835. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljhih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K Mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, nedelja dne 1. decembra 1912; Lelo 1. - • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev ::: Uredništvo In upravništvo: :: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8, Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zuhvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. Balkanska vojna. Boj za Drač. Po dveh mesecih. Danes je ravno dva meseca od tega, ko so prišle z Balkana prve vznemirjajoče vesti. Ker so se take vznemirjajoče vesti večkrat ponavljale in so bili nemiri na Balkanu na dnevnem redu — nismo tem dogodkom opisovali posebne važnosti toda kmalu se je pokazalo, da je stvar resna. Dober teden pozneje je bila že vojna napovedana. Lahko rečemo, da sta bila dva velika meseca, ki smo ju preživeli skoraj med samimi zmagami slovanskega orožja. Za nas so bili vsi ti dogodki dvakrat radostni: zmagovala je slovanska raja, za katero se je naš narod že I. 1878 ob prvi osvobodilni vojni toplo zavzel, ker Je čutil, da je z njo ene krvi. In drugič zmagovalo je slovansko orožje proti onemu Turčlnu katerega divjo silo so čutili naši pradedje, katerih Krozovltostl je čutila naša domovina in katerih nasilje proti kristjanom je ostalo našemu narodu globoko v srcu. Saj je bil Turek za našega cioveka najkrvoločnejša zver in poštenemu foveku je bilo vedno težko razumljivo kako Evropi kr$ianski vladar» že T»rka V p>eprost človek ima tudi o visoki politiki „ Je preprosto mnenje in si predstavlja, da ne. v*adarji za kako stvar kar med seboj pomelo, m da n. pr. krščanski vladarji morajo sov-fažiti turškega sultana, ker so stari Turki našim ueaeiam toliko gorja prizadjali. Toda v višjih Krogih ni tako — tam je drugačna politika ne-#o v duši preprostega človeka. — Da še več smo doživeli! Mislili smo, da vlada proti Turku v Evropi sr' 'šno sovraštvo — saj so vsi narodi nekdaj Čutili turške napade — in tudi nasilstva nad kristjani iz zadnje dobe jim niso bila neznana. Toda na£i sosedje Nemci so se tako zavzeli za Turk«, da M sl človek mislil, da so st krvni bratje. Vse to smo doživeli v teh dveh mesecih. Mnogo spoznanja je prišlo v naša zasanjana srca. \ideli smo, da je okolu nas marsikaj drugače nego smo preje videli. Tudi naš priprostl človek to čuti. Zato se je tudi med našim narodom v tem času zgodil velik preobrat. Vsako nedeljo smo podajali kratek pregled tedenskih uspehov. BiH so bogati tedni. Komaj smo mogli vse napisati. Zadnja dva tedna se je pohod zveznih vojsk ustavil. Deloma so prišli na svoj cilj, deloma se bore za zadnje trdnjave. Po bitki pri Bitolju nismo imeli večje bitke. Sedaj je pozornost celega sveta obrnjena na Lataldžo. Neki nemški list Je pisal, da se Turčija nikakor ne sme udati. L. 1870 so se Francozi udali šele tedaj, ko je nemška vojska stala okoli »ni okoli Pariza in so Parižani začeli umirati že Še nfhitJ ^rx'i\roPravi tisti nemški list — od i? ~ Carigradu še ne umirajo K-ti im 111 *A kdaj?« je vprašal Lantnč živahno. »Se jutri.« »Še nocoj, takoj zdajle morate bežati!« je rekel Manfred. ■Nič se ne mudi. Lojolova pota so počasna. .hitri bo tudi še čas.« Avstrijec.: Drača ti ne smeš imeti, ker to važen je pristan, ’z njega daleč tja po sveti jadraš lahko v tujo stran: Srb vzeti Jaz pa moram si ga ker edini je izhod, da iz njega smem imeti čez morje svobodno pot. Avstrijec:- . Ako imaš pot do Drača, svobode preveč imaš, iz navadnega berača bi postal še bogataš. Srb: Jaz pa hočem bit svoboden in si vzeti, kar mi gre, Drač edini je ugoden pot do tuje mi zemlje. Avstrijec : Ako vzameš Drač. ponosen boš postal in hud gospod, sosed boš postal neznosen — proti meni boš povsod. Srb: Nečem biti ti sovražnik s taboj sem prijatelj rad, ti mi hočeš biti stražnik da b’ ne bil preveč bogat. A v s t r i j c c : Jaz zato nad tabo čujetn. ker se vedno te bojim z Drača b’ šel po svetu tujem in b’ kupčije delal z njim. Srb: Meni ni le za kupčijo, meni je za sveti dom: ko premagal sem Turčijo — tudi druge zmagal bom. Avstrijec: Ti preveč se mi šopiriš preveliko govoriš — in predaleč se mi širiš nezauonost mi budiš. Srb : Jaz ne maram tuje lasti, svoje hočem, le imet — jaz ne maram tebi krasti, toda to-Ie je moj svet. A v st r i j e c : To ni tvoj svet. Svoja prava davno sem si tu svojil — koder moja ladja plava, tam bom zemljo jaz dobil. Srb : Jaz sem Turčina premagal in Albanijo zavzel — zdaj bom sam z njo razpolagal, nihče mi ne bo je vzel. Avstrijec: Jaz Albance protežiram da jih ti ne razdeliš. Srb: Jaz Albancev ne požiram lahko meni jih pustiš! Avstrijec: Vari, vari. bratec dragi da preveč me ne jeziš — tudi pri največji zmagi lahko vse še izgubiš. Srb: Pridi, če je tebi drago — kaj jezil bi se. ne vem: to plačilo je za zmago, kar dobil sem — vzeti smem. Avstrijec: l'o nc pojde dragi brate, Drača mi ne obdržiš -j jaz pokličem diplomate, če se mene nc bojiš. Srb: Le pokliči diplomate, kadar vojsko dokončam vi braniti dobro znate, jaz se pa braniti znam. Z dolgim pogledom se je ozrl Dolet okrog sebe. »Nocoj«, je dejal, »bomo večerjali skupaj. Rad bi, da se snidemo še enkrat v okrasju tega domovanja, ki ga ljubim tako zelo, med tem mojim omiljenim pohištvom in knjigami, mojimi tovarišicami. Posloviti se hočem od vsega tega. Manjkalo mi bo samo mojstra Alkofribe.« Zdajci se je zdrznil, začuvši glasno trkanje na vrata. Manfred je šel odpirat z bodalom v roki. Mislil sem že, da nikoli ne dospem!« je vzkliknil vesel glas. »Ta prokleti mezeg je trmast kakor mesir Kalvin in prekanjen kakor naš veliki Lojola.« >:Mojster Rabič!« je vzkliknil Dolet, in njegovo obličje se je razjasnilo. »V lastni osebi! Razen, če se je satan preoblekel, da vas zvodi za nos! Kdor se podaja ponoči na takšno letovanje mora biti zares hudič v človeški koži!« >;Gotovo morate imeti važen vzrok, da ste zapustili svojo samoto.« »Po vaših obrazih sklepam,« je rekel Rabič, »da ste že pretresali vprašanje, ki me je napotilo semkaj.« 'Da, je rekel Dolet, »namenil sem se pobegniti.« »Dobro! Kamen se mi vali od srca, ko slišim te besede, to pa še tembolj, ker prihaja iz kuhinje vonj, ki se mi zdi vreden kraljevskega nosu. Toda pomenimo se najprej. Danes torej, po odhodu tegale obešenjaka,« pokazal je na Manfreda, »sem premišljal sam pri sebi o marsičem. in reči moram, da ne o veselih rečeh. Nazadi’ie pa — in k temu je nemalo pripomoglo vino iz moje kleti sem jih nehal gledati tako črno; in že sem gradil v svoji glavi dobro pre- mišljeno poglavje v dopolnitev svoje knjige o Pantagn.elu. kar. toda, kaj, hudiča, diši tako iz ponev gosoe Julije! Moje nosnice so vse omamljene od naslade, in sline se mi cede od zgolj nestrpnosti.« »Nič posebnega! Škrjančki, pretaknjeni s slanino, ki se kuhajo v lastnem soku,« je rekel Štefan Dolet z usmevoin. »Saj veste, da je ta jed posebnost moje žene.