LETO XVII. _ Številka 56 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je senice, Kranj, Radovljica, škofja Loke in Tržič. — Izdaja časopisno pod jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 27. 7. 1965 lena 4(1 pai ali H> starih ci!i.«i iev •Jst Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januana i958 kot poltednlk. Od 1. Januar)- 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 196* kot poltednlk* in sicer ob »redah to sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 27. julij - občinski praznik Kamnika Danes, 27. julija, praznuje Kamnik svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti se spominjajo množične vstaje pred 25 leti. Program praznovanja je pester, poteka pa že od 17. julija, ko se je na strelišču v Kamniku začelo strelsko tekmovanje rezervnih oficirjev Gorenjske. V soboto, 23. julija, je bil v parku za ga- Sveže sladkovodne ribe v prodajalni pri nebotičnika. silskim domom tradicionalni miting, v nedeljo je bil na stadionu v Mekinjah nogometni turnir za pokal občinskega odbora SZDL, v ponedeljek pa na športnem igrišču pri kopališču tekmovanje v tenisu med reprezentancama Slovenije in Turčije. Glavni del praznovanja bo danes. 27. julija, ko bo ob 16. uri slavnostna seja občinske skupščine, ob 18. uri pa bo otvoritev novega zdravstvenega doma. Celotni novi objekt, v katerem bo razen zdravstvenega doma še telovadnica, zavod za zaposlovanje delavcev in glasbena šola, se bo po sklepu skupščine občine Kamnik na seji 16. junija imenoval »Dom VI. SNOUB Slavka Slandra, zdravstveni dom pa se bo imenoval po padlem borcu —- zdravniku dr. Juliju Polcu, uglednemu zdravstvenemu delavcu, ki je ustanovil v Kamniku protituberkulozni dispanzer, preventivno službo in otroški dispanzer. Otvoritvena slovesnost zdravstvenega doma bo združena s podelitvijo spominskega znaka na bojno zastavo VI. SNOUB Slavka Slandra. V okviru prireditev praznovanja občinskega praznika Kamnik bo 31. julija še tradicionalno strelsko tekmovanje ekip mest »B« skupine z ma- lokalibrsko puško za pokal občinskega odbora SZDL, v teh dneh pa je tudi občinsko tekmovanje v odbojki. S čestitkami in najboljšimi željami se občanom kamniške občine za njihov praznik pridružuje tudi uredništvo Glasa. —a Dvanajst milijonov za Indijo Ob zaključku množične akcije za pomoč ljudstvu Indije ugotavljajo na občinskem odboru RK v Kranju, da so občani dali v ta namen več kot 12 milijonov starih dinarjev. V zbiranju te pomoči so Na večer pred dnevom vstaje odprt most v Podnartu Pretekli četrtek, (21. julija) ob 18. uri je podpredsednik skupščine občine Radovljica Franc Cuznar izročil prometu novi most v Podnartu. Ko je prerezal vrvico, so preko mostu s svojimi vozili najprej zapeljali člani AMD iz Podnarta, pred njimi pa je šel sprevod narodnih noš. Slavnosti so se poleg številnih domačinov udeležili tudi predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere, predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir in ostali družbeno politični delavci. Pred približno enajstimi meseci je zaradi hudega neurja narasla Sava odnesla stari most. Prebivalci Podnarta in okoliških vasi so ostali brez prave cestne zveze. Promet se je odvijal začasno po zasilno urejeni poti preko mostu v Otočah. Zaradi zelo pogostih popravil, ki jih je zahteval stari most, je občinska skupščina v Radovljici na eni svojih sej sklenila, da se v Podnartu zgradi betonski most, za katerega pa je bilo potrebno zbrati precejšnja sredstva. Največ je prispevala repub- Kranjski mladinci v Oldhamu Skupina kranjskih mladincev je v nedeljo ponoči odpotovala v angleško mesto Oldham. Šestindvajsetčlan-ska delegacija bo tri tedne gost tamkajšnjih mladincev. Obisk sodi v okvir sodelovanj in stikov, ki jih vzpostavljata pobrateni mesti Kranj in Oldham. Prihodnje leto bodo angleški mladinci gostje Kranja. «■» ig lika iz rezervnega sklada za elementarne nezgode, ostanek pa radovljiška in kranjska občina v sodelovanju z zainteresiranimi delovnimi organizacijami. Novi most v Podnartu je dolg 96 metrov, širok 6 metrov in pol, stroški izgradnje po predračunu pa znašajo 81 milijonov starih dinarjev. S. S. sodelovale delovne organiza-* cije, sindikalne organizacije, krajevne organizacije rdečega križa in SZDL, šole, uslano» ve, zavodi in drugi organi in organizacije ob velikem razumevanju občanov do lakote, ki ogroža ljudi prijateljsko Indije zaradi hudih po s ledio suše. Prav tako so občani z ve-* likim razumevanjem do naših bolnikov in ponesrečen-« cev dajali kri v letošnji akciji. Občinski odbor se vsem javno zahvaljuje v imenu lačnih v Indiji in v imenu mnogih naših, ki so bili na klinikah in bolnišnicah deležni hitrejšega okrevanja ob skupnem humanem sodelovanju med ljudmi in občani. Odkritje spomenika In razvitje prapora na Križni gori. Kum prapora je Vinko Hafner, ku> uiica pa Vera Dolenc, članica krajevne organizacije ZB Stara Loka (oba na sliki) Slovesnost na Križni gori Vasica na Križni gori nad Skofjo Loiko je letos dostojno počastila 4. julij. Na dan vstaje so tam odkrili spomenik padlim borcem, zatem pa je predsednik občine Skofja Lofka Milan Osovni- kar odprl novo cesto, ki povezuje vas z dolino. Vašča-ni so sami zgradili ta prometni objekt. Ni potrebno posebej omenjati, koliko truda je bilo treba. Teren je namreč strm in gozdnat, ta- ko da ni bilo mogoče uporabljati mehanizacije. Dela so trajala štiri leta. Majhna slovesnost po odkritju je bila le skromna oddolžitev delavnim vaščanom. — ig lliill iDiiiii »lin 0 a Obiščite 16« tradicionalni GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 5. do 16. avgusta QRW555555 5555555555555555555555555555555555555 71 ^^^^82././/:../:/::/::+^^423./.+.+./+.9:.^^.9::./..+..^::..^^.:..::::5:::..:...:......:^^ ^2^4715339649^^7419867 727579450341645776^337 S seje skupščine občine Kamnik O prošnjah in pritožbah Skupščina občine Kamnik je na zadnji seji v četrtek prejšnji teden (21. julija) razpravljala med drugim o poročilu komisije za prošnje in pritožbe. Ta odborniška komisija je bila imenovana na seji 8. junija lani in je od ustanovitve do danes obravnavala skupaj 24 primerov. Lani je bilo vloženih 19 prošenj ali pritožb, letos pa doslej 5. Pozitivno so bili lani rešeni 4 primeri, letos pa ede i. neea*!.v;to lani 15 in letos trije. Zanimivo je, da jc komisija obravnavcla vsega le dva primera vlog in pritožb, ki so bile naslovljene neposredno na občinske upravno-politične organe. Kaže, da se občani bolj poslužujejo višjih forumov — republiških in tudi zveznih — ko se pritožujejo, saj je komisija obravnavala kar 22 primerov, naslovljenih na republiške upravne ali politične organe, in 3 primere, naslovljene na zvezne organe. Nedvomno pomeni to nezaupanje do občinskih organov, da bi reševali prošnje in pritožbe, posebno zato, ker se večina teh tiče prav teh organov. Od vseh vlog in pritožb je največ stanovanj, zadev (dodelitve in odpovedi stanovanj), potem gospodarsko-finančnih (arondacija, odpis davka), socialnih (denarna pomoč) in delovno-pravnih (odpust z dela in zaposlitve) Komisija poudarja v poročilu za skupščino, da se pri svojem delu srečuje s primeri, ki se nanašajo na delo državnih organov, sodišč in delovnih organizacij, vendar da nima pristojnosti ,in-stančnega preverjanja in odločanja in ne predpisanega postopka za izvrševanje svo- jih nalog. Tak položaj narekuje službi določeno previdnost in taktnost pri izbiri sredstev in splošno družbeno politično orientacijo pri presojanju upravičenosti vloge ali pritožbe posameznika in pri uporabi kakega ukrepa ali posredovanja. Iz poročila razberemo, da je komisja dobivala upravičene in neupravičene pritožbe proti občinskim in drugim upravnim organom ter delovnim organizacijam. V tesni zvezi s pravilnim delovanjem teh organov je strokovna sposobnost in izobrazba kadrov, vendar pri tem vedno znova naletimo na ugotovitev: pomanjkanje stro-kovn'h kadrov. Pa jc vse to vedno res? Mar res ni mladih strokovnih kadrov, ki bi zamenjali tiste, ki ne ustrezajo delovnemu mestu? Pa še nekaj je ugotovila komisija: da je praksa pokazala, da še ni mogoče računati s pomembnejšo pomočjo posameznih inšpekcijskih služb pri odpravljanju raznih negativnih pojavov ter nesmotrnih in nezakonitih postopkov upravnih organov in delovnih organizacij, čeprav se je stanje — tako poročajo — letos izboljšalo. Iz vsega tega izhaja, da bo treba v prihodnje podvzeti mnoge organizacijsko-politične mere in ukrepe, od opozarjanja do kaznovanja in odstavljanja s poiožaja vseh tistih, ki so nosilci nespošto-vanja zakoni osti in deformacij v naši družbeni in eko-j nomski poliiiki, vseh, ki so politično neobčutljivi, strokovno nespesobni in imajo samovoljen in birokratski od:ios do vsakdanjih problemov občanov. -t Jesenice Prijetno srečanje starih borcev Osnovna organizacija ZB NOV »Sava« z Jesenic je pretekli četrtek (21. julija) priredila v počastitev 25-let-nice vstaje za bivše borce svojega terena zabavo s kulturnim programom. Najprej je zaigral Zelenja-kov ansambel, nato pa je predsednik KO ZB NOV Sava pozdravil vse povabljene in se obenem zahvalil jeseniškim gospodarskim organizacijam za materialno pomoč pri izvedbi programa in pogostitvi članov ZB. Sledil jc kulturni program, ki ga ie izvajala jeseniška Svo-bo:la. Zelo uspešno je nastopila folklorna skupina, pa tudi izvajanje pevskih točk v duetu je bilo zadovoljivo. Po končanem kulturnem programu je sledila prosta zabava s plesom. Povabljenci so se polnoštevilno odzvali vabilu. Zabava v lepo okrašeni dvorani je potekala v prijetnem vzdušju. K. Z. Osemnajst novih grobov V okviru letošnjega dneva vstaje so v Železnikih slovesno odkrili spomenik osemnajstim padlim borcem Prešernove brigade ob napadu na tamkajšnjo nemško postojanko — 21. januarja 1944. Objavljamo spomin na ta dogodek, ki ga je za naše bralce napisal bivši komandant Prešernove brigade, sedaj upokojeni polkovnik, Karel Leskovec. Ledeni mraz januarske noči je pritiskal in prodiral borcem skozi obleko, ko so se počasi in previdno pomikali po zasneženem erabnu proti Železnikom. 