PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini t r\r\ i•	_	* * * * v #
*bb. posm, i gruppo - Cena 100 lir_Leto XXX. St. 61 (8767)	TRST, sreda, 13. marca 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ttsfro] v tiskarni «Doberdob»
_v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v ^nžnjani Evropi.
MORDA ŽE V PETEK FORMALNA REŠITEV VLADNE KRIZE
,P0 NEUMESTNIH IZJAVAH AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA KISSINGERJA
Po sporazumu o programu v ospredju Zaostritev spora med Washingtonom vprašanje porazdelitve ministrstevin Evr°Psl(# gospodarsko skupnostjo
Nova vlada bo štela štiri ministre in 18 podtajnikov manj od prejšnje Mancinijeva in Lombardijeva struja v PSI kritični - Polemično stališče KPI
RIM, 12. — Po dosegi sporazuma med strankami leve sredine o vladnem programu je stopilo sedaj v ospredje vprašanje porazdelitve ministrstev v novi vladi. Mandatar za sestavo nove vlade Rumor je danes ves dan posvetil reševanju tega vprašanja. Zjutraj je ločeno sprejel delegacijo treh strank, ki bodo sestavile novo vlado — KD, PSDI in PSI — zvečer pa je bil v palači Chigi plenarni sestanek, ki je trajal dve uri in pol, na katerem pa niso dokončno rešili vprašanja. Delegacije treh strank se bodo zato ponovno sestale z Rumor-jem jutri okrog poldne. Ko bo dosežen sporazum o tem problemu, bodo morali vodilni organi koalicijskih strank formalno potrditi dosežene sporazume, nakar bo lahko Rumor odšel k predsedniku republike in mu izročil seznam ministrov. Po splošni oceni bi se to moralo zgoditi v petek, v zadnjih dneh prihodnjega tedna pa bi se morala nova vlada predstaviti parlamentu za zaupnico.
Na današnjih pogovorih so bila
osvoiena nekatera načela, ki se jih bo Rumor držal pri sestavi nove vlade. Vse stranke na primer soglašajo, da je treba skrčiti število ministrov in podtajnikov. Nova vlada naj bi tako štela 24 ministrov namesto 28 in okroo 40 do 45 podtajnikov namesto 58, kolikor jih je it^'a vl»rta, ki je odstooila.
Za sedaj še ni bilo formalno postavljeno vprašanje podpredsednika: samo Mancinijeva struja v PSI se je za sedaj izrekla za to, da bi imenovali nekega uglednega socialističnega predstavnika za podpredsednika vlade. Prav tako še ni bilo sklenjeno, ali bodo združili ministrstvi za finance in za zaklad v eno samo ministrstvo, kot se je govorilo v preteklih dneh.
Danes se je sestalo vodstvo KD, ki je odobrilo delovanje demokrščan-ske delegacije na pogajanjih za rešitev vladne krize. Sestalo se je tudi tajništvo PSI, ki je prav tako odobrilo zadržanje socialistične delegacije, čeprav so predstavniki nekaterih struj izrekli precejšnje kritike na račun sporazuma. Tako je predstavnik Mancinijeve struje Lan-dolfi dejal, da imajo socialisti pridržke predvsem glede politike cen in glede nevarnosti inflacije v zvezi s pogoji posojila mednarodnega monetarnega sklada. Socialistična levica pa je odklonila ponudbo, da bi vstopila v vlado s svojimi kvalificiranimi predstavniki. Po mnenju Lombardijeve struje sedanja rešitev vladr.e krize ne ustreza hudim problemom, ki so danes na dnevnem redu. Nova vlada ne kaže namreč nobene novosti v primerjavi s prejšnjo, ampak je celo šibkejša od prejšnje zaradi odhoda republikancev. Levica je mnenja, da bo nova vlada le prehodnega značaja, kot dokazuje dejstvo, da ni bilo rešeno vprašanje, ob katerem se je odprla vladna kriza, namreč vprašanje posojila mednarodnega monetarnega sklada.
Razvoj vladne krize je danes proučil tudi politični urad KPI, ki je ugotovil, da so se dosedanja pogajanja izognila najbolj kočljivih vprašanj, da so programske točke preveč generične in da manjkajo obveze za sanacijo in obnovitev javnega življenja ter metod vladanja in za boj proti pojavom korupcije. Zaradi tega daje KPI «strogo kritično oceno» dosedanjega načina reševanja krize. Odgovornost za ta položaj nosi vodilna skupina KD, ki bi hotela zvaliti na ramena delavcev ceno krize, pri tem pa ustvarja resne težave tudi delu samih delodajalcev, ker ne daje jasnih zagotovil in jamstev za razvoj gospodarstva. Voditelji KD so omogočili, da je prišlo do današnjega nevarnega položaja, ker niso hoteli prizadejati premoči nekaterih gospodarskih skupin in državnih aparatov. Politični urad KPI očita tudi demokristjanom, da so dali prednost interesom oblasti in stranke v škodo splošnih intereso1' države.
Po mnenju KPI no mogoče preprečiti nevarnosti za demokratične ustanove in omogočiti nov zagon gospodarstva s politiko in z vlado, ki bi ne popravili napak iz preteklosti, pač pa bi jih še zaostrili zaradi vztrajanja v praksi nevarnih kompromisov, praznih načelnih izjav in dejanske nemoči. Taka praznina ustvarja ugoden položaj za pustov-ske naklepe ne samo desnice, ampak tudi sil in mož same večine. «Na osnovi teh ugotovitev — se zaključuje dokument — politični u-rad KPI izjavlja, da bo opozicija stranke proti vladi, ki bi se rodila z značilnostmi, kakršne se sedaj kažejo, odločna in nepopustljiva.
Osnutek programa nove vlade
Sporazum o programu nove vlade je bil dosežen, kot smo omenili, na včerajšnjem sestanku med predstavniki leve sredine na osnovi osnutka, ki ga je predložil mandatar Rumor. Osnutek šteje 21 tipkanih strani in je razdeljen v poglavja.