« »Prekrasna ženka! Ali veste, mojster Dolet, da in' je škrjanček še ljubši od kljunača? Treba ga ie samo pretakniti s slanino in ga pustiti. da se kuha v lastnem soku. Barbarski zločin ?e, dodajati še razne druge omake.« »Mojster Rabič,« ga je prekinil Dolet, »novica, ki jo prinašate, mora biti kaj resna, in zelo strašna zame.« »Tako? vam jo povem: kakih dvajset obo-rožencev je navalilo na mojo hišo: prišli so, da ni aretirali mesir ja Kalvina. ^1'oda on se je vozil že tri ure po cesti proti Ženevi. Vendar pa sem se zbal spričo te točnosti udarca, da ne bi bili is*očasno kakor v Medonu tudi tukaj česa ukrenili. Verjemite mi. prijatelj, da je skrajni čas.« >Še jutri se odpravim!« je rekel Dolet. Ribič se je zamislil. >.(utri je še daleč!« je dejal. »Sklenil sem, da odpotujem jutri,« je povzel Dolet s trdnim glasom. »Niti besedice o vsem tem vpričo ženskih. Lantne, vidva z Manfredom .bodita ob desetih zjutraj tukaj. Zaupam vama najdražje, kar imam na svetu. Jaz pa se odpravim že ob rani zori.« »Torej prideva na vse zgodaj, da vas pospremiva.« je rekel Lantnč z globoko garrieno-stjo. Ne, uiijatelj. Prosim vaju, storita po moji želji.* xKakor ukazujete, oče!« »Torej, jaz odidem zarana in poizkusim priti v Švico. Odondot se odpravim v Italijo in sc usta vim v Fiorenci. Vi Lantne, pridite čez kakih deset dni za mano in privedite s seboj obedve dragi bitji, ki vam ju zaupam. A zdaj se poslovimo, in niti besedice več o tem. Četrt ure kasneje so sedeli vsi okrog blesteče mize ob luči svetiljke. in kdor bi bil slišal njih veseli razgovor, poslušal Rablejeve šale videl mirni smehljaj Julije in Avete in opazoval Doletov vedri obraz, ne bi bil mogel niti slutiti groze, ki se je skrivala v njihovih mislih. XXXVI. Jutri! Manfred in Lantne sta odšla okrog polnoči. Niti Julija niti Aveta ni opazila ničesar nenavadnega v njiju slovesu od Stefana Doleta. Rablčju so bili pripravili posteljo, kakor je bilo doslej navada v hiši, kadar je učenjak filozofira! z Doletom do pozne noči. Ko se je zdanilo, je vstal Dolet. »Na univerzo grem, popravljat korekture,« je rekel svoji ženi. Stisnil je Rablčju roko in odšel. Julija je gledala za njim brez najmanjšega nemira. Saj je šel pogostoma na vse zgodaj v svojo tiskarno, ki jo je imel v vseučiliškem poslopju. Aveta le ležala še v najslajšem spanju. Štefan Dolet je bil ponoči dobro premislil načrt svojega bega. _ Hotel je oditi iz Pariza pes, priti do prve vasi, kupiti tamkaj konja in odjahati po naj- biižji poli v Švico. Tema je bila še po mesui, ko je siopii na ulico. Ali so Srbi že dospeli v Drač? To ie vprašanje. na katero javnost še vedno ne more odgovoriti. ker so vesti jako protislovne. Belgraj-ska privatna poročila zatrjujejo, da je del Jankovičeve armade dospel v Drač. I udi na Dunaju so se razširile tc vesti in listi so jih komentirali kot potrebno operacijo srbske armade. kateri Avstrija ne bo postavljala nobenih zaprek. Poročila se seveda silno križajo, tako da se je jako težko izpoznati v njih. Tako n. pr. nihče ne ve, katere srbske čete so bile, ki so zasedle Drač, ali one generala Zivkoviča, o katerih se je govorilo, da prodirajo preko Sinjina in Leša, ali pa one generala Jankoviča, ki prodirajo iz Ohride. Nekateri listi poročajo, da znašajo te čete eno divizijo, a ni izključeno, da ie njih število tudi večje. Javljalo se je tudi o velikih zaprekah pri prodiranju, poplavah, silnem deževju, težkočah aprovizacije. o spopadih s Turki in Albanci v gorah, a o vsem tem manikaio avtentični podatki. Mogoče je tudi, da manjkajo oficijozna poročila samo radi diplomatskih odnošajev, ker bo s padcem Drača v srbske roke postala kriza perfektna. Med tem so Albanci v sredo proglasili v Draču svojo avtonomijo iti razobesili albansko rdečo zastavo s črnim orlom. V Valoni se je sestala konstituanta albanskih veljakov pod predsedstvom vojvode Kemala. Radi tega le to vprašanie stopilo v novo fazo in zato je velike važnosti če so Srbi res že v Draču. Po neki pariški vesti »Novoje Vremje« namerava Srbija obdržati Leš in Drač in primerno zaledje, zato pa je pripravljena odnehati od vcjne luke in podpirati avtonomijo Albanije na jugu od Drača do Janine. ODLOČNA IZJAVA SRBSKE VLADE O MIROVNIH POGAJANJIH PRI ČATALDŽI. Belgrad, 29. novembra. V uradnem komunikeju včerajšnje uradne »Samouprave« sc naznanja, da^bodo vse srbske razpoložljive čete odšle na Čataldžo. List obenem pravi: Pogajanja med Turčijo in balkanskimi zmagovalci so se začela in bilo je pričakovati,, da se bodo hitro končala. A Turčija je sedaj pogajanja nenadoma pričela zavlačevati. S takim svojim postopanjem bo koiiečno Turčija prisilila zaveznike, da ji zadajo zadnji udarec in prepode Turke tudi iz Carigrada. Balkanske države niso hotele iti predaleč, a sedaj jih hoče Turčija k temu prisiliti. Vojna dolžnost povziva tudi srbsko in grško armado v Albaniji in Macedoniji, da prisostvuje operacijam pri Carigradu. In nato se bodo Srbi in Grki čimprefc pripravili in ne bodo več izgubljali časa. Božja volja tako hoče, p tedai bo zapečaten tudi mir, Turki pa pregnani v Azijo, Ta članek »Samouprave« vzbuja povsod veliko pozornost, ker so merodajni krogi prepričani, da ne pomeni samo stra-šenje Turkov, ampak odločen sklep zaveznikov. da z zadnjim udarcem izsilijo rešitev iztočnega vprašanja in tako preprečijo intrige, ki se pletejo sadnje dni. š katerimi se hoče Tqrčiia okoristiti in zboljšati svoj obupni položaj BOLGARI V JELI TURŠKO ARMADO. Sofija, 29. novembra. Prva in druga divizija turških rezervistov sta v bližini Merhamti, med Dlmotiko in Dedeagačein kapitulirali pred Bolgari. Tei turški armadi je poveljeval Vaver paša. Vjeta sta dva generala, 252 oficirjev in 8879 vojakov. Bolgari so zaplenili 8 topov, 2 mitraljezi, 1000 konj in veliko zalogo municije. Turki so se udali po hudem boju. Vjetnike so prepeljan v Dimotiko. SRBI ZASEDLI DRAČ. Drač, 29. novembra. Srbske čete so ravnokar zasedle Drač brez vsakega boja. Vsled odhoda avstrijskega parnika »Wurmbranda«, ki je imel brezžično postajo, je sedaj onemogočeno vsako brzojavljenje. Leš, 29. novembra. Srbska vojska je včeraj zasedla brez boja Tirano, nato pa se napotila proti Draču, katerega je že zasedla. PODJARMLJENI LJUMLJANI. Belgrad, 29. novembra. Iz Skopi j a se poroča. da je srbska armada po zadnjem boju pri Vecirovem mostu zasedla celo Ljumo. Ljumlja-jn.r; iJ-j' -■1 :~~nraftiirgar: Žalost in jeza Otona Srebovca. (Spisal Mirko.) (Dalje.) »Skoro bi me bila odkrila,« je hitela Ela. j»Pa sem cula zadaj znan glas m moja sreča. Sicer bi bila komedija.« »Kaj neki?« je pristavil Toporšak. »Malo yeč smeha bi bilo nam, onemu pa bi se zlijal Šolfi na vse nas tri.