim tarifnim sistemom za 2,30 SIT/m^ več- ja od povprečne republiške nabavne cene plina). Energeti- ka Celje je skladno z zadnjim obvestilom pripravila predlog in po potrditvi le tega s strani župana Mestne občine Celje, bo svojim odjemalcem tarifne- ga sistema v celoti priznala popust v absolutni vrednosti, kar pomeni 18% na prodajno ceno. LOJZE OSET, predsednik Mestnega sveta MOC Oh, ta Galicija VII. članek nesporno dokazuje, da je kuhinja prepirov in neso- glasij v KS delo treh skritih ljudi, ki trdo držijo vajeti v rokah in krmarijo KS po kal- nih vodah, poštene krajane pa polivajo z gnojnico. So ljudje, ki jim je vedno smrdela lopata in niso nikoli stali v prvih vrstah delovnih akcij, kadar se je šlo za napredek kraja ali korist krajev Galicije. Vendar pisca lažnih in zame zelo ponižujočih obtožb izda- jajo besede, ki smo jih vajeni že iz preteklosti. Vesel sem takšnega primitivnega članka, saj so imeli bralci priliko, da si ustvarijo popolno sliko. Tak- šno blatenje, poniževanje in lažne izjave' pa nikakor ne opravičujejo njihovih del: za 44 milijonov tolarjev izplača- nih ekoloških odškodnin in za 3707 m'' izvoženega nasipnega materiala izven naše KS... Oba umazana izmišljena članka, ki sta primerna za tožbo, nikakor ne opravičuje- ta nesposobnosti dela KS, ne- zainteresiranosti do proble- mov krajanov in do tistih, ki imajo še danes podprti strop nad glavo svoje hiše. Žal mi je, ker se ti trije provokatorji skrivajo za hrbtom ostalih članov KS, ki morajo vsi tro- biti v njihov rog (razen g. Iva Lindiča in Slavka Vrhovnika), v smislu »če nisi naš, nisi z nami«. V članku me pisec omenja, da mirno uživam re- zultate njihovega dela; kak- šne rezultate vendar? Kje pa so? Morda laži in prepiri in zavajanje javnosti in poniže- vanja? Da nisem po predsed- nikovanju naredil prav nič. Sprašujem, kaj pa bi še moral narediti, da lahko tudi vi uži- vate sadove mojega dela? Kje pa so vaši rezultati dela? Je vaše delo neobveščanje kraja- nov, nesklicevanje sestankov, prikrivanje dokumentov KS? Hvala Bogu, tudi vi provoka- torji uživate danes sadove mojega dela. Ali se sploh za- vedamo moralne odgovorno- sti za mir, čisti zrak in druge ekološke dobrine, ki jih po- trebuje 240 oskrbovancev do- ma Nine Pokom v Pernovem? Ali se zavedate, da se oskrbu- je 50 stanovanjskih hiš Želez- nega s pitno vodo ob izvi- ru?Ali sploh veste, v katero smer so usmerjeni zračni to- kovi, da večkrat vdihavamo asfaltne hlape in prah kamno- loma tudi v Železnem, ki jih s sabo prinaša veter? Ali ve- ste... Ste pozabili, da sem kot ta- kratni predsednik KO-SZDL Galicija ustanovil delovni od- bor za izgradnjo in napeljavo vodovoda v Veliki Pirešici in malo kasneje tudi v Preno- vem-Gorca? Morda še sedaj ne veste, da sta takrat dobila pitno vodo tudi kamnolom in asfaltna baza CPC v Veliki Pirešici. Ali vam je morda predsednik Andrej Križan po- zabil povedati, da sem pred dvema letoma uspel pridobiti ves vodovodni material za ob- novo vodovodnega omrežja? Ali g. Križan tudi ni povedal, da sem leta 1995 organiziral in speljal delovno akcijo ka- nalizacije Železnega in opra- vil nabavo in prevoz vsega potrebnega materiala? Ali sploh veste, da je g. Andrej Križan malo pred končanjem del poklical novinarja in dal intervju z napačnimi in ne- točnimi podatki? Ne bi več našteval umaza- nih in zlaganih očitkov pisca, temveč želim omeniti to, da smo vsi ekološko osveščeni in pošteni ljudje dolžni varovati in zapustiti svojim nasledni- kom vsaj takšno ekološko okolje, kakršnega smo mi po- dedovaU, če že ne boljšega. Na koncu pa bi želel povabiti vse tri provokatorje obeh člankov in člane sveta KS (brez Iva Lindiča in Slavka Vrhovnika), da si pridejo k meni domov ogledat, kakšna je »medalja dela kabineta maršala«, ki sem jo prejel za razvoj in na- predek krajev KS Galicija. Me- dalja je zelo lepa in mi mnogo pomeni, pot do nje je bila dolga, naporna in poštena (brez polivanja z gnojnico). Ko jo bo prejel kdo od vas za razvoj in napredek krajev KS (brez zaslužka), mu pridem čestitat. STANKO VERDEL, Železno PREJELI SMO Pritožba zoper delo Podpisani vlagava pritožbo zoper delo volilne komisije KS Teharje, ko je pri žrebanju vrstnega reda kandidatov za volitve v svet KS Teharje, dne 4. novembra 1998, zavrnila spodaj podpisani predstavnici kandidatov, češ da pri žrebu sodelujejo predlagatelji kandi- datov in ne predstavniki. S tem je komisija ravnala v nasprotju z Zakonom o lokal- nih volitvah. Ker nama je bilo kot predstavnicama list one- mogočeno sodelovanje pri žrebanju vrstnega reda kandi- datov, katerih predstavnici sva, ne priznavava žreba. Nadalje je bil pri žrebu pri- soten Ferdinand Ježovnik, ki je zabavljal, žaUl in imel ne- nehne pripombe na posamez- ne kandidate. Zahtevava, da se žreb ponovi skladno z za- konom. Pritožbi prilagava fotokopijo opisa žreba Barbare Selšek in Franca Škorjanca: »Pri žrebu kandidatov za člane sveta KS Teharje sta naju gospa Kar- men Kroflič in gospod Ferdo Ježovnik spraševala po kandi- datih. Označevala sta jih za neprimerne in neresne ter jih žalila. Hkrati sta naju spraše- vala, kje oziroma kako smo dobili podpise. Gospa Kroflič je izjavila, da so določeni kan- didati povsem neresni in da si ne zna predstavljati, kako bi lahko sodelovali v svetu KS Teharje. Za konec naju je gos- pod Ježovnik vprašal, če sva po nekatere podpise kandida- tov odšla iskat v zapor. Počuti- la sva se kot na zaslišanju, z veliko pripombami in žalitva- mi.« SILVA ARČAN, HELENA ŠVARC, Teharje Vandalizem na Teharju Po osmih letih demokraci- je v Sloveniji se taborišče Te- harje ponovno vrača v pol- preteklo mračno dobo komu- nističnega enoumja in nasi- Ija. V petek 30. oktobra 1998 je delegacija Mestne občine Ce- lje, v kateri sta bila tudi pred- sednik Mestnega sveta Lojze Oset in predsednik teharske komisije Janez Lampret, po- ložila venec na območju nek- danjega zloglasnega tehar- skega taborišča v spomin te- harskim žrtvam. Venec je bil položen pri križu, kjer je vsa- ko leto na prvo nedeljo v oktobru darovana sveta maša za teharske žrtve. Prav tako je na tem mestu zanje daro- vana sveta maša na vernih duš dan popoldan. Že v soboto, 31. oktobra 1998, dopoldan venca ni bilo več na prostoru nekdanjega teharskega taborišča. To po- meni, da v Celju še vedno aktivno delujejo ljudje brez vsake srčne kulture in pietete do pokojnih. Žalostno, a resnično je dejstvo, da so med nami še vedno ljudje, katerih glava je polna idej o boljševiškem klanju po drugi svetovni voj- ni in se ne zavedajo ali se tega nočejo, da so bile grobo kršene vse takrat veljavne meddržavne pravne norme o pravicah in ravnanju s pre- maganimi oboževanimi for- macijami ter o zaščititi civil- nega prebivalstva po prene- hanju sovražnosti oziroma podpisu kapitulacije ali pre- mirja. Nobena vojna ni humana. Vsi zločini storjeni na kateri- koli vojskujoči se strani med vojno so bili, so in bodo, kvalificirani kot kaznivo de- janje. Taki zločini storjeni po prenehanju sovražnosti so še prav posebno obremenjujoči in po svoji vsebini je zanje zagrožena tudi višja kazen. Namesto postopka pred so- diščem povojni likvidatorji prejemajo v samostojni de- mokratični Sloveniji visoke izjemne pokojnine! Sloven- ski narod: Quo Vadiš? JANEZ LAMPRET, •Celje Kontu zvoni v Gosposki ulici v Celju? To pismo bralcev je bilo napisano pred več meseci, vendar je še danes aktualno. Komu torej zvoni v Gosposki ulici v Celju? Danes enemu obrtniku, jutri drugemu... Upam, da bom dočakal, da bo odzvonilo tudi tistim lju- dem, ki so nam najprej her- metično zaprli eno najlepših ulic, potem pa navili najem- nine v stratosfero. Pred leti je pisalo v Novem tedniku z velikimi črkami: »Nič več socialne najemni- ne«. Gospod, ki je to izjavil (poznam ga osebno), ni bil nikoli obrtnik. Nikoli ga ni skrbelo, ali bo imel prvega denar za plače, najemnine in dajatve. Lepo je drugim soliti pamet, če vedriš pod držav- no blagajno. Ko sem pred tridesetimi le- ti zaprosil na takratnem sta- novanjskem podjetju za lo- kal, so mi to preprečili. To so bih odborniki, seveda komu- nisti, in člani komisije za lo- kale. Moja rešilna bilka je bil takrat knjigovez Branko Bo- gataj, ki mi je odstopil polo- vico lokala (seveda dvorišč- no stran). Na to seveda tova- riši niso imeli več vpliva. Prostor je bil kot svinjska štala, za takratne razmere sem ga za silo obnovil. Zad- nja obnova je bila približno pred šestimi leti. Ker je bilo vse dotrajano, od vlažnih sten do elektrike, tal in hod- nika, sem vložil okoli 35.000 mark - vi, gospodje, pa niti marke. Na tarnanje najemnikov, da so najemnine za 50 od- stotkov previsoke, so gos- podje iz stanovanjskega za- klada (oprostite sklada), od- govarjali, da pač naj zaprejo lokale, ker čaka na vsak lokal trideset interesentov. In kje jih imate sedaj, vsemogočni »bogovi«? In zakaj sem se odločil za pisanje teh vrstic? Pred ča- som je imel g. župan Zimšek intervju na Radiu Celje. Na vprašanje novinarke, kaj mi- sli o teh pritožbah posamez- nih najemnikov lokalov, je izjavil:«Kmalu po novem letu bomo s svetniki preučili to vprašanje.« Zato vas sedaj gospodje svetniki in vas, gos- pod župan, prosim v imenu vseh - prizadetih: storite kaj za staro mestno jedro! Bodi- te v srcu vsaj malo lokalpa- trioti in ne dovolite, da pro- pade tako lep del knežjega mesta Celja. Ko se boste od- ločali o nižji najemnini, se v srcu ozrite na severno stran mesta Celja, od koder odteka v inozemstvo na milijone slovenskega denarja. Ljudje vam bodo hvaležni, z vašo pomočjo bo morda zopet zasijalo sonce v naši ulici. In v potrditev, da je vsa tako, kot sem napisal, še sen- zacionalna vest. Ravno sedaj se je izselil iz naše ulice us- pešen podjetnik. In da bo ironija še večja, je predstav- nik na občini za obrt. Tudi z mezincem ni mignil v dobro obrtnikom. Kako že gre tisto, ko se ladja potaplja... Foto ZORKO, Celje Pojasnilo o akciji Uspešna oglaševalska akci- ja »Ljudje, nimate devet živ- ljenje« se je iztekla. Že v času njenega trajanja so se postav- ljala vprašanja v zvezi s »slovnično napako« nosilne- ga slogana. Nekateri so na- mreč menih, da bi se slogan moral glasiti »Ljudje, nimate devetih življenj«. Za mnenje smo še pred ob- javo naših oglasnih sporočil vprašali lektorico, gospo Jel- ko J. Makoter, ki pravi: »Gre za prislovno rabo glavnega števnika. Besedico 'devet' pojmujemo v omenjeni pove- di kot prislov (več, veliko) in je zato tudi v zanikanem stavku nesklonljiva. Prepro- sto ne gre za štetje! 'Ljudje, nimate več življenje! Ljudje, nimate veliko življenj! Ljud- je, nimate pet življenje! Ljudje, nimate devet živ- ljenj!' Pa še tole: Pregovor, katerega izpeljava je omenje- ni stavek, ni slovenski. Če gre za trdoživost mačk, ima- mo mi rek: 'Je kot maček, vedno pade na noge.' Torej, če že prilagajamo, je prav, da prilagodimo tudi jezikovno oziroma slovnično. Besedica 'devet' je v tej zvezi uporab- ljena namesto besedice 'več' in je zato pač prislov.« Gospa Jelka J. Makoter ima dolgoletne izkušnje z lektori- ranjem reklamnih besedil. Iz njenega pojasnila je razvid- no, da je naš slogan, ki smo ga uporabili, slovnično pra- vilen. METOD GRAH, zavarovalniška hiša Slovenica Kongres SKF v soboto, 17. oktobra, je pri Svetem Jožefu nad Celjem po- tekal^ 3. kongres Socialdemo- kratskega krščanskega foru- ma (SKF). Kongres smo priče- li s sveto mašo, med katero je domači župnik g. Jože Pla- ninšek orisal razvoj doma in nam položil na srce, da vztra- jamo pri ohranjanju vrednot, ki so bile naše včeraj in bodo morale najti svoje mesto tudi v jutrišnjem dnevu. Po sveti maši smo pričeli s kongre- snim delom srečanja. Po uvodnem pozdravu predsed- nice MO SDS Celje, gospe Fa- nike Vodopivec, je sledilo predavanje dr. Toneta Jamni- ka, ki je na svež in poljuden način predstavil liberalizem in njegov odnos do etike. Etični relativizem in vred- nostna skepsa, kot glavna procesa nebrzdanega libera- lizma, s sabo prinašata raz- pad lestvice vrednot ter indi- ferentnost posameznika do družbe in njenih struktur. To- liko bolj je torej pomembno ohranjanje občečloveških vrednot, k čemur smo pokli- cani vsi, člani SKF pa še pose- bej. V nadaljevanju nas Je poz- dravil predsednik SDS g. Ja- nez Janša in kratko povzel trenutno politično stanje v Sloveniji. Med samim kon- gresom smo ovrednotili do- sedanje delo, postavili na- daljnje smernice in izvolili člane odbora SKF. Po kosilu smo gostitelji, člani SKF pri MO SDS Celje, udeležencem 32 PISMA BRALCEV - ROMAN kongresa omogočili ogleti ključnih znamenitosti Celja, starega gradu in Slomškove Ponikve. Na koncu se želimo še en- krat zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organi- zaciji resnično uspelega kon- gresa, vsem članom, ki so se odzvali vabilu, nenazadnje pa tudi gostitelju, g. Jožetu Pla- ninšku. MATEJ PIRNAT, Celje POHVALE- ZAHVALE Trud ni bil zaman Sobota, 24. oktobra, je bila za krajevno organizacijo RK Gorica pri Slivnici poseben dan. V območni organizaciji RK Šentjur, kakor tudi pri ostalih KO RK, so nam zau- pali pripravo proslave ob 45- letnici organiziranega pro- stovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Številne prijave, približno 300 jih je bilo, so nam potrdi- le, da vloženi trud ni bil za- man. Zadovoljni obrazi ude- ležencev in številne pohvale pa so domnevo le še potrdili. Zato naj se javno zahvalim vsem tistim, ki so prispevali k izvedbi proslave in družab- nega srečanja, ki je sledilo proslavi. Preštevilni so, da bi jih naštevala in morda celo koga izpustila. Vsem iskrena hvala. Posebej pa bi se radi zahva- lili donatorjem, ki so izvedbo proslave polepšali s svojimi fi- nančnimi prispevki. Za preje- to pomoč se zahvaljujemo Hri- bu Dobje, Zlatarstvu Gajšek, Gostišču Urbanček, Gostišču Ahac, Pekarni Jager in Jurme- su Šentjur. ANDRtJA ZEI.IČ, predsednica KO RK Vrnili so mi vid z besedami se ne da opisa- ti sreče, ki te zagrne, ko po že skoraj izgubljenem vidu spet spregledaš, ko svet po- stane spet svetel in lep, ko se lahko brez skrbi odpraviš po cesti, ko lahko spet pre- bereš, kar te zanima. Meni je vse to omogočila uspešna operacija sive mrene na oče- snem oddelku v celjski bol- nišnici. Z zdravjem sem imela že veliko težav, zato poznam mnogo zdravnikov, medicin- skih sester in vseh drugih, ki skrbijo za bolne. Nobenih slabih izkušenj nimam z nji- mi, a tako lepih vtisov, kot so mi jih zapustili na oče- snem oddelku, ne pomnim. Za prijaznost, potrpežlji- vost, strokovnost in izjemno organiziranost dela sem vsem iz srca hvaležna. Še posebej pa se zahvaljujem specialistu oftalmologu dr. Zdenku Zeliču, ki me je us- pešnonoperiral, mi vlival po- gum in me s svojo vedrostjo in prijaznostjo vedno znova preseneti. Iz srca hvala. MARJETA POLAK, Slovenske Konjice Hvaležni upokojenci Od srede na četrtek ponoči nas je zalila voda. Poplavljeni so bili vsi kletni prostori. Voda je zalila peč za centralno kur- javo, pralne stroje z vsemi pri- pomočki, šivalnico in likalni- co. Poplavljena sta bila tudi dva prostora hišnikov in vsa orodja in pripomočki, ki jih uporabljata. Z iznajdljivostjo, pridnostjo in požrtvovalnostjo naših us- lužbencev z direktorico na če- lu je bilo rešenih precej pre- mičnin in raznih strojev. Na pomoč so nam prišli tudi ga- silci in druge skupine. Za hitro in dosledno pomoč se vam vsi upokojenci iskreno zahvalju- jemo. Še posebna zahvala ve- lja direktorici Darinki Muck in vsem našim uslužbencem. Upokojenci Doma upokojen- cev Celje Zahvala za izlet Slivničani radi potujemo, radi hodimo na romanja in izlete. Tudi sedaj v oktobru, je društvo upokojencev organi- ziralo izlet na Kapelo, biser naše domovine Slovenije, kjer je izredno lepa razgledna toč- ka. Na Kapeli, v cerkvi sv. Marije Magdalene, smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval tamkajšnji duhovnik Tonček. Duhovnik je tudi lepo razložil zgodovino kraja in nas nato popeljal v župnišče, kjer nam je postregel izvrstno kapljico. Ogledali smo si tudi Kapelsko klet in njene zanimivosti. Na- zaj grede smo se še ustavili na mlinu na Muri. Vsi udeleženci izleta smo bili zelo zadovoljni. Za prijet- no počutje so nekateri poskr- beli z lepim petjem in Jože Artnak s harmoniko. Zato se v imenu vseh udeležencev izle- ta prisrčno zahvaljujem vods- tvu upokojencev in tudi šofer- ju Petru za varno in prijetno vožnjo. CECILIJA HLADNIK, Voduce Ali res svet na mladih stoji? Več možnih odgovorov bi verjetno dobili na to vpraša- nje, ampak načeloma je temu res tako. Pa se marsikje tega še ne zavedajo, da bodo da- nes še študentje prava, eko- nomije, računalništva, medi- cine... že v prihodnjih letih uspešni odvetniki, podjetni- ki, zdravniki. Kamor koli pride študent, nikjer ni posebej zaželen. Si predstavljate, kakšne misli ro- jijo po glavi trgovki, ko pride v trgovino »študentek«? Odgo- vor najbrž poznate. Vendarle ne gre vseh skupaj metati v isti koš. Ker so konec koncev tudi študentje ljudje z normalnimi potrebami po prehranjevanju in ker nam je omogočeno do- biti kulturno študentsko kosi- lo na tako-imenovane študent- ske bloke, se želim zahvaliti osebju Hotela Turška mačka - Pivnici Koper v Celju za prijaz- nost, lepo postrežbo, spoštljiv odnos do gostov in nenazad- nje tudi za okusno in dobro pripravljeno hrano. Kolektiv Hotela Turška mač- «ka - Pivnica Koper se zaveda, da se bodo gostje, ki so danes še študentje, tudi v prihodnje kot intelektualci radi in z veseljem vračali tja, kjer so se dobro po- čutili in bili lepo postreženi. DARJA HRIBERNIK, Celje PRITOŽNA . KNJIGA Poštenost Danes so časi, ko verjetno vsakdo pazi na svoj denar. Tak- šno je pač življenje. In da ga lahko živimo, je torej potreben denar, ki ga imajo eni malo več, drugi pa malo manj. Vse je odvisno od tega, na kakšen način si ga zaslužimo oziroma pridobimo. Za študente