Poglejte *na itevilke poleg naslova za dan, ko Vala naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. Hst slovenskih ftelwrcerr Ameriki. M NKKAJ VRC KOT ii HA DAM DOBIVATI , C "GLAS NARODA" <>< PO POŠTI NARAVNOST NA I >1 SVOJ DOM , ______ / * {S l Telephone : CHelsea 3-1242 No. 133^-Stev. 133 »o*. W »j Um Port Of Act m» New V«*« N. I- nnder Act mt Ctognm »f March 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 9, 1941 —SREDA, 9. JULIJA, 1941 2 __ » Citajte, kar Vat ranim« fl I * — — -r ^ ■ Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEMŠKI UMIK nemško vrhovno poveljstvo trdi, da vse poteka po načrtu. — ruski vspehi na mnogih krajih. — stalinova Črta drzi. — litvino v poziv Kolikor je mogoče sklepati po poročilih; ki prihajajo iz Berlina in Moskve, je pričela sreča Nemcem obračati hrbet. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo o bojih z Rosi le kratko poročilo in sicer: "Operacije na vzhodni fronti potekajo po načrtu.'' — Do sedaj so vojaške oblasti v Berlinu tujim časnikarskim poročevalcem vsak dan popoldne podale poročila o poteku vojne. Včeraj tako poročilo ni (bilo objavljeno. Gotovo pa je, da so v teku največje bitke, kar jih še pomni zgodovina. Živa je cela 2000 milj dolga fronta od najsevernejše točke na Finskem pa do črnega morja. Rusko vrhovno poveljstvo pa poroča, da so Rusi imeli velike uspehe na mnoigih krajih dolge fronte. V Besa rabi j i so bili Nemci in Rum unci v velikem neredu vrženi čez Prut in sioer v okolici Falciu, kjer so Nemci skušali dospeti do Dnjestra. Na tem kraju so Rusi izvedli več protinapadov, slednjič pa so se Nemci umaknili itu potrtili na bo; bojišču mnogo orožja in muni- 'cije. Pri Novogradu Volynskem na Poljskem so Nemci doživeli velikanske izgribe, vstavljeni so bili na osrednji fronti pri Bobrumfcu m okoli Ostro-va ter ob Baltiku na meji Let- ske. _ Nemci zamait vdar jajo na Stalinovo črto Iz vseh poročil je mogoče posneti, da se je nemški blickrig vstavil ob Stalinovi obrambni Črti, ki jo Nemci neprestano napadajo z vsemi silami, toda zadeli so ob trden v zid, katerega ne morejo prebiti. Na svoji utrjeni črti izvajajo Rusi protinaipad za protinapadom. Pri Novogradu: Volynskem so uničili dva nemška in-fanterijska polka. Na jugu je bilo nemško prodiranje proti Dnjestru vstavljeno. V svojem prodiranju proti Leningradu so ibili Nemci vstavljeni še pred Ost rovom. Okoli Ostrova so ruska artile-rija in aeroplani prizadeli Nemcem strahovite izgube. V bojih pri Bobruisku so Rusi razbili 38 nemških tankov in dva polka infanterije. Navzlic neprestanim napadom s tanki vseh vrst Nemci niso mogli prodreti do Dnjestra ljali rezerve iz Francije, ker je j Jugoslovani proti znano, da Nemci ne gledajo na, Hitlerju Po ovinkih prihajajo iz Jugoslavije poročila, ki pravijo izgube, in če so še tako velike, njih geslo je: Naprej 1 Litvinov je zopet govoril Včeraj popoldne je po radio v Moskvi govoril nekdanji ruski vnanji komisar Maksim Ltivinov, ki je na glasu kot najboljši ruski sodobni diplomat, ter je pozival Anglijo, da vrše takoj vso svojo oboroženo silo proti Nemčiji; med tem časom pa bo Rusija odbijala nemške vdaroe na vzhodu in Hitler bo prisiljen .bojevati se na dveh frontah. Litvinov, ki je bil že od nekdaj velik sovražnik nacizma in fašizma, je rekel, da je sedaj pravi čas, da Anglija vpade na evropsko celino, ko je moral Hitler podati večino svoje armade proti Rusiji. Litvinov je govoril v angleškem jeziku in rekel, da se bo feusi-ja»bojevala do konca, dokler ne bosta popolnoma uničena nacizem in fašizem. "Trdni v^vojem sklepu se ►mo borili, dokler fašistično barbarstvo ne bo iztrebljeno s sveta,je rekel. "Zelo važno je, da Hitler niti za trenutek ne dobi odmora," je nadaljeval Litvinov. " Njegova strategija je bila vdariti posamezno na vsakega svojega nasprotnika ob različnih časih, naša naloga pa je vdariti skupaj naenkrat. Vsak vdarec je sedaj desetkrat bolj učinkovit in cenejši, kot pa če bi vsak izmed nas bil slabejši." Litvinov, ki je bil odstavljen ikot vnanji komisar leta 1989 tri mesece pred sklenitvijo nemško-ru&ke nena padal ne pogodbe, je pozval vse narode, da podpirajo Rusijo in Anglijo v vojn£' proti Hitlerju in njegovi tolpi morilcev. da so vsi Jugoslovani proti Adolfu Hitlerju. _— Tako pravi neko poročilo, da so vsako jutro na hiše nalepljeni pozivi, da naj vsakdo po syoji močii prispeva, da je hitlerižem uničen. Vedno vsak dan napadajo jugoslovanski četniki. iz zasede nemške vojake. BESARABIJI Reklama na plačilnih kovertah Pri nekaterih podjetjih v državi New Jersey dobivajo delavci plačo v kovertah, na katerih so oglasi gotovih vrst žganja in piva. Proti temu je nastopil E. W. Garrett, državni alkoholni komisar. — Podjetnikom je sporočil: — Do delavčevega zaslužka je upravičena njegova družina, ne pa salon. Ko delavec poskrbi za svoj dom, ima še dovolj časa, nabaviti si pijačo. • ruska vojaška misija v londonu V London je prišla ruska vojaška misija podf vodstvom generala R. Golikova. Ruskemu poslaniku IvairalMayskemu, ki $e pri prihodu pozdravil generala Golikova, je -velika množica priredila bu^ie ovacije. Generala Golikova spremljajo admiral N. M. Harlamoy, polkovnik Pugažov, polkovnik Dragun, major Sizov in vojaški inžinir Varajiov. V Londonu se vrše razgovori, da bi prišlo do prijateljstva med Rusijo, in Poljsko. Rusi pa so že tuai pričeli oživljati panslovansko misel ter bodo zastavili vse svoje sile, da združijo vse Slovane, ki bodo kot en narod nastopili proti Hitlerju in bodo po vojni zopet imeli svoje neodvisne države. Angleški strokovnjaki v Moskvi' tV Moskvo je do-^pelo pet novih članov angle&e vojaške in gospodarske komisije. Med njimi sta dva strokovnjaka za olje, dočim so trijje vojaški iz vedenci. poostritev operacu angleških podmornic Na sliki kaže št. 1 laški otok Lampadus, blizu katerga sta bila potopljena dva transportna parnika osišča; št. 2 kaže pristanišče Bengazi, št. 3 Lemnos, tu so bile potopljene 3 ladje. Velika sila za obrambo Islandije Ameriška posadka na Islandiji bo »tako močna, da bo pripravljena na vsak slučaj. — Islandija samo 400 milj od Grendandije; 600 od Norveške john l. lewis je zlil svoj srd na roosevelt a in hillmana T* Predsednik baje ni storil prav, ker se je proti