Prvo poglavje je posvečeno splošnemu političnemu položaju. V njem je rečeno, da je kriza (»stavila v ospredje bodisi nevarnost gospodarskih težav, kot tudi novost nekaterih faktorjev, ki pogojujejo in bodo tudi v bodočnosti pogojevali gospodarski razvoj države Prav zaradi težavnosti sedanjega položaja, kateri je treba prišteti še nezaupa-
nje javnega mnenja v demokratične ustanove, pa je toliko bolj potrebna politična solidarnost med strankami leve sredine.
Rumor se sklicuje na sporazum, na osnovi katerega je bila sestav
Ijena vlada julija 1973 ter ugotavlja, da so politični termini tega sporazuma še vedno veljavni. Zato Rumor potrjuje splošne cilje vladne akcije, med katere našteva zaščito ustave in njenih vrednot ter utrditev demokratičnih ustanov, preprečevanje vsakega obnavljanja fašizma in obsodbo nasilja, obvezo za vedno bolj konkreten in učinkovit odnos med državo in državljani in obvezo za reforme in politiko razvoja.
V	tem poglavju obravnava Rumor tudi vprašanje odnosov z opozicijo:
v odnosu z opozicijo — pravi Ru-morjev dokument — bosta vlada in večina kompaktni, vendar ne bosta izključevali možnosti prispevkov in glasov v korist posameznih ukrepov, s pogojem,, da bo prispevke soglasno sprejela celotna večina in da se bodo glasovi pridružili glasovom koalicije, ne pa jih nadomestili. Končno Rumor potrjuje pripravljenost vlade h konstruktivnemu dialogu z velikimi družbenimi in gospodarskimi silami.
V	poglavju o zunanji politiki Ru-morjev dokument potrjuje, da je glavni cilj italijanske zunanje politike okrepitev in utrditev vloge Italije v Evropi v okviru atlantskega zavezništva in v sedanjem procesu pomiritve. Kljub dvomom in odlašanjem je evropsko združevanje brez alternativ. Rumor govori nato o problemih, ki jih je odprla energetska kriza na zunanjepolitičnem področju ter poudarja potrebo po najširšem odprtju do držav proizvajalk petroleja in do držav v razvoju. Dokument tudi naglasa, da mora evropska deveterica odigrati pozitivno vlogo na Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. «S sosednimi državami —- je tudi rečeno v Rumorjevem dokumentu — nameravamo razviti prijateljstvo in dobrososedske odnose na osnovi spoštovanja recipročnih pravic.»
Še najdaljše poglavje je seveda posvečeno gospodarski politiki. Rumor ugotavlja, da je do petrolejske krize prišlo v trenutku, ko so se kazali znaki pozitivne krepitve proizvodnje. Zaradi spremenjenega položaja pa je treba sedaj nekoliko spremeniti linijo gospodarske politike, ki je bila v začetku določena,
p» drugi strani pa ohraniti temeljne cilje razvoja. Ta sprememba mora imeti značaj emergenčnega programa za čimbolj učinkovito zaščito realnih dohodkov in zaposlovanja v novih pogojih, ki jih je ustvarila petrolejska kriza s svojimi trojnimi posledicami: povečanje deficita s tujino, nadaljnji zagon naraščanja cen, grožnje o skrčenju proizvodnje.
Rumor našteva nato nekatere konkretne cilje, ki naj jih uresniči vladni gospodarski program. V prvi vrsti je treba skrčiti petrolejsko potrošnjo: Rumor napoveduje uvedbo dvojne cene bencina. Vsakomur bo zajamčena določena količina bencina po zmerni ceni, za dodatno količino pa bo cena znatno višja. Glede energetske politike bo treba čimprej odobriti petrolejski načrt ter pripraviti načrte za čimvečjo izkoriščanje hidroelektričnih virov in za razvoj jedrske energije. Glede plačilne bilance bo treba skrčiti potrošnjo govejega mesa. Treba bo podpreti iz-
voz in uvesti ukrepe proti izvozu kapitalov. V tej zvezi bo vlada sprejela tudi posojilo mednarodnega monetarnega sklada, ki je povzročilo sedanjo vladno krizo.
Glede politike cen Rumorjev dokument ugotavlja, da bo treba izpopolniti in okrepiti nadzorstvo nad cenami. To bo mogoče doseči s postopnim skrčenjem števila vrst blaga, ki so podvržene posebni disciplini, treba bo omogočiti širšo proizvodnjo in ponudbo nekaterih poljedelskih pridelkov in živil, potreben pa bo tudi boj proti špekulaciji in prikrivanju blaga.
Rumor našteva nato nekatere druge ključne točke vladnega programa, kot so politika za Jug, zdravstvo, poljedelstvo, javni prevozi, gradbeništvo in najemnine. Končno zadeva Rumorjev dokument državni ustroj ter napoveduje nekatere ukrepe za izboljšanje delovanja vladnih organov, dežel, sodstva, reformo zakonikov in kaznilniškega sistema ter nekatere ukrepe na šolskem področju.
Ameriški predstavniki se niso udeležili sestanka za pripravo osnutka izjave o novih atlantskih odnosih
WASHINGTON, 12. — Včerajšnje izjave ameriškega državnega tajnika Kissingerja, po mnenju katerega nobena evropska vlada ne uživa zaupanja javnega mnenja in ni zakonita, so povzročile precejšnje presenečenje v Washingtonu. Kissinger je obravnaval to vprašanje v okviru vedno novih kritičnih stališč, ki jih zavzema do politike evropske gospodarske skupnosti, ki se po njegovem mnenju ne zaveda, da obstajajo bolj pomembni skupni interesi kot je iskanje neodvisnosti.