verjet- no vsak ve, da jim vedno pri- manjkuje finančnih sredstev. Zato jim/nam je še toliko bolj pomemben vsak tolar. Kot veste, se da danes dvigniti denar na zelo hiter način preko bankomatov in nam ni treba čakati v dolgih vrstah. Poleg tega lahko dvigujemo katerikoli dan v letu. Tako sem tudi jaz nameravala, kot že tolikokrat prej, dvigniti svojo štipendijo. Ko sem storila vse, kar je po- trebno, bi morala samo še poča- kati na kartico in denar. Toda v naglici sem vzela samo kartico, deset tisoč tolarjev pa pustila. Takoj za mano je prišla k ban- komatu ženska, ki je ne bon, omenila, saj ne smem nobe^^ ga obsojati zaradi svoje po^^j^ Ijivosti. Niti pomislila nisei^ kaj sem storila, vse dokler ijl sem prišla do trgovine in pogij; dala v denarnico. Vse se je zg^ dilo v roku treh minut. Žal j bilo prepozno, kajti ko sem od hitela do bankomata, ni bilo denarja ne ženske. Preostalo n ni nič drugega, kot da vprašaj na policiji v upanju, da je mog, če kdo prinesel denar. Tu so n povedali, da denarja ni in da d morejo ničesar ukrepati, saj n gre za kaznivo dejanje, čepra tudi to ni zakonito. Policist mij rekel, da lahko edino upam, (j ga je vzela kakšna poštena os^ ba, ki bo prinesla denar na pol cijo ali banko. Tako mi je ostat le še ena možnost in sicer ban ka. Ker se je to zgodilo v nedi Ijo, sem morala počakati do ni slednjega dne. Vendar tudi banki ni bilo uspeha. Poveda so mi, da lahko pogledajo, če j kdo dvignil denar takoj za m no, toda osebe ne smejo izda! ker gre za bančno skrivnos Tudi tu so mi odgovorili, ( lahko upam le na poštenosti osebe. Dlje časa je že minilo in ni ben se še ni oglasil. Tudi ja nimam več upanja, sprijaznil sem se s tem, da sem ob 10.OO tolarjev. Upam samo, da je 1 »poštena« oseba srečna, saj s ti ne prikaže vsak dan priliki da ti prileti denar kar tako i neba, oziroma da te že čakan bankomatu, ne da bi vložil svj jo kartico. Če morda ta osel bere tele vrstice, ji naj rečeni da bom«preživela brez tega di narja, ona pa si naj kaj privoš na moj račun. KATARINA M Šentjur pri Celji Ponekod ne smejo improvizirati Gostovanje londonskega Old Viča je pretreslo Beograd. Vstop- nice za vse predstave Hamleta so bile na mah razprodane. Dramaturg Narodnega gledališča je bil moj prijatelj. Povedal mi je, kdaj bo londonski ansambel pričel z vajami na odru. Vtihotapila sem se v gledališko ložo in strmela v igralce, ki so si sprva ogledali oder, potem pa so začeli govoriti tekst in utrjevati mizansceno. Laurence Olivier se je med monologom za hip ustavil in pogledal kvišku. Morda ga je premotil preglasen odrski delavec. Dramski zbor, ki je takrat bil na odru, mu je isti hip, sočasno, kot strel iz puške, prišepnil tekst, misleč, da mu ga je zmanjkalo. Z nasmehom se je veliki igralec zahvalil kolegom in nadaljeval z igro. Gledala sem vse vaje in vse predstave. Bilo je kot s poslušanjem glasbe. Prvič nam je všeč, potem se počasi zaljubljamo vanjo, na koncu pa brez nje ne moremo več živeti. Igralci so se premikali po odru s poduhovljeno eleganco, nekajkrat se mi je zazdelo, da lebdijo v precizni odrski razsvet- ljavi. Sanje in življenje, življenje in sanje... Nekega dne sem si ogledala popoldansko in večerno predsta- vo Hamleta. Nekega dne sem si ogledala popoldansko in večerno predstavo Hamleta. Menila sem, da bodo popoldansko odpravili z levo roko in na ta način prištedili moči za naslednjo. Pa sem se zopet zmotila. Po večerni predstavi sem šla v garderobo med igralce. Ob meni je Polonij ves premočen in zadihan počasi srkal čaj. Vprašala sem ga, kako je mogoče, da dve predstavi zapovrstjo igrajo z enako prizadevnostjo in zanosom. Prisrčno se je zasme- jal: »Veste, v dvorani motri na nas nezmotljivo in nepodkupljivo oko dežurnega gospoda iz našega gledališča. Naše spodrsljaje si dobro zapomni. Če gledališko vodstvo oceni, da jih je bilo preveč, ali da je bil kateri prepozen, se mora igralec posloviti od gledališča in si poiskati kruh v enem od provincijskih gledališč.« Ah, to je torej tisto, čemur pravimo PROFESIONALIZEM! To je UMETNOST! Med gostovanjem sta Laurence Olivier in njegova soproga Vivien Leigh, filmska in dramska igralka pripravila za študente izbor Shakespearovih tekstov. Amfiteater na Filozofski fakulteti je bil nabito poln. Napovedovalec nas je prosil, naj zakonca ne fotografiramo, kako sama želita. Potem sta igralca prišla pred avditorij. On visok in eleganten, ona vsa drobna in nežna kot izgubljen metuljček v vetrovnem popold- nevu. Soprog je lahkotno dvignil njeno roko, se nagnil nad zapestje in se z ustnicami dotaknil prstov. Avditorij se je stresel od glasnega krohota. Čutila sem naval krvi v glavo in pekočo rdečico, ki mi je zalila lice. Bilo me je nepopisno sram. Čeprav sem bila v dvorani do konca njunega programa, nisem mogla slediti tekstom, tako sem bila ogorčena. »Mar ni prišel čas, da tudi jaz poberem ostanke krp, ki mi jih še niso pokradli in sedem na vlak ter se odpeljem enkrat za vselej? Kaj naj še počnem med množico, ki se najpreprostejši vljudnostni gesti reži na vsa usta?« Mirjana me je potolažila: »Zaigrala bom na kitaro, zapeli bomo, v Indeks bar gremo plesat in umirila se boš. Saj veš, kaj sem ti nekoč rekla. Šli bomo, ko bo za to dozorel čas.« »Zopet sem brez sobe,« sem slabe volje pridala. »Teci na Terazije, da ne boš prepozna,« mi je svetovala. Brezdomci smo na Terazijah kot jastrebi na plen oprezali za kolporterji, ki so se popoldan pojavili z Večernimi novostmi. Planili smo po časopisih in začeli med oglasi iskati ponudbe za stanovanja. Vselej sem bila v spremstvu kakšnega znanca, domačina, ki mi je kar se da hitro povedal, na kateri trolejbus je treba stopiti, da bi bila čimprej na objavljenem naslovu. Tisto popoldne, ko me je Mirjana hotela potolažiti, sva z znancem prebrala, da ženska oddaja sobo v Jevremovi ulici. »Ni daleč,« se je navdušil fant - svetovalec. »Kar po Francoski se spusti in nato zavij na levo. Daj, pohiti!« Ko sem našla naslov (zopet je šlo za pritlično hišo z dvoriščem in številnimi vrati v pritlična stanovanja), sem se hotela kar obrniti. Več kot dvajset deklet me je prehitelo. Govorile so vsevprek, dokler ni stara ženska rekla: »Postavite se v vrsto tako, kot ste prihajale sem. Saj tako kričite, da vas niče ne razumem«. Premislila sem si in se postavila na rep dolge vrste. Visokora- sla ženska z gladko počesanimi lasmi je dekleta po vrsti spraševala, od kod so, kaj študirajo, koliko so stare, kaj so starši. Pri tem je dekleta motrila z nekoliko nagnjeno glavo. Na koncu sem še jaz povedala, kar jo je zanimalo. »Slovenka si?« je bila radoveden. »Iz Maribora? Tam blizu je meja, kajne?« Ženska je nekaj časa molčala, potem pa je nekam zviška zaukazala: »Pojdite zdaj vse in iščite naprej, kjer vas je volja. Jaz vzamem Slovenko.« Oddahnila sem si. V sobo sem morala skozi majhno kuhinjo, kater^ tla so bila poribana in stene čiste. Stranišče na počep je bilo za več strank na dvorišču. Kopalnice nisem pogrešal Kadarkoli se mi je zahotelo, sem smuknila mimo vratarnii Narodnega gledališča in že sem bila v ogrevanih kopalnicah. »Kako da ste vzeli prav mene?« sem hotela vedeti. »Ali sei vam bila med vsemi najbolj všeČ? Opazila sem, da ste si vsaki dekle natančno ogledali.« I »Veš, deklica, jaz sem slepa. Ne vem, kako se reče tej vrs slepote, ki jo imam. Včasih namreč vidim del človekove postave a obraza. Zate ne vein, kako izgledaš. Vzela sem te, ker so Slovenk čiste in poštene. Veš, jaz sem Nemka. V Beograd sem se priženila! Vojvodine. Sobo si boš delila z dvema dekletoma od tam.« Klasik v J« ulici Domov v Jevremovo ulico sem prihajala pozno ponoči p predstavah ali po posedanju v barih. Bilo je samo po seb umevno, da smo se večje družbe potikale po cenejših lokalih, ^ zabavali in pili poceni pijače. Za hrano ni bilo denarja. Prete pom sem se privadila kot praznemu želodcu. V naši družbi s bili spretni pretepači in če nas je kdo preveč nadlegoval, j vselej ostal med poraženci. Policija teh spopadov ni mirni gledala. Če smo zaslišali ali videli policijski avto, smo jo ucvi po eden ali največ dva vsak v svojo smer. Deklet policiji ni bil preveč mar. Če pa so ujeli fante, se jim je lahko pripetilo, da s čez noč ostali brez las na glavi. Previdno sem odpirala kuhinjska vrata novega stanovanja,j je kazalo, da gospodinja ni nikoli spala. »Daj, dete, gotovo si lačna. Vzemi si s štedilnika jed pa ka tukaj pojej, da ne boš prebujala sostanovalk.« Sredi noči ali ^ kasneje sem se basala z zeljem, sarmami ali burekom. Prvi Silvester pri novi gospodinji me je nekaj pičilo in trmas* sem zavračala vsa vabila za novoletne zabave. Počutila sem ' utrujeno, osamljeno in nesrečno. Nikogar si nisem želela v svo bližini. Zgodaj sem prišla domov. Ko je gospodinja izvedela, da fl nameravam od doma, mi je predlagala, da bi skupaj silvestrovali »Kako?« sem nekoliko ironično vprašala. »Jaz bom ležala v postelji, ti pa mi boš brala knjigo.« »Katero pa?« sem nataknjeno spraševala. »Tam na polici je zelo lepa knjiga. Tisto mi beri.« Snela sem jo in toliko, da mi ni padla iz rok. Bili so »Bed" ljudje« Fjodora Mihajloviča Dostojevskega - v nemščini. Na mizi je gorela manjša sveča, ob plamenu večje pa se'! brala Dostojevskega kmečki ženski, ki se do jutra ni premaki" la. Nekajkrat sem upala, da bo zaspala, pa ni. Jutro je bilo ledeno mrzlo. Še v temi sem hotela z vrvi sn^" nekaj kosov boljše zimske garderobe, da bi jo odtalila bli^^ štedilnika in šla tudi jaz spat. Videla pa sem, da mi uslugo ti^ soseda in sem jo kar pustila, da zmrzuje namesto mene. novoletni dan sem šla k sosedi, da bi mi dala oblačila, ki jih)' ponoči snela z vrvi. MALI OGLASI - INFORMACIJE 33 34 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 35 36 INFQRMACIJE INFORMACIJE 37 38 KRONIKA Švicarji ne bodo videli Kamenikovih copat Senat zavrnil predlog Kamenikovih zagovornikov o vključitvi švicarskih strokovnjakov - Pričala konjiška sodnica v torek, 10. novembra, se je na okrožnem sodišču v Celju nadaljevala glavna obravna- va zoper Kristijana Kameni- ka, obtoženega štirikratnega umora v Tekačevem. Kot pri- čo so zaslišali sodnico okraj- nega sodišča v Slovenskih Konjicah Lidijo Pratnemer, Na prejšnji glavni obravnavi je bil kot priča zaslišan Stan- ko Pavrič iz Slovenskih Ko- njic, ki naj bi se novembra lani pogovarjal s sodnico Pratne- merjevo in ji ob tej priložnosti dejal, da bodo Kamenikovi so- rodniki na sodišču najbrž kri- vo pričali ter s tem obdolžen- cu zagotovili alibi. To izjavo si je sodnica zapisala v svojo be- ležnico ter kasneje celjskemu senatu poslala uradni zazna- mek o tem pogovoru. Pavrič je kot priča na prejšnji glavni obravnavi zanikal, da bi se bil kdaj o tem pogovarjal s sodni- co Pratnemerjevo, sploh pa ne o kakšnem alibiju. Na torko- vem sojenju je Pratnemerjeva povedala, da se je o tem s Pavričem zagotovo pogovarja- la na začetku novembra lani, ko sta se srečala v Konjicah in ko jo je Pavrič ustavil z name- nom, da ji pove, da na sodišču ne namerava krivo pričati v zvezi z obdolženčevim alibi- jem, krivo pa bodo, kot je domneval, pričali Kamenikovi sorodniki. Izjavo ji je posredo- val kot sodnici in ne kot sokra- janki ali dobri znanki, je pou- darila. »Takrat se mi je zdelo pomembno, da si to Pavričevo izjavo zapišem in to sem tudi storila. Povedal mi je to, kar sem 2. februarja letos v obliki uradnega zaznamka posredo- vala sodišču v Celje,« je dejala. Na vprašanje Kamenikovih zagovornikov, zakaj je uradili zaznamek sodišču poslala še- le februarja, torej skoraj tri mesece po pogovoru s Pavri- čem, je priča dejala, da »se nekaj zapiše, nekaj pa se ve, sicer pa me ni treba učiti, kaj je dolžnost sodnika.« Potem je odvetnik mag. Drago Demšar senatu predlagal soočenje prič Pavriča in Pratnemerjeve, pri čemer je Pratnemerjeva pou- darila, da vztraja pri že pove- danem in da svojih izjav ne namerava spreminjati. Okrož- ni državni tožilec Milan Birsa je temu soočenju nasprotoval, ker da je izpoved sodnice do- volj trdna, Pavrič pa, kot Ka- menikov sorodnik (po svoji ženi, ki je Kamenikova teta), gotovo ne bo spremenil svoje izjave. Na to je zagovornik Demšar pripomnil: »Dvomim v to, kar je v zaznamku napi- sala Pratnemerjeva, saj je nje- na izjava po dveh mesecih lah- ko tudi prirejena.« Po krajšem posvetu se je senat odločil, da tega soočenja na sodišču ne bo. V torek naj bi se na sodišču pojavila pomembna priča ob- tožbe, Jože Kobale iz Oplotni- ce. Zanj je sodišče odredilo prisilni privod, a ga policisti iz Slovenske Bistrice niso mogli najti na njegovem domačem naslovu. Tožilec je na obrav- navi vztrajal, da se to pričo privede na sodišče in zasliši. Senat je na koncu glavne obravnave posredoval svojo odločitev glede predlogov Ka- menikove obrambe in tožils- tva. Zagovornika Kristijana Kamenika sta zahtevala, da se iz tega sodnega primera izloči sodnega izvedenca Marjana Stanislava Puca, ki je opravil izvedensko mnenje - primer- javo med sledmi, najdenimi na kraju zločina in zaseženimi Kamenikovimi športnimi co- pati. Iz njegovega mnenja je razvidno, da se sledi iz Teka- čevega ujemajo s karakteristi- kami obdolženčevih športnih copat. Zagovornika sta na so- jenju 6. oktobra zahtevala iz- ločitev Puca in predlagala, da takšno analizo opravijo stro- kovnjaki inštututa iz Laussana v Švici. Sodišče je takšen pred- log obrambe zavrnilo z obraz- ložitvijo, da je Marjan Stani- slav Puc samostojni strokov- njak za ugotavljanje sledi, ki ne pripada nobeni instituciji in da je mnenje, ki ga je kot dol- goletni stalni sodni izvedenec opravil, dovolj popolno in stro- kovno. Sicer pa po veljavni za- konodaji sploh ni mogoča vključitev izvedencev iz tujine, je odločitev pojasnila predsed- nica senata Ingrid Lešnik. Je pa senat ugodil tožilčevemu predlogu. V Zaporih Celje bo- do morali napisati in sodišču posredovati seznam obiskov (z navedenimi datumi in urami), torej oseb, ki so Kamenika obi- skale v času od priprtja (27. aprila) do 9. maja lani. MARJELA AGREŽ Utopitev V potoku v četrtkovih jutranjih urah so v potoku v Črnovi našli truplo. V pritoku potoka Trebu- šnica so našli mrtvega 47- letnega Milana K. iz Laz pri Velenju. Policisti so z zbira- njem obvestil ugotovili, da se je pokojni prejšnji večer peš vračal proti domu. Med potjo je padel (ali zašel) v potok, katerega voda je za- radi dežja narasla, in se utopil. M.A. Eksplozija v garaži Policisti PP Žalec so bili 5. novembra nekaj minut po 7. uri obveščeni, da se je v Pra- prečah zgodila eksplozija. Pri ogledu kraja in z zbira- njem obvestil so policisti in kriminalisti ugotovili, da je 39- letna Marija K. zjutraj stopila v garažo, kjer je bil parkiran osebni avtomobil Citroen visa. To vozilo je, skupaj z Darkom S., prejšnji večer potisnila v garažo, ker je bilo v okvari. Kljub temu, da sta zaznala vonj po bencinu, ga je nasled- nji dan poskušala spraviti v pogon, ob zagonu motorja pa je prišlo do eksplozije bencin- skih hlapov in do požara. Ob eksploziji je na garaži izbilo vhodna vrata in premaknilo stene, tako da je poškodovan tudi zgodnji, stanovanjski-del objekta. Marija K. je pri tem utrpela lahke telesne poškod- be, požar pa so pogasili gasilci iz Vranskega, Ojstriške vasi in Žalca. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 3 milijone tolarjev. M.A. Preveč, a manj vinjenih za volanom Minulo soboto so policisti UNZ Celje na območju cel( ne regije izvedli poostreni nadzor prometa, posebej pa bili pozorni na alkoholizirane voznike. V akciji, ki se je končala v nedeljo zgodaj zjutraj, policisti ustavili in preverili 690 voznikov in ugotovili 2( prekrškov. To pomeni, da je cestnoprometne predpise kf vsak četrti ustavljeni voznik. 79 kršiteljev so prijavili sodnj za prekrške, 105. pa so izrekli denarno kazen na kra prekrška. , Pod vplivom alkohola je bilo 59 voznikov, devet pa jih' bilo takšnih, ki so preizkus z alkotestom zavrnili in jih je bi torej prav tako šteti za vinjene. Med vinjenimi vozniki jeb 10 takšnih, ki jim bo po obisku sodnika za prekrške prenej lo veljati vozniško dovoljenje, ker jim je alkotest pokazal v kot 1,5 promile alkohola v organizmu. Enaka kazen i doletela tudi tistih 9 voznikov, ki so preiskus odklonili. Kljub temu, da je bila bera prekrškov in predvsem vinjel oseb med njimi velika, pa so bili rezultati te zadnje akcije nekoliko boljši od prejšnjih. J M, GORELO JE j Pregreto olje I. v stanovanju Vita K. v drugem nadstropju bloka Velenjski cesti v Žalcu, je v petek, 6. novembra okoli 4.i izbruhnil požar, ki je povzročil večjo gmotno škodo. V požaru, do katerega je prišlo zaradi pregretja olja plinskem štedilniku v kuhinji, so zgoreli kuhinjski element jedilni kot z mizo vred. Ogenj se je razširil v dnevno sobe segel do balkonskih vrat. Požar so pogasili gasilci iz Žal gmotna škoda pa znaša okoli 3 milijone tolarjev. ' Pregreto olje II. v nedeljo, 8. novembra okoli 12. ure, je nastal požai stanovanjski hiši Ljudmile Ž. v Gorici pri Šmartnem. Požar je zanetilo pregreto olje na štedilniku v kuhinji, o^ pa je zajel napo in kuhinjske elemente. Gmotna škoda zDi približno pol milijona tolarjev, požar pa so ukrotili gasila^ Celja in Lopate. M, MIM KRIMICI Ukradel tempro v noči na 3. november je neznani storilec ukradel oseb- no vOzilo Fiat tempra 1,6 SX, parkirano na Opekarniški ce- sti v Celju. Vozilo je svetlo modre barve, z registrsko oz- nako CE 73-90R Lastnica Bo- jana S. je oškodovana za okoli 720 tisoč tolarjev. Odnesel trezor v noči na 3. november je nekdo vlomil v trgovino s po- hištvom Era Vis a Vis na Kidri- čevi cesti v Velenju. Iz trgovi- ne je odnesel manjši trezor, v katerem je bilo več kot 600 izpisanih čekov za skupno vrednost dobrih 9 milijonov tolarjev, zraven pa še 565 tisoč tolarjev dnevnega izkupička. V isti noči je neznani stori- lec, prav tako na Kidričevi ce- sti v Velenju, vlomil še v Trgo- vino Era, poslovna enota Trž- nica. Tam je vlomilec jedel in pil, odnesel pa za okoli 100 tisoč tolarjev različnih mesnih izdelkov, slaščic in pijač. Na inventarju in prehrambenih izdelkih je povzročil za dodat- nih 300 tisoč tolarjev gmotne škode. Požig v času od 31. oktobra do 4. novembra je neznani storilec vlomil v zidanico v Lipoglavu pri Ločah. Preden je zapustil objekt, je v dnevnem prostoru zažgal oblačila, zaradi česar je zgorela notranjost zidanice. Ogenj je zaradi pomanjkanja kisika sam ugasnil, požigalec pa je ukradel radio kasetofon, lovski daljnogled in okoli 50 nabojev za lovsko orožje. Lastnik Ludvik D. je oškodo- van za približno 450 tisoč to- larjev. Tatjana brez mopeda Minuli četrtek med 3. in 23. uro je neznani storilec ukradel zaklenjeno kolo z motorjem znamke Piaggio, ki ga je last- nica Tatjana U. zaradi poplave postavila na hribček nad za- kloniščem pri osnovni šoli na Ljubljanski cesti v Celju. Ukra- deni moped (typhoon) je rde- če barve, vreden pa je okoli 250 tisoč tolarjev. 