'as jc bila zavita v mrzlo in spo- kojmo noč. Brigada je dobila povelje, naj bi prav to noč zdrobila tamkajšnjo sovražno postojanko in pregnala Nemce. Postojanka je bila sredi vasi tik zraven cerkve. Pre-| šemovce kakor tudi vaščane je že cilje navdajala ista tiha želja, da bi to le uspelo, da bi dolina zadihala v svobodi. Mrzla Sora je ledeno klokotala pod mostom v zgornjem dehi vasi, ko so prvi koraki borcev tiho drseli prek njega. In takrat? Iz tišine je nepričakovano zareg-ljalo. Prvi rafal, drugi, tretji... Kot da so za naš prihod in načrt te noči že vedeli, so nas pričakali. »Huirrra, Hurra!« so odjeknili glasovi borcev v temo in mraz, ki nas je prej mrtvičil. Most je -bil že zadaj. Naš prvi pritisk je bil tako močan, da se je sovražnik že ob prvem spopadu spustil v beg iz gornjega dela vasi in si poiskal zavetje v postojanki. Za neposredni napad je bil Jeseničani zahtevajo solidarnost vseh občin pri sofinanciranju gradnje in opreme nove bolnišnice v Ljubljani Skupščina občine Jesenice je sklenila,'da prevzame obvei nost sofinansiranja gradnje in opreme nove holnišnice Ljubljani, tod? pod pogojem, »da jo sprejmejo in podpišete vse predlagane občine«. V letu 1963 jc bil sprejet poseben dogovor med Izvršnim svetom LR SRS in okrajem Ljubljana o skupnem financiranju nove bolnišnice v Ljubljani. Gradbeni stroški bodo predvidoma znašali 17.560 milijonov S din. Lani je bil dosežen sporazum glede razdelitve udeležbe pri investicijskih stroških. Po tem sporazumu odpade na republiko 40 odstotkov, na občine pa 60 odstotkov stroškov. Obveznosti bivšega okraja Ljubljana pa so prevzele občine, ki morajo za nadaljevanje gradbenih in drugih del zagotoviti v obdobju 1966 do 1971 še 8.592' milijonov S din. Na sestanku predsednikov občin novembra lani je bil sprejet dogovor, da prevzamejo ljubljanske občine večje finančne obveznosti kot ostale občine izven Ljubljane. To so sklenili zato, ker je prebivalstvo ljubljanskih občin glede bolničnega zdravljenja oskrbovano v največji meri v kliničnih bolnicah, medtem ko morajo ostale občine same skrbeti še za naj-osnovnejš,> bolnične kapacitete svojega območja. Zaradi tega bodo vse ljubljanske občine nosile 50 odstotkov stroškov, ki odpadejo na občine, ostale občine bivšega ljubljanskega okraja pa na-dalnjih 50 odstotkov predvidene udeležbe občin. IS SRS je že sprejel osnutek zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega določen drugi bataljon. Toda čas, ki smo ga izgubili ob zasedi ob mostu, je bil dragocen. Zato smo hiteli proti spodnjemu koncu vasi, proti postojanki. Kakor vedno smo tudi tokrat predvidevali, da s sovražnikom opravimo čez noč. Okrog enajste ure je bil naš obroč okrog postojanke že urejen. Dolina je ležala stisnjena med visokimi bregovi, katerih sence so zakrivale pogled po vasi. Zaropotalo je, da so se odmevi strelov in eksplozij grozeče valili po dolini. Toda Nemci so bili pripravljeni. Odbili so nas. Nekoliko ranjenih smo ! potegnili z bojišča in jih spravili v bližnjo hišo, dokler jih niso odpravili v brigad-no previjaliŠče. čas je potekal. Grozil nam je že dan, ki se je kot strah prikazoval čez špičaste grebene. »Brez težkega orožja postojanka ne bo padla!« sem nekolikokrat centra v Ljubljani, ki bo i kratkem predložen skupst SRS. Osnutek zakona pred\ deva izgradnjo klinične. centra v etapah. Prva etap. obsega posteljni fond s kapaciteto 911 bolniških poste in diagncstično-terapevtsfc objekt ter komunalno servisne objekte, v drugi etapi F onkološki institut in dntf objekte. Jeseniška občina je pre.'. la obveznost sofinanciral,' tega objekta do vključno 1* leta v skupnem znesku £ milijonov 482.000 S din, » tega kot dotacijo 128.193.0« \ din in kredit v znesku M milijonov 289 tisoč S dir Ampak vse to le, *e bi do to storile tudi druge obet ne. Popolnoma razumljiv ker brez solidarnosti vst gradnja ne bo napredovala! J. V Obiščite ,nas »Gorenjskem sejmu« TEKSTILINDU^ KRANJ obvestil štab brigade, ki poveljeval v osamljeni h malo proč od vasi. »Dri; in počakajte dan!« so bi povelja v odgovor. Za teži orožje je pač morala bit; ;\ glednost. In res. še pr>I prvim utripom jutranje sv* lobe je bil minometalec L svojem mestu kakih petd set metrov od postojarV Borci so se ob minometaV tako veselili, kot da je r\ stojanka že padla. S koma dirjem Mirkom sva ugihv in ga postavljala tako, da j že prva mina padla na str ho, pod katero so Nemci č, peli in čakali, kdaj jim nv. poderejo to gnezdo. To \ lahko ugotavljali, saj k sami opazili za zidom okr\> lo cev, ki je mol&a v m\ Več rafalov so spustili v smer. In potem ... »S-š-š-k« vrezala prva naša mina sko ^9^7031330347673^79^57711954^6 Na Jesenicah ne bo referenduma za samoprispevek Kakor v drugih občinah tudi v jeseniški komuni že dlje iščejo odgovor na pereče vprašanje, kje dobiti sredstva za investicije v šolstvu. Proučevali so možnost uvedbe krajevnega samoprispevka občanov in sicer v višini enega odstotka od osebnih dohodkov (poleg ostalih virov zbiranja sredstev). O tem problemu so razpravljali na nekaterih zborih volilcev, plenumu občinskega sindikalnega sveta in na občinskem odboru SZDL. Na podlagi vseh teh razprav so organi političnih organizacij ugotovili, da je Uvedba krajevnega samoprispevka v tem obdobju neumestna, ker so občani že tako dovolj obremenjeni z raznimi drugimi dajatvami. Zato tudi ne bo referenduma, na katerem naj bi se občani odločili o samoprispevku. Na nedavni seji obeh zborov skupščine občine Jesenice so sprejeli nov predlog, ki je bil podan v treh variantah. Delovne organizacije naj bi po tem predlogu prispevale za investicije v šolstvu določeni prispevek na zaposlenega za dobo treh let. Po prvi varianti naj bi delovne organizacije prispevale 3.000 S din, po drugi varianti 5.000 S din in tretji varianti 8.000 S din- Na ta način bi se zbrala sredstva po prvi varianti 35.916.000 S din, po drugi 59.860.000 S din in tretji 95.776.000 S din letno. Odborniki so sprejeli tretjo varianto predloga, po kari naj bi delovne organizacije prispevale 8.000 S din letno na zaposlenega. Na ta način bi v treh letih zbrali okrog 300 milijonov S din. Ker pa je svet za šolstvo predlagal, naj bi se ta prispevek uveljavil že za leto 1966, so odborniki izrazili dvom, če bodo delovne orga- zrak in se razpočila samo nekoliko metrov od postojanke. Po tej prvi preizkušnji je Mirko takoj postavil cev še bolj pokonci in strokovno ugotavljal »predolga« in spet popravljal. Znova je zafrča-la mina in padla tik za vogalom postojanke. Kot neubogljivega konja je jezno gledal minometalec in z roko narahlo pobožal obarvano cev. »Se eno!« sva spregovorila oba hkrati. Sprožil je. Zaropotalo je po strehah. Prvi hip se še znaj del nisem, da bi vedel, kaj se je zgodilo. Iz postojanke se je pokadilo, deli strehe so frčali naokrog. Mina je zadela v polno. »Hurrra, Hurra!« je zadone-lo med borci od veselja. Bil sem prepričan, da je potrebno same še par takih zadetkov in postojanka je naša. »Se par min!« je Mirko navdušeno poveljeval. Več jih tudi ni imel. nizacije to zmogle. »Delovne organizacije nimajo letos od kod vzeti ta denair!« je dejal odbornik ing. Hafner, direktor Železarne. Zato so se sporazumeli, naj bi delovne organizacije plačale prispevek za letošnje leto šele po zaključnem računu za letošnje leto, in to iz sklada skupne porabe. O vsem tem pa se bo treba še pogovorili z vsemi organi upravljanja v delovnih organizacijah. J. Vidic Industrijska proizvodnja v kranjski občini Uspeh v juniju Količinska proizvodnja industrijskih podjetij kranjske občine je bila v juniju letos zelo ugodna, saj so podjetja skupaj dosegla več kot dva-n.ijstino letnih planskih zadolžitev, čeprav so bili ponekod (Standard, Sava, Gorenjski tisk) precej pod planom, drugje (Elektro, TOSO, Iskra — Elektromehanika, Kranjske opekarne. Lik, IBI) pa so mesečni plan precej presegli. Ugodna proizvodnja Po izkušnjah iz letošnjega prvega polletja v škofjeloški občini Težave v Iskri in Jelovici Junijska proizvodnja, ki je za 14,5 odstotkov višja kot v enakem mesecu lani, še ne daje zagotovila, da bo stagnacija v proizvodnji odpravljena brez večjih skupnih naporov Gospodarski in drugi družbeni organi in organizacije škofjeloške občine so se smelo lotili osnovnega problema — kako znova dvigniti industrijsko proizvodnjo te občine. V juniju, zadnjem mesecu prvega polletja, je obseg industrijske proizvodnje res za 14,5 odstotkov višji Kot v lanskem juniju. Toda v letošnjem prvem polletju so delovne organizacije dosegle le 48,9 odstotkov predvidene proizvodnje. Nedosežena proizvodnja pa je vedno tako ogrožala potrebe občanov in njihov standard. To resno ogroža predvideno osebno potrošnjo občanov, ogroža predvideni načrt o poviševanju osebnih dohodkov in hkrati tudi občinski proračun, ob katerem so prav tako lahko ogroženi občani preko tolikih potreb za zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, za komunalne potrebe in podobno'. Najhuje sta prizadeli postavljena predvidevanja dve močnejši podjetji, in sicer Iskra, ki je v letošnjem prvem polletju dosegla le 42 odstotkov obveznosti, ter Jelovica s 40,7 odstotki izpolnjenega načrta. V Iskri pravijo, da imajo še vedno težave zaradi neredne dobave surovin in polizdelkov, da inozemski dobavitelji zamujajo dogovorjene roke, da se je stanje izvoza poslabšalo in da so morali celo ustaviti V tistem hipu je pridirjal kurir iz štaba s poveljem, da je treba minometalec takoj umakniti iz spodnjega konca vasi, ker so dobili sporočilo, da so se Nemci prebili preko Jamnika že v bližino Železnikov. Bili smo iz nenadeni. Nismo mogli verjeti. Toda povelje je povelje in začeli smo se umikati. V štabu so se namreč bali, da bi nam ga Nemci ne zajeli. Nemci so zopet oživeli kot da so vedeli, kaj se je zgodilo. Naša tretja četa je bila na položaju v sosednji hiši zraven postojanke. Od Nemcev smo bili samo nekaj metrov oddaljeni. Obstreljevali smo se in celo zmerjali drug drugega. Toda s takim obstreljevanjem si nismo mogli zamisliti, kako bi postojanko zavzeli. (Nadaljevanje prihodnjič) delo. V Jelovici pa navajajo v glavnem nezadostne zaloge suhega lesa raznih dimenzij in vrst, ki bi morale biti pripravljene vsaj za tri mesece vnaprej, a tega ni. Seveda