Gre za zadnji neumestni izbruh šefa ameriške diplomacije do politike Evropske gospodarske skupnosti po ostrih kritikah, ki jih je bila deležna prejšnji teden, češ da se ni posvetovala s svojimi ameriškimi zavezniki, preden je ponudila gospodarsko sodelovanje arabskemu svetu. Zaradi načrta o sodelovanju med Arabci in Evropo je Kissinger predlagal, naj bi odložili mešano ameriško - evropsko sejo, ki bi morala biti danes in jutri v Bonnu, da bi proučili osnutek izjave o bodočnosti atlantskih odnosov. Na današnji seji v Bonnu so bili ameriški
predstavniki odsotni. Kot izgovor so navedli potrebo po globlji proučitvi zadnjih predlogov EGS.
Kot kaže je Kissinger podal svoje izjave v pogovoru s skupino žena ameriških parlamentarcev, ni pa sa zavedal, da ga poslušajo tudi časnikarji. Najbolj so razburile diplomatske kroge v Washingtonu Kis-singerjeve izjave o zakonitosti evropskih vlad. Opazovalci ugotavljajo, da so bile izjave ameriškega zunanjega ministra zelo neumestne, saj vsi vedo v kakšnih težavah je trenutno uprava predsednika Nixo-na, o kateri se ne more reči, da u-živa zaupanje javnega mnenja po zadnjih škandalih tako v zvezi z zadevo Watergate, kot s preiskavo o Nixonovih osebnih dohodkih itd.
Izjave šefa ameriške diplomacije so povzročile vrsto ostrih komentarjev v evropskih diplomatskih krogih, kjer vlada še precej zanimanja za izmenjavo pisem med predsednikom Nixonom in zahodnonem-škim kanclerjem Brandtom. Po zadnjih vesteh, naj bi šef Bele hiše poslal nemškemu kanclerju pismo, v katerem je ostro kritiziral politi-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIII||||||||||||||||lllllllllliltl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||| 111,11111111111111,,((li,
FRANCOSKI PREDSEDNIK PRISPEL NA DVODNEVNI OBISK V SOVJETSKO ZVEZO
Vrsta mednarodnih vprašanj na dnevnem redu pogovorov med Brežnjevom in Pompidoujem
Generalni tajnik KP SZ izrazil upanje, da se bodo francosko-sovjetski odnosi še izboljšali - Pogovorov se bosta udeležila zunanja ministra Jobert in Gromiko
Generalni tajnik KP SZ Brežnjev Francoski predsednik Ponipidou
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIin
PO ZAKLJUČKU OBISKA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V KUVAJTU
Libija prisrčno sprejela predsednika ZIS Bijediča
Jugoslovanski premier bo imel vrsto pogovorov z libijskimi voditelji
KUVAJT, 12. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dic je končal danes svoj štiridnevni uradni obisk v Kuvajtu in odpotoval s soprogo in ostalimi člani spremstva na uradni obisk v Libijo. Obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije v Kuvajtu je bil kot je razvidno iz skupnega poročila uspešen tako glede razgovorov o dvostranskem sodelovanju kot glede izmenjav misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glede dvostranskih odnosov je dogovorjeno, da se ustanovi stalni skupni odbor za gospodarsko sodelovanje, kateremu bosta načelovala finančna ministra in da se razvije medsebojno sodelovanje v uresničenju vrste načrtov, med drugim jugoslovanskega naftovoda, ori financiranju katerega bo sodeloval Kuvajt.
Pri proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj je bilo obojestransko poudarjeno da morajo odnosi med državami temeljiti na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. na vzdrževanju in krepitvi mednarodnega miru in varnosti in spoštovanju načela aktivne in miroljubne koeksistence. '
Obojestransko je bila izražena podpora borbi za svobodo, neodvisnost in enakost mèd narodi, borbi narodov proti tuji dominaciji in imperializmu. V razgovoru je
položaju na Bližnjem vzhodu, izra-1 gramu že nocoj, zaključili pa se žena je bila polna podpora pravice bodo v četrtek (»poldne.
in borbi arabskih narodov in arabskemu lju/ tvu Palestine. Med razgovori so zastopniki Kuvajta izrekli priznanje Jugoslaviji in Titu za pravično podporo arabski stvari in poudarili pozitivno vlogo Jugoslavije na mednarodnem področju posebno med neuvrščenimi državami.
Z jugoslovanske strani je bilo izraženo priznanje Kuvajtu za njegovo delovanje med neuvrščenimi in posebno za njegov predlog o ustanovitvi sklada solidarnosti za gospodarski in socialni razvoj neuvrščenih držav ter za njegov pozitivni prispevek > nacionalni borbi za gospodarsko in politično osvoboditev in podporo enotnosti in solidarnosti neuvrščenih držav.
Obe strani sta izrazili zadovoljstvo ob rezultatih razgovorov in poudaril potrebo po nadaljevanju skupnih posvetovanj in sestankov na vseh stopnjah. Predsednik vlade Kuvajta je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obiščp Jugoslavijo.
Predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča, ki je s člani jugoslovanske delegacije in soprogo prispel iz Kuvajta na tridnevni uradi obisk v Libijo so na letališču v Tripolisu pozdravili predsednik libijske vlade Džalud in drugi fukcionarji. Uradni jugoslo-
bila posvečena posebna pozornost I vansko-libijski razgovori so na pro-
Pričakuje se, da bosta oba vladna predsednika dosegla soglasje o ukrepih za razširitev sodelovanja med obema državama, o čemer je bil dosežen načelni dogovor med obiskom libijskega predsednika Gadafija v Jugoslaviji novembra lani. V okviru priprav za razgovore Bije-dič-Džalud je včeraj začel v Tripolisu delovati jugoslovansko-libijski odbor za gospodarsko in znanstveno sodelovanje. Pričakuje se, da bo odbor, v katerem sodelujejo tudi gospodarstveniki obeh držav, dosegel več konkretnih sporazumov. Med bivanjem v Libiji bo predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije obiskal nekatere kulturne in prosvetne ustanove, zgodovinske spomenike, gospodarske organizacije in mednarodni sejem v Tripolisu, na katerem raztavljajo tudi jugolo-vanska podjetja.