« Prijeli so se drug drugega pod pazduho in »Veseio jim je bilo. Ali molčali so vsi trije, ko Bo stopali nizdol, da po ovinku dospo nevidno .v mesto. Iz doline je vzhajala nočna megla in počasi zavijala pobočja v beli prt. Kmalu je Objela tudi te tri, izginili so v njenem krilu in čez nekaj časa je dahnila globoka noč mirne ganje na Elo, Toporšaka in Javora. XII. Dolgo sta hodila Srebovec in Omaka po mračnih cestah. Votlo je odmeval glas od gluhih sten. v dolini je vriskala sova. Odgovarjalo je iz nasprotne strani turobno, prav v srce segajoče. Poslušal je Srebovec in sedalo mu je nekaj mrzlega v nedrije. Polaščala se ga je misel, da bi poiskal ta gla_s, ker zdelo se mu je, ‘da leži v njem nekaj, kakor danes v njegovi tluši. Vendar se ga je bal in da bi bil sam, bežal bi bil. »Gotovo Je šla ona zdavna že domov in mislila — ah. da Stisnilo mu je grlo, ni mogel dalje. Kakor vihar mu je vršalo ni, najbolj divje pleme Albancev, so položili orožje in tudi pristali na to, da izroče vse one, ki so jih hujskali na odpor. S tem je temu delu srbske vojske pot do morja prosta. USODA TURSKE BITOLJSKE ARMADE. Belgrad, 29. novembra. Celi oddelki premagane in razbite turške bitoljske armade se dan za dnem predajajo Srbom. Včeraj sta se predala dva bataljona: eden v Resni, drugi v Ori-du. Po definitivnih podatkih so Srbi pri Bitolju zaplenili 66 turških topov, veliko število pušk, municije, inaterijala in cela skladišča hrane. Belgrad, 29. novembra. V Bitolju je dosedaj okolu 20.000 turških vjetnikov, med njimi 100 višjih oficirjev. SRBI V DIBRU. Belgrad, 29. novembra. Včeraj je srbska vojska po hudem boju zasedla mesto Dibar. Okolu Dibra so se koncentrirali ostanki razbite turške bitoljske armade in Albanci iz Kalisije. Turki in Albanci so bili premagani. Prebivalci so srbsko armado svečano sprejeli; muslimani iz mes.ta in okolice so izjavili svojo pokornost in vdanost. SRBSKA ARTILERIJA S TURŠKIM PLENOM PODVOJENA. Belgrad, 29. novembra. Zaplenjeni turški topovi se popravljajo v Kragujevacu. Pripravlja se tudi že municija. Poskusi so pokazali, da turški zaplenjeni topovi imenitno streljajo. Srbska artilerija bo sedaj z zaplenjenimi turškimi topovi dvakrat večja kot poprej. BOJI Z ALBANCI. Belgrad, 29. novembra. Tretja srbska armada se je v severni Albaniji zapletla v boj z albanskimi četami. Vsi spopadi so se končali s porazi Albancev, ki so popolnoma razbiti. Albanci se neprestano predajajo Srbom. RAZPOLOŽENJE V BELGRADU. Belgrad, 29. novembra. Razpoloženje v mestu je vedno isto. Vsi oficijalni in neofici-jalni krogi naglašajo, da bo Srbija ostala pri svojih zahtevah za luke ob Jadranskem morju. Nekateri listi poročajo, da je konzul v resnici lahko ranjen, a ranili so ga Albanci. KRVAVI BOJI OKOLU SKADRA. NOČNI IZPAD TURKOV. Cetinje, 29. novembra. Snoči so Turki z Bardanjola poskušali predreti kordon črnogorskih predstraž okolu reke Kiri. Razvil se je krvav boj, katerega se je razven artilerije udeležila tudi pehota. Kanonada pa je trajala do polnoči, ko so bili Turki odbiti. V Skadru skušajo Turki ohrabriti svojo armado s tem, da razširjajo lažnjive vesti. Tako n. pr. govore, da so Turki pobili zavezniško vojsko. Rieka, 29. novembra. Po večdnevnem odmoru je bila včeraj ponoči huda kanonada na Taraboš in pred Skadrom. Kanonada ie prenehala šele zjutraj. Prestolonaslednik Danilo je obolel in ie moral na zdravniški nasvet leči v posteljo. POVRATEK KONZULA EDLA. Budimpešta, 29. novembra. Po vesteh, ki so došle semkaj, je včeraj konzul Edel odpotoval Iz Skoplja na Dunaj in se bo danes ponoči peljal skozi Budimpešto. Berlin, 29. novembra. »Vossisclie Zeitung« poroča iz dobro informiranih krogov, da poročilo konzula Edla na zunanje ministrstvo še sedaj ni prišlo na Dunaj kljub temu, da je bila prva brzojavka oddana že pred 36 urami. In tudi prvo poročilo se je zamoglo samo deloma de-šifrirati, ker ni jasna. Konzul je dobil nalog, da se naj nemudoma vrne. Pričakujejo ga jutri, nakar se bo definitivno zvedela resnica o dogodkih v Mitroviči in v Prizrenu. BOLEZEN PRINCA GJORGJA. Belgrad, 29. novembra. Princ Gjorgje je nevarno zbolel in so ga prepeljali v Belgrad. MEDNARODNI POLOŽAJ. Berlin, 29. novembra. Z dobro informirane strani se poroča, da je angleški ministrski predsednik podvzel pri evropskih kabinetih inicija-tivo, da se v enem izmed evropskih glavnih mest skliče poslaniška konferenca, ki bi se ba- vila z Albairjo, Dardanelami in Egejskimi otoki. Podrobnosti o tem predlogu še niso znane, vendar se splošno govori, da ta predlog ne bo dosegel zaželjeni uspeh. Tak predlog bi bil mogoč le v tem slučaju, ako bi se, bodisi s katerekoli strani stavili kaki konkretni predlogi o teh važnih vprašanjih. Petrograd, 29. novembra. Posebna ruska komisija je dobila nalog, da za veliko svoto 5 miljonov rubljev, nakupi avtomobile za vojno službo. Magdeburg, 29. novembra. »Magdeburger Zeitung« prinaša brzojavko iz Petrograda, da je avstrijski poslanik v Petrogradu, grof Thurn sporočil carju Nikolaju željo avstrijskega cesarja. naj bi on posredoval v Belgradu, da bo Srbija bolj rešpektirala želje avstrijske monarhije. Belgrad, 29. novembra. Mednarodni položaj se presoja tu kot ugoden. Naglasa se zlasti, da zasedenje Drača od strani srbskih čet ne bo situacije čisto nič spremenilo. Petrograd, 29. novembra. »Novoje Vremja« poroča od jako važne strani: »Dejstvo, da je Avstrija pričela forsirati idejo albanske avtonomije, je jako imenitna misel in bo balkanskim državam v korist. Avstrija je pokazala, da noče sebično izkoristiti situacijo na Balkanu. To je najbolj razvidno iz tega, ker ni protestirala proti okupaciji Sandžaka. Sporazum med Avstrijo in Srbijo je torej čisto mogoč. Srbija je za monarhijo važno izvozno tržišče, za to je tudi potrebno, da živi Avstrija ž njo v najboljših odnošajih. INTRIGE PROTI RUSKEMU POSLANIKU HARTVVIGU IN SRBIJI. Belgrad, 29. novembra. Včerajšnja vladna »Samouprava« piše: Dočim so se razširjale v evropskem časopisju senzacijonalne vesti, da ruski poslanik v Belgradu, Hartwig ščuva Srbijo in hodi na svojo pest h kralju v avdijenco, mi nismo smatrali za potrebno odgovarjati na te vesti. Sedaj pa, ko smo sprevideli, da imajo te senzačne vesti globokejši pomen in namen zvrniti vso odgovornost edino na Srbijo, ki brani baje svoje življenjske interese v prvi vrsti v rusko ne pa svojo korist, zato moramo izjaviti, da poslanik Hartwig razven na kralja rojstni dan ni kralja nikdar posetil, da se v srbske posle čisto nič ne meša, ker srbska vlada tega nikomur ne bi dopustila. Hartwig dela samo po Instrukcijah svoje vlade. Konečno, pravi »Samouprava« se v očigled intrigam take vrste evropski svet lahko prepriča, s čem vsem se imamo boriti* ko branimo svoje življenjske interese. Slovenska zemlja. »Moja hiša je hiša molitve!