so podobne težave tudi v drugih delovnih organizacijah, čeprav imajo v nekaterih kolektivih dobre uspehe. Sem sodi Marmor, Šešir in nekatera druga. Zato se v občinskih organih zavzemajo, da bi z načrtnim delom skušali najti ustrezne rešitve in pomagati delovnim organizacijam, da bi se prej in lažje znašle v sedanjih težavah. Zavzemajo se zlasti za to, da bi kolektivi prišli od starega načina ekstenzivnega gospodarjenja, da bi v vsaki gospodarski organizaciji naredili točen in uresničljiv načrt o izboljševanju kvalitete izdelkov, o zagotavljanju potrebnih surovin in podobno. Sem sodijo tudi napori za specializacijo posameznih dejavnosti, pa možnosti sodelovanja z nekaterimi drugimi organizacijami, nujnost usposabljanja kadrov in vrsta drugih težav, ki danes ovirajo v teh delovnih organizacijah večjo delovno storilnost in večjo proizvodnjo in ob tem ekonomski uspeh. — K. M. v juniju je pripomoči k znatnemu zmanjšanju razlike med planom in realizacijo; v količinski proizvodnji so in* dustrijska podjetja do konca prvega polletja samo še za 2,6 % pori planiranimi ob-» veznostmi. Zaostajanje proizvodnje za planirano gre predvsem na račun Save, ki je do konca junija realizirala le 34,8 % plana in ki je v juliju predložila rebalans plana, pa na račun Standarda, ki je v prvem polletju realiziral 34.9 odst. planskih zadolžitev. Več kot polovico plana so dosegli že v Iskri — Elektromchani-« ki, Exotermu, IBI, TOSO; Tekstilindusu, v Elektro proizvodnji in v Kovinarju. - a ! Kvaliteten odlitek v jeseniški železarni V livarni jeseniške železar-t ne so odlili veliko pesto turbinskega tekača za hidroelek-« trarno na Srednji Dobravi. Odlitek so obdelali v tovarni Litostroj v Ljubljani. Zastop-. niki skupine za kapitalno iz« gradnjo Dravskih elektrarn so ugotovili, da je zahtevani del izredno kvalitetno odlit. Zato so se livarjem na Jesenicah posebej pismeno zahva-» lili in jim ob tej priliki ix-» rekli posebno priznanje. B. B. Upravni odbor delovne skupnosti »TOSO« Kranj Razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO: ENEGA ORODJARJA POGOJ: priznana kvalifikacija, najmanj 5 let prakse. Dvomesečna poskusna doba. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema kadrovski oddelek »TOSO« Kranj. II H H II II H II » li II n u ii mm mm wmm ™m mm 1 i n n m n V Radovljici dograjujejo dva stanovanjska bloka, ki jih Iz stanovanjskega sklada financira stanovanjsko podjetje. Eden bo v kratkem vseljiv, drugi pa približno čez mesec dni. Nekaj stanovanj v enem izmed teh dveh blokov bodo dobile stranke iz Grajskega dvora — Foto Perdan Nova galerija v Kranju V kletnih prostorih Prešernove hiše v Kranju nastaja nova slikarska galerija, ki bo — tako napovedujejo — nekaj povsem novega v dosedanji praksi naših galerij: to naj bo živa, eksperimentalna galerija, neformalna tako po izboru razstavljalcev in razstavljenih del kot po načinu razstavljanja. Ta galerija naj bi bila živ odraz vsak-dnjega dela in prizadevanj kranjskih likovnikov, tudi odraz eksperimentiranja (če ta pojem v tem primeru ni preveč relativen, da bi ga sploh lahko uporabljali). V njej naj bi našel mesto vsak, ki se tako ali drugače udej-stvuje na likovnem področju, vsako delo naj bi bilo tu na vpogled ljudem, ki se zanimajo za likovno ustvarjalnost: kip, slika, fotografija, skica, urbanistični osnutki, grafično oblikovanje itd. Avtor naj bi sem povsem neformalno prinesel svoje delo (ali seveda več del), zapisal svoje ime na posebni tabli pred vhodom v ta kletni prostor in razstavil, kar bi rad in kar misli, da bi utegnilo zanimati ljudi ali kar tako ali drugače prispeva k likovnemu udejstvovanju v Kranju. Nedvomno je taka pobuda nekaterih kranjskih likovnikov odlična in nedvomno bi taka živa galerija hitro pritegnila pozornost ljudi. S takim svobodnim načinom razstavljanja pa moramo seveda pričakovati »dobra« in »slaba« razstavljena dela. Vendar naj ljudje povejo, kaj je »dobro« in kaj »slabo«, tisti. ki se zanimajo za to in ki si bodo razstave ogledovali, ne pa, da peščica nekakšnih izbrancev vedno kot vesoljni arbiter vnaprej o tem odloča! To je tudi eden izmed pomembnih namenov take galerije, ki bi z debatnimi večeri — če bi se seveda pokazala potreba po njih — lahko postala živ odraz likovnega ustvarjanja v širokem pomenu besede. Pobuda za tako galerijo pa pri nekaterih ljudeh v Kranju ni naletela na plodna tla. Kljub temu pa kaže, da bo galerija v kratkem že odprta. Prvi bodo razstavljali po nekaj svojih del Vinko Tušek, Ljubo Belec. Ravnikar in Marjan A. Triler Z razstave »25 let britanske scenografije« v galeriji na Loškem gradu Ribensko spominsko-kulturno srečanje pri kraju Požrtvovalnost in dobra volja V času Ribenskega spominskega srečanja se je zvrstilo vsega osem različnih prireditev kulturnega značaja. Med njimi je samo »Svoboda« iz Bohinjske Bistrice izvedla kar tri večerne programe, na katerih so sodelovale štiri umetniške skupine, in sicer dve dramski, moški in mešani pevski zbor ter folklorna skupina. To pa je prispevek, ki je v celotnem sporedu obsegal dobro tretjino programa in bi bila nanj ponosna sleherna kul t urno-prosve tna organizacija. Prizadevnim in požrtvovalnim kulturnikom iz Bohinjske Bistrice volja vse priznanje, saj so se odrekli marsičemu, nekateri so celo odložili dopuste in odhod na morje, večina pa je velik del prostega časa žrtvovala za delo v društvu. Tolikšno delo, kot so ga onravili kulturno prosvetni delavci v času Ribenskega tcx'r.s. V- zelo dragocen prispevek ■• amaterskih prizadeven :;h. Dosežen pa je bil pri 'cm dvojni namen: kulturne organizacije so v razvitih tu- rističnih krajih popestrile svoje delo ravno v času najbolj razgibane turistične sezone, obenem pa so zelo lepo počastili 25. obletnico vstaje in krajevni praznik Bleda. Prvikrat se je torej občinski zvezi posrečilo podaljšati sezono prireditev na poletni čas. To pa je bil brez dvoma velik prispevek k razmahu kulturnega turizma. Kljub zelo slabemu vremenu je Ribno obiskovalo precej domačinov in tujih gostov. Še bolj pa je razveseljivo to, da so bili vsi s programom zelo zadovoljni, čeprav je moralo biti največ prireditev zaradi slabega vremena v dvorani. Ribensko spominsko srečanje je v celoti doseglo svoj namen. Vse kulturne skupine (razen ene) so prispevale obljubljeni delež k programu. To velja za vse bohiojskobistriške skupine, za gorjansko folkloro, za skupino delavske univerze Radovljica in za radovijiiski moški pevski zbor Antona Tomaža Linharta, za skupino garndzdje v Bohinjski Beli, za igralsko skupino v Rib-nem, za pevski zbor France Prešeren iz Kranja in za Vesele planšarje. J. Bohinc V nekaj stavkih JESENICE: »Boter Andraž« za zaključek letošnje gledališke sezone — Na Jesenicah eo pred dnevi uprizorili zadnjo predstavo letošnje gledališke sezone. V gledališču »Tone Cu-far« je režiser Srečko Tič naštudiral komedijo Boter Andraž. Čeprav je bila premiera med tednom, so Jeseničani gledališko dvorano povsem napolnili; to je še toliko bolj razveseljivo, ker je zadnji čas zanimanje za predstave jeseniškega gledališča zelo upadlo. Režiserju je uspelo tako razporediti vloge in naštudirati Držičevo komedijo v Ruplovi priredbi, da je bil vsak igralec svoji vlogi povsem kos. K dobremu uspehu je mnogo pripomogla tudi scena po zamisli Srečka Tiča. Igralci Miran Lakota, Tatjana Koširjeva, Jaka Jcraša, Janez Kavčič, Janko Markelj, Rudi Mandič, Vera Smukavčeva, Stanka Geršakova, Franjo Lotrič, Ivica Praprotnikova in Franci Košir so zaigrali mojstrsko, predstava je gladko tekla. Levji delež pa je dal predstavi Miran Lakota v vlogi sluge Medeža, zato je bil deležen tudi največjega priznanja. — Reprize dobre premiere zadnje letošnje predstave bodo sledile jeseni. JESENICE: gostovanje ansambla narodnih plesov »Kolo« — V okviru prireditev v počastitev jeseniškega občinskega praznika bo gostoval nocoj (sreda, 27. julija) na Jesenicah ansambel narodnih plesov iz Beograda KOLO. Večer plesov bo na plošči umetnega drsališča pod Mežakljo, ker pričakujejo več tisoč gledalcev tako z Jesenic in okolice kakor tudi iz sosednje Avstrije in Italije. Gostovanje renomiranega folklornega ainsambla, ki bo prikazal bogati in pisani svet jugoslovanske folklore, bo za vsakogar veliko in nepozabno doživetje. BLED: razstava modelov za loški kruhek — Do 15. avgusta bo na balkonu Festivalne dvorane na Bledu odprta zanimiva razstava modelov za loški mali kruhek. Razstavo je pripravil Loški muzej, obiskala pa je že več krajev na Gorenjskem. Nedvomno si bo modele za loški kruhek v času najživahnejše letne turistične sezone na Bledu ogledalo tudi veliko tujih turistov. KRANJ: razstava Ive Subica in Janeza Vidica v Prešernovi hiši _ Te dni so v razstavnih prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo slik Ive Subica in Janeza Vidica. Razstavo je v počastitev 25-letnice vstaje pripravil Loški muzej, razen v galeriji v Loki pa so si jo doslej lahko ogledali tudi že v Domžalah in na Bledu, konec avgusta pa jo bodo prenesli še na Jesenice. V Kraaju bo razstava odprta do 18. avgusta. DOMŽALE: razstava o slamnikarstvu — V mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah so v počastitev občinskega praznika odprli razstavo »Slamnikarska obrt na Kamniškem«, ki jo je pripravil kamniški muzej. Razstava, ki je bila že na Bledu, prikazuje nastajanje, rast in upadanje slamnikarske obrti na širokem območju v okolici Domžal in Kamnika. Slamnikarstvo je v letih največjega razcveta samo v industrij: in manjših obrtnih delavnicah v sezoni do 1000 ljudi; Danes izdelujeta slamnike samo tovarna Univer-sale in Slamnikarska zadruga v Mengešu. — Zaradi premajhnih prostorov na razstavi ni prikazano celotno gradivo, ki ga ima o tem kamniški muzej. Zanimiva obogatitev pa je kratek prerez delavskega gibanja med slamnikarji, ki ga je pripravil dr. Mirko Stiplovšck. ŠKOFJA LOKA: razstava »25 let britanske scenografije« — V galeriji na Loškem gradu bo do 8. avgusta odprta razstava »25 let britanske scenografije«. Loškemu muzeju je razstavo posredoval oddelek za kulturne odnose z Jugoslavijo britanskega konzulata v Zagrebu. Razstava potuje po vseh večjih krajih po vsej