144 parov copat v času med 10. in 22. okto- brom so 41-letni I.L., 19-letni D.V. in še neznani mladolet- nik, vlomili v garažo Andreja R. na Ulici mesta Greve- nbroich v Celju. Iz garaže so odpeljali različne električne aparate, razno opremo, orod- je, čistilna sredstva in 144 pa- rov copat. Lastnik je oškodo- van za okoli 950 tisoč tolarjev. Lovci na lade v noči na soboto, 7. no- vembra, je neznani storilec ukradel osebni avtomobil Lada samara 1300, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Šaleku. Ukradena lada je rjave barve, z registr- sko oznako CE D9-980. Last- nik Janez C. iz Velenja je oškodovan za približno 850 tisoč tolarjev. V noči na 8. noveniber je nekdo ukradel osebno vozilo Lada samara 1500 I, parkirano na Pucovi ulici v Celju. Vozilo je bele barve, z reg. tablicami CE 85-02N, lastnik Oto J. pa je oškodovan za okoli 1 milijon tolarjev. V dneh minulega vikenda je neznani storilec ukradel oseb- no vozilo Lada samara 1500 L, ki je bilo parkirano na Karde- ljevem trgu v Velenju. Samara je zelene metalne barve, z re- gistrsko oznako CE 66-49R, lastnik Marko P. iz Velenja pa je oškodovan za okoli 600 ti- soč tolarjev. Tat V kleteh v času minulega vikenda je neznani storilec vlomil v dve kleti v stanovanjskem bloku na Ulici bratov Vošnjakov v Celju, ki sta last Marjana R. in Violete J. Tat se je na tak način oskrbel z ozimnico, oba last- nika pa oškodoval za okoli 25 tisoč tolarjev. Vlom v lovsko kočo v času od četrtka do nedelje popoldne je nekdo vlomil v prostore lovske koče na Libeli. Iz kleti je odnesel več stekle- nic različnih pijač, s tem pa je lovsko društvo iz Škal oškodo- val za približno 25 tisoč tolar- jev. 120 kg kave v času od petka popoldne do nedelje je nekdo vlomil v skladišče Marka N. na Kosovi ulici v Celju. Iz notranjosti je odnesel približno 120 kg kave, s tem pa Drogo iz Portoroža oškodoval za približno 300 ti- soč tolarjev. Nemoteno v skladišče v ponedeljek, 9. oktobra po- poldne, je neznani storilec ne- moteno vstopil v skladiščne prostore Erine trgovine v Šale- ku. Med odsotnostjo zaposle- nih je iz blagajne, v kateri je bil ključ, ukradel vrečko z de- narjem in čeki. Omenjeno tr- govino je storilec oškodoval za 623 tisoč tolarjev. Ilegalni prestop meje v ponedeljek, 9. novembra zvečer, sta dva državljana Ju- goslavije ilegalno prestopila državno mejo v kraju Sedlarje- vo. Pri tem dejanju so ju zaloti- li policisti PP Šmarje pri Jel- šah, med postopkom pa so ugotovili, da sta bila brez osebnih dokumentov, eden od njiju pa je imel pri sebi ponarejeni slovenski potni list, ki ga je kupil na Kosovu. Kršitelja so v torek privedli k sodniku za prekrške in ju na- to vrnili hrvaškim varnost- nim organom. Tatvine iz vozil v noči na 3. november se neznani storilec lotil osebni avtomobila VW golf, parki nega v Topolšici. Iz vozila ukradel avtoradio kaseto: pioneer in polico z zvočni ma, s tem pa je lastnika Tad Z. oškodoval za okoli 30 ti tolarjev. Isto noč je bilo v Topol vlomljeno v osebno vozilo stava jugo florida, last Ivai A. Storilec je iz vozila ukra avtoradio kasetofon, vre( okoli 25 tisoč tolarjev. V času od 3. do 6. novf bra je nekdo kradel iz os nega avtomobila Zastava go, parkiranega na Cesti Roglo v Zrečah. Lastnica I nida G. pogreša avtora Blaupunkt, vreden priblii 20 tisočakov.Prejšnji pe dopoldne je nekdo vlomi osebno vozilo R-5, parkiri na Kraigherjevi ulici v Ce Iz vozila je storilec ukra večjo usnjeno denarnico z narjem, izpolnjenimi ček skupnem znesku 51 tisoč larjev ter z bančno kari Activa. Lastnica Sabina T oškodovana za približno tisoč tolarjev. Minulo nedeljo ponoČ' nekdo vlomil v osebni mobil R-5, ki je stal na p^ rišču gostišča Salobir v Jal<^ pri Šentjurju. Storilec je iz žila ukradel avtoradio star, s tem pa lastnico An< H. iz Male Breze oškodov.j okoli 35 tisoč tolarjev. ^ KRONIKA 39 NOČNE CVETKE ifatjano je 4. novembra po- ^ildne v kopalnici napadel j^n dolgoletni izvenzakonski ^rtner Silvester V. Policisti, ki [iprišli intervenirat, so ugoto- jli, da sta se partnerja prepi- (la, Silvo pa je šel tako daleč, J je Tatjano prijel za glavo in njo treščil v kopalniško ste- p. Ko je to storil, je odšel iz Lovanja. [v Bovšah je prejšnji petek ()poldne javni red in mir kršil jartin B. mlajši. Medtem ko I je drl po hiši, je z nogo |)rcal svojega očeta in se tega pfetja sploh ni sramoval. |V soboto ob pol dveh zjutraj ppolicisti izvedeli, da se je na (tobusno postajo zatekla letepena oseba. Potem so se [ečali z Jankom B., ki ga je v snovanju na Brodarjevi ulici etepel Peter S. V soboto okrog treh zjutraj Sašo K. v diskaču Casablan- boksnil Darka T. V soboto popoldne je šla atrulja intervenirat v Vizo- .Tam je Suzana T. razgrajala I stanovanju, razbijala in- ntar in grozila svoji materi, ekaj podobnega se je v istem m dogajalo v Košnici, kjer Silvestra M. razbijala po sta- ranju in grozila svojemu so- ogu. V nedeljo popoldne je Alojz v bloku na Tovarniški prišel klet in zagledal Slavka J., ki čistil svoj poplavljeni pro- 3r. Lojze je Slavka najprej drl, potem ga nazmerjal in agrozil. Soseda se očitno ne mašata prav dobro. V nedeljo zvečer sta bila sena javni red in mir na sibečni. Tam sta se prerivala istepla zakonca Peter in Ha- i. M.A. Nesreča v železarni v železarni Štore L se je 6. »vembra dopoldne pripeti- delovna nesreča. Delavec Slavko R. (37) iz »rice pri Šmartnem je tega le odšel s sodelavcem na dest stare peči, da si ogleda- nekatere tam shranjene mo- 'le. Ko je med hojo po pode- li prestopil drugo ploščo, ki »kriva odprtino, se je le-ta emaknila in zgrmela v glo- 10. Slavko R. se je poskušal ijeti za rob, a mu to ni uspe- ■ Padel je z višine okoli 8 etrov in se hudo telesno poš- »doval. M.A. Radarji bodo • v petek, 13. novembra dopoldne, na območju Šentjurja fi Celju, popoldne na območju Velenja in Rogaške Slatine, ^ečer pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v nedeljo, 15. novembra popoldne, na območju Sloven- ^h Konjic, zvečer pa na območju Šentjurja pri Celju; • v ponedeljek, 16. novembra dopoldne, na območju Vele- la in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja in ^Ija; •v torek, 17. novembra dopoldne, na območju Rogaške 'atine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Velenja; • v sredo, 18. novembra dopoldne, na območju Slovenskih •^rijic in Laškega, popoldne pa na območju Celja in Šentjurja ^ Celju ter • v četrtek, 19. novembra dopoldne, na območju Celja in '^arja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju '^gaške Slatine. • Laserski merilnik hitrosti bo do 19. novembra nameščen ? območju Žalca in Šmarja pri Jelšah. Kurdi na begu Po trčenju v Zidanem Mostu se je tovornjak z ilegalci ustavil v Celju - V tovornjaku tudi otrok in mladoletniki v torek je bila v prostorih Policijske postaje v Celju izred- na novinarska konferenca, na kateri so poročali o prijetju skupine turških državljanov, ki so ilegalno prestopili držav- no mejo. Gre za 45 turških državljanov, ki so organizator- ju ilegalnega prevoza morali odšteti lepe denarce. Kot je na novinarski konfe- renci povedal Zvone Kozjak, komandir PP Celje, je do od- kritja primera prišlo v ponede- ljek ob 19.15 uri, ko je na UNZ (OKC) po telefonu poklical nek občan iz Laškega ter pove- dal, da na stari avtobusni po- staji v Celju stoji karamboliran tovornjak in da predvideva, da gre za prometno nesrečo. Poli- cisti so nemudoma odšU na navedeni kraj in tam res zagle- dali poškodovani tovornjak, ob njem pa je na tleh ležalo pet ranjenih oseb. Ker so se ostali potniki razbežali po me- stu, so jih v akciji iskanja kma- lu našli in ugotovili, da gre za turške državljane, ki so ilegal- no prestopili državno mejo. Izvedeli so, da jih je nekdo prevažal v tovornjaku, ki je v Zidanem Mostu, v podhodu čez železniško progo, s keso- nom zadel v spodnji del most- ne konstrukcije. Pri tem se je poškodovalo pet potnikov, os- tali pa so voznika opozarjali na trčenje tako, da so razbijali po kabini. Voznik se za to ni zmenil, ampak je nadaljeval vožnjo proti Celju, vozilo usta- vil na stari avtobusni postaji, sam pa pobegnil v neznano. V akciji iskanja po mestu so prejeli 38 ilegalcev, po njihovih izjavah pa se jih je v prireje- nem prostoru tovornjaka pre- važalo 45. Ranjene Kurde so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jih oskrbeli in ugotovili, da gre za lahke telesne poškod- be. Štiri ranjence so v bolnišni- ci kmalu odpustili, eden, ki je imel zlomljeno čeljust, pa je ostal na zdravljenju. Med preiskavo so še ugoto- vili, da so v času med 20. oktobrom in 8. novembrom ti Kurdi potovali z letalom iz Is- tanbula do Sarajeva, tam pa so se sestali z organizatorjem ile- galnega prehoda in mu za pre- voz plačali (vsak) po 2000 do 2500 nemških mark. Prevoz- nik naj bi jih preko Slovenije pripeljal v Italijo, kjer pa niso nameravali ostati, ampak je bil njihov namen pripotovati v eno od ostalih evropskih dr- žav. Med potniki-ilegalci je bil tudi otrok in 6 mladoletnikov, vsi pa so bili moške osebe. Povedali so, da so iz domovine zbežali zaradi izredno težkih razmer. Po prijetju ilegalcev je ste- kel postopek za vrnitev teh oseb hrvaškim varnostnim organom, ki jim je bilo treba dokazati, da so v Slovenijo zares pripotovali iz hrvaške strani. Prijeti Kurdi so sicer izjavili, da so neko državno mejo prečkali peš, niso pa znali opisati kraja prehoda, ker je bila takrat tema. V torek so jih policisti predla- gah v postopek pri sodniku za prekrške, zoper neznane- ga voznika pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje prepovedanega pre- hoda čez državno mejo. V preiskavi do ugotovili, da je lastnik tovornjaka M.Š. iz Šmarja pri Jelšah, ki pa je svoje vozilo dal v najem s pogodbo, vendar je v tej po- godbi navedena oseba, ki v resnici ne obstaja, je povedal Zvone Kozjak in dodal, da so imeli vsi potniki pri sebi osebne dokumente. Na isti novinarski konferen- ci je Bojan Vrečič, načelnik inšpektorata policije, povedal, da je problematika ilegalnih migracij zelo pereča, tako v vsej Sloveniji kot tudi na ob- močju UNZ Celje. Največ tak- šnih prehodov se dogaja na meji s Hrvaško in Madžarsko. V letošnjih devetih mesecih so v celjski upravi izrekli za prib- ližno 50 odstotkov več ukre- pov po zakonu o tujcih kot v enakem lanskem obdobju, zlasti pa se je problematika zgostila po letošnjem avgustu. Do 10. novembra letos so pri- jeU 347 takšnih oseb, lani do tega dne pa 324, večinoma na meji s Hrvaško, nekaj pa v notranjosti države. Poleg od- krivanja ilegalcev na terenu pa se policija intenzivno ukvarja tudi z organizatorji, ki izkoriš- čajo stiske ljudi in pri tem na veliko služijo. Pričakujejo, da se bo v prihodnjih mesecih tovrstna problematika še zao- strovala, je še povedal Bojan Vrečič. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA Skupina prestrašenih in obnemoglih Kurdov v prostorih celjske uprave, kmalu po prijetju. V tem, posebej prirejenem in med vožnjo poškodovanem tovornjaku, se je gnetlo 45 žejnih in lačnih ljudi. PROMETNE NEZGODE Smrtno trčenje Na regionalni cesti v nase- lju Breg pri Polzeli se je v torek, 3. novembra dopold- ne, pripetila smrtna nesreča. Gavro M. (36) iz Trbovelj je vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz Šempetra pro- ti Polzeli. V blagem levem pre- glednem ovinku je dohitel ko- lesarja, 87-letnega Jožefa K. iz Brega pri Polzeli, ki je pričel zavijati v levo. Pri tem je oseb- no vozilo trčilo v zadnje kolo kolesa, pri padcu pa je kolesar Jožef K. utrpel tako hude tele- sne poškodbe, da je ob 13. uri v celjski bolnišnici umrl. Na prehodu za pešce Na Šlandrovem trgu v Žal- cu se je v sredo, 4. novembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poš- kodbe utrpela peška. Mustafa H. (51), državljan BiH, ki začasno biva v Veliki Pirešici, je vozil tovorni avto- mobil iz smeri Savinjske poti proti Celjski cesti v Žalcu. Ko je pripeljal na Šlandrov trg, je na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v 32-letno Simo- no A. iz Slatine v Rožni dolini in jo zbil po vozišču. Peška je v nesreči utrpela hude telesne poškodbe. Štirje ranjeni Na magistralni cesti zunaj naselja Kamna Gorca pri Ro- gaški Slatini se je v sredo, 4. novembra ob 8.50 uri pripe- tila nezgoda, v kateri so bile tri osebe hudo telesno poško- dovane, ena pa je bila lažje ranjena. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 2 milijo- na tolarjev. Bernarda K. (23) iz Dobovca je vozila osebni avtomobil iz Rogaške Slatine proti Podpla- tu. V ostrem desnem nepre- glednem ovinku je zapeljala na nasprotno smer vozišča, ta- krat pa sta iz nasprotne smeri pripeljala voznik osebnega av- tomobila, 30-letni Vladislav K. iz Rov in voznik osebnega av- tomobila, 40-letni Božidar N. iz Vitanja. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem so se hudo telesno poškodovali voz- nica Bernarda K., voznik Boži- dar N. in sopotnik v vozilu Vladislava K., 54-letni Jože P. iz Rov. Voznik Vladislav K. je bil lažje ranjen, cesta pa je bila zaprta za ves promet do 11.35 ure. Umri na icraju nesreče Na magistralni cesti Celje- Vransko, zunaj naselja Čep- Ije, se je v petek, 6. novem- bra, ob 5.20 uri pripetila nez- goda, v kateri je ena oseba umrla. Štefan K. (50) iz Nove Cerk- ve je vozil tovorni avtomobil iz smeri Celja proti Vranske- mu. Med vožnjo preko nadvo- za čez avtocesto ga je na pole- deneli cesti zaneslo na levo stran ceste, V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 24-letni Bojan P. iz Vranskega in vozili sta silovito trčiU. Voz- nik Bojan P. je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik Štefan K. pa je bil lažje ranjen. Cesta je bila zaprta za promet do 8. ure, nato pa je do 8.50 ure promet potekal izmenično enosmerno. Trčil v Icolesarja Na magistralni cesti v Slo- venskih Konjicah se je v so- boto, 7. novembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kole- sa. Nastala gmotna škoda znaša približno 220 tisoč to- larjev. Mladen D. (27) iz Slovenske Bistrice je vozil osebni avto- mobil po magistralni cesti iz smeri Zeč proti centru Sloven- skih Konjic. V križišču z lokal- no cesto za Polene je z njegove desne strani nenadoma na magistralko pripeljal kolesar, 13-letni Urban K. iz Malahor- ne. V trčenju, ki je sledilo, je Urban utrpel hude telesne poškodbe. Obtičal v jarku Na Žički cesti v Slovenskih Konjicah se je v nedeljo, 8. novembra popoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodo- vala, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Dušan Z. (25) iz Žič je vozil osebni avtomobil po Žički ce- sti, med vožnjo po klancu navzgor pa je v ostrem levem ovinku zapeljal desno z voziš- ča, kjer je vozilo, po nekaj metrih vožnje, obtičalo v jar- ku. Pri trčenju v jarek je voz- nik Dušan Z. utrpel hude tele- sne poškodbe. M.A. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Šlcis runda za Brazilijo Kristančičevo mlado vino za protokol in Mirko Paja - Namesto v Brozlijo med rekorderje Disneylanda, poker z odvezanimi čevlji Deseto leto zapored smo dobili slovensko mlado vino. Po metodi beaujolais je 23 vinogradnikov iz Medane, Plešiva in Cegla napolnilo 30.000 steklenic Medane no- vo in nekaj jih je tudi v Celju. Za vino s kmetije Movia so bile potrebne celo rezervaci- je, saj Kristančiči polovico letine izvozijo, ostanek pa pokupi država za protokol in diplomatska predstavništva. Movia v Goriških Brdih obse- ga 18 hektarjev vinogradov in se razprostira tudi na italijanski strani. Kristančiči letno pridela- jo 750 hektolitrov vrhunskega vina (okoli 100.000 steklenic), na nemškem trgu njihova bu- teljka stane tudi 80 mark, pro- dajajo pa se po praktično vsem svetu: v Amerild, Avstraliji, na Japonskem, prodirajo tudi na Kitajsko. Aleš Kristančič pred- stavlja že osmo generacijo na posestvu Movia, kjer se nepre- kinjeno ukvarjajo z vinograd- ništvom in kletarjenjem, in je tudi guverner slovenskega dela gibanja Slow food. Za njihove blagovne znam- ke skrbi oblikovalec Jani Bav- čer, v Celju pa ima pravico do prodaje Mirko Paj. Nekdanji trgovec v Avtotehniki in sekre- tar celjske mladine je že deset- letje lastnik delikatese Bacc- hus in je eden glavnih v Počit- niški zvezi Slovenije. Bil je vodja gradnje mladinskega hotela na Bledu, podoben pro- jekt pripravlja za Roglo, letos pa je poskrbel za prenovo do- ma celjske zveze v Makarski. Pravo avanturo pa so pred časom med potjo na strokovno ekskurzijo v Brazilijo doživeli trije člani elektrotehniškega društva. Direktor poslovne eno- te Elesa za spodnjo Štajersko Srečko Lesjak (tudi pomočnik trenerja košarkarjev Pivovarne Laško) iz Spodnje Rečice, direk- tor Elektrosignala iz Celja Ivan Bratanič in direktor Elesovega sektorja za vzdrževanje Milan Kenda iz Ljubljane so v čakalni- ci pariškega letališča kartali in - zamudil avion za Rio de Janeiro. Boeing so pol ure lahko opa- zovali na stezi, ko se je priprav- ljal na vzlet, kolegi pa so njihove prazne sedeže opazili šele nekje nad Atlantikom. Cas do nasled- njega poleta so se odločili skraj- šati v Disneylandu, vendar so v zabaviščnem parku zdržali re- kordno kratko obdobje. Eno uro. Za polno ceno, seveda. Za konec so namesto v Rio odleteli v Sao Paolo in šele po treh dneh našli svoje elektrotehnike. Zaprisežen kvartopirec je (bil) tudi Darko Zupane. Di- rektorja A-fininiga in še prej enega vodilnih v Gorenju in Avtocommercu se mnogi celj- ski gimnazijci spominjajo po venomer pdvezanih čevljih in družbi iz Ojstrice, ki je igrala poker. V tistih časih si je denar s točenjem pijače služil tudi na Švedskem, pred štirimi leti pa je odkril nov bobi - tenis. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIČ Aleš Kristančič Mirko Paj Srečko Lesjak Darko Zupane GRAFIT Celje, cesta Celje-Laško na Bregu. Foto: GREGOR KATIČ f Topli zimski zavezniici-plašči s Dobrote iz kislega zelja Zdravilna moč v gobah Test:yamahaFZS 600fazer Otok zanimivih ljudi Izvor prebivalcev italijanskega otoka Sardinija je neznan Sardinija ali Sardegna, kot ji pra- 0 domačini, je drugi največji ijanski otok, otok plutovcev, ih peščenih plaž in slikovite, ate pokrajine v notranjosti oto- 1 zanimivih ljudi in dobrih vin. idi mnogo zanimivosti, tako og- I .prazgodovinskih »nuragov«. It tudi pisansko-rimskih cerkva bližini Sassarija. Sardinija je ena najstarejših evrop- ih držav. Izvor ljudi, njihove kultu- in običajev ni znan. Tako so Sar- 5ci morebiti potomci Sarda, legen- rnega sina Herkula ali potomci irdana - plemena starodavne Libi- pa je treba njihov izvor iskati v i izmed mediteranskih držav. Nih- Jie ve! Številni kontinentalni narodi so 'eli osvojiti deželo in za seboj '^čali takšne ali drugačne sledove, ^d tri tisoč leti so se ljudje pred vdirajočimi narodi zavarovali z va- rovalnimi stolpi - nuragi, ki so služi- li opazovanju napadalcev, spremlja- nju in obrambi pred njimi. Danes je po otoku raztresenih približno se- dem tisoč nuragov in so simbol otoka. So dvo ali večnadstropne stožčaste kamnite stavbe, z obokano okroglo notranjostjo, prepleteno s hodniki in stopnicami, ki vodijo na zgornjo teraso. Med seboj si nista niti dva enaka. Verjetno njihov na- men ni bil le obramba, pač pa so služili tudi za bivališča takratnim prebivalcem otoka. Slednji so izde- lovali domiselne figurice iz bakra in kositrove rude, kot okras nuragič- nih templjev. Kipci ponazarjajo kre- post in moč, božanstva, vojake, do- ječe matere, domače živali, bivališ- ča itd.. So vrh nuragične kulture, ki je zamrla okrog leta 1000 pr.n.št., ko so. na Sardinijo pričeli vdirati bolj napredni ter razviti Feničani in Etruščani. Tropi ovac S pastirji Meketanje ovac, lajež psov in klici pastirjev so budnica, ki te na otoku predrami iz sladkega sna. S težavo se premakneš in znova ugotoviš, kako prijetna je domača postelja v primerja- vi z ležalno peno na trdih tleh. Pomoliš glavo iz šotora in zgodnje jutranje sonce te zaslepi. Nenadno spoznaš, da »domuješ« na stezici in pred šotorom stoji čreda ovac, željnih nadaljevati pot proti novim, s\^žim, zelenim povr- šinam. Hipoma si buden in hitiš odmi- kati ter reševati šotor pred številnimi kopiti. Tokrat smo imeli srečo! Le kako se bo izteklo naslednjič? Notranjost otoka je pestra in zelo slikovita. Njeni prebivalci so pred- vsem tropi ovac z osamljenimi pa- stirji, katerih edina družba so ovčar- ski psi. Tukaj domujejo tudi divji prašiči, ki pustošijo po vaseh in tako uničujejo pridelke vestnih kmetov. Prebivalci na tem delu otoka zavzeto ohranjajo stare običaje in navade. Pogosto jih srečamo oblečene v tra- dicionalna oblačila, ki so med vasi- cami različna. Skupno jim je le to, da povsod prevladuje črna in bela barva za moške ter škrlatna in zelena za ženske. Bogato so okrašena in dose- gajo visoke vrednosti. Tako kot pokrajina je raznoliko tudi prebivalstvo. Sardinci združuje- jo številne rase, značaje in narečja. Preživljajo se s kmetijstvom, zlasti gojenjem žit, oljke, trte, ki za razliko od naše raste pri tleh, nadalje z gojenjem sadja, zelenjave in tobaka. V hribovitem svetu pa pasejo ovce in koze ter delajo ovčji sir. Izpod bujnih črnih las, ki jim padajo preko velikih sivomodrih oči, se radi nasmehnejo popotniku, ga povabijo k sebi na dom ter mu postrežejo s kruhom, sirom in dobrim vinom. Podatek, da imajo Sardinci več kot 1600 krajev- nih praznovanj na leto, nam zgovor- no kaže na to, kako živahen narod so. Kruh in vino Hrana ribičev in kmetov je prepro- sta, a odlična. Obala ponuja številne oblike mediteranske kuhinje, notra- njost pa različne vrste sira in jogur- tov. Zelo okusen je kruh, ki ga na otoku pripravljajo preko 300 vrst. Najbolj značilen je okrogel, suh, tanek kruh, podoben palačinki, ki ostane svež zelo dolgo. Nekdaj je bil osnovna hrana pastirjev. Uživa se ga hrustljavega ali pa razmehčanega z nekaj kapljicami vode. Izvrstno se poda h kozarčku slovitega sardinske- ga vina. Mesto Orgosolo na vzhodnem delu otoka slovi po razbojništvu (bandi- tizmu). Slednje ima korenine v tradi- cionalni mržnji med pastirji v gorah, ki so si zemljo razdeljevali za pašo in bolj miroljubnimi nižinskimi kmeti, ki so zemljo želeli obdelati. Začetki razbojništva so bili verjetno kraje ovac in goveda. Posledice trajajo še danes, vendar v veliko milejši in manj okrutni obliki. Obiskovalci mesteca lahko opazujejo sence nasil- ne preteklosti na poslikavah hiš - muralih, ki prikazujejo tragične do- godke tako na otoku kot tudi drugod po svetu. BARBARA JAKŠA Sardinija je otok plutovcev. 42 PO SVETU Slovenske zastave v New Yorku Med 15 tisoč tekači iz 100 držav sveta so častno nastopili tudi slovenski maratonci Osmo gostovanje slovenske maratonske odprave MTS Go- renje na 29. newyorškem ma- ratonu je bilo izredno uspe- šno. V devetih dneh je 47 ude- ležencev spoznalo utrip enega največjih mest na svetu, vide- lo tudi Washington in Phila- delphio ter občudovalo moč Niagarskih slapov. Krona vse- ga je bila uspešna promocija Slovenije na slovesni otvoritvi maratona, kjer je v družbi več kot 15 tisoč tekačev iz 100 držav sveta neprestano plapo- lalo več slovenskih zastav. Maraton v Nev\^ Yorku ima svoja pravila. Prijav z vsega sve- ta je več kot 100 tisoč, loterija jih izbere 30 tisoč! Letos je med 20 prijavljenimi Slovenci dobilo startne številke kar 16 maraton- cev. V soboto, 31. oktobra, je že zgodaj zjutraj pred palačo OZN zbujala pozornost skupina v svetlozelenih vetrovkah, tem- nomodrih kapah in raznobarv- nih majicah, ki jih krasi napis Slovenija s prepoznavnim zna- kom štiribarvnih rož. Po živopi- snih barvah ni Slovenija prav nič zaostajala za Venezuelo, Marokom, Japonsko, Francijo, Norveško... Že po tradiciji je sledilo fotografiranje in prav vsi se radi fotografirajo s Slovenci. Ko se je park pred palačo OZN napolnil s tekači, je napovedo- valec še pred uradnimi pozdra- vi vsaj dvakrat omenil Sloveni- jo. In ko so sledili uradni nago- vori, je bil med prvimi name- njen tudi Sloveniji: »Naj zapla- polajo slovenske zastave! Do- brodošli maratonci Slovenije!« Med kratkimi nagovori je bil letos najganljivejši nago- vor generalnega sekretarja OZN Kofija Anana: »Vsi ste, maratonci, združeni naro- di...!« Nato je spregovorila še dobitnica letošnje simbohčne nagrade newyorškega mara- tona Rosa Mota: »Danes te- čem za vas!« Začel se je otvoritveni tek. To je bil mednarodni tek prija- teljstva na 7 kilometrov dolgi progi od parka OZN do cen- tralnega parka. V ospredju so plapolale zastave 100 držav sveta, med prvimi vseskozi slovenska, ki jo je nosil Peter Rožman iz Mengša, v ozadju pa napis Slovenija, ki ga je nosila Mateja Gauš iz Spod- njih Pirnič na Gorenjskem. V Centralnem parku se je na skupnem zajtrku zbralo na ti- soče tekačev. Neverjetno, toda za vetrovko z znakom Sloveni- je si dobil tudi najlepšo franco- sko ali venezuelsko trenirko, mehiški sombrero ali pončo. Naslednje jutro navsezgodaj se je začelo zares, na 42 kilo- metrov in 195 metrov dolgi maratonski progi po vseh petih okrožjih mesta New York. Prevoz s podzemno železni- co do Times Squara, nato avto- busi na Staten Island. Velikan- ski šotori, kava, pecivo, voda... Na stotine prenosnih WC-jev. Ob 10.50 je počilo iz topa. Reka je stekla. Stekla prek več kot 3 kilometre dolgega viseče- ga mostu nad ožino Verazza- no. V Brooklynu množice. Ne- pregledne množice ob cestah. Spodbujanju ni konca, vse do cilja v Centralnem parku, skozi Queens, Bronx in Manhattan. Newyorčani so enkratni - vsak bi rad tekaču plosknil v dlan ali mu ponudil bonbon, košček pomaranče, papirnato brisačo. Za varnost in okrepčila ob pro- gi skrbi še osem tisoč prosto- voljcev. V ciljnem prostoru ni- česar več ne vidiš. Niti sloven- skih navijačev, ki so bili nekaj posebnega. Med čakanjem na prve maratonce so nastopih za newyorško televizijo. Vodja slovenskih navijačev je bil Marjan Špegelj iz Mute in že naslednji dan so ga v Kitajski četrti prepoznah: »Vi ste bili včeraj na TV!« Miro Vogrič, član Filipidesa iz Nove Gorice, je letos prvi med Slovenci pritekel na cilj in dosegel 84. mesto, s časom 2:31.39 osmo mesto v kategori- ji M/40. To je tudi ena najlep- ših slovenskih uvrstitev v New Vorku po 8. mestu Mirka Vin- diša in 20. mestu Marjane Vi- dovič. »Ta maraton je res med najtežjimi na svetu,« je menil maratonec iz Nove Gorice. HINKOJERČIČ Newyorški maraton je bil tudi v znamenju Slovenije. ZANIMIVOST Nekje imajo žene po vec mož Mahabharata - eden naj- večji starih indijskih epov - pripoveduje, da je indijski narodni junak Arjuna (stre- lec), tretji izmed petih sinov bajeslovnega Panduja, osvo- jil Drapaudi, hčer kralja Pančale, tako da je hkrati pognal kar pet puščic skozi majhen prstan. Toda Arjuno )€ njegova mati, kraljica Kunti, tako vzgojila, da se je vedno ravnal po načelu: »Vse, kar imaš in boš imel, deli s svojimi brati!« In tako se je, pravi pripoved- ka, vseh pet bratov oženilo z Drapaudi in z njo srečno žive- lo v bajeslovni palači, kjer so bila tla iz kristala. Kot je to v bajeslovju povsod po svetu, tako se tudi v pripo- vedki o Arjuni skriva pod pe- sniškim plaščem preprosta gospodarska resnica: na viso- kih planotah Himalaje, v indij- ski pokrajini Jaunsuar Bauar, žive ljudje samo od tistega, kar zraste na skopih terasastih po- ljih. Vedno so morali tamkajš- nji prebivalci paziti, da se niso preveč razmnožih, ker bi sicer od lakote umirali. Zato se vsa- ka družina z vsemi silami tru- di, da ne bi bilo treba njenega bornega posestva deliti. Deliti pa bi ga bilo treba, če bi vsak otrok ustanovil lastno družino. Zato so si ti ljudje poiskali kaj nenavaden izhod iz te sile: naj- starejši sin deli ženo z mlajšimi brati oziroma po več bratov ima po navadi samo eno ženo. Tako je manj potomcev in dru- žinsko imetje ostane v družini. Razen tega, da pohandrija (mnogomoštvo) iz zaenkrat še neznanega vzroka zmanjšuje plodnost žene, baje povzroča, da se rodi precej več fantkov kot deklic. Danes je v pokrajini Jaunsuar Bauar štirikrat več moških kot žensk. Jaunsuarske žene, ki imajo po več mož, se imenujejo ranty. Po običaju morajo imeti vse svoje može enako rade. Vendar ima ranty dostikrat enega moža rajši kot vse osi le skupaj. Včasih zapu ranty vse svoje može in odi s kakim tujcem. Drugače p vedano: tudi te žene včas prešuštvujejo. V takih prio rih pride prešuštnica pred dišče, v katerem so vsi vašj ni. Vendar kazen za prešušt ni huda. Ranty oziroma njf starši morajo pripraviti gost za vso vas. Po tem jo nji možje lahko vzamejo naz Po navadi se to tudi zgodi,] je tam žensk malo, zato j možje take postopke radi i puščajo. Ranty se lahko tudi loči svojih mož kadarkoli se h( in se vrne k svojim staršem takem primeru posta dhyanty in je popolnoma p sta. Če se hoče drugič porož mora njen novi mož izplaii njenim poprejšnjim možf vsoto, ki jo določi vaško sod če. Ker pa je v tistih krajih malo posameznikov, ki bi p mogli toliko denarja, dhyanty poroči znova z i moškimi in tako spet skle poliandričen zakon. Kljub svobodi, ki jo uživa so se začele zadnje čase jai suarske ženske upirati poli; driji. Neko mlado dekle iz stih krajev, ki je v Indiji ko ni la gimnazijo, je med jaunsii skimi dekleti osnovala gil nje, katerih članice mori priseči, da se bodo poreč samo z enim moškim. Gibai se bolj in bolj širi, čeprav njegovim naukom moški, zl sti starejši, močno upirajo, gibanje se vključujejo tudi] ročene žene. i BOJAN SEŠI PETICA V MODNEM VRTINCU 43 Topli zimski zavezniki - plašči Moda pravi - do tal! - Umetno krzno - modni blagoslov in pokora hkrati Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Težka in finančno zahtev- I naloga je kupovati nov mski plašč. Ljudje s pov- ečno (ne) obteženimi žepi fzato običajno ne kupuje- ^ vsako sezono. Torej ni fema, da se je treba na tovr- ia nakup zbrano pripraviti r upoštevati poleg lepega iz- eda tudi toploto, udobnost vzdržljivost. Pred leti je la toplota plašča tesno po- bna - ne le s ceno, temveč Bi težo plašča. Z vsako novo BO, po zaslugi velikega na- ^ka v tekstilni tehnologiji odkritja izredno zračnih in likih mikrofibrov, run, kaš- irja, umetnega krzna ter [miniranih bombažev, pa Istaja izbira vse »lažja«. m z izgubo teže so novi plašči hko izredno dolgi. In tudi [ Da tal, drage moje. To je bltat revolucionarne novo- 1, neoromantičnega stila, ki iretno »pometa« med ostali- idolžinami. fendar, saj veste - nobena m se ne poje tako vroča, kot [skuha. Zato se kar mirno Imo modnih želja zavijte v pč, ki sega le do gležnjev ali pa celo manj. Tako bodo vsaj odpadle solze razočaranja, ki bi vas utegnile zaliti ob pogle- du na spodnji rob tako dolge- ga plašča, potem ko ste se z njim sprehodili po mokri zim- ski brozgi... Kako udobno, če bi lahko odeti kar v peresno lahko pre- šito pernico odkorakali v služ- bo, kajne! No, kaj takšnega vam spodobnost toplo odsve- tuje, lahko pa se ovijete v tak- šen plašč, ki je odkritje letoš- nje sezone. Zakaj? Poleg udobja in teže, ki skoraj ne obstaja, so tovrstne oblačilne iznajdbe tudi prijazno - ne- premočljive. V izjemno ele- gantnem okolju se seveda ne obnesejo najbolj, tja bolj sodi- jo plašči iz volnene tkanine, podobne klobučevini, ki jo kreatorji letos nadvse radi uporabljajo. Pravijo, da je ku- hana oziroma poštena volna precej bolj voljna od klasične različice. Pa še nekaj - retro minima- lizmu očitno grozi »potop«, kajti na modno gladino je pljusknila želja po ustvarjanju novih proporcev, drugačnih re- zov, asimetrij, draperij... In krzna kot prevladujočega mod- nega akcenta. Pravega ali nje- gove umetne alternative, v na- ravnih ali živahnih, tehno-šok barvah. Atraktivne futuristične izpeljanke krznenih obrob in podlog so pravzaprav prva modna značilnost plaščev za sezono jesen-zima 1998/99. Odločitev, ali izbrati pravo, umetno ali sploh nobeno, pa je seveda prepuščena izključno vaši presoji. Morda bi vam pri tistih atraktivnih naravnih, umetno pobarvanih ali umet- nih, pobarvanih v naravno bar- vo, svetovaU le še dodatnih, pet minut za razmislek. Umetno krzno je namreč eno izmed tistih problematičnih materia- lov, ki vselej hodijo nevarno blizu roba dobrega okusa... Odeti v peresno lahko pernico? Seveda, če je ukrojena kot novomoden zimski plašč. featralni luksuz ali intimni modni spremljevalci? Ena izmed najbolj opaznih koracij na letošnji novo- ttdni torti je vsekakor krz- • - ne le kot detajl okrog atu, v obliki krznenega ša- - boe, tudi kot rokavne irobe, obrobe dekolteja na ^erni obleki ali na usnje- ni rokavicah. Krzno, ki je kar nekaj let ^mežljivo počivalo v oma- se je energično otreslo oralnih načel in zmagoslav- prikorakalo na modno sce- "tudi v družbi modnih obu- •1 in najbolj nepogrešljivega 'iskega modnega dodatka - •^ne torbice. teatralni luksuz, bodo rekli - krzneni škornji in torbi- S tem lastnica le sporoča debelino svojega bančnega ra- čuna in željo, biti vsem na očeh. Ampak toplo udobje in zadovoljstvo ob takšni intim- ni, krzneni spremljavi skozi življenje pa tudi ni slabo - bodo pripomnili drugi. Zato še drugič - moda svetu- je, odločitev »pro et contra« pa je prepuščena izključno vaši življenjski filozofiji. ^fznena torbica statusni simbol. Krzno kot detajl - pravo, umetno obarvano ali umetno, obarvano naravne barve. MLADI KREATORSKI TALENTI Martina Vipave iz Šmartnega v Rožni dolini je študentka Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. Za svoje kreacije bi izbrala le lahke in prožne materiale, kise lepo odzovejo na vsak najmanjši gib telesa. 