KAIRO, 12. — Delegacija socialistične internacionale, ki jo vodi avstrijski kancler Kreisky je zaključila o-bisk v Kairu in odpotovala v Damask, kjer bo imela vrsto pogovorov s sirskimi voditelji. Pred odhodom iz Kaira je Kreisky izjavil, da je ugotovil, da si egiptovska vlada želi čimprejšnje rešitve bhžnjevzhodnega vprašanja in vzpostavitve miru.
MOSKVA, 12. — Francoski predsednik Pompidou je prispel danes na krajši obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo imel dvodnevne pogovore z generalnim tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom. Pompidouja spremlja več vidnih francoskih političnih osebnosti, med katerimi je tudi zunanji minister Jobert. Pogovorov se bo udeležil tudi šef sovjetske diplomacije Andrej Gromiko. Posebno letalo francoskega predsed nika je pristalo pri mestu Soči na obali Črnega morja. Pompidouja so dočakali Brežnjev in vrsta ugled nih sovjetskih osebnosti. Takoj po prihodu sta Brežnjev in Pompidou odletela s helikopterjem v Picundo. Vso slovesnost je oddajala sovjetska televizija, kar priča o pomembnosti, ki jo Moskva pripisuje Pom-pidoujevemu obisku. Na letališču ni bilo slavnostnih govorov, saj je obisk neuraden. Po prisrčnem pozdravu sta francoska in sovjetska delegacija odpotovali v Picundo.
Medtem ko je čakal na prihod francoskega predsednika je Brež-njev imel krajši pogovor s skupino novinarjev, katerim je orisal teme na dnevnem redu francosko-sovjet-skih pogovorov. Precejšnjo pomembnost bo imela razprava o ženevski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, poleg tega bo velik del izmenjave mnenj med Pompidoujem in sovjetsko delegacijo posvečen dvostranskim odnosom med Parizom in Moskvo. Sovjetsko - francoski odnosi, je dejal Brežnjev, so zelo dobri, upamo, da jih bomo še izboljšali.
Novinarji so vprašali generalnega tajnika KP SZ, kakšne so perspektive pogajanj med SZ in ZDA o o-mejitvi strateškega orožja, ki so v teku v Ženevi. Brežnjev je odgovoril, da gre za zelo delikatno vprašanje, ki ima mnogo odtenkov. Trenutno proučujejo vrsto rešitev. Sovjetska in ameriška delegacija, je dejal, iščeta skupen jezik, saj gre za vprašanje velikega pomena tako za sovjetsko kot za ameriško ljudstvo.
Radio Moskva je sporočil, da so bili prvi pogovori med Brežnjevom in Pompidoujem v vzdušju prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Obravnavala sta vprašanja večjega sodelovanja med SZ in Francijo tako na področju medsebojnih odnosov, kot na ravni mednarodnih stikov, končni cilj pa je utrditev popuščanja napetosti v svetu.
Danes začetek konference OAPEC
KAIRO, 12. — Predsednik Sadat je včeraj imel daljši- pogovor z ministri za petrolej Saudske Arabije, Abu Dabija, Katarpa in Bahreina. Kot (»roča kairski dnevnik «Al Ahram» naj bi bil govor o zadnjih političnih in vojaških razpletih na Bližnjem vzhodu. Sadat je tudi zagovarjal potrebo po pametni in prožni uporabi petrolejskega orožja. Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi Sadat zahteval od prisotnih ministrov, naj o-milijo zaporo nad izvozom arabskega petroleja v ZDA in naj zagovarjajo to stališče na jutrišnji konferenci arabskih držav proizvajalk nafte,
ki bo v Tripolisu.
Kot poročajo iz Libije bodo na konferenci OAPEC razpravljali o govoricah, po katerih naj bi v ZDA, kljub embargu prihajale velike količine a-rabskega petroleja. Libijska tiskovna agencija poroča, da so že prispeli v Tripolis prvi ministri, ki se bodo udeležili konference. Prispel je že predsednik organizacije arabskih držav proizvajalk petroleja Alžirec Ab-dessalam ter ministri arabskih e-miratov.
V prejšnjih dneh je bilo mnogo govora o sedežu konference ter o njenem dnevnem redu. Nekateri ministri za petrolej so se zbrali v Kairu. odsotnost večine predstavnikom arabskih držav pa je preprečila sprejetje kakršnega koli sklepa. V arabskem taboru obstajajo huda nasprotja v zvezi z embargom nad izvozom petroleja v ZDA. V nedeljo je libijski predsednik Gedafi poslal Sadatu poslanico, v kateri mu je predlagal sestanek pred konferenco, kar pa je egiptovski predsednik zavrnil.
RIM, 12. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu podpredsednika vrhovnega sodnega sveta Giacinta Bosca.
1 ko EGS. Brandtov odgovor je bil baje zelo umirjen ter je vseboval željo po skorajšnjem Nixonovem o-bisku v Evropi.
Ameriški tisk, ki je dokaj obšir no objavil Kissingerjeve izjave, čeprav jih ni komentiral, je zadnje čase nekoliko manj kritičen do evropske politike, kot je bil pred časom, ko je ostro kritiziral stališče francoskega zunanjega ministra Jo-berta na vvashingtonski konferenci o energiji. Zadnje čase je zaslediti v ameriških časopisih čedalje bolj jasne kritike politične metode, ki ji sledi državni tajnik. To dokazuje tudi stališče uglednega dnevnika «New York Times», ki trdi, da se Združene države nikakor ne morejo pritoževati, da se članice EGS niso posvetovale z washingtonsko vlado, saj gre za prakso, kd so jo ZDA uvedle že pred leti in jo dosledno izvajajo.