štrajkarjem poslužil vojaštva, docim je bil Hill-man brezbrižen z oziram na stavko premolar-jev. Predsednik CIO, John L. Lewis, je tako ostro napadel predsednika Roosevlta in Sid-neya Hillmana, ravnatelja yredukcijske uprave, da mu je začel Jaocb Potofsky, predsednik Hillmanove unije, — Amalgamated Clothing Workers — o-citati, da igra politiko v času narodne nujnosti ter seje razkol med vftte CIO. Težki očitki so padli na tajni seji 200 OIO voditeljev, kate- »» --------— —------------mogoče potom pogajanj revi- V splošnem »o boji kar naj- dirati cene, ki jih določajo zve-silovitejši in 'bodo najbrže še J zne in državne postave, bujši, kajti Nemci bodo pripe NESLOGA MED STRAJKARJI "Dairymen's League Cooperative Association. se se vedno pomišlja, če bi te pridružila štraj-karjem ali ne. — Važna konferenca pri Owenu D. Youngu v Homesville-u. v", . Iz Utioe v gornjem delu new-vorške države poročajo, da se voditelji "Dairymen's League Cooperative Association^', ki ima približno 30 tisoč članov, še vedno niso odločili, če naj se udefleze "mlečne blokade" ali ne. Upajo namreč, da bo ima nad 23 tisoč članov, je pa zatrdno sklenila nadaljevati stavko in ne poslati v New York niti kaplje mleka, dokler ne bodo ,to je sklical predsednik Philip Mu ray v svrljo organiziranega odpora proti , vsem predlogam v kongresu, čijih namen je o-krniti pravice delavstva. Lewis, je napadel predsedt-nika, ker je s pomočjo vojaštva ■zlomil stavko pri North American Aviation Corporation. Obenem je izrazil tudi svoje nezadovoljstvo z obrambnim posredovalnim uradom. Hillmana je zmerjal, ker je poveril zadevo stavke v okrožjih mehkega premoga obrambni posredovalni oblasti. Kako breez potrebe je bilo to, je razvidno iz dejstva, da so lastniki mehkih premogovnikov po južnih državah sprejeli samo tista priporočila posredovalne oblasti, ki so jim bila povšeči, vsa druga so pa zavrnili. Lewis ne more pozabit^ s kakšno vnemo je članstvo CIO — zajamčeni farmer ju -------^ . — trije dolarji za sto funtov ozi- unij podpiralo ponovno izvoli- pismo iz stare domovine Rojak in naš dolgoletni naročnik iz Pennsylvanije je sprejel pismo iz Vapi Pekel pri Borov niči na Notranjskem. Pismo je bilo pisano 22. aprila in tudi oddano. Opremljeno z znamkami kot do razkola Jugoslavije za navadno pošto Odposlano iz pošte Borovnice pa je bilo 7. maja. Odprto in pregledano, in s koscem papirja zopet zalepljeno na katerem je bilo označene *' Verificato per censura.'' Med dragim pišejo: "Draginja je taka, da denar nič ne velja pri bogatejših, kaj bi šele. veljal pri revnejših ljudeh. Moram Vam povedati, da so podrli sloviti Borovniški most. (Ne omenjajo pa kdo je most podrl.) Gotovio že veste, da smo sedaj pod'Italijo in da smo Ital jani. Kaj bomo čez leto dni pa še ne vemo. Vemo le to, da kar smo, ne bi radi ostali." roma. 47 kvartov mleka. Na domu pokojnega velein-dustrijea Owena D. Younga, ki ima sam veliko farmo v Hor-"Dairy Farmers Union", kilnesville, N. Y., se bo vršila važna konferenca, h kateri bosta obe organizaciji poslali Bvoje delegate. Za "Dairy Farmers Union" je velik udarec, ker se "Dairymen'« League" noče udeleževati stavke; ne jgleae na to bo pa sama nadaljevala borbo. O uspešnosti stavke priča dejstvo, da se je dovoz mleka v New York znižaj za sedemdeset odstotkov. Policija je aretirala več pi-ketov, ki so prisilili drajverje zliti mleko v jarek ali so pa primešali mleka petroleja. tev predsednika Roosevelta, aoČim je bil on proti nji. Ko je Lewis nehal govoriti se je oglasil Jacob Potofsky ter mu začel predibacivati, da skuša s svojimi napadi napotiti Amalgamated, da bi zapustila CIO, četudi je k ustanovitvi dO izdatno pripomogla z denarjem in članstvom. — Mr. HiLlman in Roosevel-tova administracija ne potrebujeta nobene obramlbe, — je vzkliknil Potofsky. — V zadnjih mesecih si je delavstvo priborilo nešteto dobrine. S pomočjo Hillmonvega vpliva ,je CIO organiziral delavstvo Ford Motor Company ter pri Bethlehem Steel Company odpravil kompanijsko unijo. Islandija, najnovejša ameriška obrambna postojanka, bo zahtevala največjo prekmorsko gafnizijo za svojo obrambo. Koliko vnjaštvjuiwrt-imeli Angle-ži na Islandiji, je "vojaška tajnost, toda oni, ki so imeli priliko obiskati Islandijo, cenijo angleško posadko na 80,000 vojakov. Vojaški izvedenci pravijo, da bodo morale imeti Združene države na Islandiji tako močno posadko, da Nemci ne bodo niti poskušali postiti se otoka. Združene drišave bodo vseka-ko imele na Islandiji saj tako močno armado, kot so jo imeli Angleži, ali pa še močnejšo. V svoji prošnji na predse inika Roosevelta, da zasede Islandijo je ministrski predsednik Herman Jonasson« posebno po vda-ril, da naj bo posadka tako močna, da je popolnoma pripravljena za vsak slučaj. In predsednik Roosevelt je to obljubi. Združene države imajo v raznih " prekmor%ki h krajih 118,700 vojakov. Kolilro jih je na katerem kraju, ni biio oznanjeno, toda v maju je bilo na Havajskih ^tokih 40.000 ameriških vojakov. Ameriško vojaštvo, ki je zajedlo Is-landijo, je po raznih zanesljivih podatkih po številu in opremi zelo močno in tudi kanadski ministrski predsednik W. L. Mackenzie King je rekel, da je ameriška garni-zija na Islandiji tako močna, da so se mogli Angleži umakniti z otoka. Kongresni krogi mnogo razpravljajo o zasedbi Islandije in nastale bodo velike debale, ako bo treba na otok poslati še kaj več vojaštva. V tem oziru bo moral predsednik ali pa kongres izdati ppselbno deklaracijo. Po postavi je namreč prepovedano poslati ameriško vojaštvo izven ameriške celine, razrrn v kako ameriško posest. Poleg tega pa tudi še ni določena meja, kje se »neha za-padna zemeljska polobla in kje .se prične vzhodna. Pri ozna-cenju zapadne poloble je bilo rečeno, da spada v zapadno poloblo Grenlandija, Islandija pa ^e bila izključena. Islandija Grenlandije. Geographic Society pa pravi, da je znanstvena meja med zapadno in vzhodno zemeljsko poloblo (med Ameriko in Evropo) 20. poldnevnik, ki teče skozi Islandijo nekoliko zapadno od Reykjavika. Odločba predsednika Roo-sevelta, da ameriška vojska zasede Islandijo, bo imela za neizogibno posledico spopad a-meriškega vojnega brodovja z nemškim. Vojaški, zlasti pa mornariški izvedenci so mnenja. da bo moralo