« je zapisano, sredi Gorenjske, v mestecu, na pročelju lepe gotske cerkve sv. Petra, v kateri je pridigova! kapelan, tretjo nedeljo v listopadu. Ustno izročilo pravi, da sta se pogovarjala dva mladeniča nekje v ozadju božjega lirama, ko je brhki kaplan vezal besede v lepe stavke. Prenehal je in opomnil, da ie šepetanje nedopustno. Ko pa to ni koristilo, je prekinil zopet govor in rekel, petelinu primerno, da počaka in konečno je zagrozil onima z državnim pravdnikom. To se je vršilo na tak način, da človek pride do misli, da se je temu gospodu posebno dopal odstavek v Martinu Kačurju, ki govori in slika pridigo in hoče sedaj porabiti praktično. Smo edini v misli, da se božje službe ne sme motiti, kar je tudi nedostojno. Vidi se pa tudi, koliko vpošteva ta duhovni gospod svetost kraja in koliko je svetega na njemu. In da bi njegova osebnost nosila res nekaj, kar zahteva cerkev in njen pouk, bi ne bilo ljudi treba opominjati k pobožnosti. Kakršno seme seje raz prižnico tak sad žanje. Veruje naj, da se je že stiskalo marsikatero srce v studu in sovraštvu do njega, odkar seje luliko v preproste kmečke duše. In marsikatera pest se bo stiskala, ko bo že zdavno sejal veter drugod. Solze bodo tekle zastonj, ki jih rodeva njegova maziljena roka v krščanski ljubezni. Kaj mari kapelami, da moli v duhu in resnici. Za to nedostaje časa. V duhu in resnici je treba delati politiko. Kazati je treba cukreni smehljaj in ono svetohlinsko besedo, v kateri preprosta duša ne opazi one zavratnosti, one zlobe, s katero dandanes klerus objema vernike v svoj iudežev objem in posebno slovensko ljudstvo. Ta cukreni obraz tega petelina ruje in trga, kar je še skupnega in potem vodi razbite kose z železno roko na napetih vajetih. V to je najlepši vzgled tukajšnja »inteligenca«. To je povečini urejništvo, ki krivi hrbte pod bičem tega duhovnega gospoda. In kdo je temu kriv? inteligenca, oziroma uradništvo samo. Najprvo se pusti zasužnjiti za stroj, proda vse duševne sile in svojo voljo in dela, kakor stroj, kakor že ravno odpira strojnik ventil. Za vse finejše ie top.^ Ali je to inteligent? To kaže duševno . uboštvo, ki je lastno ravno slovenskemu pol-omikancu. In čez tako slabotno voljo pade energična roka predrznega kapelana in oni skrivi hrbet. Vpreže se v jarem, stoka pod j udarci in vendar sili še vedno pod bič. Ta uspeh i je sad razcepljenja in premale duševne omike. '' Hodi prihuljeno v cerkev k zadnjemu- blagoslovu, se postavlja na prostor, da ga uzre mi-lost-kapelan in potem zapušča z gujevom. jezo in sramom ta kraj, kamor ga je zapodil bič. ! In on poijubuje to roko in postane — hinavec, j Nobeno sredstvo se mu potem ne zdi prestudno in sledi pasjeponižno maziljeni roki v sveto- ; hlinstvu in zahrbtnosti. Taki so značaji pol-inteligence malih kranjskih mest. Prave omike se Išče zaman. Tako imamo brezdušne stroje na eni strani, na drugi hinavce. In to je generacija. ki stopa sedaj na iavno polje. To rodi klerikalizem, tako vzgajajo duhovni gospodje in služijo Bogu v svetiščih, na katerih stoje vzvišene besede: »Moja hiša, je hiša molitve.« DNEVNI PREGLED. Gorenjsko učiteljstvo kranjskega in radovljiškega okraja, raduj se novega nadzornika K. Simona! Možakar ima že pripravljene razne »metode«, kako bo »dresiral« napredne učitelje in učiteljice in po svoji in Maierjevi metodi kristaliziral — značaje! Seveda, če ne bo — dež! Krivonosim in krivokrakim žurnalistom na Dunaj i in v Gradcu bi morala naša vlada za njihove nesramnosti sama prav pošteno naviti ušesa. Ta svojat ni le nezaslišano predrzna, nego tudi vnebovpijoče neumna. Človek se prijema za glavo, ko čita neverjetne oslarije teh kapitalnih ignorantov. Tak nemški žurnalist bi si med Slovenci niti neslanega kruha ne zaslužil. a igra pri svetovnih« nemških listih velik j vlogo. Te prazne butice še lastnega jezika ne znajo pravilno, ne razume nikogar na tem svetu nego dunajske Wassererje in Plnt-tenbriidtrje. ne znajo zgodovine niti toliko, kolikor pri nas vsak nižji gimnazijček, sveta niso videli niti toliko, kolikor naš Ribničan, pa ti vendar pišejo taki bedaki ošabno iti mogočno o vsem svetu. Pišejo res da oslarije, a piše jih s »prepričanjem« in z nesramno apodiktično-Stjo. Kar so že glede Balkana naklatili ti ne-vedrteži v svojih žurnalih. to je bilo tako, da bi vsak pes poginil, ako bi moral požreti tisto brozgo. Lahko se jim smejo Srbi in Bolgari, ker takih tepcev med sabo še nimajo. Da pa niti Slovencev in Hrvatov ne pozmrio. dasi živimo v ht; državi, to čitamo vsak dan. ter se jim krohotamo. Prešeren nam je prvi opisal slovensko slovnico! In veste kdaj.? Leta 1S60! Slovenji tiskanih knji« sploh ne znajo citati. ]P ji? Leta 1912! Kai bi sc človek JezA take todlnc? — A ta predrzna nesramna jjat je zdaj začela še kričati na nas, da smo K de Mo 110, ven Slo sar nac zgc na ver naj sto dei z 1 tei »N 'Čl let le vo iz! z za ,v ha ni izi N. Pl rc Si zs k. m V s d v P p veste na S y,. , ne; atriotični. veleizdajniŠki, da rujerno proti obstanku države. Mi Slovenci smo proti Avstriji? Od leta 1378. pa do leta 1697. so Slovenci branili nemško in avstrijsko cesarstvo pred turškimi navali. Stotisoč in stotisoč Slovencev je padlo na bojiščih, ko so branili državo pred Osmani! Da so imeli Nemci časa. med sabo ravsati in kavsati se, so Slovenci s svojimi telesi delali nepredoren zid! Brez slovenskih junakov in brez jugoslovanskih herojev bi bili Turki pozobali vso Avstrijo in vso Nemčijo! Le do leta 1613. je dala samo Kranjska deset miljonov goldinarjev za obrambo avstrijske meje! In ko so prišli leta 1592. Turki prvič pred Dunaj, kdo jih je ubranil? Naš Ka-cijanar s Slovenci! In ko so prišli leta 1683. Turki drugič pred Dunaj, kdo ga je rešil? Slovan, poljski kralj Jan Sobieski! Kdo je rešil leta 1849. Avstrijo, da ni razpadla? Ruski general Paskievič s svojo rusko armado! Kdo je i’«.šii cesarju Dunaj? Hrvatski ban Jelačič! v glavi. Razprt je bil sam s seboj. In v tisti srci ali bolje žalost, ki ni vedel ravno kje ji je izvir, je kapala misel, misel nanjo in ravno prošle ure. kakor kaplja na žareče železo. Kipelo je v njem. valovalo, da ni vedel kje hodi; pozabil ’e celo tovariša, ki je stopal poleg ves poparjen, trdo držeč svojega omahujočega prijatelja. Začenjal je pogovor, ali Srebovec ni odgovarjal. Zdajpazdaj je zadrhtel, zamahnil z roko in zagodrnjal nerazumljivo. Naposled je opustil Omaka vsako prigovarjanje in se udal ob strani tovariša v dodeljeno usodo. Ni mu šlo v glavo, kako tako bolestje radi dekline, ki jo komaj pozna Srebovec. Mislil je in zmajeval. Gledal je v nebo in štel zvezde. Spomnil pa se je nehote dopoldneva, ko ie bil za ka-menito mizo in iz bližine ste sijali dve očesci. liki te zvezde. Popraskal se je za ušesom, malo zacmokal in pogledal tovariša. »Saj bi bilo kmalu meni tako,« je pomislil. »Hvala bogu, da je konec, da je prepozno, sicer...« In bil je zadovoljen s sabo. — »In da bi vsaj vedel! je izgovoril Srebovec na glas, ko sta stopala po trgu. »Da bi samo slutil; hvaležen bi ti bil.« Tiho je nadaljeval: Pokleknil bi pred teibe, poljubil ti kolena in prosil oproščenja: Saj nisem kriv sam. ha ne; krivi so drugi.