Zahodnonemška vlada se še ni u-radno izrekla o Kissingerjevih včerajšnjih izjavah, kar dokazuje, da je Bonn v precejšnji zadregi, saj zagovarja washingtonsko tezo, po kateri bi Evropa morala biti tesno povezana z ZDA. Prav sedaj, ko je polemika med ZDA in EGS v polnem razmahu, pa je Brandt začasni predsednik EGS in je zato toliko bolj vezan na skupno politiko evropske skupnosti. Poleg tega ima Zvezna republika Nemčija tesne gospodarske stike z Washingtonom, več kot 60 odst. nemške industrije pa je v rokah ameriškega kapitala. Bonn tudi potrebuje ameriško podporo za nadaljevanje svoje «Ostpolitik».
Laburisti zagovarjajo nov odnos VB do EGS
LONDON, 12. — V programskem govoru nove britanske laburistične vlade je kraljica Elizabeta dejala, da bo VB skušala doseči nove pogoje za svojo udeležbo v Evropski gospodarski skupnosti. Ko bodo pogajanja v zvezi s tem zaključena, bo rezultate moralo odobriti britansko ljudstvo.
Izjave kraljice Elizabete ob odprtju novega parlamenta so povzročile dokajšnje razburjenje v evropskih krogih v Bruslju, čez nekaj dni, 21. in 22. marca se bo sestal v Bruslju ministrski svet EGS, ki se ga bo u-deležil tudi predstavnik britanske laburistične vlade, ki bo postavil vprašanje o zadevah kmetijstva v EGS. še prej se bo londonski zunanji minister Callaghan sestal s svojim za-hodnonemškim kolegom Scheelom, ki je trenutno predsednik evropskega ministrskega sveta. Po vsej verjetnosti pa bodo znane britanske zahteve komaj na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov deveterice, ki bo v Luksemburgu 1. aprila.
Henry Kissinger
WASHINGTON, 12.	— Ameriški
predsednik Nixon je sprejel jordanskega kralja Huseina, ki je trenutno v Washingtonu. Husein se je nato še sestal z zunanjim ministrom Kissingerjem.
Po sporazumu o vladnem programu se je mandatar za sestavo nove vlade včeraj lotil vprašanja porazdelitve ministrskih mest. Pogovori s predstavniki PSI, PSDI in KD so trajali ves dan in se bodo nadaljevali tudi danes. Za sedaj je gotovo, da bo nova vlada manj številna, saj se predvideva, da bo imela 4 ministre in kar 18 podtajnikov manj od prejšnje. Če bo že danes dosežen sporazum o porazdelitvi mest, bodo morala vodstva koalicijskih strank odobriti dosežene sklepe, nakar bo Rumor — predvidoma v petek — odšel na Kvirinal in izročil predsedniku republike seznam ministrov. S tem bo tudi formalno rešena vladna kriza, medtem ko se bo razprava o zaupnici v parlamentu predvidoma začela proti koncu prihodnjega tedna.
Kissingerjeve neumestne izjave o evropskih vladah in o politiki EGS do arabskega sveta so v evropskih diplomatskih krogih povzročile dokajšnje negodovanje, ki se mu je še pridružilo stališče nekaterih ameriških dnevnikov, ki odločno kritizirajo politične metode ameriškega zunanjega ministra.
Francoski predsednik Pompidou je prispel na dvodnevni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bo sestal z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom in z drugimi sovjetskimi vod telji. Na dnevnem redu pogovorov bo vrsta perečih mednarodnih vprašanj ter francosko - sovjetski odnosi.
Na predlog pokrajinskega odbornika za javna dela Lucijana Volka je pokrajinski odbor na svoji zadnji seji odobril sklep o postavitvi 106 dvojez čnih napisov na pokrajinskih cestah v tržaški in štirih slovenskih okoliških občinah. Sklep se med drugim sklicuje tudi na deželni zakon, ki predvideva 75-odstotno kritje izdatkov pri postavljanju dvojezičnih krajevnih napisov.
Devinsko - nabrežinski občinski svet ie na svoji včerajšnji seji sklenil zgraditi v Devinu novo šolsko poslopje. Odbornik za finance pa je predložil proračun, ki predvideva nekai čez milijardo lir izdatkov in dohodkov.
...........................................................................iuuiiiiiiiniimiinniiiiiiiii„iM,1111111,11,1,mn
Ugrabitev japonskega «jumba» s 406 potniki
Na Okinavi je policija aretirata mladega gusarja, ki je včeraj zjutraj ugrabil «jumbo» letalske družbe «Ja-pan Airlines», na katerem je bilo 406 potnikov tn 20 mož posadke. Na sliki: potniki stopajo z letala p*
aretaciji gusarja. Poročilo na VI. strani
SEJA DEVINSKO-NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Ob desetem seminarju za slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem Formalni sklep o gradnji
Razgovor s pedagoškim svetovalcem prof. Janezom ®*vccm	Vl^tGcl \f i^©VIHU
V Kulturnem domu redno poteka 10. seminar za slovenske učitelje in profesorje, ki se je začel v ponedeljek dopoldne in se bo zaključil v soboto opoldne. Kot vsako leto, bo danes ob 18. uri generalni konzul SFRJ priredil v Kulturnem domu sprejem za udeležence tečaja, predavatelje in predstavnike oblasti.
Včeraj in danes so na sporedu predavanja samo za učitelje, v četrtek, petek in soboto na samo za nrofesorje. Le prvi dan so nila predavanja za učitelje in profesorje. Okroglo mizo o problemih v zvezi s prehodom učencev iz o-snovne šole v nižjo srednjo šolo (v ponedeljek popoldne) sta vodila šolski nadzornik Oskar Bole in pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Janez Sivec, udeležilo pa se je veliko število šolnikov. Za včerajšnja in današnja predavanja so razdelili učitelje v dve skupini. Prof. Stanko Kotnik je imel včeraj predavanje za I. skupino (danes za 2.) o temi «Poglavja iz metodike jezikovnega pouka z vajami», prof. Mirjana Turel (pedagoška svetovalka Zavoda za šolstvo SRS) pa je nadomestila prof. Pavla Kalana in ima predavanje o temi «Glasbena vzgoja v osnovni šoli».