v kratkem priti do spopada med ameriškimi bojnimi ladjami in nemškimi podmornicami. Ako bo Neijpčija trpela, da bodo ameriške ladje neovirano vozile med Ameriko in Skandinavskimi deželami, tedaj ne bo prišlo do nobenega spopada na morju, toda Nemčija najbrže tega ne bo dopustila. Jiemške podmornice Jbodo skušale potopiti vsako ameriško ladjo, ki bo na Islandijo peljala vojaške potrebščine ali pa vojaštvo. Predsednik pa je ob istem času, ko je poslal vojaštvo na Islandijo, tudi naročil bojnim ladjam in mornariškim aeroplanom, da očistijo Atlantik nemških podmornic in napadalnih bojnih ladij. Jasno je tedaj, da bo mogoče v najkrajšem času prišlo do spopada med ameriškimi in nemškimi bojnimi ladjami na Atlantiku, zlasti se, ker je Nemčija razglasila vojno tzono daleč proti zapadu Islandije in če se bo hotela izogniti spopadu z ameriškimi bojnimi ladjami, bo morala vojno zono umakniti daleč proti vzhodu in le samo 700 milj zapadno od angleških otokov. grozna katastrofa v guadalajari Iz Guaaalajare v Mehiki poročajo, da je udarila* strela v neko tamkajšnje gledališče, ko je bilo v njem nad dva tisoč ljudi. Petinosemdeset oseb je bilo usmrčenih, večje število pa ranjenih. Med gledalci je nastala panika. Vse je drlo proti zasilnim izhodom. Dosti ljudi je bilo v gneči do smrti poman-dranih. Gledališče je začelo goreti in se je kmalu zrušilo. Gasilci, policisti in. vojaki so odnašali žrtve s pogorišča. Ljudska množica, hoteč imeti podatke o ponesrečencih, je navalila na mestno mrtvašnico. Nekaj trenutkov prej, pred-no je udarila strela, so ugasnile v gledališču vse luči. Gledalci so sedeli mimo na svojih sedežih, čakajoč nadaljevanja predstave. Nato je treščilo v oder. V temi sledeči paniki je bilo usmrČenih 37 žensk, 30 moških in 18 otrok. vojna v južni ameriki Zaradi meje je prišlo med južnoameriškima di»žavama Peru in Ekvadorjem do resnega spora in zaradi ponavljaočih se obrnejnih, spopadov med stražami, ste se v ponedeljek obe armadi resno i?poprijeli. , Že v maju so Združene države, Argentina in Brazilija obema državama ponudile svoje posredovanje za poravnavo spora Vse prizadevanje teh drŽav pa ni imelo uspefca in sta se slednjič obe armadi spopadli. V posredovanju je prevzela vodstvo Argentina, ki upa da bo mogoče poravnati spor, kajti tudi med državama Peri i Chile je že več let prišlo do več obmejnih >popadov ki pa fo imeli nikakih resnejših posledic. , ' Z ozirom na sedanji zamotani svetovni položaj se trudijo vse ameriške dišave, da ohranijo mir na tej zemeljski polobH ^ato booo napele vse sile, da pride med Peru in do sporazuma čimprej, predno bi sovražnosti zavze'e Vr" : in resnejši obseg. - a m ni- •TOLAS KIIOD I" — Hew Yorl Wednesday, July 9, 1941, . GLAS NARODA 99 (TOICB or THS Frank Bakaer, Preoldent; <▲ Corpora ti o«). J. lapibt, Sec. — Ptocc of bmlnow at tho ot a bote officer*: 210 WEST 18th 8TBUT, - NEW YORK. N. X. ------------ 48th Year "Glaa Naroda" la lmed every day except Saturday!, Btmdaya — • mod BoUdaya <-■ Bnbocrlptlon Zearly M.—. Advertisement on Avroafaieat. : -- !• 8a eeio leto velja liat u Ameriko In Kanado <8.— ; aa pol leta 98r aa (Kit leta »1.50 — Za New York aa eek> lei« $7.—i aa pol leta fSCO. Za inoaematvo aa celo leto «7.— ; aa pol leta 93J5Q. "Glaa Naroda" lakaja vaakl dan lxrzemll aobot, nedelj In praanlkor. -SLAB NARODA," SI« WIST 1Mb STREET, NEW YORK, N. : CHelaea 1—1242 MUSSOLINI PONIŽAN f Mussolini je bil -hitreje ponižan, nego se je kdo nadaif da bo. Nazunaj se njegov položaj ni tnstveno spremenH. Še vedno lahko gobezda in igra vlogo "diktatorja", toda pri italijanskem narodu je izgubil vso veljavo.'Opira se le tiste oblasti, ki mu jih Hitler milostno naklanja. Ce vprašate danes povprečnega Italijana, kaj misli o vojni, o fašističnih vladnih voditeljih in o uspehih" italijanske armade, yam'bo odgovoril: — Kaj hočemo, Italija je najnovejša Hitlerjeva pridobitev. Nihče ne bo zanikal, da naciji popolnoma obvladujejo Italijo ter da Mussolini ni nlc drugega kot ena tistih kreatur^ ki v zasužnjenih in 14osvobojenihdeželah ližejo Hitlerju pete, aa jim dovoli igrati vlogo "državnih voditeljev." K* , dežela večnega trajnega ognja. Ko je lanskega leta NeuUčjja zasedla Dansko,, je Anglija v -jodgwor nato zasedla Islandijo, ki jelbila z Dansko združena po takotimenovani personalni uniji. Islanklija je bila samostojna država s svojim parlamentom, le, kralj je 'bi - skupen Pam^ri i" Jslandijj. Zd^j je ua tein najbolj severnem, kuiturnein otoku jiašc zeml je amgleiška, popadka. Te dni .pa «o Ne^iUci »poročili. da^so začel i, Aijgii s, svo-; jim!i ,podmo#iiicam i bi obrati tja gori do Islandije. Zato je ta debela vedno bolj v ospredju našega zaniiui.nja. Zato tudi ne bo odveč, ee spregovorimo nekaj besetd' -o tej zanimivi deželi, kjer je doma večni led, kjer pa tudi vedno gospodari sila ognja. Vsa Islandija obsega kakih 10J,^00 fevadratniii km. Največji del otoka je gorat, ter loži 400 do 800 metrov nad mor-jeui. Le ob morju iu. mod gorami ko ravnine. Sredi tega goratega sveta pa tu in tam dvjjgajo 1200 do 200Q m visoki vrhovi. ,ki pa so pokriti z več-ninj Ifidpm. Ti ledeniki pokrivajo eno sedmino otoka. Naj- va5i tpr je bulo nlbitih 20 oist. v-ega prehivaj'jstva. Zalo ni nobeno .čudo ee je, domačega prebivalstva tako .malo. , .Tiste, strahotne, naravne* nesreče so pustile svoje sledove na obličju Islandije. Površino pokrivajo i predavala. I)o -eta 1918 so Is-ogron|nevp4ii5cave ohlajene la-J , , r . ve. pa Kajake protiaM. k o polljfjp za naročnino, da se nos lazili ej^ T oziroma o^naoian " POSTAL MONEY ORDER, 'ako je vam le priročno VSTAN0VEJ«N L. 1898 TT7-" zemlje fbrahajo vroči v rejci, ki jim pravijo "ii . \f liccrvlinl tli L' O t* HA že 1000 kilometrov. Želcznice Islandija sicer nima, pač pa dobre avtomobiVke cestp. Glavno in-esto je Reykjavik, .je Obilno vede, ki pomenijo za ™ £ zadnje Čave.posta/o docela deželo važne vodne aile. Sla- tefr "na veliio zaprto >. - in nnL-mtn L-. Kadar deluje, tati at brizga svojo vredo vodo do 70 m visoko. •Z kdentkov tečejo v mor poyi teh voda bo ponekod do 100 m Zgodovina /slandie se začeti fa loflf930'po Kr. ko so se tam .in pokiito kopališčo,, glrd~a 1 if¥'e ui.iviM^tq, o0 'nodemo m.ekar- va 8500 oralov zemJje ter je - h