« Zopet mu je klonila glava pod težko mislijo. Videl se je pred njo skesanega, ne skesanega. Samo v boli je trepetal, da bi ona ne mislila, da ni hotel. Da se je smejal izza ogala, ko ga je pričakovala. Planil bi do nje in povedal, da ni on kriv; drvelo mu je skozi žile. sedaj bi bil tekel, da bi vedel kam. Prosil bi 'p. jokal bi: »Dnrgn, poglej me. tu sem; takrat nisem mogel, drugi so krivi. Odpusti! Poljubim ti krilo, po- ljubim tla koder si čakala name. samo odpusti. Oprosti. Kriv nisem jaz... In ona« — je misli dalje — »pogledala bi me v oko, se skloni k in šepnila — odpuščam, moj dragec.« — Vztrepetal je —. »Sklonila bi se še niže in čutil bi mehki njen dih, čutil bi rožnato lice, na trpečem svojem licu.« Ob tej misli se je zdel sam sebi junak, ki ga kriva usoda tepe, ali on trpi in ne ječi. Hrabro nosi svojo bol, ne plače in ne toži. Mehka gorkota se mu je zlila preko srca in skoro bi bil zaplakal od sladkega ginietija. Saj se je videl trpina nedolžnega in sedaj, — spoznala je ona njegovo plemenitost in vrla se mu je na prsi. »Niže bi se sklonila, oklenila bi se nežne roke mojega vratu in ... zibnil bi v sladkih sanjali.« Težko je sopel in stopal počasi. Pil bi življenje iz rdečih usten, kakršno sanja le mladeniška duša, kakršno pije le mladost. Privil bi jo na prsi in Hotel bi umreti v njenem naročju. Ne čutil bi grenke smrti. »Toda, sedaj ne vem!« Zopet se je zganilo v srcu in zakljuvalo. Pospešil je korake preko trga, zavil mimo obokov in s tovarišem sta izginila v temni veži. Zadrevila mu je znova kri po žilah, planil je v sobo. Strgal je svršnik raz sebe, da so zaječali šivi. Trdi klobuk je vrgel pred noge po zraku in se vrgel z obrazom na posteljo. Zaril je suhe roke v mehko pernico in krčevito oral s kljukastimi prsti po nedolžnem blagu. Srce pa se mu je krčilo v ljutem viharju. Prestal je za hip in privzdignil glavo. Cul je praskanje kamenčkov na oknu in zdelo se mu je, da sliši smeh iz daljave, da sc mu roga Toporščak, da .sc mu smeje Javor. FI?lio je gledal Pepce Omaka č ineli obraz in trepetal je v strašnih mislih. Da bi ne bila noč, planil bi na prosto in si rešil vsaj življenje. Ali bila je noč zunaj, črna in kakor oči gladne zveri so se mu videle zvezde, ki so trepetale na temnem azurju. Pomislil je Srebovec in v hipu je stalo vse pred očmi. Da so zaštukali kamenčki, je bila le domišljija. Ali domišljija ni bila. kar se je vršilo, ki ga je potisnilo v tak položaj Vendar je prišel trenotek, ko je dvomil, če niso to le sanje. Prijel se je za čelo in čutil je silni utrip žile. Znova je mislil in spoznal je, da je vse resnično, da je bil zmaj, da je govoril in da se odpelje že danes, predno vzide sobice. Zatrepetal je ob tej misli. Predno vstane dan, torej videl je ne bo in bogve ali sploh še kedaj. On pa ima toliko povedati, razjasniti in ne bo mogoče. V dvomih odide, v dvomih in slutnjah jo pusti, — njo! Planil je kvišku, prevrgel stole in umivalnik. Kri mu je zaplula kakor ogenj in vihtel je pesti in se režal in stokal, kakor blazen. Teptal je svršnik. bil ob zid in mrcvaril obličasti trdi klobuk, kot da je krivo to borno pokrivalo. Oči so se mu svetile in iskal je nečesa, nad katerim bi se maščeval. Krvavo bi se maščeval! Vajen je pač bil, da se mu je do sedaj izpolnila vsaka želja, da je dobil, kar je hotel in da se je godilo po njegvi volji, brez oporekanja. Zdelo se mu je, da mu klubuje usoda in ves svet iz same nagajivosti. Da bi mogel, bičal bi uro, to temo, vse, vse bi kaznoval. Zakaj, da se ravno to ne bi izteklo po njegovi volji, mu ni hotelo v glavo. Preudarjal ie in mislil zopet in zopet, prave pa ni pogodil. In opetovano je dvignil pesti in bil po opravi in mečkal kar mu je prišlo pod tresočo roko. polno osvete. Kdo je premagal L,-Iu. pri Sv. Luciji, Custozzi, Moviari. Novari? Čeli grot Radecky! In končno, kdo ie okupiral Bosno in Hercegovino? Slovenski in hrvatski fantje! Tako so »izdajali« Slovani, in še posebej mi, Slovenci, našega cesarja in našo državo! — Čifutska in nemško-nacionalna žurnalistovska nesramnost, vzemi zgodovino v roko, potem šele bljuj in beyskaj na nas! Zvestobe do vladarja in države se Slovenci ne dajo učiti od duševnih siromakov dunajske in graške sorte. Mi smo to zvestobo že stotisočkrat dokazali s prelivanjem krvi in z denarjem Nemški žurnalisti pa jo dokazujejo le z razlivanjem — tinte! Država naj spoštuje čustva narodov. Pod tem naslovom je prinesla »Edinost« članek »Narodnih Listov«, ki pišejo o vojni I. 1866. Llanek se glasi: »Ko smo stali pred vojno leta 1866.. je bilo očito, da je bil proti Avstriji le cn narod — Madjari, ki so pripravljali revolucijo in so hoteli stiko Avstrije vsled vojne izkoristiti za svoje načrte. Nemci so bili skupno z drnscimi narodi te države proti Bismarcku in za vojno. Nemška narodna misel je še begala ,v začaranem krogu. Vzlic temu pa se je nahajal v cesarjevem vojnem manifestu tisti znani, presenetim stavek: »Tako je postala neizogibna najhuja vojna — vojna Nemcev proti Nemcem!« Vodilni faktorji so tedaj ta kompliment - - in obenem opravičenje — pred narodno mislijo namenoma vpleli v ta manifest. Spominjamo danes na te cesarjeve besede in zali! o varno tudi mi v imenu narodne ideje, kakor Uidi v imenu narodnega napredka, ki ga je naplavila ta ideja od tistega časa, naj se ne dopusti,' da hi prišlo do skrajnega — do vojne Slovanov proti Slovanom!!! — To je naš na-daljni razlog proti vojni: da bi se ta vojna vniovnb med Slovani! Srbi in Hrvatje bi stali proti Srbom Poljaki proti Poljakom, Ukrajinci proti Ukrajincem, Rusi proti Rusom, Jugoslovani proti Jugoslovanom, zapadni Slovani proti ^ zapadnim Slovanom, vzhodni Slovani proti vzhodnim Slovanom. Stali bi si nasproti pripadniki istega naroda, kar je najgrozneje, ljudstva istega plemena. To mora globoko zadeti srce vsakega narodno čutečega človeka. Mi občutimo slovanski in imamo pravico do zahteve. da respektira to država, ki smo jej v letu 1.526, postavili podlage kakor enaki med enakimi, ki se ni nikdar pomišljala, ko je zahtevala od nas žrtev, ki jih je tudi dobivala bi'cz prigovora; država, ki ne bi bila — z eno besedo — brez nas nikdar postala to, kar je danes. Pravico imamo do zahteve, da se poleg nedoslednih gospodarskih in socialnih preti esljajev, poleg vseh grozot, ki jih prinaša seboj viaka vojna, ne provzročajo med avstrijskimi Slovani še taki pretresljaji čustev. Po katerih, bi bili zadeti v tem. kar ie njim in mora biti po naravi stvari najsvetejše, četudi bi skupno vse lahko rešili v miru. Zahtevamo, 'da sc nam ohrani mir, ker smo Slovani in ker imamo skupno z vsemi kulturnimi ljudmi uve-rjenje. da višek vsake in še posebno avstrijske imel brata Janeza, ki jc bil starejši o'd njega in ki je bil delomržen fant in ves udan pijančevanju. Brata sta živela med seboj v prijateljstvu in slogi. Toda to samo na videz. Mati je hotela prepustiti posestvo mlajšemu sinu Francetu, ki je bil delaven fant in ki je vsak krajcar štedil. Bil je več let v Ameriki, odkoder je pošiljal materi domov denar. Zato je