Kot je razvidno iz samih naslovov, so ta predavanja povezana s praktičnimi vajami. Pri tem pa prihajajo na dan nekatere pomanjkljivosti v organizaciji teh seminarjev, kot smo včeraj lahko sami ugotovili in sta nam nato potrdila tudi oba predavatelja. Prostori v Kulturnem domu so lepi in svetli, toda niso primerno urejeni in o-premljeni za take seminarje. Z malenkostnimi dodatki bi se lahko to uredilo. Poskrbeti bi morali za prenosne table, stojala, projekcijsko platno, magnetofon, diaprojektor itd. Udeleženci tečaja pa bi morali imeti mizice, da bi lahko na njih pisali in si beležili v svoje zvezke. Menimo, da bi moralo za to poskrbeti šolsko skrbništvo, ki prereja seminar, stroški pa bi bili le za prevoz, saj imajo šole m šolsko skrbništvo že tako opremo in pripomočke.
Prof. Janez Sivec, ki ima te dni polne roke dela, nam je včeraj odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi s seminarjem.
«V čem je, po vašem mnenju, glavni pomen in koristnost takih seminarjev?»
«Najbolj važno, glavno, se mi zdi to, da se slovenski učitelji in profesorji vsaj enkrat na leto zberejo skupaj, ker nimajo drugih takih možnosti in je vsak nekako zaprt v svoj krog, v svojo šolo. Predavanja so vsekakor na visoki ravni, saj predavajo naši univerzitetni profesorji in priznani pedagogi, vprašanje pa je, kolika je učinkovitost za praktično uporabo. Težavno je namreč dobiti pravi kontakt s posameznikom, ker imamo pač večje skupine. Morda so prav zaradi tega tečajniki tudi premalo aktivno udeleženi in bolj poslušajo ter si beležijo.»
«Vi ste pri nas že tretje leto kot pedagoški svetovalec. Ali ste po seminarjih opazili na šolah kakšen napredek, izboljšave pri pouku?»
«Prav gotovo. Še zlasti, če upoštevamo vso dobo od prvega seminarja pred desetimi leti. Morda se najbolj čuti ta premik v osnovni šoli in pri pouku slovenščine. Temu je bila na seminarjih posvečena tudi večja skrb.»
«Kdo pa sestavlja spored in izbira snov, teme za predavanja na seminarjih?»
«Zasnutek napravim najprej sam, po lastni uvidevnosti in posvetovanju s šolniki, dokončni spored pa izdela šolsko skrbništvo skupno s sekretariatom za kulturo in prosveto SRS.»
«Vsofco leto opažamo precejšno razliko med seminarjem za italijanske šolnike v Istri in seminarjem za slovenske šolnike na Tržaškem, tako v programih kot v sami organizaciji. Zakaj ta razlika?»
«Seminar za italijanske šolnike je določen s posebnim pravilnikom, ki ga je sprejela mešana jugoslovansko - italijanska komisija, za tržaški seminar pa takega pravilnika nimamo.»
tSeminar za italijanske šolnike, bi torej lahko rekli, je formalno ustanovljen in urejen, seminar za slovenske šolnike pa nima take osnove?»
«Tako nekako, da. Seminar za italijanske šolnike v Istri je u-stanovljen kot seminar italijanske kulture in umetnosti, seminar za slovenske šolnike na Tržaškem pa je namenjen obravnavanju pedagoških in metodičnih vprašanj. Spoznavanju slovenske kulture in u-metnosti je namenjen vsakoletni seminar slovenske kulture v Sloveniji, na katerega prihajajo tudi slovenski pisatelji in umetniki. Laže bi torej vzporejal koprski seminar z jesenskim v Sloveniji, kot pa s tržaškim.»
(Seminar slovenske kulture traja 10 dni, namenjen je slovenskim učiteljem in profesorjem, toda število udeležencev je omejeno «nu-merus clausus», 15 učiteljev in 15
V sotobo, 16. marca ob 18. uri
bodo v uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6
IZŽREBALI DOBITNIKE VELIKEGA
NAGRADNEGA ŽREBANJA
v skupni vrednosti 2.300.000 lir za celoletne naročnike na PRIMORSKI DNEVNIK
(Odi. fin min. štev. 2/150563 z dne 8. feb. 1974)
profesorjev, interesenti pa morajo prej vložiti pismeno prošnjo. Op ur.)
«Alt se Vam ne zdi da izbira časa za tržaški seminar ni najbolj primerna in da seminar premalo traja?»
«Strinjam se. Predvsem je sam čas seminarja prekratek; tri dni za učitelje in tri dni za profesorje. V tako kratkem času res ni mogoče poglobljeno razpravljati o pedagoških problemih. Možna je le splošna usmeritev in informacija. Glede letne dobe, bi najbolj ustrezale počitnice, kot ste že nišah v Primorskem dnevniku. Najbolj bi prišel v poštev september, toda v septembru imamo seminar v Sloveniji.»
«Alt bi nam še kaj povedali v zvezi z letošnjim seminarjem?»
«Omenil bi rad še to, da imamo na letošnjem seminarju več ur predavanj, kot na prejšnjih, in sicer skupno 62 ur, medtem ko jih je bilo lani samo 40. Če bi pa hoteli, da bi na seminarju vsi aktivno sodelovali, in to bolj učinkovito, bi morali razdehti udeležence v najmanj 20 skupin, kar pa je povezano s precejšnjimi organizacijskimi in finančnimi težavami.»
Odbornik Frisolini je obrazložil proračun občine za letošnje leto
Čestitamo
Čez dobro leto bomo slavili tridesetletnico obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem. Trideset let je že kar dolga doba tudi za tiste takratne mlade šolnike, ki so takoj po vojni sklenili posvetiti svoje sile naši, komaj obnovljeni šoli. Med temi je bil tudi Edi Sternad, ki slavi danes svojo ))etdesetletnico.