brzojavno zahvalil dučeju z besedami: — Mussolini, nikdar ne bom pozabil vaše »veMobe! Pri zadnjih sestankih na Brennerju Hitler ni več smatral Mussolinija za sebi enakega druga, pač pa za svojega hlapca. Razmerje med Hitlerjem jn Mussolini jem se je še poslab- jn P^ ^^ šalo, odkar so sklenili naciji prijateljstvo s podpredsednikom '^50 aKnjenUJii francoske vlade v Vichy ju, izdajalskim francoskim admiralom Darlanom. Hitler je že odnekdaj. smatral italijanska vojno morna: rico za svojo veliko oporo, An gleži so jo pa tako temeljito raz bili, da danes sploh ne pride več vpoeštev. In to se je zgodilo fcaš v času, bo bi Hitler bojne ladje najbolj potreboval. Takrat je zalirepe-nel Hitler po francoskem brodovju. Naj Darlan še tako* zatrjuje Francozom, da se je posvetoval s Hitlerjem samo glede "sodelovauja", ne »bo. nikdar( mcjgel utajiti, da je bila francoska mornarica predmet te umazane mešetarije. , » „ - Izza, tistega, časa .smatra. Hitler Italijo za okupirano o-zemlje, Petainovo oziroma Da rlanovo Francijo pa za «yojo zaveznico. Ko se je nudila Hitlerju prva prilika, je prodal Musso-iinija Darlanu. Italijanskemu poslaniku Alfieriju je Jlitler v brk povedal, da so Italijani "strahopetci'' in "ničvredna so-drga". Alfieri je nameraval resign i rati, in Ribibenbrop je z vso svojo diplomatsko spretnostjo le ležko, preprečil javen Škandal. . i- . Hitler je opozoril iMussolinija, naj si enkrat za vselej izbi je iz glave, da bi dobil kakžen košček francoskega ozemlja, pač mu je pa v zameno dovolil, da sme še enkrat zasesti Grško. Veled te "koncesije" so Italijani silno ogončenL, in ne morejo odpu&titi Mussoliniju, ker se je Hitlerju za to "usiu-go" še prav ponižno zahvalil. . f , t i S tem pa seveda ni rečeno, da bo smela Italija obdržati Greto. Baš nasprotno, kajti Hitler je obljubil Guški "neodvisnost". Italijanskim divizijam je zato dovolil vkorakati v Grško ozemlje, ker nujno potrebuje tamkaj štacionirano nemško vojaštvo. Kar je bilo pa še blaga v podjarmljem deželi, s»o ga Nemoi že prej odnesli oziroma so si ga zajamčili potom "trgovskih pogodib." Svoječasno so Italijani kar divjali samega iiavdu%nja, ko jim je Mussolini raz balkona svoje palače trobil o njihovem junaštvu in nepremagljivosti Italije. ■ - j Ko je pa duče ob obletnici vstopa Italije V vojno govoril pred italijanskim parlamentom, je lahko vsakdo opazil, rda je bilo ploskanje njegovih naj vernejših pristaše v prisiljeno,, ter aa izrazi navdušenja niso prihajali iz srca. Po svoji stari navadi se je Mussolini pačil, šobil, pretvarjal in zavijal oči ter skušal dokazati parlamentarcem, da bi bili Italijani meseca aprila prav gotovo premagali Grke, če bi jili ne bili Nemci prehiteli. Poblušalcem se je na obrazili poznalo, da mu ne verjamejo. _ . ^ . •": . » Ko je stopil Mussolini z govorniškega odra, je napravil vtis poraženega in utrujenega moža. G! asov it i so islandski opuije-niki, ki delujejo v sredi-teh o-groufciLh ledenikov. Dve nar ravni sili v tej deželi neprenehoma mod seboj bojujeta; Otok 150 agnjenilcovT ^lied.-katerimi jili je več ko 100, kateri so delovali že v lagodoviitskih časih. Satmo ognjenik Hekla je v zgodovinski dobi v*aj 20-krat.bru-hal- Ognjeniski iabrulii so ti-cta, s trabofcna nesreča- ki od časa do časa obiskuje ta otok. Kaklar začno brnihati veliki o-grgeniki, ki začno pofzed v do: lino,. *njibove ledene vode pa takrat poplavrijo večji del dežele. Takrat je na Islandcem kakor oib vesoljnem potopu. Vatnajokuli jc t>ruhal nad 7 me secev. Pridružili so se lrtu še drugi ognjenfki, nakar je kar. 100 ognjenikov bruhalo gorečo lavo. Takrat fe pepel iz ognjenikov na Islandiji veter zanaša! v Ameriko, celo v Afriko, da. celo do Avstralije je prišel ■pepel iz Islandije. Ob tisti nesreči je poginilo 70 odstotkov vseh domačih ži- s9 posiu^ai narodne pevce in]110' vehKe vrtnarije, kjer tudi dandanes zbirajo1 ^donic- kJavmce^itd. Rudnin Mandčani, b'teri imajo talln,kav«n 1T1 in 14. stoletju, ko sta umftno-tj1^^ navadno kurijo z in.pe-niHtx-o cvotJi. Nato pa' 'go^.O^m'rjwm.odpadki -prišla stolet ja trplienja in na- f^ ka^or povedano, rfibo-ra%mifli nesreč, dokW Islandci ,loi (loll?,1:av-leta ,1915 nit=o izvojevalj svojo ^ ^ voa ^ , # m i nnp/inrlo 1 - i r o Trrtvnn volj, da je priden, bulturrn m Ifroti ,St. Lawrence kanalu George F. Barrett, generalni pravdnik^ države Illinois, bo vložil v kongresu formalni protest proti izgradnji St. Lawrence kanala. Po njegovem zatrdilu je proti temu načrtu večina illinoiškega prebivalstva. S St. Lawrence kanalom bi dobila Kanada kontrolo nad Micliiganskiui je.zerom, — je rekel Barrett. — V "osrčje A-merik.e" bi prihajali tujezem-ski parniki, vsled česar bi izgubilo, ameriško parobrodstvo miljjoiie in lhilijon^ dolarjev. _:_:__!_t—- Holandaka prekinila odnosa je s Fiiisko . . V..nekaterih Aiiierikanciii >'e je utrailo prgprjčanje, da «e v Ameriki jxjkore zveznim, državnim. okrajniin in občinskim »ostiiv^ni Je tukaj, rojepi ija Oatpr^Iizirani Amei^kanci. i V-i iuj^zemci so pa že v^j naciji, komiyii>ti, ia-ši- *tl: ^.ffrPloh sovražniki VjApie-}j 4Uci obstoječega reda, ki'ne-* trpnp čakajo, prilike, da bodo Strmoglavili vlado Združenih državah. Ta •>umnieenja »ta . skušala iapodbiti predsednik .. in* generalni pravdnik, ka-sta la^i odredila registracijo inozeineev, pa jima načrt ^li poyseyuL-u=>pel. Kadarkoli primejo,kalnega špijona, završi med ueuj^> .Ijud &ko množico; — Gotovo je, neinški alt laiki pritepenec. Če pa slučajno ni ilah ali Nemos, je pa i^dvomno Rus, boljše-vi k, komunist. V resnici je pa stvar poyseui drugačna. ... . ; , JSedavpo j»o ujradnik| jii^tič- . nega depart,menta are^irali .y Xew ^ o.rku dva.iijtrideset jonov, ki so neniAke vojaške, tajnosti zročali oziroma Podajali nemškim oblastiin. Skorh vsi so.Xemci in skoro vs-i.