mati sklenila, da bo France prihodnji gospodar hiše. To pa je silno grizlo brata Janeza, čeprav ni hotel tega pokazati na zunaj. Tisto nedeljo pred Velikim Šmarnom t. 1. je prišel France Burgar iz Amerike v svoj domači kraj. S sabo je prinesel 300 K, katere je določil za domače gospodarstvo. In začel je popravljati v hiši, kar je bilo poprave potrebno. Neki dan sredi meseca septembra je v svrho poprave v hiši pripeljal neki voznik pesek pred Burgarjevo hišo. France je rekel vozniku, naj strese pesek pred hišo. To pa ni bilo povšeči Francetovemu bratu Janezu. Naročil je vozniku, naj pelje pesek na vrt in naj ga tam strese. Prišlo je med obema bratoma do prepira, ki je postajal čimdalje ostrejši. Med prepirom je Janez pograbil nož in je napadel brata Franceta. Ta mu je dal zaušnico, nakar je Janez sunil Franceta z nožem v roko, France je menil, da je dobil rano sam pri ruvanju, ko se je dregnil ob voz in se potem ni več jezil na svojega brata. Vse bi bilo dobro in morda ne bi prišlo do uboja, če ne bi se Janez bahal s tem, da je sunil brata z nožem. Pravil je nekemu zidarskemu pomočniku Francetu’ Burgarju, da je sedaj postal brat bolj ponižen, ko ga je oklal z nožem in mu puščal kri. Tudi drugod se je Janez bahal s tem junaštvom. To pa je prišlo bratu Francetu na uho. France se je vsled tega silno razsrdil, pograbil je oni večer, ko je to slišal, — bilo je 9. oktobra — sekiro in je šel iskat svojega brata, katerega ta čas ni bilo doma. šel ga je iskat z namenom, da ga ubije, kjer koli ga že dobi. Prišel je do Dolčičeve kovačnice, kjer se je Janez mudil. France ie obstal pred hišo in je poslušal. Brat v kovačnici je ravno pripovedoval, kako je Franceta oklal z nožem in kako je sedaj ta ponižen kakor jagnje. To pa je Franceta še bolj razjezilo in ga še bolj potrdilo v sklepu, da brata ubije. Ko je Janez odšel pozneje iz kovačnice, je pritekel France za njim. Ko je Janez zaslišal hitre korake zase-boj, sc je ozrl. toda v tem hipu ga je udaril France s sekiro po glavi, da se je takoj zgrudil na tla. Vendar se ni onesvestil. Poskušal je vstati in je zakričal: »Primojduš. ti me pa ne boš!« V tem pa je France zamahnil in ie z vso močjo udaril s sekiro brata po glavi in sicer na teme. Ta pa se je zgrudil in ni več vstal. Brat je ubil brata. France je po izvršenem zločinu takoj šel in se prijavil orožnikom. Porotnikom se je stavilo dvoje vprašanj in sicer glede namena uboja in uboja samega. Prvo vprašanje so soglasno zanikali, dočim so na drugo glede uboja pritrdili z 8. glasovi -j - . .... • — — i z da in z 2. ne. Nato je sodišče obsodilo Fran- državne misli ne obstoji v grozotah vojne, mar- ceta Burgarja na sedem let težke ječe. ^ v teni< aa se tezisce cim najbolj možno I Zahtevajte odločno in Izrecno pri nakupovanju kavnega pridatka Kolinsko kavno primes lajbolj možno postavtja v interese vseh državljanov in da jim ta državna misel ni v breme, ampak da jim postane dragocena življenska last, ki bo po njihovih interesih najbolje zavarovana proti vsakemu napadu! Za tako politiko je petindvajset milijonov avstrijskih Slovanov in ako bi hoteli preko njihove volje preiti na dnevni red, bi bilo to toliko kakor da zagrešajo velik zločin na državni rezoni.« List pristavlja: Prišli so časi, ko država mora respektirati čustva naroda!!! Nevaren napadalec. Posestnikov sin Franc BlaKzug se je sprl v neki gostilni z bratoma Lackner. BlaBzug je šel prvi iz gostilne z maščevalnim namenom. Počakal je oba brata mrC-lTr •??. "ekem mostu. Ko sta se ta dva rvinrti, Dnbllzala.' ie skočil BlaBzug k njima z V/ , .r'°vzeim’n je sunil z njim Jožefa Lack-v_ hrbet. Ker je imel ta precej debelo ob-evo, m noz^ predrl do života. BlaBzug se je oi al zaradi napada zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na šest mesecev težke leče. Življenje se mu je pristudilo. 321etni, gluT onemi krojaški pomočnik Franc Greiner si je Pogna! predvčerajšnjem na cesti krogljo v glavo. Težko ranjenega so odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Mlinar, zastrupljevalec svojih žen. Pred kratkim je orožništvo aretiralo 621etnega mlinarja Jožefa Benjovskega, ki je priznal, da je hotel že tretjo svojo ženo zastrupiti. Pred petnajstimi leti mu je umrla prva žena, lani julija meseca so našli na travniku blizo njegovega mlina od črvov razjedeno truplo druge žene in sedaj je hotel spraviti s sveta še tretjo ženo. Ta pa se mu ni dala zastrupiti, amork naznanila orožnikom. Mlinar je v vseh treh slučajih napravil tako-le Iz košči-častega sadja je pobral koščice in dal na njih mesto koščke zelene galice. Nato je svoje že-7nch!^nda bi sadje pojedle. Dve sta res jedli te"n vnnrt?°T °v!0Čie in sta nato tudi vsled E • Tretja na se ni dala prisiliti in mli- Sedai nremišliuie miin?0skus’se 3e »onesreči!, žarni 1 J 1 m,lnar svojo usodo za mre- Ljubljana. Oho, pane Simon, ie počasi! Koledar Mohorjeve družbe za leto 1913 ima v šentjakobski župniji med člani navedenega v imeniku tudi učitelja Karola Simona. Ta mestni učitelj Simon pa se je vpisal tako-le: »Karl Simon, c. kr. °kr. šolski nadzornik.« Pa ne, da bi imela ta Šolska kapaciteta že celo leto dekret v žepu za nadzornika na Gorenjskem, kali?! — Sokolski zlet 1. 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se v ponedeljek 2, t. m. ob Dol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. oratje člani se prosijo, da se je zanesljivo udeleže. — Svojega brata ubil. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred tukajšnjim porotnim sodiščem 221etni France Burgar, posestnice sin iz Vodic. Burgar ie bil tožen radi hudodelstva uboja. Zgodba je ta-le: France Burgar ie v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«, z znamko »Sokol«, Iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani! Zadnja t. i. 48. številka »Slov. ILustrova-nega Tednika« vsebuje sledeče slike: Od Turkov obžgana vas pri Bitolju: srbski princ Aleksander jezdi zmagoslavno na čelu srbske vojske v Bitolj; turške grozovitosti; Pred Srbi bežeči Turki napadejo miirne prebivalce, jih uničijo ter pomore starčke žene in otroke; podivjan A-navt ustreli krščanskega zdravnika, ki mu hoče obvezati rano: Slovenec Štibil c. kr. avstr, mornarski učitelj, ki je sedaj na avstrijski vojni ladji »Cesarica^ Marija Terezija« pred Solunom; umorjeni španski mini- Sirjali >'Dan« med slovenskim ljudstvom v i r-stu. Do danes so konfiskacije le koristile »Dnevu«. Koristile bodo tudi zanaprej. Bolj ko bo vlada zatirala pravico — v znamenju konfiskacij — tembolj se bo ljudstvo oklepalo lista, ki leži vladi v želodcu. Ce bo šlo tako naprej, bo res v najkrajšem času napočit dan spoznanja, kajti ljudstvo se, spoznavši krivice, ki se mu gode, ne bo pustilo več teptati in zatirati, ampak bo .pdločno nastopilo... Slovenska mladina v Trstu, danes na sestanek! Veliko je število slovenske mladine v Trstu, ki se žal, premalo briga za izobrazbo. Ker preti šolidorasli mladini velika nevarnost s strani naših narodnih nasprotnikov, je potrebno, da se vsa ta mladina trdno združi, da se organizira v Narodno-socialni mladinski organizaciji.