Jugoslaviji. Dež pokvaril predstavo V četrtek, 14. julija, je v škof ji Loki gostoval madžarski folklorni ansambel iz Žalske županije. Ta znana umetniška skupina je lani z velikim uspehom nastopala po Evropi. Predstavo so pripravili na odprtem prostoru, na kopališču v Škof ji Loki, .ki je preurejen za gledališče. Organizator je pokazal dobršno mero iznajdljivosti pri iskanju primernega ambienta. Letos namreč ni na voljo dovolj sredstev, da bi Loške poletne prireditve izvedli v klasičnem obsegu na Ix>škem gradu. Zato si mora Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Škofja Loka pomagati kakor ve in zna. Z minimalnimi sredstvi je uspela urediti primerno prizori- šče za izvedbo dokaj zahtevnega programa. Predstava se je pričela ob pol devetih zvečer. Že takoj prve točke so ogrele gledalce (okrog 500), da so z navdušenim aplavzom nagradili umetnike. Ples čardaš z odličnima solo plesalcema je bil nepozabno doživetje. Prav tako čudovit je bil dekliški ples, nežno in mehko odplesan prizor deklet v pisanih orientalskih nošah,, spremljan le z igranjem na piščalko in boben. Za tem se je predstavil mešani pevski zbor, ki je zapel več madžarskih narodnih pesmi. Sledilo* je še nekaj prijetnih plesnih prizorov. Toda med petna i strnim utnim odmorom, po katerem naj bi sledile najlepše plesne in pevske točke, jc dež razblinil vsa pričakovanja občinstva in prirediteljev. Nadaljevanja predstave ni bilo. Po ponesrečeni predstavi so se člani ansambla zbraii v restavraciji »Krona«. Iz pogovorov smo razbrali, daljim je zelo žal, ker so razočarali — čeprav ne po svoji krivdi — številne gledalce. I. G. 27. JULTJ 196(5 * GLAS PANORAMA IV tint po s V t't u Predsednik DR Vietnama Ho Si Minil je na vprašanje ameriške radijske' družbe CBS, kaj bedo storili z ujetimi ameriškimi piloti, odgovoril, da jim za zdaj še ne bodo sodili. Pristavil je, da niso pilot: glavni krivci napadov, ampak le izpolnjujejo ukaze Johnsona, Ruska irt Mc Na-mare. Te je Ho Si .Minh označil za vojne zločince, ki bi jim bilo treba soditi. 25. julija je generalni sekretar OZN U Tant prispel v Moskvo. Med štiridnevnim bivanjem v Sovjetski Zvezi bo obiskal tudi Leningrad. Domnevajo, da bo Vietnam poglavitna tema pogovorov med U Tanlom in sovjetskimi voditelji. V pogovoru ob 14. obletnici revolucije je predsednik ZAR Naser povedal, da se predstavniki njegove države ne bodo udeležili arabske konference v Alžiru. Naser meni, da je sedanji položaj v arabskem svetu tak, da je konferenco treba bojkotirati. Irak, Sirija in Libanon so takoj podprle ZAR in tudi same napovedale bojkot konference. Kitajska je 25. julija na dokaj eojevrsten način ovrgla govorice, ki krožijo na zahodu, ob bolezni Mao Ce Tun-ga. Številni pekinški časopisi poročajo, da je 73-letni Mao 16. julija letos v eni uri in petih minutah preplaval 15 km po reki Jangce. Vsekakor je to dovolj prepričljiv dokaz o Maovem zdravju!!! V različnih avstrijskih pokrajinah so v presledku 20 dni nastale velike poplave. Donava "in njeni pritoki so na več mestih prestopili bregove. Živahna nedelja v Lescah Tekmovalci s čarobno palico in ptico III. republiško prvenstvo radijsko vodenih letečih modelov — Tradicionalno srečanje gorenjskih in koroških modelarjev — Naši tekmovalci v senci gostov — Težka »letalska nesreča« v Lescah — Otvoritev novega letališča za leteče vodene modele Na letališču v Lescah je bil v nediijo-tak žlvžav, da se je veliko mimoidočih potnikov z avtomobili zaustavljalo in občudovalo čarobne ptice, ki so krožile, se spuščale in dvigale, izvajale vsemogoče akrobacije; kakršne niti prave ptice ne zmorejo. Poleg tega pa so še padalci in letala dali dovolj paše za radovedne oči. Gledalci so imeli priliko spremljati III. republiško prvenstvo radijsko vodenih letečih modelov in obenem tradicionalno srečanje gorenjskih in koroških modelarjev. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz aerokluba Kranj, modelarskega kluba Ljubljana in modelarskega kiuba Sežana, kot gostje pa tekmovalci iz sosednje Koroške. To so tudi vsi klubi v Sloveniji, ker sa s temi modeli drugi klubi ne ukvarjajo. Ti modeli so namreč izredno dragi, saj stanejo z napravami za upravljanje od 300.000 do milijon starih din, poleg tega pa so vsi modeli in naprave za upravljanje uvoženi, ker jih pri nas še ne izdelujemo. Tekmovalci so nastopili z radijsko vodenimi letečimi modeli klase RC-I, klase RC-III im klase RC-I V. Klasa RC-I so akrobatski modeli, ki imajo vse krmilne površine vodene in je s temi modeli možno izvajati vse akrobacije, ki jih zmore pravo letalo. Tekmovalec z zemlje s pomočjo radijskega oddajnika upravlja model. To je najzahtevnejše tekmovanje z najdražjimi modeli (od 800.000 do 1.000.000 S din). Klasa RC-III so modeli, ki imajo samo eno krmilno funkcijo, in sicer smer ter regulacijo plina za delovanje motorja modela. Pri teh modelih se ocenjuje lepota vzle-tanja, izvajanje določenih figur med letom ter lopola in preciznost pristanka. Klasa RC-I V so jadralni modeli z eno krmilno funkcijo, dovoljena pa je tudi uporaba zračnih zavor. Pri teh modelih se ocenjuje iz- vajanje določenih figur, lepota in točnost pristanka. Tekmovanje je potekalo v izraziti premoči gostov iz sosednje Avstrije. V tekmovanju z akrobatskimi modeli je zmagal ing. Walter Dettel-bacher iz Celovca, večkratni avstrijski državni prvak, ki je osvojil 9825 točk. Republiški prvak Slovenije je postal Janez Pintar, aeroklub Kranj s 4670 točkami, drugi Rajko Štefančič iz Sežane in tretji Franc Kavčič iz Ljubljane. V skupini modelov klase RC-III je zmagal Edi Wall-ner iz Celovca, republiški prvak pa je postal SILVO SERAŽIM iz Kranja, drugi Borut Perpar, Kranj in tretji Rajko Štefančič, Sežana. V klasi modelov RC-IV je zmagal Heinrich Kainz iz Celovca. SILVO SERA2IM iz Kranja je tudi v tej skrap+ni vodenih letečih modelov osvojil prvo mesto in postal republiški prvak, drugi pa je bil Borut Perpar in tretji Milan Mrše, oba Kranj. 1 Na žalost moram poročatii da sta dve »letali« odpovedali poslušnost in strmoglavili na letališču. Pri tem se je eno razbilo, »pilot pa jo ostal živ«. To sta bila akrobatska modela tekmovalca Kavčiča iz Ljubljane in Stanka Štefančiča iz Kranja. Obenem z otvoritvijo tekmovanja je bila na skromni način tudi otvoritev novo zgrajene asfaltne steze za po-letanje in pristajanje radijsko vodenih modelov. Steza je dolga 85. široka 12 m, sofinansirai: pa so jo SOb Radovljica, IO Letalske zveze Slovenije in Jugoslavije ter Alpski letalski center Lesce. GradMi so jo začeli aprila letos, člani aerok.uba Kranj pa so pomagali s prostovoljnim delom. To je prva takšna steza v JugoslavjL Že prihodnje leto bo v Lescah prvo večje mednarodno tekmovanje radijsko vodenih modelov. Jože Vidic Dvakratni republiški prvak Silvo Seražim — aeroklub Kranj v tekmovanju radijsko vodenih letečih modelov Ljudje in dogodki NOVA VLADA Indonezija je po daljšem prehodnem obdobju dobila predvčerajšnjim novo vlado. Sestav vlade jc takšen, da nikogar ne preseneča. Obrise nove vlade so namreč že postavili % sklepi začasnega ljudskega posvetovalnega kongresa, ki je zasedal pred kratkim v Džakarti. Na zunaj se nova vlada loči od stare po številu ministrskih položajev, ki jih je precej manj. Prejšnja vlada je štela več" kot sto mož in je bila s takšnim številom ministrov najbolj glomazno državno telo na svetu, nova vlada pa ima samo 22 ministrov. Skrčenje vlade zahtevajo brez nadaljnega sedanje razmere v deželi, saj številna ministrstva v preteklosti niso uspešno opravljala svojih nalog. Indonezijski voditelji so zdaj spoznali, da bodo samo z maloštevilno vlado lahko kos sedanjim zapletenim odnosom. Novo vlado je s posvetovalnim glasom predsednika Sukarna sestavil general Suharto, ki je zadržal dva važna položaja v njej: ministrski predsednik in minister za obrambo. Tako je general Suharto poslal osrednja osebnost v indonezijskem političnem življenju. Predsednik Sukarno je novi vladi dal samo predsedniški blagoslov na sprejemu v palači Merdeki sicer pa zaradi odvzema nekaterih pristojnosti ne bo imel več neposrednega vpliva na politične odločitve vlade. V vladi je še vedno veliko število vojaških osebnosti, saj so jih našteli kar polo- vico. Vendar to ne pomeni, da je vlada popolnoma vojaška. Močan vpliv vojske v vladi ni samo zagotovljen s predsedniškim položajem generala Suharta, ampak tudi drugimi njegovimi somišljeniki iz vrst armade. Vendar indonezijska armada oblasti v deželi ni vzela popolnoma v zakup. Ožje politično telo v vladi je petčlansko predsedstvo, kjer so dobili stole tudi nekateri drugi voditelji indonezijskega političnega življenja. Med njimi je na prvem mestu voditelj indonezijske socialistične stranke Mur-be. ki je dobil širši resor političnih zadev. Ilamengku Buvvono, ki je politično ne- opredeljen, pa bo vodil gospodarstvo, ostale položaje v tem ožjem sestavu pa sta zasedla voditelja strank, ki bi jih lahko označili za sredinski. V političnem pogledu je sestav nove indonezijske vlade razpet med zmerno levico in meščansko sredino. Temeljni kamni nove vlade so v bistvu isti, kot so jih razgiaševali že od 11. marca letos, ko je general Suharto dobil vsa politična pooblastila. Najlažje bi jih izrazili v skrčenih stavkih: gospodarska obnova in razvoj, praktična zunanja politika, ki je zasnovana na koristih Indonezije in prekinitev politične izolacije dežele. DEBELJAK BOGOJVUli PANUKAma m PANORAMA ft PANORAMA ft PANORAMA ft PANORAMA ft PANORAMA ft PANORAMA ft PANORAMA Rešilni firanz stor GORENJ^^CRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI 'V. Naldanje vozov Opisal boC nas, v zgorn/ | ske doline vozove. Ni ' kako se voz Za vožnjo mo pri nas ki so za to opremljeni: imajo vrv, ji pravimo daljšo — vrv z cb?ma za na na loj t z onim Zadnjik ima seno ovalno klobase, ki ji enem koncu to že kar f tako zrašče« ni na, lahko no narejena enim konce" na loj tro. sls skoznjo teč* vanju. Raz«, voza za vo: žrd — močne debela lata. sicer na da ima ne za^r. P, kor.. V, V se pri Poljan- «eno na namreč, orablja-»jtrnike. ► takole spredaj 'ajšo, ki zadaj edaj je prive-a samo lojtro. — le-obliki na na ' fadnoje najdena