-tudi liaturalizrani ameriški dš^av-Jjani. . k ... . svdbodoljuben. Ko so se I>landai leta 1918 osvobodili, se f začelo njihovo kn!tmrnb iživtjenje "hitreje razvijati. Do leta 1018 niso imeli nobenega kosilnega stroja, danes j£h je v a, ^veličanstvo! Gospod in svinje. Islandija se pa v Poročrilik ipa je povedal, da^je Mavnem pjresživija z ribolovom. I15'1 Aitdrpe veliki zrakoplov^c, Toda tudi v tem pogledu jen^- Dies preiskuje . . . Znani Diesov odbor bo začel vkratkem raziskovati delavnosti nemških in jape bo v tej vojni borila za svoj obstoj^ povzročati uoibdnih neprijetnosti. — Tisočkrat ponavljam, — je izjavil, — da ni namen naše kampanje pasivnega odpora spravljati angleške .oblasti .v zagato, pač je pa nasprotno re§s da jim namreč pri vsaki pcijiki skušamo pomagati iz zadrege. i ; ^ , Stavka v kaznilnici .V zvezni, kaznilnici v Leavenworth^ Kansas, so zastav-kali kaznenci, ki izdelujejo čev lje hi krtače. Vse\i skupaj jili je.Uiui tisoč. Med njihovimi zastopniki in., vodstvom kaznilnice so že začela pogajanja. Ravnatelj kaznilnice, Hudspeth Kraljevska izgnanca. niJakrat seboj vz^L^^.^karji spet jielati. ----- -•---" _ - - . i i -1 . - - . ^ . Po velikih ovjinkili napo,, sled vendarle dospela na' KuIjo je rekel, du zaenkrat *>iv5i romunski ^mlj Karol iu bea^z^r Stav', njegova ljubica Magda Lupe- IP11 Aalatt SCU*. . -' - i, r NAZNANILO' in ZAHVALA Žalostnega srca uazuuiijaino sorodnikom, znanceut iu prijateljem talostuo .vest, da jrr preminul aaš nadvse drugI oiSe ^ l-.v z S- a f -ri iiV} JOHN ZOST Umri. ie dne 21. malo 1W1. Bohm je bU suso « dni. Bojen je bil -dn« a avgusta leta 18(55 v vasi Dole nad Idrijo, okfraj Logatw, Nolranj- eko. " t . ' •*' ' " v Tem pogoni sn Želimo zabvu.Uti ta ilarmane yeiif« i*trlcu John I>ikar, neC-aku in ■ iu>čaklt*jain v BrldgeviUR, Pa., dnihu 8NPJ 86. <>o»|K>dini«ki odselc. Juvenile Circle SNPJ fitv. ^Z( Anton L'rt»Ha_ dmiUid iz. Midway. Ba., ?ort;unat Moohuk in družini Iz Prin»rose. Pa., Cbarlijs Frauk iu družial ias Punxsutawney, Pa^ .Antou Lauririi in diru^ni iz R. D. 4T Bnrgettstown, Pa. Nadalje: Jot*»pb Toroieh in družini iz YouugMowji, Oblo. Muth. Vehar iu družini iz South View, Pa., Anton Peuko In družini iz Veruoa.^,Pa., Mrs. prances Rihet iz Weisburg, W. -Va., ki je darora-la za maše. . , Lepi* h v »Iu v^emtiKfim.ki ste l>Ui v pomoč za času smrti: bvtt-la tudi za- »Ttomobile. Društvenim Članom kakor, tudi predsedniku društva hvaja za let>o.crejen pogreb. • Ako smo po pofnoti katero ime lzpubtiii. prosimo, da nuni o-pKMUfc, ~ J • i . H. -M. Ifi«.!, : H pa drajrioCe, tipava j mirno dokler se ne .snidemo. Žalnjoa ostali: JOHN ir^FRANK, sinova: WILLIAM In DONALD, vnuka; Dva bratarritt eeotra v stari domovini. , - ■ • , __ V mmm Zdaj sta že. deloma ua var,- . nem,: deparja imata dovolj, le j nek a j jiina. grpnj srce; visoka kubanhka drnžfca ju, preži; a iu ju noče sprejeij.v svoj<^ srečo. . Ob prvi prilik sq bosta skušala izsojiti .Združejie države. V Ameriki je na žalost .še. precej, praziie^a klasja, ki . . . C« natsreča spakedra, fco grški -nti-.rod fepet svoboden.. k tJ , . In, takrat ^e Ibo g^žk i vlaoa j vrnila, v vsem svojem dostojanstva na gnškti tla ter začela vladati. "HII8KI1DM'*-?To* ^ednegfay, July-9, 4944 ^-JLV M Poročila, Is raznih naselbin, kjer feivajo ip delajo Slovenci ««rti««*—mmmmmmmm—mmmm^m*■mmmmmm*mmmrnmmmmmmhm m I II m Mackenzie King zavrača Ne da bi koga imenoval po imenu, je ministrski predsednik odločno zavrnil trditev, da hoče biti Kanada plačana za pomoč, ki jo na-klanja Angliji. Pred izbrano družj><> odličnih po zmaga Atuerrkancov, Kanadčanov in angleških uradnikov je govoril kanadski ministrski., pijed-sed-11ilf Mackenzie King ter dejal, da si Kii na da z vsem razpoložljivimi viri z vso sov jo mo-čjv prizadeva pomagati Angliji v skupni bori-i za ohranitev svobodo tudi v severni Ameriki in drugod po svetu *4('e zmagata nacizem in fa-MTeiiV'' je rekel. '1 bedo vsi narodi na svet u izgubi M svobodo. Baš zato so l>odo Kanadčani Iwiili do >k nujnost i in jim je zagotovi ipna.'' Ne da bi koga uivnoval, je Mackenzie Khjg ostro nastopil proti tistim IjuiJem v 35druže-nih državah, ki trosijo neo*nov-ne. govoiic«1, dit lipče biiti panada plačana za vsak naboj in sp v«ako zrno žita, ki ga poAlje Amaliji, dočkm Združene države >oglasno z "lend-lease" postavo le velikodušno posojajo. S številkami je navedel, kolike ljudi, denarja jn potrebščin je pG&lato Kanada Angliji, ne da bi zahtevala k.ikAno povračilo. Indiroktno je odgovoril a- nierT^kim isolacicniistom. da k so Kamdov&ni zaveden, .svobo-, deni in neodvisen narod, peleg v-^a tega so pa tudi prežeti z duhom mednarodnosti, predobro zavedajoč se dejstva, da je -voboda, če je na enejn kraju ogrožana, ogrožana povsod. ^ "Narodna, izolacija, jie nudi nobenega izhoda, tuoj»ene varnosti in nobenega zatočišča. Gore in imqi-jajne morejo uspešno zaustaviti pohofcla ti-ranstva. \ "Kanadčani zaupamo TAru-žeulm državam in smo jitti.Jbivar !eži», ker so z dušo in srcem ž nami. Njihov ženij in njihova izvežbanots sodeluje z borci za svobodo" \ "VtjČkrat ^e ,-flršati očitke," je dejal, Maeikcnjo.it' K in^ 4 'da Kiinada prodaja Angliji z velikim dobičkom vojne potrebščine. Tisti, ki tako govor,. po-v,i>J)] ja.;o, da -o Kanadčani nesebično pckkaim anglei&emu narodu nad tisoč tnilijonov do-'•arjyv. Aiko primerjajmo Ka nado z Ameriko ter kanadske dohodke in.probivaisty;o zaipk -. riskiiui dohodki jn ameriskinj. p: el>i valstvoju, bi moral ta dyr, ee bi ga Amerika floro vaj a. -znašati pMnajst tisoč iniHjc?-nov dolarjev. Če bi se Airoeri-ka žrtvovala v primeri s.Kanado, bi morata znašati letos njena žrtev dvaindvajset ti-soč milijonov dolarjev. • "Poteg vseiga Uiga J>o le4os" poklala Kanada Angliji za tisoč petsto milijonov dolarjev živil,| sirovin in drugih potrebščin. Tr» je za Kanado toliko kot bi bilo triiridvnjsCt tisoč milijonov dolarjev za Zdru žene države. t " Dasi je Anglija plakata Kanadi v zl^tu 250 milijonov dola'.je. v, je podala Kanada Zdr. državam za vojne nakupe dosti več /lata. jvijčjtdrl denarja ta ga je plačala Kanada- pro-ducentom za vojne potrebščine je »prispeval Icanadski naroki; v o^i-kl davkov in vojnih posojil. Pomoč ki jo^nudi Kanada Arigiiji, se da veleti tega pri- nih državah. inerjat; amertški polnoči '' iend-iease'postavi. "V kanadgki anrradi, nucr-hario5hižuje le za.to, da p<>-ši!ju danes >svojo anuado. .mornarico. iu zraeno. si"o v fnmtno nia^ nimpak se s t'tn tudi pripravlja za trenntek, kp bi se utegnil sovražnik pojaviti na ameriški obali. <4l>o !4ke1nitvc miru bosta začela . aikgleški^ m ameriški narod j?o<|eloyati..pri ut-tanovit\*i šiiiSe iu glob!je utemeljene svobode kot jo je doslej »poznate. zgcfcJ-Qvina človeštva. * Ju pii-zad vala si bosta enkrat za ,vse-Icj uničiti ku.t uacLsma in fa1 sizma.