« Danes (nedelja) priredi omenjena organizacija velik sestanek, ki se bo vršil ob pol 11. uri predpoldne v društvenih prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu (blizu »Jadrana«). Trž. slovenska mladina, udeleži se tega sestanka! Sestanek je velikega pomena. Nihče naj raditega ne manjka. Mladina, pusti vsaj za danes dopoldne brezkoristne plese in pohiti na izobraževalni sestanek! Upamo, da se to tudi zgodi, kajti mi moramo naprej, lepim ciljem nasproti. V tržaški mestni plinarni je več slovenskih delavcev, ki so uslužbeni že nad štiri leta, a so še vedno provizorično nastavljeni, med tem, ko se nastavi regnikole za stalno v neštetih slučajih že v prvem poletju. Slovenski deželni poslanci naj bi se malo zganili in pobrigali za uboge slovenske delavce v mestni plinarni. V mestni plinarni se nahaja ravnatelj, ki je zelo naklonjen regnikolom, a je smrtni sovražnik Slovencev. Ali on sme tako postopati? Mi se bomo na vsak način s tem človekom še bavili. Povemo pa vnaprej, da ne bomo dopustili, da bi se delale take lumparije. Godbeni odsek »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« v Trstu priredi danes (nedelja) ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne »Balkan« (ex Grotta) plesno zabavo. Pri plesu svira orkester Z. J. Z. Slovenski železničarji, vabljeni ste na to zabavo. Vabljeni so tudi drugi Slovenci, ki simpatizirajo z Zvezo Jugoslovanskih Železničarjev, posebno pa mladina. Pričakuje se obilne udeležbe Ciril in Metodov ples, ki ga prireja vsako leto tržaška slovanska mladina se bo vršil v soboto, dne 1. februarja. Tržaška slovanska mladina, agitiraj, gre se za Družbo sv. Cirila in Metoda. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. OGRSKA POSLANSKA ZBORNICA. KRAVALI PRED PARLAMENTOM. Budimpešta, 30. novembra. V današnji seji ogrske poslanske zbornice je ministrski predsednik Lukacs opravičeval absolutistično stanje na Hrvaškem. Iz njegovega govora je posneti, da vlada še ne misli kmalu odpraviti komisari-jata, katerega smatra kot nekak blagor za Hrvate, ki so se baje sedaj popolnoma spokorili. Lukacs je v svojem govoru naglašal, da je bila integriteta ogrske državne polovice po izvolitvi zadnjega sabora v veliki nevarnosti. Koalicija in stranka prava sta sklenili pakt, da ne odpošljeta v ogrski državni zbor zastopnikov hrvaškega sabora, kar pomeni toliko, kakor ločitev Hrvatske od Ogrske. To je morala Ogrska na vsak način preprečiti. Ker so se razmere po razpustitvi sabora le še poslabšale, je bila vlada konečno primorana, da je odpravija ustavo in segla po komisarijatu, ki kakor kažejo vsi znaki, tako v gospodarskem kakor političnem oziru sirijska vlada bo baje zahtevala v zelo ostri obliki od Srbije zadoščenje. Tu pričakujejo nestrpno poročilo o tej zagonetni aferi. MIROVNA POGAJANJA. Carigrad, 30. novembra. Vlade v Petrogradu, Parizu in Londonu so izročite turškim poslanikom noto, v kateri se Porti svetuje, naj sklene mir z balkansko zvezo, sicer zna zgubiti še ta teritorij, katerega ima sedaj v rokah. Istočasno so vlasti nasvetovale tudi balkanski zvezi, da čuva vojni in narodni prestige turškega cesarstva. Carigrad, 30. novembra. Sestanek med generalom Savovom in.vojnim ministrom Nazini pašo je bil nenavadno prisrčen. Uradno se de-mentira, da jc Turčija stavila take pogoje, ki popolnoma izključujejo premirje. Naglaša se, da ne gre sedaj toliko za mir, ampak v prvi vrsti za sklenitev premirja. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Mali oglasi. Proda se clekoracijski divan in kredenca Grubarjevo nabrežje št. 14. pritličje. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Gramofonske plošče S gžj So c5 “ S n <£ -o 3-«- 2. D. O f» ^ S?-5, > W w n> »SgISu ff&SpH S O » a rt> 2 » ^ 3 < mm ^ ST <3 ®J Fr. P. Zajec, Ljubljana Stari trg 9 ? ■ C| Štampilje vseh vrst n urade, dm-Str«, trgovce IM. I Anton Černe i graver hi UdelovatelJ kavčukovih stampilij. Ljubljana, stari tri »t. is. Ceniki firanko. strski predsednik Canolejas; odhod nove bol- jako blagodejno upliva na prebivalstvo(?!), ki garske armade iz Sofije; Bolgari v boju pri se je sedaj popolnoma pomirilo. Sicer je pa mi-Drinopolju; vzhodna trdnjava Lozengrada in nistrski predsednik mnenja, da se sanacija na-tain ujeli Turki; bolgarski častnik daje tur- J godbenega stanja nahaja v najboljšem štadiju. kom ki so ujeti, cigarete; bolgarska pehota v Zbornici je bila predložena volilna reforma in bitki' pr! Čorlu; proslava bolgarskih zmag v nova železniška pragmatika, ki naj izboljša od Sofiji; ujeti Turki v Libercah na Češkem, ka- nošaje med Madžari in Hrvati, mor jih je poslala avstrijska vlada; Prizren; Budimpešta, 30. novembra. Povodom da- zadovoljna Dolenjca: srbski vojaki tretjega našnje seje ogrske poslanske zbornice je prišlo poziva (priletni možje); črnogorski junaki; pre(i parlamentom zopet do zelo velikih krava-ded, oče in sin. »Slovenski ilustrovani Tednik« i0v. Opozicija je hotela vdreti v parlament, a je zelo zanimiv ter bi naj ne manjkal v nobeni orožniki so to z bajoneti preprečili. Poslanci so slovenski hiši. Naročite si ga, razširjajte ga! psovali orožnike z vsemi mogočimi psovkami Kinematograf »Ideal«. Židovska drama »IV. kakor: Šufti! Sram vas bodi! Krvniki, lopovi! zapoved« je jako originalna in je tudi jako uga- Norci! jala. »Vojna poročila z Balkana« so to pot jako V JANINI zanimiva. Veliko veselosti in smeha vzbujajo Belgrad, 30. novembra. V Janini je zbrana kemične slike »Najboljši čarovnik« — »Kittijeva §e prece- mogna turška armada, ki je dobro utr-poroka« in posebno pa, Čudni dogodljaji Trebu- | jena jn jmenjtno preskrbljena z municijo. Proti Pozor! Pozor! Kdor hoče imeti lepo električno razsvetljavo, naj se oglasi pri trg. zastopniku Francu Železniku, v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, I. nadstr. NajveCja in najcenejša zaloga električnih „Ergo Volfram" žarnic, Specialna trgovina finih ročnih del TONI šnika in Kljukca. Predvaja se še samo danes in jutri. Nihče naj ne zamudi ogledati si ta originalen vspored. V torek »Najnovejša poročila z Balkana« in Asta Nielsen »Če pade krinka«. Loterijske številke. Trst: 43, 36, 78, 17, 45. Trst. »Dan« prihaja v Trst že nekaj dni šele ob 3 uri popoldne. Sitno je tako dolgo časa čakati na list. Toda tržaški čitatelji »Dneva« vedo, kdo je vsemu temu kriv. Saj je poprej prihajal »Dan« že ob 6. zjutraj v Trst, ob pol 7. se ga je že dobilo v tobakarnah. Vsem tem šikanam je kriv ljubljanski državni pravdnik, ki je menda, kakor Stvari kažejo, precej zaljubljen v belo obleko. Kadar je »Dan« oblečen v deviški obleki, ljubljanskemu drž. pravdniku bije zaraščeno srce. Zato pridno konfiscira. Ko bi »Dan« pisal laži, bi seveda nikdar ne bil zaplenjen. Ampak »Dan« piše