Začel je poučevati kot učitelj najprej pri Korošcih. Po petih letih je prevzel novo službeno mesto v Dolini, poučeval je tudi v Mačkoljah in pri Domju. Leta 1967 je bil imenovan za didaktičnega ravnatelja pri Sv. Jakobu in že naslednje leto je prevzel ravnateljstvo openskega didaktičnega okrožja. Poleg poklicnega dela se tudi aktivno ukvarja pri športnem društvu Breg in s tem pomaga mladini s svojimi bogatimi izkušnjami.
Ob njegovem jubileju mu kolegi in prijatelji želijo vse najboljše in mu kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Osrednji del včerajšnje seje devinsko - nabrežinskega občinskega sveta je bil posvečen predložitvi proračuna, katerega je prečital odbornik za finance in proračun demokristjan Frisolini. Odbornik je poudaril izredno težavno stanje javnih financ, saj so vse krajevne u-prave z reformo izgubile kakršnokoli avtonomijo in so odvisne od prispevkov države. Deficit devinsko-nabrežinske uprave narašča in v letošnjem letu še posebno strmo, saj so vsi proračunski izdatki dosegli v 1973. letu 755 milijonov lir, letos pa bodo znašali 1.012 milijonov lir. Občina je bila za kritje lanskoletnega primanjkljaja prisiljena najeti posojilo v višini 99 milijonov lir, letos pa bo v višini 219 milijonov lir.
Odbornik Frisohni je nato dejal, da se je deficit še zlasti povečal zaradi splošnega zvišanja stroškov in vedno manjše kupne moči lire. Poleg tega pa so znatno zvišali število stalno zaposlenih oseb, saj je znašal organik 52 zaposlenih, sedaj pa 78. Povečali so se izdatki za kulturo in predvsem za šolstvo. Že lani so pričeli izvajati obsežen program javnih del, ki ga bodo letos dokončali. V proračunu je med pomembnejšimi novimi javnimi deli vključena gradnja šole v Devinu, gradnja kulturnega centra v Devinu, izvršitev urbanističnih del in nekatera dela za ureditev športnih centrov.
Občinski svet je že v zvezi s proračunsko razpravo sklenil, da se bo sestal ta teden ponovno v petek, nato pa prihodnji teden v sredo in v petek, da bo lahko pravočasno odobril proračun in opravil obsežno upravno delo, ki je zastalo zaradi dolgotrajne krize občinske uprave.
Župan Legiša je nato prečital dolgo vrsto sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor večinoma že na seji lanskega oktobra in kasneje.
Občinski svet je nato odobril sklep o najetju posojila za gradnjo otroškega vrtca v Devinu, za kar bodo porabili 53 milijonov lir, od katerih bo 40 odst. krila država s svojim prispevkom. Odobrili so tudi načrte, ki jih je izdelal arh. Jagodic. Poleg tega so potrdili sklep občinskega odbora, da se takoj vloži prošnja, da se tudi devinsko-na-brežinska občina, oziorma ozemlje severno od železnice, vključi v seznam gorskih občin.
Po daljši tajni seji, ki se je nanašala na osebna vprašanja, je občinski svet odobril še dve posojili: prvo in nimate fcn izdatek v višini 1% milijonov lir (od tega 91 miljionov lir posojila) za naslednja javna dela; priključek k nadvozu železnice v Vižovljah, ureditev čistilnih naprav greznice v ribiškem nase uu in v Devinu, razširitev omrežja kanalizacije v Devinu in v Nabrežini ter razširitev pokopališča v šempolaju. Drugo
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimmiiiumiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmniiiimiiiiii
VČERAJ V DCZELNEM SVITU
12 milijonov lir za reševalno službo v deželnih gorah in jamah
Novo normo so podprle vse svetovalske skupine
Po krajšem premoru se je včeraj v našem mestu ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem osnutku, ki določa deželno finančno pomoč za gorsko reševalno službo in za reševalne posege v jamah. V prvem delu seje je skupščina obravnavala vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času načeli predstavniki posameznih svetovalskih skupin (o teh problemih poročamo na drugem mestu).
V	obrazložitvi novega zakonskega osnutka je poročevalec Rigutto (KD) poudaril, da gre za nakazilo 12 milijonov lir v letošnjem letu za reševalne posege v gorah in jamah, in sicer po deželnem zakonu štev. 8 iz leta 1969. Finančna sredstva so namenjena delegaciji I. področja vsedržavne zveze gorskih reševalcev, ki deluje v sklopu Italijanskega alpinskega kluba in ki ima svoj sedež v Tolmeču. Sredstva bodo porabili za razne odškodnine gorskim vodnikom in reševalcem - prostovoljcem ter za kritje stroškov za prevoz gorskih reševalcev na kraj nesreče. Prav tako bodo iz tega nakazila črpali sredstva za nabavo gorskega in spele-ološkega materiala, za modernizacijo obstoječih pripomočkov in za nadomeščanje opreme, ki bi jo pogrešali po opravljenih posegih. Končno bodo iz nakazila lahko krili stroške za strokovno usposabljanje gorskih in jamskih reševalcev in za prirejanje posebnih tečajev .
Delegacija gorskih reševalcev, ki ima kakor rečeno svoj sedež v Tolmeču, je razčlenjena na sedem postaj (Rajbelj, Forni Avoltri, Forni di Sopra, Pordenon - Maniago, Moggio Udinese, Videm, Trst) in na postajo za reševalne posege v jamah s sedežem v Trstu.
V	razpravo o novem zakonu so posegli svetovalci S. Bertoli (ne-odv.), De Ferra (MSI), Lonza (PSDI), Manzon (PSI), Donadel (KPI) in Trauner (PLI) ter pristojni odbornik Devetag. Vsi so se izrekli pozitivno o novi normi, ki je pri končnem glasovanju zabeležila soglasno odobritev.
• Avtonomna tržaška federacija KPI
bo priredila v petek ob 17. uri pri Sv. Jakobu zborovanje, na katerem bo govoril sen. Silvano Bacicchi o sedanji gospodarski krizi.