44 GLASBA Malo prijetnih melodij 29. festival domače zabav- ne glasbe Ptuj 98 je končan. S tem pa so se že začele priprave na jubilejni, tride- seti festival, ki bo po besedah prvega moža festivala Fran- ca Lačna predvsem obširnej- ši in s pregledom opravljene- ga dela v treh desetletjih. Letošnji Ptujski festival prav- zaprav ni bil nič posebnega. Predstavilo se je veliko an- samblov, vsi z željo, da nase opozorijo strokovno žirijo in tudi občinstvo. Slišali smo ma- lo novega, predvsem pa je bilo malo prijetnih melodij. An- sambli tudi niso pokazali kak- šne izvirnosti, v nastopu pa so bili preveč togi in resni, kot da bi šlo za festival resne glasbe. Delni izjemi sta bili prvi večer le Vasovalci in Bobri, ki so poskrbeli tudi za malo bolj učinkovit scenski nastop. Med devetnajst ansamblov je strokovna žirija razdelila tri bronasta odhčja ter po osem srebrnih in zlatih Orfejevih značk. Tokrat so zlate Orfeje dobili: ansambel Petovio Ptuj, Slovenskih 5 plus iz Šoštanja, Storžič, Rogla iz Slovenskih Konjic, Cvet iz Radeč, Zarja iz Tržiča, Vita z Jesenic in Boris Razpotnik iz Domžal. Vita in Razpotnik sta še tretjič osvoji- la zlatega Orfeja, medtem ko to ni uspelo Rosi iz Slovenj Gradca, ki ji je neupravičeno »spodrsnilo« in je dobila le srebrno. Po mnenju strokovni žirije je bil-prvi večer najboljši an- sambel Borisa Razpotnika iz Domžal, občinstvo pa je izbra- lo ansambel KlobuL Prvi večer so zaključili z re- vialnim nastopom Vitezi polk in valčkov, ki so naredili pravi shov^ in so edini res ogreli vse v veliki športni dvorani Šol- skega centra. Ugodno so na- stop ocenih tudi člani strokov- ne žirije, zlasti Tomaž Tozon in Kajetan Zupan, saj se vseh muzikantov še dobro spomi- njata iz let, ko so tam nastopa- h š svojimi ansambli. Odlični pevec Dušan Kobal iz Nove Gorice, ki je včasih pel pri Planšarjih in Muženiču, danes pa nastopa v mariborski Operi in na solističnih koncertih, pa je Vitezom ponudil sodelova- nje, da bi z njimi posnel Avse- nikovo uspešnico Prelepa Go- renjska, ki bi jo dali tudi v program za prvo kaseto. Drugi večer so se predstavili ansambli, ki so že osvojili zla- tega Orfeja in so zaigrali nove melodije. Strokovna žirija je za najboljšo melodijo ocenila Edvina Fliserja Moč ljubezni v izvedbi odličnega ansambla Rosa, občinstvo pa je izbralo skladbo Marjana Hercega Po haloških gričih v izvedbi Šta- jerskih baronov. Nagrado za besedilo sta si razdelila Marko Kočar za Na- zaj v Prlekijo (izvaja ansambel Štrk) in Milan Jež za Domo- tožje (izvaja ansambel Laufar- ji), Korenovo plaketo za petje pa sta tokrat dobila Jožica Brdnik in Darko Tušek (an- sambel Laufarji). Sicer lepo srečanje z dobro sceno je motilo »šlampasto« ozvočenje, čudno oblečeni an- sambli (vsi v narodnih nošah, pevka pa v civilni obleki), pre- malo občinstva in to, da smo Ptuj ponovno morali zapustiti brez posnetkov nagrajenih melodij. Prireditev si je ogledala tudi večja skupina ljubiteljev Vrti- ljaka polk in valčkov iz Laške- ga ter Šentruperta nad' Laš- kim, ki je ure pred koncertom izrabila za ogled zanimivosti na Ptuju in v njegovi okolici. TONE VRABL Ansambel Rosa ni osvojil tretjega zlatega Orfeja. Domnevna bivša odvisnica Alanis Morissette spet na vrhu Prejšnji torek se je na trgo- vinskih policah znašel eden izmed najbolj pričakovanih glasbenih izdelkov letošnje- ga leta. Gre seveda za novi album dolgolase rockerice Alanis Morissette, ki je leta 1995 presenetila z izjemnim LP-jem »Jagged Little Pili«. Ta se je do danes prodal v neverjetni nakladi 28 milijo- nov izvodov in tako postal najbolje prodajani album devetdesetih. Po navedbah nekaterih »bo- lje poučenih« spremljevalcev dogajanj na svetovni glasbeni sceni naj bi bil tudi najbolje prodajan prvenec vseh časov, kar pa ne drži, saj je Alanis v začetku devetdesetih posnela dva albuma plesnega popa (»Alanis« leta 1991 in »Now Is The Time« leta 1992) in si z njima že kot rosno mlada najstnica prislužila status lo- kalne pop zvezdnice. Leta 1994 se je, zdaj 24- letna Kanadčanka s madžar- sko-francoskim pedigrejem, presehla v Los Angeles, tam spoznala že uveljavljenega producenta Glena Ballarda (Wilson-Phillipps, Michael Jackson...) in z njim v rekord- no kratkem času napisala, aranžirala in posnela že ome- njeni LP »Jagged Little Pili«, ki je nato izšel pri Madonnini založbi Maverick. Kljub temu, da njena zmes klasičnih kitarskih rifov in rockovske spremljave, podpr- te z zvoki ritem mašin in vzor- čevalnikov ter inteligentnimi avtobiografskimi besedili, ni- so bile novost na ameriškem tržišču - s podobnim receptom je že dobro leto dni prej z albumom »Tuesday Night Mu- sic Club« zažgala starejša in bolj izkušena Sheryl Crow - je album tako rekoč čez noč po- stal svetovna uspešnica. Ala- nis je zanj prejela cel kup glas- benih nagrad, med njimi tudi šest grammyjev, pol ducata uspešnic z njega pa priča, da gre za res izjemen izdelek. Kmalu po izidu albuma in prve planetarne uspešnice »You Oughta Now« se je Ala- nis s svojim bendom podala na veliko svetovno turnejo, tej pa je sledil več leto dni dolg premor, ki ga je Alanis izkori- stila za potovanje po svetu, nabiranju novih izkušenj in iskanju inspiracij za nov stu- dijski album. Izid tega je že poleti najavila pesem »Uninvi- ted«, ki pa je izšla le na sound- tracku filmske uspešnice »City Of Angels«. Prav ta skladba je omenjenemu soundtracku po- magala na sam vrh ameriške lestvice najbolje prodajanih albumov, Alanis pa je dokaza- la, da je kljub triletnemu stu- dijskemu premoru še vedno najbolj popularna in iskana ameriška rockerica. Slednje je potrdila tudi s sedemnajstimi skladbami, ki jih je napisala skupaj s starim sodelavcem Glenom Ballardom in objavila na LP-ju »Supposed Former Infatuation Junkie«. Kritiki so njen najnovejši iz- delek, ki v ničemer ne zaosta- ja za svojim predhodnikom, ocenili z najvišjimi ocenami, z navdušenjem pa so se nanj odzvali tudi njeni fani. Kljub temu, da se Alanis zaveda, da je skoraj nemogoče, da bi z njim ponovila ali pa celo pre- segla prodajne rezultate LP-ja »Jagged Little Pili«, je nanj ne- skončno ponosna, saj ji je v zelo kompaktno, prepričljivo, a še vedno raznoliko celoto uspelo najboljše elemente s svojega prejšnjega albuma nadgraditi z vplivi aktualnih glasbenih smeri, novimi pro- dukcijskimi prijemi in upora- bo širšega spektra glasbil in zvokov. Alanis je tudi tokrat odpela vse vokale, napisala vsa besedila, odigrala večino klavirskih vložkov in kot soav- torica aktivno sodelovala tudi pri nastajanju aranžmajev svojih predlog. Plošča je bila posneta v znanem kalifornij- skem studiu Royaltone v Los Angelesu, kot prvi single z nje pa je založba Maverick v ogenj poslala psihadelično balado »Thank U«, ki je le za las zgre- šila najvišjo pozicijo lestvic na obeh straneh Atlantika. STANE ŠPEGEL Klic dobrote za poplavljene Izkupiček letošnjega osmega dobrodel- nega koncerta Klic dobrote, ki bo v sredo, 25. novembra ob 19.45 v dvorani Celjskega sejma, bo namenjen za pomoč poplavlje- nim. Koncert tudi letos organizira Slovenska Karitas v sodelovanju s TV Slovenija - ver- ski program, Radiom Slovenija in Radiom Ognjišče. Sredstva zbirajo s prodajo vstop- nic, prispevki sponzorjev in z darovi gledal- cev in poslušalcev v neposrednem radij- skem in televizijskem prenosu med 20. in 22. uro. Na prireditvi bodo nastopili: Gian- ni&Vladimir Čadež, Jan Plestenjak&Lado Leskovar, Simona Weiss&Ivan Hudnik, Ani- ka Horvat&Rok Ferengja, Vera Trafela&Iz- tok Pantner, Duo Kompare, Zorica Fin- gušt&Alfi Nipič, Romana Kranjčan&plesna skupina Mojce Horvat, Edvin Fliser&Patri- cija Diklič&Sanja Mlinar, Slovenski oktet, Štajerski rogisti, ansambli Nagelj, Grege Avsenika in Franca Miheliča, družina Galič, Marta Zore&Vili Resnik, Irena Vrčkov- nik&Damjana Golavšek, Karmen Sta- vec&Victory, Jolanda Anžlovar&Oto Pest- ner, Nataša Mihelič&Mike Orešar, Nevv Swing Quartet, Aulos consort in Folkl. sku- pina Cirles iz Preddvora. Orlek v salamurci Vesela muzika s socialno tematiko na novi plošči zasavskega okteta Orlek Po končani knapovski tri- logiji (»Funšterc in jetrnice«, »Melodije smoga in premo- ga« in »Adijo, knapi«), izšte- kani zgoščenki »Bunkovc Party-ja« in neštetih nasto- pih na vseh mogočih kon- certnih prizoriščih doma in na tujem, se vodilna sloven- ska etno-pleh-rock zasedba Orlek z novim, pravkar ob- javljenim albumom »Sala- murca«, dokončno poslavlja od zasavskih knapov. Slovo je bilo neizbežno, saj je Vlado Poredoš, pevec s simpatično »hrapavim« gla- som, vodja bande in avtor večine skladb, zasavske kna- pe in njihove probleme v pre- tekli petletki tako temeljito obdelal, da bi bilo vsakršno nadaljnje »nakladanje« v tej smeri le v pogubo te vesele zasavske združbe. Vlado, učen in klen možakar z veliko smisla za črni in obenem zdrav humor, se v svojih vi- žah seveda še vedno ne more izogniti na videz naivnim be- sednim zvezam, s katerimi raziskuje in secira življenja »malega« anonimnega člove- ka, le da je tokrat svoje izlive zastavil širše, vseslovens ali pa celo evropsko. Njegi preobrazbi so na »Salami ci«, ki za razliko od prejšnj plošč zveni bolj rockovsko zrelo, seveda slediU tudi os li člani benda - klaviaturist harmonikar Jure Tori, kil rist Bojan Bergant, basi Mitja Tori, bobnar Jože Pe nik, saksofonist Miran Ma trobentač Janez Tori in p zavnist Ečo Matko. Omenj na osmerica je 12 skladb, so pod okriljem Ijubljans založniške in distribucijsi hiše Nika izšle na »Salamii ci«, posnela v narodno-zaba nem studiu Zlati zvoki toi skega »mojstra« Igorja Podp čana. Vpliv in znanje slednji ga je moč zaznati tudi v nefe terih rockovnjaških polkahi valcerjih (»Porno polka »Aufbix polka«, »Na kol nah«), ki bodo bendu ob nek terih starejših podalpskih p skočnicah še kako prav priš za dviganje narodnostne zai sti in pospeševanje deloval maliganov na množičnih v& licah, kjer so Orleki s svo pristnostjo in pozitivno en« gijo ponavadi strah in trep ostalih nastopajočih. STANE ŠPEGI FULL COOL DEMOTOP Bliža se finale in s tem zaključna oddaja Full Cool Defl Topa, rubrike, v okviru katere enkrat mesečno predstavimo! pevce, ki si sami izberejo želeno skladbo. Snemanje poteka studiu Goda v Celju. Karmen Kodrič, ki se je minuli mes predstavila s skladbo Neka mi ne svane, in Tina Pečar, ki zapela pesem Summer time, sta prejeli enako število glasU zato bomo obe videli in slišali tudi v zaključni oddaji. Včeraj, sredo, smo v otroški oddaji Full Cool predstavili nove pevce, pa ocenite, kdo je bil boljši. Kupončke pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Cel) Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Full Cool Demo To PETICA OLASBA 45 GLASBENI EX-PRESS Odsluženi rocker, pionir slo-etno-popa in narodniški duše- tižnik VLADO KRESLIN je s pomočjo bataljona pomagačev 5eltinška banda, Miha Dovžan, Istrski muzikanti, Lidija Ba- ik, Šukar, Hans Theessink...) med leti 1993 in 1998 v studiih letro, Akademik in Sounddesign posnel 17 ljudskih pesmi in I pri lastni založbi Čarna pred dnevi tudi obelodanil na ompaktni plošči »Muzika«, na kateri poleg zanj značilnih že ihlo postanih prekmurskih glasbenih gibanic, najdemo še ekaj tujerodnih (bosanskih, hrvaških, romskih in celo ameriš- ih) žalostink. Danes, v četrtek, 12. no- jmbra, bodo v Milanu že pe- i zapovrstjo podeljevali na- t MTV EUROPEAN lUSIC AWARDS. Največ no- linacij, kar štiri, so si prislu- ile Ali Saints, njihove tekmi- jSpice Girls pa se bodo pote- ovale za te prestižne nagrade I v dveh kategorijah. Eagle ye Cherry, Madonna, Natalia Imbruglia in skupina Garbage se bodo borili v treh kategori- jah, Aqua v dveh, med nomi- niranci pa velja omeniti še Beastie Boys, Massive Attack, Mariah Carey, Celine Dion, Savage Garden, Janet Jackson in Aerosmith. Na podelitvi, ki jo bo vodila MTV-jeva sex bomba Jenny McCarthy, bodo nastopih R.E.M., Madonna, Robbie Williams, Ali Saints, Spice Girls, Aqua in Five. Na isti dan pa je izšla že sedma koncertna plošča ročk dinozavrov THE ROLLING STONES. Mick, Keith, Char- he in Ron so ob asistenci basi- sta Darryla Jonesa in nekate- rih eminentnih gostov (Taj Mahal, Dave Matthevvs, Josua Redman...) na letošnji turneji »Bridges To Babylon« posneli nekaj starejših (»Sister Morp- hine«, »Gimme Shelter«...) in nekaj novih skladb, založba Virgin pa jih je objavila na albumu »No Security«. V torek se je na trgovinskih policah z nosilci zvoka znašla zbirka največjih uspešnic GEORGEA MICHAELA. Od- lični britanski pevec in kom- ponist je na LP »Ladies And Gentleman, Best Of...« poleg svojih že uveljavljenih uspe- šnic uvrstil tudi dve novi skladbi - prva izmed njih, pro- vokativna plesna mojstrovina »Outside«, pa se je že zavihtela pod sam vrh lestvic na obeh straneh Atlantika. Ostareli newyorški lomilec src BARRY MANILOVV je v ponedeljek objavil svoj tride- seti album. Ljubljenec mamic in babic je svoj jubilejni LP poklonil pred nedavnim umr- lemu prijatelju in vzorniku Franku Sinatri. Album »Mani- low Sings Sinatra« je ob do- bremu ducatu najodmevnej- ših skladb, ki jih je v svoji več kot šest desetletja dolgi glas- beni karieri pel Frankie Boy, zapolnjen še z dvema Barryje- vema avtorskima deloma, posvečenima modrookemu kralju lahkotnih jazz napevov. Znameniti tenorist PLACIDO DOMINGO bo leta 2000, ko se bo upokojil Peter Hemmings, postal umetniški vodja in eden izmed menager- jev operne hiše L.A. Opera. 57-letni Španec je trenutno eden izmed glavnih mož v vvashingtonski Operi. Šest let starejši Placidov pri- jatelj LUCIANO PAVAROTTI pa se po nekaj mesečni odsot- nosti z glasbene scene spet vrača na koncertne odre. Po uspešno prestani operaciji ko- lena bo legendarni italijanski tenorist 22. novembra na gala prireditvi v newyorški Metro- politan Opera s svojim petjem ob prisotnosti številnih prija- teljev iz sveta show-businessa obeležil trideseto obletnico svojega prvega nastopa v tej čislani ustanovi. Trije izmed štirih članov pred leti zelo popularne, lani razpadle brit-pop zasedbe DODGY, so se ponovno zbrali. Mathew Priest, Andy Miller in Richard Payne že pripravljajo material za novo ploščo, kljub temu, da še vedno iščejo pevca in basista, ki bi nadomestil Nigela Clarka, ki se kot solo artist že nekaj časa zaman poizkuša prebiti v prvo ligo britanske glasbene scene. Čez dober teden dni pa bo izšel tudi koncertni album edine še preživele seattleške grunge zasedbe PEARL JAM. Eddie Vedder in njegovi so na pred kratkim končani iurneji, na kateri so predstavljali svoj letošnji studijski izdelek »Yield«, posneli cel kup skladb, šestnajst izmed njih pa se bo znašlo na albumu »Live On Tvvo Legs«, ki ga bo moč kupiti tudi v vinilni razli- čici. Le dober mesec pred smrtjo je aprila preminuli LINDI Mc- CARTNEV uspelo končati prvi in edini solo album »Wild Prai- rie«, ki pa je luč sveta ugledal šele konec prejšnjega meseca. Ob izdatni pomoči moža Paula McCartneya, ki je poskrbel za produkcijo in spremljevalne vokale, odigral pa je tudi veči- no instrumentov, je Linda od leta 1972 pa do svoje smrti posnela 16 skladb - 13 avtor- skih in tri priredbe. BJORK resno razmišlja o svojem odhodu z glasbene scene. Kreativni 32-letni is- landski pop princeski seveda ni zmanjkalo idej, pa tudi s svojim glasom nima težav, o tej radikalni potezi razmišlja predvsem zaradi prevelikega vpliva, ki ga ima na nekatere svoje fane. Predlani ji je nek preveč zagreti ameriški poda- nik v London poslal pismo- bombo in video kaseto s po- snetkom lastnega samomora, pred kratkim pa je nek špan- ski navdušenec vlomil v njeno hišo in ji pustil sporočilo in dokazila o tem, da jo zasledu- je že štiri leta. To pa še ni vse. Obsesivni Španec je celo od- potoval na Islandijo in vlomil v hišo njene mame in med njenimi rjuhami na skrivaj prespal nekaj noči. Čeprav se prvi solo album »Life Thru A Lens« (1997) nek- danjega takethatovca ROBINNA WILLIAMSA še vedno zadržuje v zgornji polo- vici večine evropskih lestvic najbolje prodajanih albumov pa je založba Chrysalis že obja- vila nov LP tega trenutno naj- popularnejšega angleškega pevca. Njegov drugi studijski izdelek »IVe Been Expecting You« se je po fenomenalnem uspehu najavnega singla »Mil- lennium« brez težav zavihtel na prvo mesto lestvice UK Top Albums in požel številne hvale tudi s strani sicer zelo jeznorit- nih kritikov vodilnih glasbenih tednikov Nevv Musical Express in Melody Maker. Prejšnji teden je minilo na- tanko petdeset let od kar je legendarni blues kitarist in pe- vec JOHN LEE HOOKER po- snel svojo prvo ploščo. Založ- ba Modem Records je nanjo uvrstila skladbo »Boggie Chil- len«, katero še vedno aktivni 81-letni gospod Hooker pra^i. rad zaigra na svojih koncertih. V nedeljo, 15. novembra, bodo v Festivalni dvorani v Ljubljani v okviru evropske turneje, na kateri predstavljajo pred nedavnim objavljeni LP »Dance Of The Headless Bour- geoisie«, razbijali legendarni pankovci NOMEANSNO. STANE ŠPEGEL RIIA (Recording lndustry Association Of America) je florid- skemu boy bendu BACKSTREET BOVS prejšnji teden podelila sedmo platinasto ploščo za sedem milijonov prodanih izvodov njihovega istoimenskega debitantskega izdelka v letošnjem letu. Več plošč je letos v ZDA prodala le CELINE DION (osem milijonov kopij LP-ja »Lefs Talk About Love«). Kanadska pop diva pa ima tudi precej zaslug za neverjetno prodajo (10 mio kopij) soundtracka »Titanic«, ki bo bržkone ostal tudi najbolje prodajan album letošnjega leta na oni strani velike luže. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV rUJE LESTVICE 46 FILM - TELEVIZIJA Da|va, poročiva se! V filmu o naključno-srecni poroki se predstavlja tudi Drew Barrymore, ki je mednarodna filmska zvezda že od šestega leta Robbie Hart (Adam Sandler) je lokalni glasbenik, ki s svojo skupino nastopa na krajevnih porokah. Ker zna pripraviti pravo vzdušje in umiriti tudi kakšnega svata, ki je pregloboko pogledal v kozarec, mu dela ni- koli ne zmanjka. Kot vsestranski glasbenik poučuje petje, njegova največja želja pa je, da bi uspel kot skladatelj. Na eni od porok med odmorom spozna sim- patično natakarico Juho (Drew Barrymore). Ugotovita, da imata skupni najmanj dve stvari: oba se bosta v kratkem poročila in na poroki drug drugega bosta oba tudi delala. Robbie bo na Julijini poroki pel, Julia pa bo na njegovi stregla. Vendar se Robbiju kmalu zatem podre svet. Njegova nevesta Linda (Angela Featherstone) se namreč v zadnjem hipu premisli in ga pusti samega pred oltarjem. Zapuščeni ženin se tako zapre v svojo sobo in obupuje. Najboljši prija- telj Sammy (Allen Covert) ga prepriča, da je najboljše zdravilo za nesrečno ljubezen delo, delo in še enkrat delo. Robbi ponovno igra na poroki, a kar naj bi bil najlepši dan v življenju mladoporočencev, se zaradi njega spremeni v moro, saj se glasbenik obnaša porazno. Norčuje se iz mladega para in žali goste, z nevestinim ženi- nom pa se zaplete celo v pre- tep. Julija se medtem mrzlično pripravlja na svojo poroko in ker si z bodočim možem ne more kaj prida pomagati, pro- si za pomoč svojo najboljšo prijateljico Holly (Cristine Taylor) in Robbieja. Robbie se pri poročnih pri- pravah odlično izkaže in uredi prav vse: od šopkov rož do fotografa. Na koncu mora z Julio vaditi še celo poročni poljub! Ko se njune ustnice združijo, pa med njima pre- skoči iskrica ljubezni. Robbi se zaveda, da ljubi Julio, hkrati pa odkrije, da je njen bodoči mož Glenn (Matt- hew Glave) prava zguba, ki ga poleg služenja denarja in pre- ganjanja žensk ne zanima nič drugega. Za vsako ceno mora posvariti Julio, preden bo pre- pozno. Prepričati jo mora, da sta le onadva ustvarjena drug za drugega in da lahko skupaj dokažeta, da dogodek kot je poroka še vedno deluje - če se le najdeta dva prava človeka... Ker se film o srečni poroki dogaja sredi osemdesetih let, so k sodelovanju povabili tudi pevca Billija Idola, ki pred- stavlja osemdeseta v glasbi. Film je narejen za gledalce vseh generacij - tako za tiste, ki jim je všeč najstniška zvezdnica Drew Barrymore, kot za tiste, ki še vedno prise- gajo na čar osemdesetih let, kot one, ki so zavzeti privr- ženci obdobja romantike. »Naš namen ni bilo samo spra- viti ljudi v smeh; s filmom smo jih želeli spomniti tudi, da v življenju ni vse samo slabo in da se lahko tudi zalju- biš tako, da si ob tem resnično srečen,« je o filmu Poročiva se povedal režiser Frank Coraci. MTV je na podelitvi »Movie Awards« oba glavna igralca nominiral za najboljši filmski par, Adam Sandler pa si je s svojo igro prislužil tudi nomi- nacijo za najboljšo komično vlogo. NMS Dreiv Barrymore y filmu Batman za vse čase. Gremo v kino! Tokrat ste imeli težave pri reševanju, saj vas večina ni vedela, da je Robert Redford za režiserski debut v filmu Navadni ljudje prejel oskarja. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali tri, ki bodo prejeli vstopnico Celjskih kinematografov za ogled filma. To so: Darja Škrabl, Vrtna 22, 3220 Štore, Andreja Macur, Brodarjeva 28, 3000 Celje in Klavdija Šanca, Galicija 14, 3310 Žalec. Tokrat vas sprašujemo, v katerem filmu je nastopila in zaslovela takrat 6-letna Drew Barrrymore, ki jo te dni gledamo v komediji Poročiva se? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 16. novembra. KINO Union 12. in 13. ter od 15. do 18. 11. ob 16. in 18. uri družinska komedij Dr. Dolittle in ob 21. uri romantična komedij Poro- čiva se. 14. 11. kinopredstave odpadejo. Mali Union 12. in 13. ter od 15. do 18. 11. ob 18.30 romantična komedija Poro- čiva se in ob 20.30 odštekana komedij Pan- krta. 14. 11. kinopredstave odpadejo. Metropol od 12 do 18. 11. ob 17. in 20.15 ljubezenska drama Šepetati konjem, 14. 11. ob 10. uri Dr. Dolittle in ob 23.15 Poročiva se. Žalec 13. in 15. 11. ob 18. in 14. 11. ob 20.15 uri ameriška akcijska komedija Smrtonosno orožje 4. 13. in 15. 11. ob 20.15 ter 14. 11. ob 18. uri ameriški triler Dosjeji X. V DRUŽBI S KANALOM A Zaljubljena Lilly v ponedeljek, 16. novem- bra, bo ob 21. uri na ogled ameriški film Zaljubljena Lily. Režija: Karoly Makk, igrajo: Christopher Plummer, Maggie Smith. Fitzroy Wynn je nečimeren, pompozen igralec stare šole, ki rad poudarja, da so mu Shakespeare, Marlowe in Dry- den edini pravi prijatelji. Nje- gova žena Lilly piše igre, ki so napihnjenemu igralcu pisane na kožo. Toda počasi se nave- liča njegove neprestane sebič- nosti. Nekega dne Lilly napiše svoj prvi scenarij, ki je name- njen popolnoma drugačnemu tipu igralca, kot je Fitzroy. Divje gosi II Ameriški akcijski film Div- je gosi 11 bo na sporedu v torek, 17. novembra, ob 21. uri. Režija: Peter Hunt, igra- jo: Scott Glenn, Barbara Car- rera, Laurence Olivier, Ed- ward Fox. Film Divje gosi II prikazuje ugrabitev enega od vodilnih mož nacistične Nemčije, Ru- dolfa Hessa. Hess je eden red- kih mož, ki pozna vse skrivno- sti Hitlerjevega vzpona. Te ne- varne skrivnosti, polne intrig, v katere je bilo vpleteno mno- go ljudi, bi lahko imele dolgo- ročne posledice za ves svet. Tega dejstva se zelo dobro za- veda londonski televizijski mogotec Robert McCann, ki je pripravljen žrtvovati denar in ugled, da bi razkril skrivnost stoletja. Prva liga v seriji filmske uspešnice bo v sredo, 18. oktobra, ob 20. uri na sporedu ameriška ko- medija z naslovom Prva liga. Režija: David Ward, igrajo: Tom Berenger, Charlie Sheen, Corbin Bernsen, Margaret Whitton, James Gammon, Re- ne Russo. Vročekrvna plesalka Rachel Phelps se poroči z lastnikom baseballskega kluba. Vendar ljubezni željni možakar od prehude vneme vzame konec že na samem poročnem poto- vanju. Tako Rachel nenadoma postane sveža lastnica Cleve- land Indiansov. Ker bi se srčno rada preselila v tople kraje, sklene poiskati način, s kate- rim bi lahko tudi klub prene- sla na Florido. Odklop: Hokej To pot Boruta zamika lede- na ploskev. Hokej je pravi moški šport, v katerem bi se že leta rad preizkusil. Trener Lomovšek je sprva nekoliko skeptičen, nato pa pristane na njegovo željo pod pogojem, da ga kot znano osebnost po- sebej napovejo in si s tem zagotovijo boljši obisk. Oddaja bo na sporedu v to- rek, 17. novembra, ob 20. uri. Ob sobotah si ob 16. uri lahko ogledate ameriško humoristič- no nanizanko Meego. SKRITA KAMERA Ob elitni prireditvi, ki jg je RTV Slovenija pripravi^" v počastitev 70-letnice ra^ dia in 40-letnice televizije' je vodstvo hiše le nekaj uf pred začetkom prenosa za- grabila panika. Ugotovili so, da številnih uglednil] povabljencev v Cankarje dom ne bo. Da velika Gallu sova dvorana ne bi ostala prazna, je generalni direk tor Janez Čadež zaukazal podrejenim, naj razdelijo čim več vstopnic med zapo^ slene. Večina delavce\ med njimi tudi precej ta kih, ki so na RTV-ju zapo sleni že 30 in več let, se n; tako zapoznelo pozornost' strani vodstva ni odzvala Prireditev, ki jo je ob radi; skem napovedovalcu An dreju Karoliju vodila vzha jajoča zvezda informatik nega programa TVS, mlada Žalčanka Manica Janežič je imela vseeno skoraj pol no dvorano, v katero so pri reditelji za rokav privlekl naključneže, ki s televizijo nimajo nobene zveze. Slo venski gledalci pa so ot duhamornem »težačenju« ki ga je televizija pod režij sko taktirko Igorja Praha in po scenariju Draga Pe6 ka pripravila sama sebi v čast, množično preklaplja! televizorje na bolj zabavni programe mlajših komei cialnih slovenskih televizij Medijski dogodek des^ letja za Slovenijo, do zdaj ne vajeno kronanih glav, je bil obisk princa Charlesa! Blanka Doberšek, novi^ narka v zunanjepolitičneni uredništvu Televizije Slo- venija, pa je zaradi tega hu- do užaljena. Zadolžena jej bila namreč za spremljanje; obiska angleškega prestolo-j naslednika, ki pa je prizai devanja dame, ki ga je žele- la tudi kaj povprašatij vztrajno ignoriral - kljuli njeni opazno zajetni postai vi. Ves čas ji je kazal hrbetj da se ne bi srečal z njenin pogledom. Poduk: tudi aff gleški gentlemani očitno niso več tisto, kar so včasib bili. Bolj kot slovenske no- vinarke jim pozornost pri^ tegnejo gobe na ljubljanski tržnici. Simpatična voditeljica oddaje 24 ur Nataša Pire je odkrila še eno svojo veliko strast. To je kuhanje. 1 njim se ukvarja, kadar ima čas ob drugih konjič; kih, kot je letenje (Nataša je bivša stevardesa) in vožnja z motorjem. Kaj od teg^ najraje počne, ni povedaU^ Sklepali pa bi lahko, da ti- ste dobrote, ki jih skuha, zelo rada tudi poje. Ali Nataša kdaj kaj do- brega skuha svojemu vodi' teljskemu kolegu Matjažu Tanku, ki mu užitki dobr^ hrane in pijače niso neznS' ni in jih tudi ne skriva? Na- pravijo poznavalci razme^ na POP TV. Njun odnos j^ strogo profesionalen, je p^ res, da mu Nataša včasit^ med oddajo rada »zakuh^^ kakšno presenečenje. PETICA TV VODIČ 47 48 TV VODIC PETICA TV VODIČ 49 50 TV VODIC PETICA ZA MOTOCIKLISTE 51 TEST Velika duša Vamaha FZS 600 fazer [jeslovanski narodi so v fdnosti. Poglejmo njihovo jnično izrazoslovje. Kako fno slovensko besedo opi- ti motocikel, ki si v angleš- I govoreči Evropi prisluži nako »all-rounder«? Tež- Zmožen obvladati več 01 hkrati? Motocikel, ki kriva široko območje? Da zapleteš možgane. Še jbližje bi prišli z oznako sestransko uporaben«. Ni- iino tradicije. Nismo na- j tehnikov. Angleži tradi- 0 imajo. Vse od Jamesa itta naprej. Zato poznajo inično izrazoslovje. [Nemško govoreča Evropa je ;večji tehno perfekcionist. iierijo in ocenijo vse, kar in gre. Na koncu udarijo rteil«. Oceno. Mnenje. Ka- r hočete. In te ocene v teh- !ni žurnaUstiki veljajo zlato, hče od prodajalcev blaga jih sme zanemarjati. Ne samo Če so ocene dobre, jih ni- li ne pozabijo omeniti na damnih straneh, .etošnja novost iz Vamahe samo opevana R-1. Na trg je išel fazer FZS 600. Motoci- I, ki si je v nemško in an- 'ško govorečih tehničnih blikacijah prislužil laskave ene. Kako, madona, da se Rnas skoraj ne govori o fa- ;r)u? Vse debate se končajo i»zafrklajdanih« raketah in laganjih v reški ali vaški ovi- !k. Nisem vedel, da je pri nas tko Doohanov in Biaggijev. Skoraj vsak zaprisežen poz- ivalec motociklov ob pogle- 1 na fazerja vrže opazko: «j, 'ma neko staro mašino, ibrez >frklajtunge<, pa take remze<, nasploh se mi pa i da nikamor ne potegne.« ^e morem si kaj, da se ne stavim v bran. Vržem trdi- da je v fazerju popolnoma lak štirivaljnik kot v superš- itniku YZF 600 thunder cat. lini razliki sta manjši preme- uplinjačev in 95 namesto konjev. Aja, razlika je še v irvi štirivaljnika. »To pa že ni s.« je strokoven argument igovornika. Nato mu servi- m podatek, da na opevani R- zavirajo enaki koluti in sti- ijo enake zavorne čeljusti 't na fazerju. Sogovornik •oraj popeni, da kako si govoriti take neumno- f Da ima fazer celo alumini- 5to nihajko zadaj, česar ni 'športnejši YZF 600 (tam je jeklena), mu niti ne omenjam več. Za konec mu še serviram ceno. Slečen ali oblečen? Slovenci nimamo strokovne literature o motociklih. Iz tuje pa očitno beremo slike. Dru- gače bi kupovali več vsestran- sko uporabnih motociklov. All-rounderjev. Mednje sodijo tako imenovani naked bike. Slečenci, ki malce dišijo po starih motociklih. Denarja menda nimamo kot pečk. In kdor si zna stehtati denarnico in svoje zahteve, bo slej ko prej zavil v štacuno po izdelek, ki mu bo za denar nudil največ. Kaj dobite za trinajst in pol nemških tisočakov, kolikor stane fazer? Motocikel, ki po- tegne kot športnik. Motoci- kel, ki izgleda kot napol sle- čen klasik. Motocikel, ki se pelje z lahkoto malokubatur- nika. Motocikel, ki je blizu . udobja potovalnika. Motoci- kel, ki ....Ne samo to. Štiri- valjnik prede s tako lahkoto in tišino, da ga priporočam vsem novopečenim ljubite- ljem hitrosti. Zakaj? Tako le- po voznih 95 konjev ne naj- dete kar tako. Mašinci je vseeno, kje jo držite. Samo da je kazalec na merilniku vrtlja- jev nad oznako 2.500. Brez cukanja, nežno kot elektro- motorček gre gor. Višje kot so vrtljaji, bolj bo dišalo po špor- tu. Nič lukenj in presenečenj v obliki težko kontrolir&nega izbruha moči. Nič vibracij. Razen med 4 in 5 tisoč vrtlja- ji, ko štirivaljnik malo zarez- geče. Z 215 km/h in s 3,6 sekunde do 100 fazerju nikoli ne bo nerodno pred vaškimi postavljači. Zelo nežna, žen- ska sklopka. Prijemlje čisto na koncu. Hecen rezervoar, na vrhu raven kot deska, kar kliče po magnetni torbi in je velik za 330 kilometrov. Pov- prečje je dobrih pet litrov pri nadpovprečni hitrosti, gleda- no skozi lupo dovoljenega. Še nekaj zna ta mešanček. Privabiti poglede. Vsem se pri- ljubita očesci na minioklepu. Miniplastika pred voznikom ima napako. Prenizek vetrni ščitnik ah previsoko krmilo. Vamaha diversion nudi boljšo vetrno zaščito. A boljše to kot pa nič na slečencu. Sedež je dober, dolg za dva, mehak za več ur sedenja. Drža taka, da ne bolijo roke niti kolena. Razen zadaj. Previso- ki stopalki utrujata dolgono- gega sopotnika. Utrujajo »fe- dre«? Ne. Fazer zvesto pobira in duši vse, kar ni podobno terenskemu poligonu, obe- nem pa ne zaplava kot razma- jana dvokolesniška starina. Razveseljiv podatek, saj ni vi- jakov za nastavljanje blaženja. Le Bilsteinova vzmet zadaj z nastavljanjem trdote. Motoci- kel je smerno neproblemati- čen, celo pri najvišjih hitrostih in ne premehak na vilici. Ovinki? Zelo lahkotno. Dokler se ne greste časomerilcev, bo- ste na fazerju želeli več ovin- kov kot na kakem rasnem športniku. Okretnost nekje v mestu ali v gneči pred cestnin- sko postajo? Ha, 200 kil z ne- kaj bencina je na takih mestih lažje vodljivih kot 170 kil su- peršporta. Ko ga gledam, se mi zdi nežen. Ko ga peljem, mishm, da sem na thunderca- tu. Seveda! JVIerilniki so po- dobni, le nosilna konzola na fazerju je kobinacija črnine in srebrnine. Z merilnikom koli- čine goriva namesto merilnika temperature v mašinci. Po- dobno je s krmilnimi ročicami in stikali. Krmilo pa je klasič- no v enem kosu in lepo kromi- rano. Uporabnih malenkosti je dovolj. Stransko in glavno stojalo. Zložljivi kavlji pod op- lato za sedežem za pritrjeva- nje dežnega kombinezona, če ga imate. Odstranljiv sedež, spodaj pa dovolj prostora za brisačo, kopalke in kavbojke. Želel bi si nosilec prtljage. Zahtevam bolj razmaknjeni vzvratni ogledali. Zoper po- glede vase in za več pogleda na tiste za mano. Tu in tam, površnemu opazovalcu skrito, se najde varčevalni ukrep v obliki površne končne obdela- ve ali manj žlahtnih materia- lov (izpušni kolektor). Kdor hoče več, naj da več. Fazer ne zahteva veliko. Fa- zer je velika duša. Niso to tisti, ki ničesar ne skrivajo in so prijateljem pripravljeni dati vse, kar znajo in imajo? Prav to fazer je. Motocikel, ki niče- sar ne skriva (razen tistega pod poloklepom) in da iz sebe več kot zahteva zase. TEODOR JESIH Osnovni podatki: Pogon: 599 ccm vodno hlajen štirivaljni štiritaktnik, šeststopenjski menjalnik, ve- riga. Moč in navor: 95 KM/70 kW pri 11.500 v/min, 61 Nm pri 9.500 v/min. Zavore: spredaj dva 298 mm koluta,- zadaj 245 mm kolut. Vzmetenje: tel.vilica 41 mm, hod 120 mm, zadaj Alu nihajka z eno vzmetjo, hod 120 mm. Pnevmatike: spredaj 110/ 70-17, zadaj 160/60-17 Dun- lop 207. Mere in zmogljivosti: D/ V/Š 2120 / 1200 / 815 mm , medosna razdalja 1415 mm, viš.sedeža 800 mm, rezer- voar 18 lit, teža 189 kg brez tekočin, poraba 4,56-7,62 lit/100 km. najv.hitrost 215 km/h, pospeški 3,6 sek do 100 km/h. Cena: 1.269.904 SIT Prepoznavni znak yamahe fazer je par žarometov v kompakt- nem poloklepu, ki se spušča do štirivaljnikove glave. V dvojen cevni Fe okvir nameščeno srce fazerja je izposojeno iz športnika thundercat. Moderen šestnajstventilec s stenami valjev iz keramičnih kompozitov zmore 95 konjev. 52 ZA AVTOMOBILISTE Discovery: večji, prostornejši, tehnično naprednejši Britanska tovarna Land Ro- ver, ki je znotraj skupine Ro- ver, ta pa sestavni del nemš- kega BMW, je prenovila svo- jega terenskega discoveryja. Sprememba je dokaj skrom- na, vendar, kot pravijo pri to- varni, to ni zaradi tega, ker bi se bali vozilo temeljiteje spre- meniti, pač pa kupci zahteva- jo tradicionalno obliko ter s tem zunanjo prepoznavnost. Prenovljeni discovery je ne- kaj večji in prostornejši od prejšnje izvedenke, predvsem pa se hoče avtomobil dokazova- ti z vrsto tehničnih novosti, ki naj še potrdijo izjemen ugled tega avtomobila med terenski- mi vozili. Tako ima discovery po novem vgrajen HDC ali Hill Descent Control, napravo, ki omogoča kontrolirano in zato varno spuščanje po klancu navzdol (HDC so prvič predsta- vili pri manjšem freelanderju in deluje zelo učinkovito), zraven dodajajo ETC (Electronic Trac- tion Control), ki skrbi za elek- tronski nadzor gnanih koles in nadomešča klasične zapore di- ferencialov. Dodali do še EBD ali elektroniko, ki nadzira in dozira količino pritiska na zavo- re in delitev zavorne moči na posamezna kolesa, in pa še SLS, ki skrbi za oddaljenost dna vo- zila od tal. Še posebej pa so ponosni na sistem ACE (Active Cornering Enhancment), ki kontrolira delovanje sil na pod- vozje in šasijo in onemogoča pretirano nagibanje karoserije. Bistvo pri tem je, da ACE omo- goča skoraj enak način vožnje kot pri osebnih avtomobilih. Novi discovery bo na voljo samo v petvratni izvedenki in z dvema paketoma opreme in z dvema motorjema. Bencinski je V8 z gibno prostornino 3950 kubičnih centimetrov ter moč- jo 136 kW/182 KM pri 4750 vrtljajih v minuti, turbodizel- ski pa petvaljnik z gibno pro- stornino 2,5 litra ter z močjo 101,5 kW/136 KM pri 4200 vrt- ljajih v minuti. Pri Land Rover- ju menijo ah upajo, da se jim bo v polnem letu posrečilo pro- dati kakšnih 65 tisoč novih dis- coveryjev, pri čemer ni zane- marljivo dejstvo, da bo njegova cena od prejšnje nekaj višja. Pri Tehnounionu Avto, ki pri nas zastopa Land Roverja, pra- vijo, da bo obnovljeni disco- very pri nas naprodaj spomla- di. Na sliki: obnovljeni disco- very. Dobro poslovanje Mazde Japonska avtomobilska to- varna Mazda je imela v zad- njih letih kar nekaj težav, kar pa seveda ob splošni kri- zi japonskega gospodarstva ni posebej presenetljivo. V prvi polovici finančnega leta 1998/99, ki se je končalo septembra, je ustvarila za 8,5 milijarde jenov čistega do- bička. V enakem lanskem obdobju je imela tovarna skoraj enako izgubo, kar pomeni, da ji gre letos precej bolje. Po sedanjih podatkih je šlo v omenjenem času Mazdi dobro predvsem v ZDA in v Evropi, veliko pa si obetajo tudi od zniževanja stroškov, svoje pa naj bi pripo- mogel tudi jen, ki v zadnjem času izgublja svojo vrednost. Med japonskimi avtomobilski- mi tovarnami je Mazda sedma po velikosti. Mazda 323 BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prod^ avtomobilov Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali tudi kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2500 obiskovalcev. Spomladi tudi audi S6 Nemški BMW je pred nedavnim postavil na cesto povs( novi M5, ki ponuja kar 400 KM. Seveda konkurenca no f zaostajati, še