I i kore-umet-isa je z Svezana to, da povezo-opremi sodi še W 10 cm 'Pana, in tako, •o, ka- tera preprečuje, da pri povezanem vozu vrv ne bi zdrknila z žrdi. Nakladajo takole: seno spravijo proti vozu; tisti, ki ga naklada, ga z vilami spravlja na kupe (plasce dela), ki jih nato z vilami mailo potlači, nato pa zajame z vilam; tak plasc sena in ga da na voz. Zelo je važno kako naklada. Najprej mora dati spredaj, nato zadaj in potem po sredini. Ko je že nekoliko sena na vozu, ga mora eden iti tlačit; v rokah mora imeti grablje, njegova naloga pa je, da se seno na vozu poravna in temeljito potlači. Nakladač potem daje vogale, in sicer najprej spredaj: kopico oz. plasc sena zajame in ga da na desno stran spredaj, potem na levo stran in nato en plasc na sredino. Pri tem tisti, ki je na vozu, drži z grabliami vogal toliko časa, dokler nakladač ne pripravi in vrže na voz drugi vogal. Tisti na vozu prime z grabljarmi zdaj ta vogal in počaka, dokler nakladač ne da še plasc po sredi. Potem vrže nakladač še en velik plasc sena zadaj za vogale in šele zdaj sme tisti na vozu stopiti na to seno in ga potlačiti, obenem pa se že obrne proti zadnjemu koncu voza. Pri tlačenju vogalov mora biti zelo previden, da se naloženo ne razsuje. Nakladač potem daje plaisce sena po vozu desno in levo ter po sredini, tisti na vozu pa mora ves čas pridno tlačiti in ravnati tako, da je na vrhu vedno ravno. Ko tako prideta do zadnjega konca, se ponovi isto kot spredaj: dajejo se vogali in se potem naklada proti sprednjemu koncu voza. To se ponavlja tolikokrat, kolikor je pač sena oz. kolikor je potrebno, da je vse seno, namenjeno za tisti voz. naloženo. Vendar morajo biti spredaj naloženi eni vogali več kot zadaj. Ko je tako vse naloženo, da nakladač še en manjši plasc spredaj in enega zadaj na voz za pod žrd. Zdaj je na vrsti povezovanje. Tisti na vozu vrže grablje dol in prime žrd, ki mu jo pomoli nakladač. Zrd mora držati čimbolj pokonci, nakladač pa ovije sprednjik okoli žrdi, nato sune žrd pokonci, oni na vozu pa jo položi po vozu. Nato nakladač razveže zadnjik, ki je lepo poravnan v nekakšno pentljo, in ga vrže čez žrd, vtakne skozi klobaso, pa spet vrže čez žrd. Tisti na vozu premakne žrd malo v smeri proč od klobase, ker jo potem pri zatezanju potegne navadno proti klobasi in pride tako ravno lepo na sredino. Nakladač nato vrv močno zategne, ovije- nekajkrat okoli žrdi in na poseben način zaveže. Voz je nato treba še ograbiti — z grabljarni očešati. Tako naložen voz ima potem lepo štiri vogale, na vrhu je skoraj raven, ograbljen pa mora biti tako, da se vidijo kolesa. Seno na tako naloženem vozu se ne raztresa med vožnjo. Ce se prevrne, se ne bo — če je dobro povezan — nič sesulo, cel voz se lahko postavi spet na kolesa. Ce je trava dolga, tak voz ni tako težko naložiti, težje pa je, če je trava kratka in suha; take puste trave pa je v hribovitih predelih veliko. Stane Podobnik, Hobovše Povezovanje voza r žrd jo na Okroglem potem, ko so suho seno iz kozolca naložili na voz, da ga bodo odpeljali do gospodarskega poslopja — Foto Triler Praznoval je 161. rojstni dan Najstarejši državljan Sovjetske zveze se je rodil sedem let pred Napoleonovim pohodom nad Rusijo. Mož je devet let starejši od Lermon-tova in samo šest let mlajši od Puškina. V njegovi osebni Develerčki? Svetovne agencije poročajo, da je v vasi Pundžaraj v bližini Dake v Vzhodnem Pakistanu neka 20-letna žena rodila naenkrat devet otrok. Zdravniki pa dvomijo o tej informaciji, ker menijo, da je tak medicinski primer nemogoč. Pakistanski tisk, ki je prvi objavil to senzacionalno vest, dopolnjuje informacijo s podatkom, da je vseh devet novorojenčkov zdravih. izkaznici je zapisano: »Rojstno leto — 1805«. Sirali Mi-slimov je te dni praznoval 161. rojstni dan. K slavju se je zbralo 200 članov družine. 80 odstotkov šolskih otrok vasi Barzavu v hribih Azer-bejdžana so potomci Misli-mova. Starec ima trinajst sinov in deset hčera. Njegova sedanja žena je stara 87 let. Pred štiridesetimi leti je Si- rali odšel v pokoj, potem ko je 115 let varoval ovce. Še danes rad jaha na svoji muli. Avto pa zaničuje. V sodobnem prometnem sredstvu mu postane slabo. Mislimov ne kadi in ne pije. Hrano uživa le zmerno, predvsem zelenjavo in sadje, pije pa mleko. Pravijo, da se nikoli v svojem življenju ni razburil. Brigitte Bardot poslala Nemka Te dni se je Brigitte Bardot nepričakovano poročila z nemškim industrialcem in znanim plavbovem Gunther-jem Sachsom. Pri poroki je nevesta navedla, da ima 31 let, ženin pa 36. »Pred štirinajstimi dnevi, ko sva preživljala skupne počitnice na Bavarskem, sva sklenila, da se po- on-art? Kaj je pravzaprav op-art? To ni nič drugega kot optična meda; se pravi moda za oči. Danes ni več toliko po-mejbibea kroj oblek, kolikor je po:v\j.inbna sestava barv. V bistva ne samo, da je to le?3, živahno in mladostim, ampak tildi praktično. Iz il\2h zr.v--c.ih ob'jk si lahko napravite c::o r.r.\o ali pa slatO ob'.. I;d samo obrobite s p.im > ... barvo pa ste spet nove, m-ds-rne. Imat« na :«rc?r kv.za tem DO eno- barvno obleko, pa se vam zdi nekako mrtva, dolgočasna. — Pojdite v trgovino, kupite bel ali kak drug svetel krep ali svilen trak pa jo obrobite! Lahko samo za vratom in pri rokavih, lahko samo po sredini, spodaj ali pa samo na žepih, kakor vam pač pristaja. Kombinacij je mnogo; tako za tiste, ki hočejo biti čisto po modi, kot za tiste, ki «;e hojiio, da bi bile preveč moderne. ročiva,« je izjavil Sachs po poroki. Ni znano, kakšno usodo je doživel Brigittin »stalni spremljevalec« Brazilec Bob Zaguri, ki je pred kratkim nenadoma odšel v južnoameriške pragozdove. Sachs je vdovec in ima iz prvega zakona enajstletnega sina. Odkar mu je 1958 umrla žena, je preživljal vsako poletje na francoski rivieri v družbi lahkomiselnih ljudi. Za Brigitto je ta zakon tretji. Njen prvi mož je bil filmski režiser Roger Vadim, ki jo je tudi odkril za film. V drugem zakonu je bila poročena z igralcem Jacqucsom Charrierom, s katerim ima sedemletnega sina. Po poroki, ki je bila ponoči, sta novoporočenca odšla na poročno potovanje v Mehiko, nato pa se bosta vrnila v Evropo, kjer bo Brigitte sodelovala pri snemanju nekega filma na Škotskem. Topografski tehnik Leonid Lozovski se je z nekim študentom zadrževal v lovskem domu na obrežju pragozdne j reke Bereje v Sibiriji. Nenadoma se je na vratih pokazala ogromna senca, zaslišala sta tudi sopihanje. Toda med pospravljanjem sobe se » nobeden od njiju ni za to kdove kako zmenil, šele ko je zažvenketalo steklo na oknih, sta se obrnila in od strahu obstala kol okamene-la: v lovski dom je zakoračil j ogromen sibirski medved. Lovska puška je stala v kotu, toda štiri korake proč. Nekaj sekund sta lovca brez besed obnemela in strmela v zver. Potem pa je Lozovski previdno segel po tranzistorju na mizi in gumb jakosti zvoka navil do konca. Tišino je pretrgala bučna zabavna melodija. Medved se je pomaknil proti izhodu, to "pa je Leonidu Lozovskcmu zadostovalo, da je segel v kot po karabinko. Ogorčena učenka Neka učenka iz srednje šole iz Zahodne Nemčije je ogorčena zaradi slabih ocen, pred tremi meseci vrgla svojo šolsko torbo v reko We-ser. Pred nekaj dnevi je našel to torbo na obalah Severne Škotske policist in po imenu, napisanem na enem izmed zvezkov, lahko ugotovil lastnico šolske torbe. Izkazalo se je, da je torba iz plastične snovi in da je njena vsebina ostala nepoškodovana. Po morju je plavala | približno 700 kilometrov. I \V1IHAKLINAR: MES%TEINRAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA -Ha, žena! Mu je sploh Itd« W pljune nanjo! Samo jaz vem, da se bo ločil, ko pride naJNovc ženo bo imel! Bogato zeno! Zeno, ki ga ljubi!« »Ne verjemi kači!« £e tast oJefi. Bo že verjela! Potem bo rjaia'svoje pete in odpetala, odkoder je prišla« Tašča kriči. Hoče se pogna; |tefi, da bi ji spraskala obraz, toda tast jo zgrabi, a Stefi A. »Tako zlobne babnice še nj staro Federlovo. Potem sedeta v vlak. Kc ostala v Munchnu; šla bo pit. »Zdaj je mera polna! Ne tAfre! z njo!« pravi Ludvik in misli ije. pride še la6t; tašča je Stefi molči. Tastovih besed slresno 13 Nihče ne sluti, da jih domala novica. Komaj stopi Stefi v vežo, se pri Ebnerjevih o4«, takoj nato plane k njej Slavko, že ves onemogel od jok »Joj, ijpama, mamica moja, <\*cka je pogrešan.« Ebnerjcva molče prikima. A*le pritipa tudi slepi in eno-roki Ebner. Oba tolažita otroka kf »Bolje biti ujet. kakor mrtfv>}*lepi invalid, čeprav ve, da ima beseda »pogrešan« lah'.;o t-* njihove žene našle zvezo Z njimi preko Rdečega križa. Zdaj jim lahko celo enkrat na mesec pišejo in pošiljajo pakete. O tistih, ki jih preko Rdečega križa iščejo zaman, Ebnerjeva ne pove. Zadovoljna je, ker je v svoji podnajemnici prižgala upanje in da se je potolažil tudi otrok. »Da, seveda, pisala bom. Se nocoj bom pisala,« pravi Stefi. Ne ve, da njeno pismo ne bo prišlo dalj, kakor do penzberške pošte. Sedmo poglavje 1 Nihče več ne govori, da bo vojne kmalu konec. Na zahodni fronti se obe, med seboj sovražni strani zaman zaganjata druga v drugo, a razen strašnega prelivanja krvi in množičnega medsebojnega ubijanja ne dosežeta nobene odločitve. »Zmaga« v Rusiji še vedno ni zmaga. Rusi imajo neizčrpno množico človeškega materiala in pošiljajo na fronto toliko vojakov, da vsi nimajo niti pušk in da neoborožene oborožujejo s puškami padlih, če seveda neoboroženi sami ne padejo prej, preden pridejo do ruske ali avstroogrske ali nemške puške. Fronte pa so tudi drugod. Pri Galipoliju Turki in Nemci ne puste Angležev do Dardanel, a jih tudi ne morejo vreči nazaj v morje, s katerega so se že februarja izkrcali. Morda jih bodo zdaj laže, ko je na stran Nemcev, Avstrijcev in Turkov stopila tudi Bolgarija in napovedala vojsko Srbiji, ki še vedno kljubuje in ki bo morda nehala Kljubovati šele sedaj, ko prodira v Srbijo Mackensenova arma-v da, ki je šele letos, 8. oktobra 1915, zavzela Beograd, čeprav bi ga po predvidevanju generalov ob izbruhu vojne morali zavzeti če ne že prvi, pa vsaj v prvih dneh vojne. Samo v Srbiji se fronta premika in videti je, da bo v tej ofenzivi Srbija vendarle premagana Soška in