resnico, zaraditega tako pazijo nanj. Bogvaruj, da bi izvedelo slovensko ljudstvo resnico! Tega se oni, ki nam prizanašajo vnebo-vpijoče krivice, preveč boje. Hočejo, da ostane našemu parodu vse prikrito. »Dan« pa je do danes — in bo tudi zanaprej — odkrival vedno resnico. Zato je tako preganjan. Vse to nič ne bo pomagalo. Uverjeni smo, da bodo tržaški čitatelji vzlic temu, da prihaja - Dan« v Trst včasih šele popoldne — in to po krivdi vlade iasili raz- I Janini prodira precejšnja grška armada, od severa pa kolona Srbov. Tu se bo vršil zadnji boj z zapadno turško armado. RUSKA DUMA. Petrograd, 30. novembra. Pri otvoritveni seji novoizvoljene ruske dume je imel predsednik f^ozdjanko važen govor, v katerem Je pov-darjal, da je ruski narod do duše vdan svojemu carju in ravno v tem času pripravljen žrtvovati svoje življenje za svojo domovino, ako bo to potrebno. Ta izjava predsednika Je v zbornici vzbudila nepopisno navdušenje. Predsednik je moral za nekaj časa prenehati z govorom, da je nastal mir. Poslanci so klicali: Živel car! Živela armada! Živel ruski narod! AVTONOMNA ALBANIJA. Dunaj, 30. novembra. Provizorični predsednik avtonomne Albanije, Iztaail Kemail bej je pozval narod, naj se ne upira prodirajoči srbski armadi, ker bodo avtonomijo Albanije tako čuvale velevlasti. O vesti, da so Srbi že zasedli Drač, še sedaj ni uradnega poročila, četiuH se je to nftjbrže res že zgodilq. AFERA PROCH A7KA. Dunaj, 30. novembra. Jutri bo vlada priobčila poročilo konzula Edla o aferi Prochazka. Konzulu Edla pričakujejo danes na Dunaj. Av- v Ljubljani, Zidovska ulica 5. Predtiskarija, — Tamburiranje. — Montiranje. — Plislranje. ! ! kupi najceneje razno sveže \ ■1 I domače pecivo, Miklavže, I ] hudobce, bonbbnijere, šibe j j Itd. pri | Jakob Zalazniku [ slaščičarju v Ljubljani. m n A. Kje pa pustite prusiti svoje nože _ in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. on je tln umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga. stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3. moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : Premog izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se po izredno nizki ceni takoj odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna češkega premoga in briketov: J Paulin, Ljubljana, Nova ulica Štev. 3 IPozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno, Odda se: Za februarjev termin 1913: lep, velik lokal pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta. Za februarjev termin 1913: lokal za trgovino v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta Za takoj: Užitnipe prost lokal za skladišče pripraven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča. Različne lokalitete (šupe) z velikim okolo ležečim p> osiorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem. Natančnejše se poizve: V pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“ nasproti glavne pošte. Najilnejšl ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Jač CG HH* Od CG • mrm O O PL xz> cG CD g cg LČJ V ■ Medifin*U :: raabi:-' ::Pti ^7: .cvroSa&OTlk^'*1'3 . w.i no § CD f CD O SS3 3G- CD m Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 7 1 kg sivega, dobrega, piv Jjenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2 80K, belega 4 K; belega puha-'■'stcga 5-10 K; velefinegh p, spežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6- K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prani puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. •, o.. HeriaCa Zgotovljene postelje &/SS&C ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, /glavnica, 90 cm dolga, 76 cm Šir. 4-50 K 5*20 K, 5'70 K, spodnja lica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 6 cm šir. 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po po Lahko se fri anko Natančni vzetju, od 12 K naprej franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 790, Češko. 32Zon.felszcij MAČEK & KS, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Lranen «Jožefa oesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. — USTaročila p© meri ee izvrše točno in solid.no, — Strogo realna postrežba. Nainlžje cene. Najcenejši nakup božičnih in novo-:: letnih daril. :: tl Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste. Najnižje cene. LUD. ČERNE juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec ■O HI' V, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Ceniki zastonj. ii: Trboveljski kosovni premog 100 kg K 2*80—K 3 36, Trboveljski kockovni premog 100 kg K 2-64-K 3-20. Trboveljski orchovni premog 100 kg K 2-48—K 3-—. Češki salonski zvezdni briketi znamka P. B., izvrstno gorivo, 100 komadov K T60—K P80. Trda in mehka bukova drva v polenih in nacepljena dobavlja točno L. Schiffer, Ljubljana, Dovozna cesta, tir Jnžne železnice. Pos »DA praz 3. ut upra dom K 1 Zali Tvrdka Bilina& KaSCh nasi. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbovj kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, M. Schubert ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh I InhlSana Zidovska lil 5vrst ,r°.kav'w M?d*rna P»*dtiskarija. Postrežba točna LJllUlJalla, LltlUVaKd Ul. O m solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134 JULIJA ŠTOR Ljubljana Prešernova ulica fttev. S. največ ja zaloga moških, damskih ln otroških Čevljev, Čevljev za lawn-tennis in pristnih geisserskih gorskih tevUev. Elegantna In Jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. M • • • • ajna zmagra !! v damskiii raglanili. Ravnokar dospelo Čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. lstotako znižane cene ža gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. ,,Angleško skladišče oblek“ O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. 1 s t 1 1 1 » I igF P;, r 1 m ern a b t» ž i c..o a;' i' n • n V v: oM Ur si d a i* 5 I j«- ■i t. Naznanilo, Radi breob tožene zaloge se bode razprodajalo od danes naprej -r ' najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod. tovarniško ceno. Srebrne ure ad K 7-— naprej. Nihče naj ne zamudi te redke dbilčn obisk se priporoča tvrdka « cr r* prilike. FR. ČUDE NH§ Ljubljani, Prešernova ulica. Primerna b o ž i čin a in novoletna d«r>ia. Prva ljubljanska higienična mlekarna priporoča Joghurt-Kelir kakor tudi pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko sladko smetano, (Obers), kavino smetano, kislo smetano, sir in prima čajno maslo« Naročila se sprejemajo v centrali: Slomškova ulica Št. 3, kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Llngarjeva ulica št. .1, Poljanska cesta št. 13, Florljanska :: ulica št. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva. " Dostavlja s© tudt na dom. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Del. ~l?wnica; K 8,000.000. Rez. fond nad ■ K 800.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna lii&a) Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■ W