posebej Audi. Tako bo tovarna na prihodnji ženevskem avtomobilskem salonu (marca 1999) postavila ogled novega audija S6. Vozilo bo na voljo z dvema različnima motorjema z različ; močjo. Tako bo prvi osemvaljnik pri gibni prostornini 3,7 li ponujal 260 KM, drugi pa pri gibni prostornini 4,2 litra kar 3 KM; toliko moči ima sedaj tudi motor, ki ga tovarna vgrajuji audija S8. Za sedaj še ni znano, koliko naj bi avtomobil si' toda vse pogosteje govorijo o številki 120 tisoč mark. Tistim,' jim bo to premalo, pa bodo nekaj mesecev kasneje ponudili audija S6 biturbo. Ta motor bo z dvojnim turbinskim polnil kom zmogel točno 400 KM - kot BMW M5. Porsche carrera 4x4 Pri nemškem Porscheju so seveda zadovoljni s seda- njimi poslovnimi rezultati, kajti v letošnjem poslov- nem letu so naredili ter pro- dali 38 tisoč avtomobilov (nekako 18 tisoč boxsterjev in 19 tisoč carrer), kar po- meni, da so spomini na iz- gubo 150 milijonov mark v letu 1993/94 res samo še slabi spomin. Lani so tako postavili na cesto obnovljeno carrero, ki se je med drugim dokazovala z nekoliko spremenjeno obli- ko, predvsem pa se v zadku vrti bokserski motor z vod- nim hlajenjem. Prav slednje je bil velik korak v drugo smer, kajti vse doslej so bili njihovi bokserji zračno hlaje- ni. Sedaj pa Porsche pred- stavlja carrero s stalnim štiri- kolesnim pogonom (oznaka 4); ta deluje ob pomoči vi- skozne sklopke, ki v prime- ru, ko na zadnjih kolesih ni več dobrega oprijema, dodeli prednjemu kolesnemu paru od pet do 40 odstotkov nai ra. Zaradi stalnega štiriko snega pogona so morali 1 Porscheju za carrero na no oblikovati posodo za gori' sam štirikolesni pogon pa povečal težo vozila za dobi 50 kilogramov. Prav zara tega in dvojnega diferenci: se je zmanjšal tudi prtljaži (v sprednjem delu), ki sei merr vsega 100 litrov. Mol je ostal nespremenjen (3 litra v šestih valjih in 3 KM, s tem pa 280 km/h I 5,2 sekunde do 100 km/h], pa carrera v novi podobi I vič na voljo s šeststope skim ročnim menjalnikofli kombinaciji s tiptronico Cena tega avtomobila za' daj še ni znana, vse pa ka^ da bo na voljo za nekako tisoč mark. Porsche carrera 4 PITICA ZA AVTOMOBILISTE 53 Rover: težave in odpuščanje delavcev? (o je nemški BMW pred i kupil britanskega Rover- ki je bil tedaj v 80-odstot- lasti japonske Honde, se je itancem zdelo, da so ob i avtomobilski ponos. Ob- jala je bojazen, da bo IW Roverja kupil pred- m zaradi tega, da nekako :re konkurenco na Otoku, (azalo se je drugače in vse slej je Rover delal dokaj bro, čeprav ni prinašal do- ka. ledaj pa iz BMW prihajajo |i.aj alarmantne vesti o po- !mem položaju Roverja. Še ed nekaj meseci so napove- dali, da bodo odpustili kak- ih 1500 delavcev, sedaj pa JW ugotavlja, da je položaj 5cej težji. Po sedanjih na- vedih bi morala tovarna v ihodnjih treh letih prihrani- fsaj 450 milijonov funtov in večati svojo produktivnost nekako 30 odstotkov, kajti IV za toliko naj bi bila nižja t denimo v Nemčiji. Vse torej kaže, da je usoda tovar- ne v Longbridgu precej nego- tova, saj se govori, da naj bi odpustili vsaj 2400 delavcev od skupaj 14 tisoč. Velik problem predstavlja izredno močni funt, ki zmanjšuje ce- novno privlačnost in konku- renčnost britanskih avtomo- bilov v tujini. Rover je imel lani izgube za približno 200 milijonov mark, letos pa naj bi je bilo za približno 500 milijonov mark. Kljub temu v tovarni upajo, da bodo leta 2000 že ustvarili prvi dobiček (odkar so v lastništvu BMW), veliko pa si obetajo tudi od novega roverja 75, ki so ga pred nedavnim predstavili na birminghamskem avtomobil- skem salonu. Rover 618 Alpetour alpin greenway Ker je zima tako rekoč pred vrati, je pametno vedeti, po čem so zimske gume. Dobro možnost, ki ima svoj pomen tudi zaradi cene, ponujajo pri škofjeloškem podjetju Alpe- tour Bandag, ki je med drugim znano tudi po obnavljanju letnih in seveda zimskih gum. Na slovenskih cestah je v zadnjih letih vse več zmogljivih in zato hitrejših avtomobilov in prav tem so pri Alpetourju namenili zimsko pnevmatiko z lamelno konstrukcijo za večje končne hitrosti. Profil so si sposodili pri znani zimski pnevmatiki michelin alpin in jo imenovali alpetour alpin greenway.Ta pnev- matika je razmeroma tiha, ima dobre vozne lastnosti, izdelujejo oziroma ponujajo pa jo v dimenzijah 13,14 in 15 col. Kot pravijo pri omenjenem škofjeloškem podjetju, je najdražja pnevmatika alpetour alpin greenway na voljo za dobrih šest tisoč tolarjev. Novi garancifi pri Mercedes Benzu s prodajo novega merce- desa razreda S, ki je v Nemčiji stekla 24. oktobra, postopoma pa tudi v dru- gih državah (pri nas bodo avto začeli prodajati sredi novembra), je začel Daim- ler Benz za vsa svoja nova vozila po tem datumu priz- navati 30-letno garancijo proti prerjavenju karoseri- je in t.i. mobilno garancijo. Pogoj je, da so bili avto- mobili kupljeni pri pooblaš- čenih trgovcih in da so v običa*jnem garancijskem ro- ku redno pregledani. S to potezo si hoče Mercedes oziroma Daimler Benz še iz- boljšati svoj imidž na evrop- skem trgu. Za sedaj ti dve garanciji v Sloveniji še ne bosta veljali. Porsciiejev večnamenski avtomobil Veliko se je že govorilo o tem, da bo sloviti Porsche za- čel izdelovati t.i. večnamen- sko vozilo. Sedaj je menda že jasno, da bo takšen porsche na cesto pripeljal leta 2002. Ta avtomobil razvijajo sku- paj s Volkswagnom. Porsche bo pri njem skrbel predvsem za obliko, avto pa naj bi seveda nastal na enaki platformi za obe tovarni. Novi avtomobil naj bi bil ob tem opremljen tudi s stalnim štirikolesnim po- gonom, zanimivo pa je, da bo- sta avtomobila navzven različ- na, različni pa bodo tudi mo- torji. Pri Pojscheju menijo in upajo, da naj bi letno prodali kakšnih 20 tisoč avtomobilov. Znova menjava na Icrmiiu Opla Nemški Opel, ki je sestavni del velikega ameriškega av- tomobilskega koncema Ge- neral Motors (GM), očitno nima sreče s svojimi najpo- membnejšimi ljudmi. Pred dobrimi štirimi meseci je odšel dotedanji prvi človek David Herman (v Rusijo, kjer skrbi za GM operacije v tej državi), na njegovo mesto pa so postavili Garyja Covvgerja. Sedaj pa slednji odhaja nazaj v ZDA, kjer naj bi skrbel za us- trezne odnose s sindikati. Novi prvi človek Opla je tako postal Robert Hendry, ki je hkrati tudi najpomembnejši mož švedske- ga Saaba; ta je v polovični lasti GM. Lahko bi rekli, da se tako še nadaljuje ali morda celo po- glablja kriza omenjena nemške avtomobilske tovarne, katere tržni deleži v zadnjem času občutno padajo. Pred dnevi je odstopil tudi predsednik nad- zornega odbora Hans Gab, in sicer zaradi tega, ker se menda ni strinjal s Cowgerjevim odpo- klicem. Ob tem, da gre Oplu letos slabo ali nič pretirano dobro, je znano tudi, da je imela to- varna lani za 228 milijonov mark izgube, kar naj bi bil tudi razlog, da so umaknili prej omenjenega Davida Her- mana. Vse kaže, da so odnosi med Oplom in ameriško cen- tralo vse slabši, v javnosti pa se vse pogosteje pojavljajo očitki na rovaš ameriškega vodstva. To naj ne bi razumelo pomena Opla na evropskem trgu, hkrati pa naj bi vse naj- pomembnejše in sposobne ljudi iz Opla preselilo v različ- ne svoje podružnice po vsem svetu. To naj bi bili po mnenju nekaterih tudi najpomem- bnejši vzroki za upadanje pro- daje in manjše tržne deleže. Opel vectra 54 NASVm Sušenje sadja Sušenje je najstarejši na- čin konzerviranja sadja in zelenjave. Posušena živila so izredno okusna, zelo uspe- šno nadomestijo sladkarije. Aromatične snovi se zaradi odvzema vode zgostijo, ohra- nijo se vitamini, mineralne in hranljive snovi. Pri sušenju je posebej po- membno, da so živila dovolj posušena, saj tako gnilobne bakterije in plesni nimajo možnosti za svoj razvoj, s tem pa odpade tudi potreba po sredstvih za konzervira- nje. Nekatera živila, kot na pri- mer gobe in zelišča, lahko su- šimo na zraku. Za sušenje sad- ja lahko uporabimo pečico, vendar ta način ni najprimer- nejši. Zrak v pečici namreč ne kroži, zaradi odtekanja soka pa tudi kasneje čiščenje ni naj- bolj prijetno. Tako so za suše- nje sadja najprimernejši sušil- niki, katerih izbira na tržišču je pestra. Sušilnik sestavljajo pladnji. Zrak priteka v sušilnik od zgo- raj, se segreva in z rahlim pri- tiskom enakomerno porazdeli po vsem sušilniku. Zrak, na- polnjen z vlago, v vsakem po- sameznem pladnju uhaja na prosto. Pri tem se po prostoru. v katerem sušimo, širi prijeten vonj po sadju. Ravnanje s su- šilnikom je zelo enostavno. Glede na tip lahko imajo sušil- niki stopnje, s katerimi tempe- raturo prilagajamo posamezni vrsti živil. Tako na primer je za zelišča ali gobe primerna nižja stopnja (20 stopinj Celzi- ja nad temperaturo okolice), za vse vrste zelenjave in ob- čutljivo sadje srednja stopnja (40 stopinj Celzija nad tempe- raturo okolice), za ostalo sad- je pa najvišja stopnja (60 sto- pinj Celzija nad temperaturo okohce). Uspešno lahko suši- mo tudi s starejšimi sušilniki, ki temperaturnih stopenj ni- majo. Čas sušenja prilagajamo vrsti sadja ali zelenjave in ga nastavimo s samodejno stikal- no uro. Glede na proizvajalca, moč sušilca, razpoložljivost s temperaturnimi stopnjami in samodejno stikalno uro je raz- pon v ceni dokaj širok. Tako lahko dobimo cenejše sušilce že za okoli šest tisoč tolarjev, cene dražjih in kakovostnejših pa se sučejo okoli dvajset tisoč tolarjev. Sušenje jabolk Jabolka sušimo tako, da do- bimo jabolčne krhlje ah ja- bolčni čips. V prvem primeru si pri rezanju krhljev pomaga- mo z modelnim nožem,, ki jabolko razreže na deset krh- ljev, hkrati pa odstrani tudi pečke. Krhlji so narezani ena- komerno, zato tudi sušenje poteka enakomerno. Po želji krhlje olupimo. V nasprot- nem primeru polagamo sadje na lupino. Posamezne koščke polagamo tesno skupaj, saj se zaradi izgube vode zmanjša- jo. Jabolka vsebujejo 84% vo- de. Sušimo jih pri najvišji možni temperaturi od štiri do osem ur, odvisno od vrste ja- bolka in velikosti krhljev. Ja- bolčni čips naredimo tako, da jabolka narežemo na tanke lističe. Čas sušenja je v tem primeru seveda precej krajši. Posušeni lističi so prijetno hrustljavi. Podobno sušimo tudi ostale vrste sadja. Pri nekaterih vr- stah, kot so na primer mareli- ce, hruške, jagode, breskve, jih pred sušenjem potopimo v limonino vodo (2 žlički limo- ninega soka v 1 skodelico vo- de) in ga na papirnati servieti osušimo. Preden sadje shranimo, po- čakamo, da se pošteno ohladi. Najprimernejši in tudi najlep- ši način shranjevanja so ste- kleni kozarci. Sadje ostane v njih lepo hrustljavo in ga brez težav postopoma uporablja- mo. Uporabimo lahko tudi pa- pirne ali platnene vrečke, ven- dar sadje v tem primeru izgu- bi hrustljavost. Nikakor pa ne smemo uporabljati plastičnih vrečk. Posušeno sadje uporablja- mo na različne načine. Še po- sebej zanimivo bo, če ga po- nudimo v.družbi z orehi in z golicami. Primerno je tudi za pripravo sadnega kruha, kot dodatek jogurtu, stepeni slad- ki smetani, sadnim solatam ali sladoledu. SUZANA SUHOLEŽNIK LEPOTA IN ZDRAVJE Hrana in karies Zobna gniloba (karies) - najbolj razširjena bolezen sodobne civilizacije, ki poti- ho in vztrajno napada člove- ka moderne dobe, je tesno povezana tudi s sestavo in kakovostjo jedilnika ter pre- hrambenimi in življenjskimi navadami posameznika nas- ploh. Nič čudnega, da nam nutri- cionisti priporočajo pozorno sestavo vsakdanjega jedilni- ka, ki naj vsebuje čim več naravne surove in čim manj kariogene hrane (sladkor, ki- sline, začimbe, vroča in lede- na hrana), obenem pa med uničevalce bleščeče beline zob uvrščajo tudi pravo kavo in čaj, cigarete, črno vino in močneje obarvane sokove. Redni polletni obiski pri zo- bozdravniku pa še naprej os- tajajo predpogoj krepkih, bleščečih, vitalnih in zdravih zob ter obzobnih tkiv. ' Če se želimo izogniti zobni gnilobi, omejimo uživanje ži-, vil, ki vsebujejo veliko rafini- ranega sladkorja - bonboni, čokolada, piškoti, pecivo, marmelada, kompoti, kandi- rano in predelano sadje in ze- lenjava z dodatkom sladkorja, gosti sladki sokovi in napitki ipd.. Priporočamo pa vam, da si privoščite hrustljavo sveže sadje in zelenjavo (jabolka, korenje, zelena, surovo zelje, papriko ipd.), stročnice (fižol, leča, soja), polnozrnate žitari- ce, pa mleko in mlečne izdel- ke, zlasti sir, ki nevtralizira škodljivo kislino v ustih. Zato po obroku, vselej, ko si ne morete umiti ali sprati zob, vzemite košček sira in ga čim dlje grizite - tako boste zmanj- šali nevarnost kariesa. VARČEVANJE ENERGIJE Pomivalni stroji in hladilniki Pomivalni stroji postajajo nepogrešljivi v moderni ku- hinji. Večino energije porabi- jo grelci vode in tukaj prihaja do bistvenih sprememb. Stro- ji so izdelani tako, da porabi- jo kar najmanj vode za segre- vanje. S tem porabimo manj energije. Tudi izboljšave izo- lacije pripomorejo k ohranja- nju toplote in zmanjšajo tudi stopnjo hrupa. Viden korak naprej lahko naredimo v prihodnosti z iz- boljšanjem kakovosti deter- gentov, ki bi zmanjšali tudi potrebno temperaturo vode. Hladilne naprave morajo biti vključene ves čas, vendar lah- ko prihranimo energijo, če na- prave pravilno uporabljamo. Nekateri novejši modeli imajo vgrajen kondenzator, kar tudi zmanjša porabo energije. Poraba energije Pomivalni stroji: 60 cm ši- rok, 12-delna razporeditev: 1,5 - 2 kWh (poln), 45 cm širok, 8-delna razporeditev: 1 - 1,5 kWh (poln). Kuhinji hladilnik: 6 kWh na teden. Zamrzovalna omara (nav- pična) - 11,5 kWh na teden. Zamrzovalna skrinja - 9 k- Wh na teden. Hladilnik z zamrzovalni- kom - 9 - 12 kWh na teden. Varčevanje energije - ne perimo, če pomivalni stroj ni poln; - uporabljajmo varčne pro- grame s krajšim časom in niž- jo temperaturo; - pomivalni stroj bo ohranil učinkovitost pri redni uporabi soli in pripomočkov za izpira- nje; -'redno čistimo filtre; - pravilno napolnimo stroj; - hladilne naprave moramo redno odmrzovati (zaradi na- stalega ledu se poveča delova- nje motorja); - preverjajmo, če vrata do- bro tesnijo; - če je možno, napolnimo zamrzovalnike vsaj do tričetrt prostornine; - nikoli ne postavljajmo to- ple hrane v hladilnik ali zamr- zovalnik; - hladilne naprave naj ne stojijo v preveč toplih ali mrz- lih prostorih; - z dobro razporejeno vsebi- no omogočimo čimkrajše od- piranje vrat; - ugasnimo hitro zamrzova- nje takoj, ko je jed zamrznje- na; - ne prenapolnimo hladilni- ka - zrak mora krožiti. BOJAN SEŠEL ODVISNOST Oblike odvisnosti od hrane Oblike odvisnosti od hrane so glede na način kontrole vnosa in izločanja hrane kot ukrep pred povečanjem tele- sne teže naslednje: kompul- zivno prenajedanje, bulimija in anoreksija. Vse tri oblike niso strogo ločene med seboj in ne nasto- pajo posamično, lahko preha- jajo ena v drugo ali se pojavlja- jo v različnih življenjskih ob- dobjih. Vsem je skupno: neza- dovoljstvo z zunanjim vide- zom, prizadevanje za idealno telesno težo na vse mogoče načine, izločanje že zaužite hrane, potlačevanje čustev, zavračanje čustvene in telesne bližine, strah pred spolnostjo ter skrivanje pred ljudmi. Kompulzivno prenajedanje Ljudje prekomerno jedo, se prenajedajo in kontrolirajo te- lesno težo z raznimi dietami. V kratkem času se močno dvigne telesna teža, ljudje zanemarijo fizične aktivnosti, nastanejo bolezenske spremembe v tele- su, celo odpovedi delovanja nekaterih organov in resnih za- pletov, sladkorne bolezni in drugih pomembnih obolenj. Vendar so ti ljudje vedno lačni in z občutki krivde. Bulimija Bulimija je oblika prenajeda- nja z najbolj drastično obliko kontroliranja telesne teže. Upo- rabljajo omamni občutek poži- ranja hrane in ko je ta v želod- cu, se je želijo na vsak način iznebiti. Poleg bruhanja upo- rabljajo pospešeno odvajanje z raznimi čaji, odvajali, klistirji in ciklus začne ponovno svoj krog. Takoj po čiščenju jih popade spet »volčja lakota«. Bruhanje in ostali načini izločanja hrane iz telesa škodujejo telesu z izgu- bo tekočine, mineralnih in dru- gih nujno potrebnih snovi za vzdrževanje ravnovesja telesa. Izraziti pokazatelj takšnega sta- nja je utrujenost, ki jo odvisni skuša premostiti s hranjenjem. Raziskave so pokazale pove- zavo med odvisnostjo s hrano, zlasti bulimijo in kompulziv- nim prenajedanjem, in težava- mi v spolnosti. Pogosto so bili takšni ljudje v otroštvu žrtve spolnega nasilja. Anoreksija - najpogostejša oblika pri dekletih Anoreksija je oblika odvi- snosti, za katero v največjem številu obolevajo dekleta, ki v strahu pred hrano in debelost- jo s svojim telesom prav mače- hovsko ravnajo. Za izpolnitev svoje želje po vitkosti gredo preko vseh meja, ob pogledu v ogledalo se vidijo vedno preveč debele, čeprav so že pravi okostnjaki. V poskusih hujša- nja presegajo celo meje preži- vetja in ne odnehajo niti takrat, ko jim gre za življenje. Resnica je, da ne morejo nehati in torej ne gre za vprašanje hoteti ali ne. V začetnem stadiju se da proces' še ustaviti, kasneje v razviti obliki pa kljub željj p prenehanju tega ne morejo ve storiti. Tako lahko dekle v cvj tu mladosti in ob vsem izobit umre, če ni prepeljana v ^ trezno ustanovo. Tam gre sj i mo za nahranitev organizmaj' ne za zdravljenje primarne^' obolenja. Anoreksija je bolezen našnjega časa, moderno obe lenje, za katerim obolevaj najpogosteje predvsem mlaj i dekleta med 11. in 20. leto : starosti. To so pridne, ubog^i ve punčke, dekleta iz materij i no dobro preskrbljenih družil in v šoli dobre učenke, s; izredno podredljive in se pH lagajajo drugim. Vzroki j; obolenje so v nerazumevanj[ v družini, ki povzroča note nje pritiske. Ne počuti se d volj dobra, takšna kot je, c zasluži si živeti, so glavne m sli mladostnikov. Ker ne ma vplivati na usodo družine i odnosov, vso to ogromi, energijo stiske preusmeri ! svoje telo, ki ga edinega lahl^ kontrolira. ^ Nevarnosti v puberteti Telesno preoblikovanje ' psihične spremembe, ki jih pi I