tirolska fronta pa sta podobni zahodni, na obeh straneh neprobojni fronti. O vojni, ki ji ni videti konca, se pogovarjata tudi Stefi in plavo-lasa Čehinja Vera Saškova, ki je prišla danes na obisk. Vera je mati petih otrok in žena priseljenega češkega rudarja, o katerem ve samo to, da je že lansko jesen izginil nekje na ruski fronti, a vseeno še vedno trdno upa, da je mož živ in da bo vojno mirno preživel v ruskem ujetništvu. Mnogo bolj jo tarejo skrbi, kako bo preživela otroke. Vojne podpore ne dobiva, ker je poveljstvo bataljona, v katerem je bil mož, Vaclava proglasilo za dezerterja. Zato mora delati. K sreči v starnbcrški tovarni granat ne vedo. da je dezerterjeva žena, saj bi jo drugače odpustili in bi lahko s svojimi otroki poginila od gladu, oziroma še večje lakote, kakor jih že tepe in jih bo v prihodnje najbrž še bolj tepla. Sicer pa ni prišla zaradi tega. Prinesla jo je težka vest, ki jo je te dni mučila zaradi Stefi. Vera je bila ženska v svetlomodrcm pledu. ki je poizkušala izročiti kruh ruskim ujetnikom, a bi to skoro plačala z življenjem. »Verjemite, da me je mučila skušnjava in bi raje kruh. ki mi ga je za ujetnike dala Irmagard, dala svojim otrokom. Toda potem bi bila tatica in bi imela težko vest zaradi tega. Nisem vedela, da bodo namesto mene osumili vas. Ko sem zvedela, da morate pred sodišče, sem se mislila prijaviti sama. Toda ob pogledu na svoje otroke se nisem mogla odločiti. Počaikala bom, sem si rekla. Morda se Federlovi ne bo ničesar zgodilo. Ne bodo ji mogli dokazati dejanja, ki ga ni zagrešila. Oprostili jo bodo! Tako sem si govorila. A ko bi vas obsodili, bi se šla javit. Ne pustila bi vas trpeti zaradi sebe. To mi lahko verjamete, saj bi drugače tudi sedaj molčala in bi vam ne pripovedovala o tem.« štefi ji verjame. »Nič se mi ni zgodilo. Vse jc dobro. Mogoče se imam zahvaliti« samo sreči, da sem srečala hčerko porotnika VValdemcierja. Sic: r ne vem, a mislim, da je morala priti na sodišče prej, preden sem prišla na vrsto. Morda je počakala na očeta, ko so po vsakem ;.,..-li-šanju sodniki odhajali na posvet in se odločili za višine kazni, in :nu povedala, kar sem ji med potjo v Miinchen povedala san a. M o e pa je bilo za mojo oprostitev odločilno to, da je tast zvedel, da je odšla tašča na sodišče in zaslutil, da me je ona ovadila. Z d tr:.m vlakom se je pripeljal s Kbnigovim Ludvikom. Ludvik j; pnCai zame in ovrgel obtožbo. Srečo, zares srečo sem imela,« pripoveduje Stefi in nato hvali tastovo dobroto. »Dober, pošten človek je. Pravo nasprotje svoje žene,« pravi in se čudi, kako more tako dober človek zdržati pri ženi, kakršna jc tašča. »Ubogi človek...« preneha sredi stavka, ker se odpro vrata in se na vratih pojavi tast z veliko pleteno potovalno košaro v roki. Stefi ga začudeno pogleda, a Saškova se poslovi. »Ne glej me tako, Stefi! Ne glej me tako!« odloži tast košaro. »Ne bom več živel pri kači! Ne bom več živel z njo! Ne bo rne več mučila!« toži in odlaga pred Štefi bolečine svojega življenja. »O, vse življenje me je mučila. V mladih letih ni hotela ostati kmetica. Sitnarila je in sitnarila, dokler nisem prodal posestva in sezidal hiše tu v Penzbergu. Denar, ki nama je še ostal, je vložila v trgovino in se poizkušala v raznih špekulacijah ... Res je, sprva je kazalo, da bodo donosne, potem pa je nenadoma vse skupaj propadlo in šlo v izgubo. Začela je piti, kakor pijejo vse tiste babnice, ki se zbirajo okrog nje, potem pa se pokore in se opasujejo z ruševino. Trgovino," hišo, v.'v9 je spravila na boben, zraven pa kričala, da sem jaz kriv,' jaz, ki sem vse življenje delal kot mizar in tesar v premogovniku.' Tudi da sem kriv Francove nesreče, kakor da je nesreča in ne 6reča,' če je človek ujet v tej prekleti vojni..?« 6 7 Pred 70 leti so ljubitelji gora prižgali zeleno luč na Triglavu »Mati vseh koč« na Kredarici 10. avgusta 1896 so izročili namenu kočo na Kredarici Komaj devet let po ustanovitvi prve planinske organizacije na svetu Alpin kluba Anglije leta 1857 — se je pojavil v Kranju pionir in starosta slovenskega planinstva France Kadilnik, ki je od leta 1866 z besedo in* dejanji nakazoval potrebo po ustanovitvi slovenske planinske organizacije. Njegovo vsestransko delo in živa propaganda sta kma- lu prebudila narodno* zavedne Slovence ter številne lju- bitelje in obiskovalce gora. V klasični deželi našega plar-ninstva, Bohinju, so že leta 1870 ustanovili sicer skromno planinsko bratovščino »Triglavske prijatelje.« Na Ledinah, na južni strani Triglava, kjer danes stoji Planika (2.408 m), sq zgradili prvo slovensko planinsko postojanko v Triglavu in njegovi so- K RE DA x!CA 18Q<5 Risba Triglavske koče na Kredarici 1896 Ob otvoritvi Prešernove koče na Stolu (2236 m) Planinsko slavje na Stolu »Vzdramimo se!« od leta 1910 do 1966 — Prešernova koča je našla majhen prostor celo v naši zgodovini Pred 74 leti so pionirji in ustanovitelji Slovenskega planinskega društva 23. julija 1892 z vrha Stola zaklicali: -Vzdramimo se!« Po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani leta 1893, so še istega leta ustanovili podružnice tudi v Kamniku in Mozirju, leta 1895 v Radovljici, pozneje celo v Pragi. 12. julija 1899 pa je bila ustanovljena šesta podružnica v Kranju. Obsežen program kranjskih ljubiteljev planin je pod udarnim geslom: »Slovenski planinski svet Slovencem!« predvideval, da na najvišjem vrhu cvetočih in razglednih Karavank, na Stolu, zgrade prvo slovensko planinsko postoj amko. 31. julija leta 1910 < so v skrajno težkih pogojih na Malem Stolu (2.193 m) otvar-jali Prešernovo planinsko kočo. Delo pionirjev našega klasičnega ljudskega planinstva se je poznejo nadaljevalo. Na Vr3iču so zgradili Ti-čarjev slovenski planinski dom pod geslom: »Nobene prdi slovenske planinske zemlje tujcu brez boja!« Prijazna in gostoljubna P -ešemova planinska koča na S'.olu je polnih 32 let ljubeznivo sprejemala številne go- ste z obeh strani Karavank. Sredi narodnoosvobodilne vojne so morali 20. februarja 1942. leta prvoborci jeseniške Cankarjeve čete sprejeti neenak boj z okupatorjem. Štirideset partizanov se ni borilo le z 2.000 Nemci, marveč tudi proti mrazu, globokemu snegu in ledu, proti višinam in strminam Stola. Na večer tega dne je padel na pragu Perešernove koče prvoborec Jože Koder iz Baske grape. Kres na pogorišču Prešernove koče je v noči kazal prvoborcem pot mimo zased in skozi obroče v svobodno Zingarsko dolino. Preživeli prvoborci so po dvajsetih letih velike bitke na Stolu, leta 1962, dali pobudo, da se na ruševinah zgradi nova Prešernova koča kot spomenik žrtvam NOB, kot mrtva straža na Stolu, ki naj pomeni most bratstva med prebivalci obeh strani meje. Iniciativa je naletela na vsestransko moralno in materialno podporo pri organizacijah ZZB po Gorenjski in Sloveniji ter pri planinskih društvih, ki so takoj pokazala pripravljenost uresničiti načrt. * Dela na Prešernovi koči na Stolu so sedaj zaključena zaradi marljivih graditeljev občinskih skupščin Kranj in Jesenice, Planinske zveze Slovenije, PD Kranj, Radovljice, Gorje, Ziri in Mojstrana. Da so dela na višini potekala v redu, je tudi velika zasluga Železarne Je-nice, GG Bled, gradbenih podjetij Sava. Projekt in Gradiš in številnih drugih delovnih kolektivov, ki so pomagali uresničevati načrt jeseniške Cankarjeve čete. Nova Prešernova koča na Stolu bo slovesno olvorjena in izročena v uporabo številnim ljubiteljem in obiskovalcem gora v nedeljo (31. julija), ob 56 obletnici, ko je bilo na Stolu prvo planinsko slavje. Uroš Zupančič seščini — »Triglavski tempelj«. Oče in sin Skantar sta izdelala tudi prvo planinsko pot z Ledin skozi Stopce in Triglavska vrata na Mali in dalje na veliki Triglav. Tujec je grabil z grabežljivo roko po našem planinskem svetu. Nemci so zgradili planinske postojanke pri Utah v Zajezeaski dolini, v Trenti, na Ledinah. Višek pa je dosegel njihov pohlep, ko so otvarjali 31. julija 1*887 leta svojo kočo nad Kolom in Peklom — sedanjo Staničevo kočo. Mera potrpežljivosti je bila polna in naši plaininci so začeli graditi visoko v gorah tako imenovane -kljubovalne« ali »trutz« koče. Mclnarjeva koča pod Črno prstjo je prva dobila za sosedo Orožnovo planinsko postojanko, ZoLsova koča pod Stoloi.i je dobila Prešernovo kočo na Stolu, Vossova na Močilih pod Vršičem nov Ti-čarjev slovenski planinski dom na Lepem sedlu, Vršiču. Višek delovnega poleta je doživljalo slovensko planinstvo v Triglavu, ko je leta 1883 mladi Jakob Aljaž prvič obiskal veličastno dolino Vrat V glavi župnika z Dovjega je dozorel sklep, ki ga je dolga leta vztrajno izvrševal. Ze leta 1895 je na vrhu Triglava, na svojem svetu, ki ga je kupil za 1 goldinar, postavil in izročil namenu Aljažev stolp. Istega leta ja vztrajni in marljivi Aljaž skupaj z Janezom Klinarjem-Požgan-cem zgradil in uredil tudi Staničevo zavetišče pod Triglavom in dal vzidati Vodnikovo ploščo: »Sklad na skladu se dviguje . . .