*? ' 1 ANGLEŠKE BOLNIČARKE V POVORKI KRALJPOKLQNIL KANADČANOM ZASTAVO ; Doslej Ai &il v AngUji še noben kanid^d ^olk tako odlikovan. — Kralj" je precej upa poln. — Churchill pa ž njim povsem ne soglaša. l>ne 1. julija se je vreilo v w angleški prestolnici značitao slavje. Angleški kraj Jurij je poklonil za^tavp dvema kanad-slrLmia ppdkotna, stacijoitranima v, južnem de i Augije. T»o XXV- ff'Vojne še ne bo tako Icnifflu !conec. Mi ne ntor&mo napovedati konca, kajti to je .odvisno od sovražnika. Mi ne moremo povedati, kako do^o bo ta Prizor v - i t: t Londonu, ob priliki povorke bolničark angleškega Rdečega križa. ^lini-tisske^nu predsedniku ■se je za njegova izvajanja Zahvalil Leiigiliton R. McCartv, kanadski poslanik v Združe- kolEk^Jkirat in v kakšno smer bo poslal svoj mforilni stroj. -'i V ^ vam pa laliko /.ajain- <"j!m>.m sicer to. (da bo s tfvoji-mi zločinskimi pristaši dcživ^l .jc- 'prvi sjfi^eaj, da jer angleški zvijasčnež' trpinčil narode ter kralj iaročil v Angliji zastavo —*■ ------:— 1 knnuti- kepiu poklu. Vojakonx iz New Brumswicka in A Ibej'te je reker: ' ''ICaidarkon.ste pozvani jia bo J proti sovražniku^ se morate zavedati. t%ko gotovo brani te^svoj 'lasten, dom Icct če bi «e borili na severo-ameri^kih tieio;, , . '; ; Ta dva^pgdka sta kikoi-pori- rana, v sidem b kanadski . .visok! kr.qiii,sar; , viscount R,? B. Bennett, bi^si tanaa in Go'ldon (iate nvajne, je star že nad mesec dni, in kakor kaže, se bo ze-lo dobro obno^el. Kaičrt ima 622 -članov, upati jtij pa; Ida se bo njih število v ti oglednem času povečalo. J)o podpore, oeiroma zdrav-nr»ke osknbe je po načrtu upra ■\ k.-eiiih nad dva tisoč oseb, mladoletnih, otrok, in žena zavarovancev. faza L junija ,ko je bil načrt uveljavljen, je bilo poslanih v bo|nL%iioe šestnajst njegovih članov. Med njiani je bilo pet j>orodnih slučajev. Koliko e ni moglo dognati. Neki bolnik, črtan načrta, je bi,1 že prej v bolnišnici ter do-biya izza l.j unija podporo V nedeljo dne 1. junija je bil poslan v bolnišiitoo neki otrok. Oče ni mogel preid ponedelj-kepi predložiti rudniški upravi 7)^dpisane4 prošnje, navzlic temu je-bilo pa poaneje vse urejeno, da očetu ni bilo treba pla (Viti al ravnika in oskrbe v bol-nišnioi. Medical Aid Plan upraivlja pri vsaki majrni poseben odbor, ki ga izvolijo uslužbenci potom V odiboru^neke^najne'sO Sti i je delarvcj, ki vnpe povsem različna dela ter dva člana, ki jih ju je imenovala uprava. či tu že dvajset krajevnih zdra-v^i}_i';ov ip med njimi je tudi nekaj specialistov. _ . f i r. w fj. »J Nemški letalec ustreljen na begu r - . . ■ ' -, - ^ —--------r-—--- V koncentracijskem tabori- lawke plače, V svrlio Lzra\Tia-šču pri Scbrerber.. Ont., je bil, ve toga ne^nakegEU razmerja, z dmgdmi vojnimi ujetniki za- je priporc^čil kaiutdski delav- je skaišal p'dl>egnilj, pa! ležnoj.tedenskega bonusa, v vi- T iro mu bifJi kmalu na sledu. TŠtniJfcl.fn iiaj\-eč jekla in železa, produ eira razmer«miia le malo 'železne rude! Največ je pride iz Zdr; dtžav.' i.: ' Železne rudnike v Kanadi orov Jop iziposlo-vati i podporo čimprej in brez dodatnih, stroškov za ponesrečence, oziroma bolnike. Načrttiče vsdh uslužiben-cev majne, njihovih žena Ln o-trek -pod .šestnajstim 'letoma prdbivajoeih v mestu Teck in bližnji okolici.. Zdravniška, oziroma operativna služba je pr^krWjeUja v vseih slučajih, razen v trstfh, ki jih tudi drugi sličril načrti une t>riznajo. V bolnišnici ima bolnik vso postrežbo. Ded avep je v bolnišnici 4 5dm brezplačno, njegova žena.ali otroci pa 21dni. V porodnih s^hjča^h prepeva načrt d^-ajset dolaj:jfv, je porodnica v bo^niSnici, oe jc dcma; pa deset dcla^civ. 3dsra-vniiška pristojbina za porod je običajno $12.50. . Poročeni fjelaved plačujejo v slflacl $2.55 na. mesec, s^rgsjki pa $1.75. Kompanija. prispeva k tej vsoti 75 oentov na me^ec. Velika (predmet je v tem, ker jSa z^ra^mtŽ^^tn Če ima zase svojega, za družino pa drugega zdravnika,. Koh?lej ^e udeleženih p ri na- Straaiiki so pp^'ali k ZELEZNlCARJr BODO DOBILI BONUS j Ziyljertski strošdcr so se podražili skoro za osem odstotkov. — Z bonusom vred bodo železničarji zaslužili toKko kot so v letiK 1926^-t 929< Naposled Je tudi vlada sprevidela znano reinioo, da .draginja hitreje narašča kot pa de . V Kanadi je 143 tisoč železničarjev. Vsi bodo dobite bo- Bomis hIo dobili v-fei delav- Spočet ka je Vilo ipredltiigano naj dobe bo^u^ le deiav^i^ ki z^.-lusžiio $25 ozirome. maaig na t^den. Pojavili so se pa Ugovori, čtiš, da bi to ni&akor ne »bilo pravično. Pribolijska naj mnenja, vojna tako kmalu končana..;s. Kanadski delegaciji je naiu reč dejal: "Porictsen sem, ke/ smem pozdraviti zastopnike Kanade, ki -so prišli tako daleč navduševat nas aa borbo, ki je tudi njihov^ borba. trdno sem ojverjen, da bo Kanada <\o zadnjega na naši strani. luzeno preklet^t\ro naroda^ "'Nihče naj mi ne skuša po-V^lati", je nadaljeyal, '1 da so ■N^nrpi uepreunagljivi .Kdor če i,u*etli dokaze, naj vprapja može, jci so se bojtfli pri Olia-teau Tlii ?rr>% St. Mihielu, v Argon rh, pri Vimmy in Valenciennes." t; ^Navzlk- temu.se pa še" vedno e ljudje, ki prav i jo,, da Nemcev ni mogoče premaguti. Dokler bo živel kakšen veteran svetovne vojne, bo prepričeval Ijindj v Kanadi, in Združenih država-h, date tixlitve ni-so resnične." Na prasmik ameriške neod- * ^orPl v MontreaJu ko bpste jgipet d^oma pri svoji li družinah,'*' — angleški ministj^ki pre^se^tk Wiriston Churqbili ni bii mnenja, da bo •Jay F. Moffat- ameriški poslanik v Jvonadi.. ''Amerlfcanci vedo danes ]bolj k trt Ivdaj prej, da so ysi dni?! sistema, Id se merijo z naUmii i\hc©K demokracije, napačni in nestalni. 4. jolJja ^toje Ame: rHianci složno ter sp posvečajo syqibodi in obnavljajo ^vpje zaupanje v demokracijo. V s|n-čp.tu potrebe so pripravljeni na i-te žrtve kot ji doprinal^a veliki kanadski domini j.M KANADSKI VOJAKI V ANGLIJI na Velik -oče po- ^mu ladjedelci, delavci v e-begniti iz moono zastraženega l£*tfarnffh in sploh ..vsi, ki so talVorišča, je oba Istim 5e danes P0«1*^ Industrial Di.Tpuste uganka. Pogrešiii so ga šele Iirv<^t.gatKm postni, po treh urah. Bežita ni daleč, '.