nese puberteta, večina otro ob podpori staršev ali zaupnih bližnjih zdravo preia ste. Nekateri pa uporabijo to z pretirano ukvarjanje s sebe ker ne morejo vplivati na di godke doma, ne morejo se spr jazniti z nesoglasji ali razpi dom družine in čutijo svoj moč le v zmožnosti spreminj nja svojega telesa, ne glede i ceno, ki jo zato plačajo. Alarm za starše Kakšni so prvi znaki, po Is terih lahko starši prepoznajo' obolenje? Bolezen se da v z četni fazi dolgo prikrivati in starši sploh ne opazijo. Širok ohlapna oblačila, v prisotno! drugih »normalno« obnašanj v zvezi s hrano so kot ščitni pred spremembo. Hujšanjep teka namreč nesorazmerni najprej shujšajo v nadlato stegna in trebuh, medtem t ostanejo obraz, podlahti ing' leni nespremenjeni in tako i ne opazi hitro, zlasti, ker s trudijo v prijaznem obnašanji Glavni znak je izguba mei struacije, ki pomeni p>" alarm zaradi pomarijkanj hrane in potrebo po varčev nju z energijo. Ustavi se rai zaradi motenj v termoregul ciji dekleta zebe, nehajo ■ družiti z vrstniki, zapirajo se svojo sobo in se pretvarja) da se učijo ali gledajo televi2 jo. Zunanji svet izklopijo. Ko starši opazijo spreme" be, poskušajo s prepriče^'' njem, dopovedovanjem, ost' no ali podkupovanjem pr^'' niti takšno obnašanje, dekl^' trmasto in spretno zanikaj' dopovedujejo ali celo lažejo problemih s hrano, dol^'^ končno starši v obupu " spravijo dekle k zdravniku. (se nadaljuK DARINKA MUHOVt' PETICA NASVETI 55 KUHAJMO PO DOMAČE Dobrote iz kislega zelja (rvavice s kislim zeljem Ja 4 osebe potrebujemo: narezanega kislega zelja, 2 3 glavice čebule, 25 dag tie prekajene slanine, pol ograma krompirja, malo i§čobe, sol, poper po želji, priprava: zelje speremo, na iščobi najprej prepražimo 3bno nasekljano čebulo, na- še slanino. Ko čebula poste- ■ni, dodamo zelje in približ- uro počasimo dušimo. Ob- ino premešamo in doliva- ) malo vode. Krompir sku- mo v slani vodi. krvavice previdno prebode- ) in jih na maščobi v pečici 1 200 stopinjah pečemo bližno 25 minut. Jota z kislim zeljem in rekajenim mesom Za 4 osebe potrebujemo: dag suhega fižola, 15 dag jkajenega mesa, 1/2 kg ki- ga zelja, ščep kumine, 30 g krompirja, sol, 3 žlice olja, 2 čebule, žlica moke, žlička idke paprike, žlica paradiž- (ove mezge, lovorov list, 2 oka česna. Priprava: fižol operemo in močimo. Naslednji dan fi- l v isti vodi do mehkega liihamo, s fižolom vred ku- Eio tudi prekajeno meso. Bebej skuhamo z malo vode slo zelje, ki smo mu dodali imino. Opran in olupljen ompir zrežemo na drobne icke in ga z malo slane vode av tako skuhamo do mehke- . V kožici segrejemo olje, epražimo drobno zrezano bulo, ko bledo zarumeni, idamo moko, še na hitro po- ažimo, dodamo papriko in lijemo z zajemalko hladne de. Prevremo in dodamo iradižnikovo mezgo. Zlije- 0 k fižolu, dodamo še odce- tto zelje in odcejen krompir. !ljno in krompirjevo vodo ihranimo, če bo jota prego- 1 Kuhano prekajeno meso amemo iz lonca in ga zreže- 0 na majhne koščke ter po- ivno stresemo v lonec. Zači- nimo še z lovorjevim listom, s strtim česnom in če je jed pregosta, zalijemo z zeljno ali krompirjevo vodo. Če je po- trebno, še dosolimo in prevre- mo. Postrežemo kot samostoj- no jed s kruhom. Na enak način lahko pripravimo joto tudi s kislo repo. Prekajeno svinjsko meso z zeljem in rižem 3/4 kg kislega zelja kuhamo približno pol ure. Posebej ku- hamo 1/4 kg suhega svinjske- ga mesa. Ko je meso kuhano ga zrežemo na male kosce. V kožici pripravimo maščobo in na njej prepražimo drobno se- sekljano čebulo. Ko čebula za- rumeni, dodamo dve pesti opranega riža, premešamo in zalijemo z 1/8 1 vode ali juhe od svinjskega mesa ter kuha- mo približno 5 minut. Rižu dodamo kislo zelje, zrezano suho meso, za ščep soU, popra in žlico kisle smetane. Vse se- stavine rahlo premešamo in pokrito kožico postavimo v ogreto pečico za pol ure. Ko je jed gotova, jo še enkrat rahlo premešamo in ponudimo kot samostojno jed, lahko pa po- nudimo zraven še kakšno pri- logo, npr. okoli obložimo krompir v oblicah. Sarma Za 4 osebe potrebujemo: kg mletega mesa (3/4 govedi- ne in 1/4 svinjine), 2 čebuli, 25 dag suhe dimljene slanine, 3-4 stroke česna, 2 jušni žlici nasekljanega peteršilja, veliko skodelico riža, 5 žhc olja, sol, poper po želji, večjo glavo ki- slega zelja ali dve manjši, pa- radižnikovo mezgo in suho meso po želji. Priprava: v veliki posodi meso posolimo, po želji popo- pramo in dobro premešamo. Dodamo riž, drobno nasekljan peteršilj in stisnjen česen. V kožici prepražimo čebulo in slanino, dodamo mesu in z rokami premešamo. Nato ma- so pustimo, da malo počiva. Večje liste zelja izperemo pod vodo, kar pa nam ostane manjših listov, jih narežemo na rezance. Na sredino vsake- ga lista položimo meso in za- vijemo. Na dno velike posode najprej potrosimo zelje, nato pa sarmice zlagamo eno poleg druge. Na vrh damo suho me- so. Paradižnikovo mezgo zmešamo s toliko vode, koli- kor je potrebno, da prekrije kožico. Ko sarmice zavro, jih počasi kuhamo okoli tri ure. Piše: MAJDA KLANŠEK Zdravilna moč v gobah V Mastrichtu na Nizozem- skem se je letos odvijal naj- večji sejem gojenih gob na svetu. Velik poudarek je bil na gojenih gobah kot nado- mestilu za meso in uporabi le-teh v kulinariki. Na sejmu je bilo predstavljenih okoli 15 vrst gojenih gob, ki se lahko vsakodnevno priprav- ljajo kot dodatek h glavnim jedem oziroma kot nadome- stek za meso. Velik poudarek je bil name- njen predvsem gobam šitake, ostrigarjem, topolovkam in v manjši meri tudi šampinjo- nom, od zdravilnih gob pa še gobam maitake in reishi. V kulinariki velja pravilo, da moramo različne vrste gob pripravljati po natančno dolo- čenih receptih. Nekatere raz- vijejo odličen okus le, če jih' pripravimo v juhi, druge so izvrstne, če jih pečemo, tretje spet pripravljene kot pariški zrezek (dežnikarice), četrte na žaru (gobe šitake), nekate- re dušene ali v omaki. Nekatere gojene gobe lahko pripravljamo tudi surove v so- lati. To je kulinarični hit za- hodnoevropskih držav. Gobe s tem ohranijo svoj naravni okus. Za solate priporočajo predvsem šitake kot tudi topo- lovke. Gobe za solato opere- mo, obrišemo s suho krpo in narežemo na tanke lističe. Na- to jih v posodi pokapamo z limoninim sokom in pustimo nekaj časa, da se prepojijo z limono. Potem jih posolimo, popopramo, začinimo še z os- talimi začimbami (peteršilj, česen, kis, koriander, olivno olje, čebula) in dobro preme- šamo. Postrežemo jih kot do- datek k ostalim jedem. Gobo- ve solate so na prvem mestu predjedi v zahodnoevropskih in ameriških restavracijah. Zdravilne gobe šitake šitake pomagajo prepreče- vati in zdraviti raka, prepreču- jejo virusne okužbe, znižujejo holesterol ter znižujejo krvni tlak. Močan imunostimulator v gobah šitake je polisaharid lentinan, ki se v izvlečku upo- rablja za preprečevanje raka in za podaljšanje življenja pri bolnikih z rakom na želodcu, debelem črevesu in dojki. Gobe šitake je zelo težko najti v naravi. Zato jih vzgaja- jo v posebnih gojiščih in v zaprtih prostorih, največ v Aziji, kjer se že več stoletij uporabljajo kot hrana in kot medicinsko blago, v zadnjih časih pa tudi v Ameriki in Evropi (med drugim tudi na Celjskem). Šitake so gobe s sivorjavim poprašenim klobučkom in tankim trdim betom. Klobu- ček je pri mladih gobah spod- vihan in pokrit z zelo drobni- mi belimi pikicami. Gobe šitake vsebujejo odlič- ne hranilne vrednosti. Vsebu- jejo 18 aminokislin, vključu- joč 7 do 8 esencialnih. Ena izmed njih ima učinek zniže- vanja holesterola. V suhi obli- ki (če se goba suši na soncu) je ta goba ena izmed redkih živil z visoko vsebnostjo pro- vitamina D. Prav tako je boga- ta z vitaminom B, posebno BI, B2 in niacinom, vsebuje pa tudi preko 30 različnih enci- mov. Najnovejše raziskave so po- kazale visoko vsebnost polisa- haridov v gobah šitake. Neka- teri polisaharidi imajo antitu- morni učinek in krepijo imun- ski sistem. Določene raziskave so pokazale, da imajo omenje- ne gobe tudi učinek zaščite jeter. Prav tako je dokazan tu- di pozivni vpliv na krvni ob- tok in srce. Predvsem je pri tem potrebno omeniti učinek zniževanja holesterola in krv- nega pritiska. Če se goba jem- lje redno v daljših časovnih obdobjih, lahko odpravi tudi odvečne maščobe, ki so se na- brale v človeškem telesu. Go- ba stimulira tudi funkcijo led- vic in povečuje izločanje uri- na. Pozitivno vpliva tudi na kronični kašelj. Preučevanje kaže, da zau- žitje desetih dekagramov sve- žih ali dekagrama suhih gob šitake na dan zniža holesterol za 7 do 12 odstotkov. Goba šitake je zelo okusna jedilna goba, ki se tudi pri nas dobi kot posušena v trgovinah z naravno prehrano. Včasih jo lahko najdemo tudi svežo na tržnicah. Lahko se pripravlja na vse načine, v juhi, kot ocvr- ta, na žaru, surova v solati in podobno. Sveže mesnate klo- buke lahko popečemo s če- snom in olivnim oljem. Posu- šeno gobo pa morate pred uporabo dve uri namakati v mlačni vodi. Šitake dobite tudi v obliki prahu, čaja, medu, kapsul, tinktur in podobno. Goba reishi Na Kitajskem gobo reishi uporabljajo za pripravo napit- ka za dolgo življenje. Njeni pozitivni vplivi na srce in oži- lje so tam znani že zelo dolgo. Imenujejo jo tudi božanska zdravilna trava. Medtem ko so bile druge kitajske oziroma ja- ponske gobe že znane tudi na Zahodu, je ostala goba reishi, morda najbolj zdravilna od vseh, zaradi visoke cene in zelo močnih zdravilnih učin- kov, dolgo skrivana. Šele pred dvajsetimi leti so jo začelo kontrolirano vzgajati, tako da je zdaj za večino ljudi tudi dosegljiva. Na Kitajskem, na Japonskem in v ZDA jo zad- njih deset let tudi intenzivno proučujejo. Ugotovljeno je, da reishi pomaga pri zdravljenju povečanega holesterola, pri reguliranju visokega krvnega tlaka in da pozitivno vpliva na alergijske reakcije. Reishi vse- buje veliko količino polisaha- rid(r/, ki so zelo pomembni za imunski sistem. Gobam se pri- pisuje tudi protitumorni uči- nek. Dodatno jih uporabljajo tudi pri zdravljenju raka. Reis- hi ščiti pred radioaktivnostjo, pomaga pri funkciji jeter pri odstranjevanju strupov in kre- pi srce in krvni obtok. Ima tudi pozitivni učinek na dihal- ne poti in pomaga pri odprav- ljanju močnega kašlja. Prav ta- ko so ugotovili pozitivni rezul- tat pri alergijah. V lekarnah in nekaterih tr- govinah se goba reishi najde v obliki granulat ekstrakta in v obliki čaja. Goba maitake Maitake je goba z zelo majh- nimi klobučki, ki se medse- bojno prekrivajo in izgledajo kot šopasta cvetlica. V naravi raste na deblih dreves in na posekanih štorih. Maitake je bila tako dragocena goba, da so njeni najditelji zelo skrivali svoja najdišča in da mesta, na katerih so našli te gobe, niso izdali niti članom svoje druži- ne. Do leta 1979 se je goba mai- take našla samo v naravi. Od tega leta naprej pa jo tudi vzga- jajo. Podobno kot reishi in šita- ke vsebuje velike količine poli- saharidov z velikimi terapevt- skimi učinki. Lahko se uporabi pri profilaksi raka. Pri tem lah- ko zmanjša spremne učinke kemoterapije. Nadaljnji pozi- tivni rezultati se kažejo pri bol- nikih z aidsom, predvsem pri Kaposijevem sarkomu. Znižu- jejo tudi krvni pritisk in krvni sladkor. Pri rednem uživanju krepijo imunski sistem in daje- jo življenjsko moč. S suhimi gobami maitake ravnamo enako kot z gobami šitake. Pred kuhanjem jih prib- ližno za dve uri namočimo v mlačno vodo. Dodamo jih lah- ko testeninam, na hitro opeče- nim jedem ali solatam. Vodo, ki ostane po namakanju, lahko uporabimo za pripravo juhe. V specializiranih trgovinah v tuji- ni so maitake na voljo kot čaj, tablete in tinkture. BOJAN SEŠEL BIO KOLEDAR 56 RUMENA STRAN NASMEH, PROSIM! Vera Pinterič je naša prva konjiška nagrajenka za izlet šaljivcev. Poslala je šest šal, objavljamo dve. Teža »Dragi, ali veš, da najin tri- mesečni sin tehta že 25 kilo- gramov?« »Nemogoče! Na kateri teht- nici pa si ga tehtala?« »Na tvoji ribiški.« Savinjska Savinjčan pripelje ženo na pregled k zdravnika in ga vpraša: »Ali je operacija res potrebna?« »Mar mislite, da vas bo po- greb manj stal?« »To ne, samo ne bi rad pla- čeval obojega.« TRAČNICE Takojšen odziv »Predfilm, ki ni dolgočasen« (tračnica iz prejšnje številke), je imel takoj svoj odmev v Celj- skih kinematografih. Že na- slednji dan so namreč »naroči- li dodatne telefonske priključ- ke, namenjene izključno delo- vanju POS terminalov za ne- moteno in hitro poslovanje pri uporabi kreditnih kartic«. Obenem so se zahvalili za do- brohotno opozorilo... Ko bi le tračnice tako vplivale še na druge! Zgledi ne vlečejo Razprave v otroškem parla- mentu v Celju so ves čas ostale na zavidljivo visoki ravni. Če bi se naši »pravi« poslanci za- čeli zgledovali po osnovnošol- skih, se nam kakšnega ponov- nega pretepa v poslanskih klo- peh prav gotovo ne bi bilo po- trebno bati. Kje bi vzel? Kje bodo v občinah dobili sredstva za sanacijo škode po poplava, se sprašujete? Glede na to, da so občinski proraču- ni prazni, so nekateri župani že predlagali rešitev: pisali bo- do dobrim možem, eni Mi- klavžu, drugi dedku Mrazu, pač glede na ideološki predz- nak stranke. Tretji, ki se ne morejo odločiti, pa morda kar svojim strankarskim prva- kom, saj so ti zanje edini pravi dobrotniki. Nova kulturna ustanova Na TV Celje se včasih prav lepo zabavajo, ko dobijo odgo- vore gledalcev na zastavljena nagradna vprašanja. Eno ta- kih je bil odgovor, v katerem je gledalka zapisala, da se ama- terski gledališki ansambel v Trnovljah imenuje Kulturni dom Zarja Štefana Žvižeja Tr- novlje... ZANIMIVOSTI Padlo je šest prašičev Člani lovske družine Braslovče so pripravili lov na divjega prašiča. Pogona se je udeležilo 30 lovcev, ki so divjad sledili pod Dobrovljami. Z lovom so bili zadovoljni, saj so uplenili kar šest divjih svinj, ki tukajšnjim kmetom delajo precejšnjo škodo po poljih. Kot so povedali, že kar nekaj let niso imeli tako dobrega ulova. Od leve proti desni: Drago Plaskan, Drago Rak, Mitja Rak, ki so mu pred puško prišle kar tri svinje, in Kari Cizej. T. TAVČAR ZANIMIVOSTI J Koga bi pa tudi ful rad volil j Za uvod nekaj pojasnil: po- gojnik »bi« sem namesto pri- hodnjika »bo«(naj mi gospod Toporišič oprosti, če nisem uporabil zakonitih termi- nov!) uporabil, ker dvomim, da bi kak kandidat ustrezal mojim zahtevam. Besedo »ful« sem pa zapisal zato, da bi vsi Slovenci razumeli, da res mislim skrajno resno! In zdaj k stvari: ko gledam velikanske plakate, s katerih se nam resno-ljubeznivo smehljajo kandidati in ko be- rem in poslušam, kaj vse ti gospodje (oprostite gospe, saj so spet v glavnem samo gos- podje!) znajo, kaj vse imajo in kdo vse jih podpira in kaj vse obljubljajo, da bodo nare- dili dobrega za nas, ugotav- ljam, da manjka pri vseh va- žen podatek - namreč: ali imajo vozniško dovoljenje in ali vozijo osebni avto! Kajti jaz bi rad volil tistega gospo- da (tudi gospo!), ki nima vozniškega dovoljenja, ki ne zna voziti in ki nima osebne- ga avtomobila. Pa boste rekli, da zahte- vam skoraj nemogoče. Tega se zavedam, zato sem tudi napisal: bi volil! Najprej priznam, da ne znam voziti nobenega avta, nimam vozniškega dovolje- nja in nikoli nisem imel avto- mobila. Ločim jih v glavnem 3 kategorije: osebni avto, to- vornjak in avtobus. Moje poznavanje znamk avtomo- bilov je skrajno pomanjkljivo - pod nivojem cicibanov v vrt- cu. Ne vozim ničesar - v pre- teklosti sem rad vozil bicikel, ker pa me je kot kolesarja podrl osebni avto, zdaj še bi- cikla ne morem več. Od kandidata za župana (ali poslanca) zahtevam ne- voznost osebnega avtomobi- la, ker sem prepričan, da bo le tak kandidat lahko vložil vse svoje znanje in energijo za ureditev javnega prometa. Edino podjetje, ki skrbi za javne prevoze, doživlja v zad- njem polstoletju velike spre- membe: bili so časi nabito polnih avtobusov - mestnih, primestnih in medmestnih. Dobro se še spominjam, kako sem ponižno prosil v Celju, da^ me vzame ljubljanski av- tobus do Gomilskega. Šofer je rekel: ustavljamo samo v Žal- cu in na Vranskem. Dan vidim te avtobuse drveti n pol ali še bolj prazne. BiH časi, ko smo imeli Hudinjt ni vsake pol ure avtobus ( Celja in Štor. Danes moram km peš do avtobusa na Mai borski. »Vojničan« samo q teden vozi vsake pol Lzre - (J pa še to ne. Na voznem re^ imajo kar nekaj variant ffe že, da nekdo v upravi uživa, različnih barvah - dve rdn\ sta si tako podobni, da jihj\ ločiš): vsak dan, delavniku zen sobote, sobota dopoldn sobota popoldne, nedelje \ , prazniki, delavniki v ča:' šolskih počitnic. Potniki s' tem težko ugotovijo, kdaj\i oz. ne ho avtobusa. Župani, poslanci, odbon I ki in vsi, ki bi morali misl i in ukrepati tudi v korist na' pa se vozijo z lastnimi ali i bolje - državnimi avtomobil ki jih plačujemo tudi mi, > čakamo včasih zastonj na oi tobusnih postajah. Sinoči sem slučajno posli šal radijski spot. Nek kani dat za župana nekje na Pi horju je povedal, da bo k župan sprejel zakon, da li vsak voznik osebnega avt mobila moral sprejemati tol ko štoparjev, za kolikor iiri registriran avto. Kazen i neizvršitev bo: odvzem m niškega dovoljenja ali avto mobila - ne vem več točni Vidite, za tega kandidata I jaz glasoval z obema roki ma. Kandidati za župana fl poslanca: ali ne bi bilo trn za vas prijetno, da bi sedli avtobus ali v kočijo (ste sM li, da je v Strassburgu nt Indijec začel ful uspešno m žiti rikšo?) in bi se zapeljd na Stari grad, da bo turisti no oživel, ali v center mesti kjer je bilo pred avtoepideU' jo zvečer in pozno v noč i vahno, zdaj pa tam tava] i samo še samotni tipi - inl ga v prijetni družbi brez sH popili kozarček ali dva? Včt sih nam je Slovencem zmai kalo vina že do spomladoi skega dela, zdaj imamo ^ pred trgatvijo nabito po/n sode! No, če ga vi ne bosti ga bom pa jaz spil tudi " vaše zdravje in zdravo p' met! DRAGO ZAVRŠNl VITEZI BELEGA MESTA