« v spomin stoletnice prvega pristopa pesnika Valentina Vodnika na Triglav (1795. leta). Župnik z Dovjega je bil trmast in vztrajen borec. Leta 1895 so zgradili planinci iz Radovljice na Velem polju Vodnikovo kočo. Aljaž je hotel zaščititi Triglav s severa. V Vratih je pred sedemdesetimi leti, leta 189G, zgradil prvo skromno Aljaževo kočo, pozneje leta 1904, pa še prvi Aljažev dom, katerega je leta 1909 uničil prsni plaz. Izgubo ^e Aljaž nadoknadil in. zgradil leta 1910 nov, sedanji ponosni Aljažev dom. Na obli glavi Kredarice pod Triglavom je kupil Aljaž nov svet, kjer je začel graditi -mater vseh koč«, Kredarico, Triglavski dom (2.515 metrov). Kot že prej, je tudi zanjo naredil načrte sam. Leta 1898 je stekla pod Triglavom tudi prva žičnica. Bila je sicer le konopljena in je Požgancu in Aljažu služila le za spravilo lesa in drugega gradbenega materiala. # 10. avgusta leta 1896 je # Jakob Aljaž dosegel svoj Triglav. Tnjtesft mi * ftfctf J«kob Aijjt Leta 1896, ob otvoritvi Triglavske koče na Kredarici 10. avgusta, je Jakob Aljaž, častni član Slovenskega planinskega društva, izdal in založil svojo pesem TRIGLAV ft življenjski cilj in obvez«, % ki jo je dal slovenskemu ft planinstvu. Ob slovesni ft otvoritvi »koče vseh kož« Q ali »matere vseh koč« Kreft darice. Triglavskega do-ft ma, je bilo na Triglava ft veliko slovensko planinsko ft praznovanje. Tedaj M ft pevci in vsi drugi udele-ft ženci tudi prvič zapeli ft Aljaževo večno lepo pla-ft ninsko pesem »Oj, Triglav % moj dom« pod vodstvom # Matija Hubada. Vsi številni ljubitelji gora, ki se vsako leto vzpenjajo na planine, še posebno pa ljubitelji Triglatva in njegove soseščine, naj se letos spominjajo, kako predano in vztrajno so se borili pionirji našega planinstva v klasični dobi za slovensko podobo Triglava. Triglavski dom, Kredarica, slavi letos sedemdesetletni jubilej, kakršnega je slavit v preteklem letu Aljažev stolp na vrhu Triglava. Pomembna objekta sta postala simbola upora vn odpora našega naroda v najtežjih letih naše narodne zgodovine. Uroš Zupančič Na zalogi imamo hrastov in bukov »PARKET« vseh vrst in velikosti Položimo ga hitro in kvalitetno — cena zmerna _ Komunalno gospodarstvo Mengeš telefon: 72741 Najboljša aroma v praženi kavi pražarne „£cha" / Ekipno prvenstvo Gorenjske v plavanju Triglav, Radovljica, Jesenice, Bled, Kropa V nedeljo je bilo na Bledu drugo tekmovanje za prvenstvo Gorenjske — Kropa ni nastopila — Prvi Triglav II V nedeljo se je končalo na Bledu ekipno gorenjsko prvenstvo v plavanju. Skoraj 80 plavalcev je z dobrimi rezultati potrdilo, da se ta šport na Gorenjskem le počasi »obnavlja«. Čeprav so prvo in drugo mesto premočno osvojili Kranjčani in Radovljičani, je treba pohvaliti tudi ekipi Jesenic in Bleda, ki sta v močni konkurenci osvojili precejšnje število točk (druga ekipa Triglava je izredno močna, Radovljičani pa po odstopu iz prve slovenske lige nastopajo s prvim moštvom). REZULTATI — Moški — — 400 prosto: 1. Gorjanc (R) 5:22,8, 2. Milovanovič (T) 5:445, 3. Torkar (T) 5:47,4; 100 metulj: 1. Smrekar (R) 1:21,0, 2. Artiček (R) 1:22,8, 3. Kotkalj (B) 1:27,6; 100 hrbtno: 1. Gorjanc (R) 1:17,9 2.. Drnovšek (T) 1:18,5, 3. Bi-tenc (T) 1:24,3; 100 prsno: 1. Brejc (J) 1:24,7, 2. Sekovano-vič (R) 1:24,7, 3. Šajn (T) 1:26,8; 4x50 prosto: 1. Radovljica 2:02,8, 2. Triglav 2:06,2; Ženske — 200 prsno: 1. Jensterle (R) 3:24,1, 2. Jelen (T) 3:36,8, 3. Trelc (R) 3:47,4; 50 hrbtno: 1. Kraljic (T) 0:40,8, 2. Jensterle (R) 0:43,2, 3. Ažman (B) 0:47,9; 100 prosto: 1. Virnik (T) 1:19,3 2. Lampret (T) 1:28,3, 3. šmid (T) 1:34,0; 4x50 mešano: 1. Triglav 2:48,1, 2. Radovljica 3:05,9. • VRSTNI RED: 1. Triglav 166. 2. Radovljica 138, 3. Bled 56,5, 4. Jesenice 45,5 točke. • KONČNO STANJE TOČK: 1. Triglav 371, 2. Radovljica 270, 3. Jesenice 103,5, 4. Bled 80,5, 5. Kropa 5 točk. P. Čolnar Prvenstvo Slovenije v waterpolu Triglav v Sloveniji brez tekmeca Po prvem turnirju moštvenega prvenstva Slovenije v vvaterpolu Triglav na prvem mestu — Jože Rebolj najboljši strelec turnirja Koper. V nedeljo se je tu končal prvi turnir za republiško prvenstvo v vvaterpolu, na katerem so nastopali Celulozar (Krško), Ilirija (Ljubljana), Koper, Ljubljana in Triglav (Kranj). V trodnevnem tekmovanju so Kranjčani dokazali, da nimajo v Sloveniji primernega nasprotnika. Atletsko prvenstvo Kranja \ združeno z velikim mednarodnim mitingom V soboto, 30. julija, bo v počastitev občinskega praznika na stadionu v Kranju (pričetek ob 17. uri) tradicionalno, letos že četrto odprto prvenstvo Kranja v atletiki, ki bo letoj združeno z velikim mednarodnim mitingom. Za naslove prvakov Kranja se bodo poleg najboljših slovenskih atletov .er nekaterih drugih jugoslovanskih tekmovalcev merili tudi tekmovalci iz Avstrije in ĆSSR. Dvanajstčlansko ekipo TJ VŽKG iz Ostrave bodo zastopali nekateri najboljši češki atleti: černošek (110 ovire — 14,6) Paznoj (400 m — 48,9), Kassal (800 m — 1:48.7), Pazonrek (3000 m zapreke — 8:57.6), šmid (krogla — 18,36), Kunst (kladivo — 63,47), Vaculova (400 m — 57,5, 200 m — 25,4), Ovadkova (800 m — 2:09.4) in Hrbkova (krogla — 13,96, disk — 40,59). Avstrijsko zastopstvo bodo sestavljali v Kranju že znani tekmovalci KLC iz Celovca in ASKO iz Beljaka. M. K. Kranjski vvaterpolisti so dobili vsa srečanja z visokimi rezultati. Svoje nasprotnike so nadigrali v vseh elementih igre. Posebno je razveseljivo dejstvo, da sta se z zelo dobro igro predstavila tudi mlada igralca Mohorič in Balderman, ki sta si po tem prvenstvu zagotovila stalni mesti v prvi sedmorici. Najboljši strelec na turnirju je bil Jože Rebolj (Triglav), ki je v štirih srečanjih dosegel 14 golov. REZULTATI — Triglav : Koper 14:2, Ljubljana : Celu- lozar 5:5, Koper : Ljubljana 4:2, Celulozar : Ilirija 6:1, Triglav : Ljubljana 9:3, Koper : Ilirija 4:4, Triglav : Ilirija 13:0, Celulozar : Koper 2:2, Ljubljana : Ilirija 3:1, Triglav : Celulozar 6:2. LESTVICA: Triglav 4 4 0 0 42: 7 8 Celulozar 4 12 1 13:12 4 Koper 4 1 2 1 12:22 4 Ljubljana 4 112 13:19 3 Ilirija 4 0 1 3 6:26 1 P. Čolnar prireja v mesecu GENERALTURiST septembru naslednje "^^^SEE^^-""^ izlete: 5. 9.1966 Z AVTOBUSOM PO GRČIJI — 10 dnevno potovanje preko Beograda, Niša, Djevdjelije, Atene in Soluna, s 4-dnevnim bivanjem v Ateni; prijave do 5.8.1966. 9.9. 1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 10. 8 1966. 10. 9. 1966 ISTAMBUL—SOFIA — 8-dncvno turistično potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 10. 8. 1966. 14. 9. 1966 ISTAMBUL—SOFIA — 8-dnevno turistično potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom. Prijave do 14. 8.1966. 18.9. 1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 18. 8.1966. 18.9.1966 PRAGA—DUNAJ — 5-dncvno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 18. 8 1966. 25.9.1966 BISERI ITALIJE — 7-dnevno turistično potovanje z avtobusom, spoznali boste kulturno zgodovinske spomenike Firenz in Rima; prijave do 25. 8.1966. 28.9.1966 SALZBURG—GROSSGLOCKNER — 4-dnevno potovanje z avtobusom čez najlepše dele Avstrije. Prijave do 28. 8. 1966. PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURISTA BLED in KRANJ. Zadeva Godešič pred sodiščem Senat občinskega sodišča v Škofji Loki, ki so ga sestavljali sodnik Momir Sibinčič in sodnika porotnika Francka Galieič in Ivan Trojar, je pred dnevi izrekel kazni trem prebivalcem Godešiča, ki so bili obdolženi, ker so miličnikom poskušali preprečiti izvršitev uradne naloge. Gre za znani dogodek ob rušenju črne gradnje v Go-dešiču, zaradi katerega je občinski javni tožilec po uradni dolžnosti sprožil sodni postopek proti Ivanki Poren-ta, Pavlu Porenta in Pavlu Svoljšak. Ivanki Porenta je sodišče prisodilo 5 mesecev zapora pogojno 2 leti, ker je bila razen poskusa preprečitve uradnega dejanja obtožena tudi lažje telesne poškodbe miličnika, kateremu je vrgla opeko v glavo. Pavle Porenta je bil obsojen na 3 mesece zapora pogojno za 2 leti, Pavle Svoljšak pa na 2 meseca zapora, pogojno 1 leto. Sodba še ni pravnomočna, saj bo potem, ko bo zapisana, mogoča še tako pritožba javnega tožilca kot tudi obrambe. Sodna obravnava te zadeve je trajala 7 dni, v katerih so zaslišali več kot 40 očividcev dogodka. Senat se je po zaključku obravnave še dva dni posvetoval in temeljito proučil okoli 80 strani zapisnika, da bi zadevo res vsestransko osvetlil. V razpravi so podrobno raziskali dejstva o ravnanju miličnikov, o katerih so očividci navajali več nasprotujočih trditev in so celo priče, ki jjh je predlagala obramba, govorile proti nekaterim njenim trditvam. Na splošno so na sodišču ugotovili, da sa bile govorice o grobem ravnanju miličnikov pretirane, saj so ti ostreje postopali le pri ljudeh, ki se tudi po več opozorilih niso umaknili z gradbišča. Obravnava je bila zelo široka in je presegla predmet same obtožbe, ker je obramba zaradi morebitnih di*igih postopkov, ki bi jih še sprožila, želela, da se potek do gajanja kar najbolj razišče. Naj dodamo, da je dr. Ljuba Prenner, ki vodi obrambo graditeljev z Godešiča, pri Ustavnem sodišču SRS spre^ žila uradni postopek v zvezi s 7. členom republiškega zakona o urbanistični inšpekciji, ki za črne gradnje pred; videva rušenje. Otrok zanetil požar V nedeljo ob 16. uri je v vasi Sopotnica pri Škofji Loki začela goreti drvarnica, last Uršule Krajnik. Požar je zanetil 4-Ietni otrok, ki se jc v drvarnici igral z vžigalicami. Pogorela je drvarnica, nekaj smrekovih desk in kmečkega orodja. Škodo cenijo na približno 300.000 starih dinarjev. S. Š. GOSTILNA MAJONEK LESCE čestita za občinski praznik vsem občanom in se priporoča za cenjeni obisk. B++/6487.+:+$22+66.2^+/46/:/+++48+.+.6/++3^:/+:.9+./:./.B B^^2449^+2+/:+/:..275^^2:.+:++:3^5+/:^+^:^^ Prodam Prodam konja, lažjega ali težjega in kravo po teletu ali krave/, ki bo v enem mesecu teletila. Vinko Robič, Planina pod Golico 45, Jesenice 3430 Prodam novo tračno žago. Oražem, Ribenska 14,' Bled 3431 Prodam uvožen šotor za 3 osebe z dvema posteljama. Informacije v trgovini šipad Kranj 3432 Prodam sipo. Šenčur 16 Prodam telico simentalko S teličkom. Rupa 14, Kranj 3434 Prodam kobilo srednje težko, staro 5 let. Breg ob Savi 7, Kranj 3435 Prodam električni štedilnik. Naslov o oglasnem oddelku 3436 Prodam motor 125 cem, Športni. Naslov v oglasnem Oddelku 3437 Prodam obračalnik za seno na 6 vil, kombiniran oko-palnik in osipač, plug obračalnik »Janez«, nov. Košnik, Jezerska 65, Kranj 3438 Prodam nova kompletna Vrata širine 60 cm in novo enodelno okno. Franc Brce, Hafnarjeva 20, Kranj 3439 Prodam glavo za skobci ni stroj in pripravo za valjčke. Reševa 13, Primskovo, Kranj 3440 Prodam enonadstropno nedograjeno hišo v Naklem. Naslov v oglasnem oddelku Pralni stroj Rcx 285 super-avtomatik ugodno prodam. C. 1. maja 6, Kranj 3442 Ugodno prodam ali zamenjam za moped — motorno kolo »Danuvia« 125. Skokova 7, Kranj 3443 Prodam parcelo blizu Kranja z gradbenim materialom. Pavla Verbič, pri Catarju, Šenčur 3444 Prodam žeblje 230. Voklo 73, Šenčur 3445 Prodam vola ali zamenjam za kravo. Voglje 65, Šenčur Prodam žlindrine bloke 40 x 20 x 20. Naslov v oglasnom oddelku 3447 Fiat 110 tip E v voznem stanju in rezervnim strojem Ugodno prodam. Ogled vsak dan od 7. do 20. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3448 Prodam pralni stroj »Ma-ris-Rondo« s centrifugo Himo. Ogled: Kranj, nebotičnik, stanovanje št. 1 3449 Prodam en »štant« neomla-čene pšenice in 10 arov sto- ječega ovsa. Strahmj 63, Naklo 3450 Primo 175 cem poceni prodam ali menjam za moped. Alojz Mekuč, Kovor 14, Križe 3451 Prodam 4 okna z dvojno zaporo, dobro ohranjene. Po-toče 12, Preddvor 3452 Prodam svinjo za zakol in seme rdeče detelje. Vopolje 13, Cerklje 3453 Prodam Fiat 1100/103. Informacije po telefonu št. 21-297 od 13. do 15. ure 3454 Prodam rabljeno strešno opeko. Visoko 2, Šenčur 3455 Prodam zazidljivo parcelo z lokacijskim dovoljenjem ali zamenjam za stanovanje. Naslov v og.asnem oddelku 3456 Prodam rabljen gradbeni les in rabljene plohe. Pot na Jošta 22, Kranj 3457 Prodam 3 prašiče po 80 kg težke. Lahovče 61, Cerklje 3458 Prodam kombiniran otroški voziček Jadran. Ogled od 18. do 19. ure. Mira Sluga, Ul. M. Pij ade 4, Kranj 3459 Prodam več prašičev po 30 kg težkih. Trboje 70, Smlednik 3460 Prodam dobro ohranjen renault dauphine. Poizve se: C. Talcev 8, Kranj 3461 Prodam roller puch 125 cem. Zg. Duplje 29 3478 Prodam nov kinoprojektor Eunig P 8 z bogato izbiro igranih, risanih in komičnih filmov. Naslov v oglasnem oddelku 3479 Prodam suhe smrekove deske 25 in 50 mm ter letve — rimlne 3x5 in 5x8. Naslov v oglasnem oddelku 348 Prodam 4-delno omaro mahagonija z nastavkom in raztegljivo mizo — novo ore- hovo. Lovro Cerar, Staneži-če 63 C, Šentvid nad Ljubljano Kupim Kupim 3 prašiče od 60 kg dalje. Potočnik, Bistrica, Duplje 3462 Kravo v četrtem, petem mesecu brejosti kupim. Jan-har, Posavec, Brezje 3463 Kupim pianino. Oddati ponudbe pod »Dobro ohran jen« 3464 Kupim 2 kvadratna metra travnato zelenih ploščic za oblaganje kopalnic. Jože Pu-šavec, Cirče 5 B, Kranj 3465 Ostalo Iščem mizarskega pomočnika. Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Milan Oražem, Ribenska 14, Bled 3466 Osnovna šola v škofji Loki potrebuje za svoje uči tel j-stvo nekaj samskih sob oziroma cnosobnih stanovanj. Kdor bi lahko kaj nudil, naj sporoči na šok) lahko tudi osebno vsak dan od 8. do 12. ure. 3467 Fanta v opremljeno sobo za sostanovalca sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 3468 Kot sostanovalko sprejmem starejšo žensko. Bri-tof 79, Kranj 3469 Za uspešno dokončan študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek farmacija čestitajo Sonji Dodič — Pihlar, stari, mož in stara mama 3470 Iščem partnerja s tujo valuto za dobro kovinsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku 3471 Na avtobusni postaji v Za vedno nas je zapustil VALENTIN PETRAČ predsednik kovaškega muzeja v Kropi član upravnega odbora združenih muzejev občine Radovljica ter bivši predsednik KLO Kropa. Od neutrudnega delavca se bomo poslovili danes, 27. julija ob 17.uri. Kropa, 26.7 1966 Kovaški muzej v Kropi Združeni muzeji občine Radovljica Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dragega sina in brata FRANCETA PREST0R se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem za izrečeno sožalje, prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. kanoniku in stolnemu župniku, ki je vodil pogreb, vsem ostalim gg.duhovnikom, pevcem, gasilcem, darovalcem vencev in cvetja, sosedom, sorodnikom in vsem, ki so nam ob težki uri stali ob strani. Kranju sem izgubil plavo kuverto s 170.000 S din. Prosim proti nagradi vrniti Alojz Dodič, Bistrica 19, Duplje 3472 Iščem gospodinjsko pomočnico, pridno in pošteno. Meta Jakše, Podgora 26, Ljubljana 3473 Iščem gospodijsko pomočnico, pridno in pošteno. An-že Čcrne, mizarstvo, Vižmar-je 66, Ljubljana 3474 Vzamem do 2 leti staro punčko v oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku 3475 Na dom dam v izdelavo otroške čeveljčke — lepljene. Oddati ponudbe pol »Gorenjska« Dne 18. julija sem izgubil od Smlednika do Cirč aktovko z orodjem, zračnico in dežnim plaščem. Prosim proti nagradi vrniti. Kokrical. K ran j 3476 Od Kranja do žabnice sem izgubil v sredo 20. julija zvečer sivo gumirano pelerin^ Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v jo oglasni oddelek 3477 Voklo, 24. 7.1966 Družina Prest or Obletnica V spomin na drugo obletnico odkar nas je zapustil naš sin, oče, mož, brat, stric IVAN BAJŽELJ Kako pozabiti to gomilo, kjer tvoje blago srce spi, ki nam je bile vedno vdano vse do zadnjih dni. Žalujoči: mama, žena, otroci, brat, sestri in ostalo sorodstvo Britof, 27.7.1966 Obletnica Jožkota Žontarja — novinarja Minilo je 2 leti odkar nas je zapustil naš srčno ljubljeni sin, brat in stric. Hitro nam minevajo žalostni dnevi, toda spomin na njega je pa še vedno boleč. Ob tej priliki prosim tudi vse sorodnike in njegove prijatelje, da tudi oni obude na ta dan spomin na njega. Kranj, 26. 7. 1966 žalujoča mama in ostali Zahvala Ob smrti našega dragega očeta FRANCA VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo tov. dr. Francu Rešku za izkazano pomoč, č. g. župniku iz Selc, kolektivu LIP-a Cešnjica, ZB, SZDL, tov. Poldetu Markeljnu za njegove poslovilne besede. Vsem sosedom, sorodnikom in znancem najlepša hvala. žalujoči: hčerki Ivanka in Lojzka z družino Cešnjica, 21. VII. 1966 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica GUSTELNA ŠLIBAR se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, političnim organizacijam in društvom za darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družinama Justin Mur-nik iz Palovč, osnovni organizaciji ZKJ Leše, Planinskemu društvu Tržič, Gasilnemu društvu Leše, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in godbenikom. žalujoči: žena Tončka, sinovi Zdravko, Gustel in Marjan ter ostalo sorodstvo RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob S., *., ?., 8. 10. 12. 13., 15. 17. 22. 23 tn M uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri Ob nedeljah pa ob 6.05.. 1.. 9. 12. 13. 15. 17. 22., 23 ln 24 uri tei radijski dnevnik ob 19.30 ari. SREDA — 27. julija 8.00 Poročila — 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Aleksander Popovič: Mali bon-ton — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Majhen recital klarinetista Igorja Karlina — 10.45 Človek in zdravje — 11.00 Turistični naptoki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz koncertantne literature Blaža Arniča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz na- SREDA — 27. julija_ RTV Zagreb 17.30 Poročila 17.40 Pesniki revolucije RTV Ljubljana 18.10 TV obzornik RTV Zagreb 18.25 Julijski dnevi — oddaja studia Sarajevo RTV Ljubljana 19.25 Turistična oddaja 19.50 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Skopje 20.30 Mednarodna zabavno- glasbena revija — oddaja ob Dnevu solidarnosti 22.00 Zadnja poročila P O R E D KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 27. julija amer. barv. film NIHALO GROZE ob 16.- *~ in 20. uri 28. julija francoski film GOSTIJA ZVERI ob 16"., 18. in 20. uri 29. julija francoski film GOSTIJA ZVERI ob 16. uri, angl. barv. CS film DOLGE LADJE ob 18. in 20.30; vstopnina zvišana Kranj »STORZlČ« 27. julija poljski film BOL IN UPANJE ob 18. in 20. uri 28. julija i tal. franc. film Z OGNJEM IN MEČEM ob 18. in 20. uri 29. julija francoski film GOSTIJA ZVERI ob 18. in 20. uri Stražišoe »SVOBODA-« 29. julija ital. barv. CS film SIGFRID ob 20. uri Jesenice »RADIO* 27. julija ameriški film FATAMORGANA 28. julija i talil jugoslov. fibr BELI VRAG rodne zakladnice^ — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo "— 15.30 Narodne pesmi in plesi iz Madžarske — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obisk pri Griegu in Si-beliusu — 18.15 Iz naših studiev — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Gleisba ne pozna meja — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nok- T Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Ob dnevu vstaje 19.15 TV pošta 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci ČETRTEK — 28. julija RTV Ljubljana 18.35 TV obzornik RTV Skopje 18.45 Ventilator — oddaja za otroke 29. julija jugoslov. film DRUGA STRAN MEDALJE Jesenice »PLAVŽ« 27. julija ital. jugoslov. film 3ELI VRAG 28. in 2'9. julija romunski «_S film TUDOR Dovje-Mojslrana 28. julija amer. barv. CS film VZEMI JO — MOJA JE Kranjska gora 28. julija ameriški film FATAMORGANA 29. julija amer. barv CS film VZEMI JE — MOJA JE Duplica 27. julija ital. barv. film ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA ob 19. uri 28. julija ital. barv. film ZAPELJANA IN. ZAPUŠČENA ob 20. uri Kamnik »DOM* 27. julija poljski film UTIHNILO JE OROŽJE ob 20. uri 28. julija poljski film UTIHNILO JE OROŽJE ob 17.15 turno — 23.05 igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 28. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Z našimi pevci v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Iz Chopinovih preludijev in po-lonez — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.30 Igrajo češke pihalne godbe — 16.00 Vsak z Evrovizija 19.20 Svetovno nogometno prvenstvo — finale za 3. in 4. mesto RTV Beograd 20.15 TV dnevnik Evrovizija 20.30 Drugi polčas' nogometnega finala RTV Skopje 21.20 Solisti moskovskega baleta Stanislavski RTV Beograd 22.20 Poezija Velimirja Zivojinoviča "RTV Ljubljana 22.30 TV akcija dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Paleta operetnih melodij — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Baročna orgelska glasba — 23.05 Plesna glasba PETEK — 29. julija 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Skladbe za tri zasedbe — 10.15 Domače viže — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki za tuje goste <— 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Iz oper Bedricha Smeta- IJA 22.45 Jazz festival na Bledu RTV Zagreb 23.05 Waterpolo Mladost : Partizan 23.45 Poročila PETEK — 29. julija_ RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Reportaža Studia Titograda: 25 let prvega narodnoosvobodilnega odbora ne — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vdški kvintet in trio Avgusta Stanka -- 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.30 Napotki za turiste — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za \ijas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojo celovški madrigalisti — 20.20 Iz orkestralne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje ja