Žirljens?ki stroški narasli peč se >e pa skrili v bližini ta- k.?. «koro osem odtsotkov. Z bo-borišča in čakal noči. nnsoip vred bodo sedanje plače Najbrž je moral imeti zuma -^Ifčne plaeanr v ietiih od 1926 nje zaveznike. - ,.do 192f). KNJIGA ySEBUJE: 22,000 RAZLAG iti 120.0 SLIK Najnovejša aretovpa ENC\KLOrEUlA, t kateri nora vwkdo kakortoetakoU pofcUea najti rax- lago vsake besede spadajoče t njeffovo stroko. •• -^ CENA - SAMO * (PoStnlna plofiaoa.) i .i^^ii . KNJIGA isifeulE'1334 STRANI Sn JRokuSNO V PLATNO VEXANA — SKORO NBVEBJPTNO JK, DA JE-MOOOČ6 TAKO.NAJWPQfJS'EjS« KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMEKXO CENO. KNJIGARNA SLOVE^CPUBtlŠinNlGrm 216 Wast 18th Street. Hew J?ork,N.Y, bodo deltžni vsi ali nobeden. In pri tem je ostalo. Pogrešana letalca mrtva Iz Miount Canmel, province Quebec poročajo, da so naisli gozdarji v gozdnatem Easl Leke ozemlju trupii dveh članov kanadske zračne sila. Nekoliko vstran so bile rsrzvalirie veHkegu bonqlbnika.. Ameriški legi jonar ji : v Kanadi I N Vabilu. *'' Canadian Coi*jjb. Association4' se je odzvalo nad 20 tLsoč članov Ameriške legije iz štirinajstih aineriškrh. držav iter so preživeli praznik neodvisnosti, na kanadskih tleli. ^ WCana4i so ]>ili tri cfai ter fo si"ogMali razne zanimivosti.^ PozdinpiVfiil jjh je kanadski tninifiter J. L. Ralston, "ki je re- [:el *v svojem gcxvom: "Vojna jbo dosti dalje trajaT a. kot si pa kdorkoli med bami predstavlja. Nekaj pa laliko rečeni: Kanada bo vzdržala do kpnoa.^*' ->r ,-r tf-it i Sihrt zn^iega : , Kanadčana i ~ V Toronfo je tinxrl y^^rtarosti' 63 Jot Nonrtan Soii«menA]le^ načelnik narodnega izvršilnemu odbora • kanadske družbe Bde-čega Križa. vetjiik, toda .1 ibolea^i ^tqpiti.y Pftkoj. j^ekam svetovne voin,e je organiziral nadrvse uspešno kam jss®®.* posojilo. ' ^r- 'i i- 'J i- — iGODNjXsfitEv SE M^OSKESLA ; . Običajno so farmer j i sejEfli šele okrog tO. junija, docim so letols .začeli že. t ret j i teden ineseca maja. — Ce »bi bilo več dežja, bi bila letina še boljša. ,Ivo pripeljejo farmer ji „_ V spttoeoQenLse lahko reče,, da so bili pridelki letos bol^ zgod-nji kftkoi prejšnja leta^r Prejšnja leta so f&nnerji se- jali okrog 10. junija, dočj.111 so^ letos že tretji teden meseca. .. V-. T , TM+t i • -'»»v ■ *l/i maja- . .. Posebno dobro še je obnesla sfttitoplemn vrera efnu, dpeim je bi!a lanska ponflad mrzla in deževna. Če bi 5e slane ne bilo, bi bil pridelfek stoodstoten, L A S 111 O D I" - Hew Toil OSPOD iz KONOPISTA r Wednesday, July 9, 1941 «2» ▼ ITXVDTCJ1N n. im Napisal: L WINDER. 39 iVIroj nate sti ga »pet obeli resnoba im skrb. Od s noči ga je zasled orala nekakšna prikacen, nekakšen teman spomin. Ali je bil spomin na sanje! Nejasno se nsu je »delo, da je Maiija Ammciata na «n*rtni postelji terjala od njega prisego; .iJoral ji je priseči, oa se bo odpovedal " da ne bo zapotovul sinovom. Razločno se je s pom£nja!;, da je slišal iz njciiili ust č»Klrio besedo » odpovedal." Ali se je v njenih piedsmrmih blodnjah qglasu preroški duh T Ali se iinu je we to le sanjal-*? "Sanjati se mi je moralo " je mSSIfl sam uri seui "Drugače bi se bi l,v tolikih letih vsaj enkrat -spo-nuiii te prisege." • Kar-4 Liudvik je n ustil, dk so se sanje, spomin ias pirka-zen pogreznili kskor ka*nen, ki ga opusti« v morje. Črn angel je bil preletel cobo. Crn aagel je bil preletel njegovo življenje. A to življenje je bilo že davno mfinulo in pozabljeno. Pred petrra jstiim leti je ou z a če' novo življenje, lepše, prijaznejša z/viljejijc z zdravo, pametno, ljubo ženo. Karefl Ludvik je bil tako srečen, da ni imel nolbenih želja. Ni si želel o&bcs>k*: krone. Ničesar ni hote 1 vedeti o slavi, odgovornosti, oolitiKi in strogi dolžnosti. VkJju/b temo se ni rad odločil, , da prevzame vlogo prestofonasfleditfka. Lepo se mu je zdelo, da bo "impel se .pogosteje kakor doslej pokroviteljevati plesom, razvijati zat-tave. odpirati razstave in sprejemati od-poslans^va. TV večer je molui dali kakor po navadi. Molil je: 4Lgiibi Bog, dr.i, da ee vse srečno kornca, in prlzanesi nam nove u dar?« u- ">de! Paj meni im mojim zdravje*, nič drugega noecir:. Franciiu hočem biti zvest dktthnik. Moja dufea je žalostna, ker ropuvidhn, da bo nloral Fraooi postati cesar. Če si mu izl.ral to vzvišene nalogo, lj*Jbi Bog, tedaj te prosim, na kolemh. daj m i tudi potijeibno zdravje! Kajti drugače ne bo l4nbe. ljubi gospod Jezus, in tebe sveta Devica, iu vse svetnike, prosim na kolenih: naj se vse srečno konča! Da mi ne bi bifo t.eba doživeti takšnih strašnih reči, kakor mojemu bratu cesarju. Aimen." Ob i-t i uri e moll v svoji spalnici tudi Franc Ferdinand. V neki pobožnohti-jc klečal pred dliko Krlawanega. Toda mlolilčevu pobov nost je bila zastrupljena od tihe burje in nemočnega sr-ia njegovega srca. Ta srd se je obračal proti cesarju. Franc Ferdinand si je ldomtišijeval» da ga hoče cesar oouižati, razižaiiti in osmešiti pred svetom kakor norca, ki se ne taveia svo}€ miWosti, tonpak drano in nesramno sili v ospredje. Jeza se je obračala tudi proti očetu. Franc Ferdinand ie :v.;lil, da bi bil oč< postavil svojo voljo proti cesarjevi i:- se odrekel p r este ol mvsledt Iva, če br 6t Ki nam nakopava zgolj posmeh in žkodo, hočem, da ei vsirk izmed n to jih podloži) vkorv poirtane oči in z menoj vred r^: "iSoitmt'' "' MLADA RAZBOJNIKA OBSOJENA NA 4 IN 5 LET. Samski mehanik, 22 letni Pekle Omejc s Tuškega če"la, in kovaški pomočnik, 26 letni Ivan Hromo iz Podgorioe, sta Bgodaj Eačeia. V kazenskih registrih itmata zapisanih samJD dvoje manjsiith kazni po 14 in več dni. Polde je sklenil, da se osamlosvoji in da začne samostojno obrt In na kakšen način? Predlanskim je pokradel "devet starih in novih koles v vrednosti 6500 din. Postal je specialist za koledarske tatinske posle. Nljego-v znanec Ivan Hrpmc je pa stikal za denarjem in zlatnino. Večkrat je go^orA: "Kje naj dobim denar, da nil ne bo treba garati?" Prtedlaapkim je napravi1! tri večje vlomne tatvine, ko mu je v plen prinesto* precej chagooeno4»ti in gotovine. Plen je bil vreden do 15,000 din. Oba ata že deceinbra 1. 1938 vlomdla pri dveh samotarkah, Ivani in Mariji Btregarjevi v Brinju pri Domžalah. Takrat sta odnesla 300 din Pozneje sta odkrila slamnato kočo in se splarsila v hišo obeh štirih ženic, ki imata nad1 60 k rižev. Močno sta se ju prestrašili. Marijo Bregarjevo je razbojnik z odejo pokril in jo davfl. Ivana pa je d rugemw 'povedala, kje je denar. Odnesla ak znova pred sodišče, ker trdovratno vztraja na tem, da je nedolžen. Tako je ta umor. ki je lani toliko razburil južno Pohorje, še ved-rio nepojasnjen. Baje se bo sodna razprava vršila na Pohorju, na kraju dogodka same-g*- r» m vvv**4 » , " N _ ^^ Tako je sanjari! z odprtimi očmi do jutra. Imel je w kakor sleherno jiHro. Telo rau je biol mtedio in ait vročice, bolezni, ki je z okrutno počasnostjo prevzemala njegovo teflo. . --^ vrcuci- mtedto in šibko od in vztrajnostjo iNrndiijeranj« prihodajki.} IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih insih Jc mkcan titmidja dnevnih vesti potrebe« t» prir^ni ATLAS. U p pdUje bo nafiim naročnikom po najniiji eeni. — Naročite gm Ao danes! Velikost »H x 1414 46 Tellklb strani; , 82 harranlh semljevldo* tujih drtav in a lemljeTldor Zdr. drfar ln sastar TodJIntti dr-tav; 40 sretomlh slik popolnoma o- mijtenlli; _ Zanimivi svetovni dogodki. • KaJnoveJ« semljevld kale celi svet ln tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN KOSIJO ITAI'IJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJDČITBV CEHOSLOVA. SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-BU8KA M SUA Cena 35 centov PoAJite svoto t po S oa. po 2 cent«. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI 8AM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ta doblte ■ atlasom ln ko ga izpolnita ln poOJete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se drtav, kakdr bodo preme-njene po aedanjl vojn!.. NaroČite Atlas prt: •'GLAS NARODA" sit WEST utta STREET NRW YORK, N. ¥. S TEHTNICO IŠČEJO PETROLEJ POD ZEMUO. ' V notranjosti naše zemlje je hre>z drvoma se mnogo petrolej«, katem je dandanes tako po-meniben in ki bo končno morda sG odiJocal, kdo bo gospodaril na površini te uboge zemlje. Največ bogatin pebrolejksilh vrelcev so naši i svoje čase agoij slučajno. Pozneje, ko je kupčija s to robo sfa vedno bolj v cvetje, so začeli delati posebne priprave, s katerimi so prenkur šalfi, ali je pod nami kaj petroleja -Zdaj pa so iznašli Tino tehtnico, ki naj iskalcem pokaže- afi je pod nami ka j petroleja ali ne. Ta metoda s tehtnico je duhovita, vendar kar preprosta. Tehtnica namreč je tako narejena, da je močno občutljiva za privlačnost zemlje. Ta zemeljska priv'aono*t pa ni po vseh krajih naše zemlje enaka. Kjer je spodaj pod nan ti zemlja >boTj zrahljana, njena privlačnost ni tako močna, kakor pa je tan\, kjer je spodaj polno ddbelih plastii močnega skalo-♦ovia. To razliko v, privlačnosti pa je mogoče tehtati. Tako nam taka fina tehtnica lahko pove, ali je zemlja pod npmi rahla, ali ne. Ce je zemffja pod nami rahlja, to pomeni, da je v njej še kaj durfpega, kar je tekoče in kar je morda petrolej. Seveda so te tehtnice tako fino izdelane, da zaznamujejo že miflijardni delček razlike v pri-vla>čnoi»ti. Kakor poročajo listi. se je tako zadnje čase posrečilo odkriti precej važna pe- trolejska ležišča pod zemfljo. t knjiga Je k oltarna JI sree . , . (Finigar) ji vrata t nafte Z IV I VIRI Spisal IVAN MATlClČ DED—. Je ZEMLJO sirebU. soral OCE — Je Je posejal in gledal bojne njeno Knjiga Je svojemten pojav T slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisani trinajst rodov slovenskega naroda od-davnih poCetkov t starem slovenstva do današnjega dne. Knjiga Je vemo srcalo nagega »vijen j a ln trpljenj a. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih veC kot mo more n oditi katerokoli naSe zgodovinsko delo. . SIN- Je sent mei teikhn klasjem VNUK — se Je dvigali preti: besu novega 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena »2. Pofttnlna plačana Avtor knjige Je IVAN MATIČlC. ki je spisal sploSno znano knjigo —-NA KBVAVIH POLJANAH ti« WEST KNJ "Glas IStb STRBRT ■ IGARNA Naroda r NEW TORR. N. 1 99 I RUSIJA. HOČE BITI NA-4% 4 JASNEM. . Bos k a vlada je v posebni noti ostro vprašala japonsko do. Se je pripravljena zadostiti vsem 'določbami nevtralnostne pogodbe rsk3enjene na velikonočno nedeljo. DOJENČKI KI CUCLJAJO PALCE. riojeački So menda pri nas že od nekdaj imeli to navado, ne da bi jih kdo k temu navajal; tin so radi ouoljali svoje palce na iroki. Posebno odločni in Ksvobadoznhselni pa bo se lotevali celo palcev na nogah. Tako je bih) in je menda še Sedaj pa se je ogfeett učen profesor s čikaske univerze, ki je to aadevo, katera se je doslej tikala le dojenčkov, hotel znanstveno preiskati in dognati. Preiskal Bn nadlegoval je kar 173 dojenčkov, ki so po stari navadi oucljadi palce. In jih je znanstveno temeljito preiskal in dognali: Vsi dojenčki, razen treh, so imeli ali v ustih aili čeljustih ali v zobčkih kako bolezen. Zato je profesor nujno nasvetoval vsem materam in o-četom, naj prav takoj pokličejo zdravrfika, če Wio opazili, da mali aemSjan cfucllja svoj palec. Oucljanje namreč ni poledica kake bolezni, pač pa je boPezen v ustih potem; poeledi-•cs. cocljanja. Zaradi te^a je razvadi napovedati najhujši boj. Kolikor se-človek spominja, so naši starši odvadili nas, mi pa smo morali znati odvaditi svoje otroke ouoljarnja vpaflicev. To je aio bree zdravnika doslej, pa naj bi šlo tudi poslej, ker zdravniki imajo drugega dela dovdflfj. fOENE&AL MOTORS CORP. NE BO PODRAŽILA KARE. General Motors Corporation je obvestilA vlado, da ne namerava podražiti avtomobilov letošnjega (1941) modela. Dne 1. avgusta bo začefta izdelovati modele *za prihodnje leto, katerim pa še ni določila cen. Chrysler je pred nekaj dnevi izjavil, da bo zvišanje, ki ge je že prej napovedal, ostalo v veljavi. _ NAPRAVA, Kt SAMA URAVNAVA GLAS V ZVOČNIKU. Iv. Kodanja na Danskem poročajo: Dva danska inženirja Petersen in Pairtsen sta po več letih preskušanja izumila napravo,-ki zna sama urejevati moč in barvo gtasu v zvočniku ter dbenem izloča v?e postranske glasove,, kateri navakijjp motijo poslušalca. Ta izum o-mogoča, da bo poslej mogoče ifa Zvočniku poslošati naravni glas tLstega, ki nam govora ali poje v (radiju. Pomanjkanje take naprave je bila doslej Velika poBRnjHyvost. Danske oddajne ipo«taje bedo zdaj brž naročile t»ke rajprave, kakor hitro bodo končane potrelbne preizkt^nje. Noyi izum je e-lektricni ojacevalec glasa,