Seja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je na svoji redni seji v ponedeljek, 11. t.m. pristopil k izdelavi podrobnostnega programa za daljnoročno obravnavanje vrste tem po prioritetnem sistemu, tem, ki se nanašajo na politično, kulturno, gospodarsko in socialno življenje naše narodnostne skupnosti v deželi in ki zahtevajo zaradi svoje važnosti temeljito poznavanje iz vseh zornih kotov.
Izvršni odbor je preučil tudi nadaljnje korake v prizadevanjih za dosego globalne zakonske zaščite pravic naše narodnostne skupnosti s posebnim ozirom na nedavno resolucijo tržaškega občinskega sveta, ki obvezuje župana in občinski odbor, da se v Rimu zavzameta za čimprejšnjo parlamentarno raz-parvo o predloženih zakonskih o-snutkih in za sprejem ustreznega globalnega zaščitnega zakona.
V nadaljevanju seje se je izvršni odbor seznanil z vrsto pobud slovenskih kulturnih in emigrantskih društev v Beneški Sloveniji, zlasti pa še s pobudami za čimlepšo počastitev spomina beneškega narodnega buditelja msgr. Ivana Trinka ob 20-letnici njegove smrti.
Končno je izvršni odbor razpravljal še o predlogih za ustreznejše delegatsko zastopstvo članic na občnih zborih SKGZ, ki so bili izraženi na zadnjem občnem zboru.
posojilo v višini 35 milijonov lir pa bodo porabili za gradnjo ploščadi za košarko, rokomet in kotalkanje v bližini telovadnice v Nabrežini.
Odobren
proračun ACEGAT
Tržaški občinski svet je z glasovi strank leve sredine včeraj odobril proračun ACEGAT. Včeraj se je o proračunu zaključila razprava, ko je odbornik Abate odgovoril na posege svetovalcev in so nato načelniki skupin podali glasovalne izjave.
V začetku seje je župan Spaccini govoril o tragičnih dogodkih v Španiji in ponovno obsodil frankistični fašistični režim.
Zdravstveni funkcionar tržaške občine je sporočil, da so v tednu od
3.	do 10. marca zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 18 primerov škrlatinke, 2 primera ti-fusne mrzlice (oba izven tržaške občine), 13 primerov ošpic, 25 primerov noric, en primer nalezljivega vnetja priušesne mrene, 3 primere rdečk, 4 primere srbečice (od katerih dva izven tržaške občine) ter 5 primerov nalezljivega vnetja jeter (od katerih eden izven tržaške občine).
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
VELIKA IZPOVEDNA MOČ V FILMIH ALJOŠE ŽERJALA
Reportaža o zgoniških «zlatih» dekletih - Cile in Peru in za konec dinamični kolaž o vietnamski tragediji
V Slovenskem klubu je sinoči predvajal svoje najnovejše filme naš u-veljavljeni filmski amater - umetnik Aljoša Žerjal. Najprej je zavrtel barvni film z naslovom «Devet kolajn za pet deklet», posvečen zgo-niški ženski namiznoteniški ekipi, ki se je s svojimi uspehi prebila v sam državni vrh. Film je Žerjal posnel delno v naravi med zelenjem zgoniške okolice, delno med treningom s trenerjem, za konec pa je postregel še s priborjenimi trofejami, ki krasijo klubske prostore športnega društva «Kras». Dekleta so si prav gotovo zaslužila, da jih je ovekovečil Žerjalov umetniški navdih ne le zaradi uspehov, temveč tudi zaradi svoje prikupnosti.
Film o Čilu, ki je sledil, je bil posnet kako leto pred fašističnim vojaškim udarom. Boleča je samo pomisel, da sveta, ki ga je ujel v svojo kamero, danes ni več, tistega sveta namreč, ki ga v filmu pona-zorujejo posnetki «murales» in študentovskih brigad, zanimanje mladine za domače narodno blago, duh revolucionarnega poleta, ki mu je fašistični puč zlomil mladostne peruti. Ostalo je res mestece Iquigue s svojim spominom na strahovit pokol 4000 ljudi leta 1907, ostali so zapuščeni rudniki solitra in bakra ostalo je pokopališče v puščavi.
ostale so Nerudove besede in ljudska melodija na santiaškem stadionu ubitega skladatelja Jara. Toda če je ostalo vse to, pomeni, da bo Čilsko ljudstvo preživelo tudi svoje današnje tirane. Žerjalov film krepi vero v to.
Film o Peruju odpira drugačne dimenzije. Odstira vpogled v davno skrivnostno preteklost Inkov v visokih Andih skozi podobe iz Mrtvega mesta Macchu Picchu, kjer sta starodavno kulturo uničila špansko nasilje in bolezenska morija, odstira pa tudi pogled v socialno strukturo dežele, v kateri je beda absolutni vladar.
In za konec Vietnam v čmobe-lem kolažu fotografskih dokumentov s spretnostjo mojstra nanizanih v dinamični prikaz barbarstva ameriških oznanjevalcev demokracije viet-naskemu ljudstvu v podobi železnih ptičev in njihovega smrtonosnega tovora, v podobi smrti, ki prhuta nad izmučenimi toda v ponosu borečimi se ljudmi. Pretresljiv memento in kričeča obsodba zla, ki ga silaki ponujajo svetu dvajsetega stoletja za njegovo odrešitev.
Če k žerjalovi filmsko izpovedni moči dodamo še njegove svojevrstno simpatične komentarje, potem ni čuda, če ima — kot tokrat — vedno polno hvaležnega občinstva, j. k.
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiuniiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiimiii
NA ZADNJI SEJI POKRAJINSKEGA ODBORA
Odobren sklep o 106 dvojezičnih napisih na pokrajinskih cestah
Sklep je predložil pokrajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk
Pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika Volka sklenil postaviti na pokrajinskih cestah 106 dvojezičnih krajevnih napisov. Sklep je bil dokončen, ker gre za manjši izdatek in ni potrebna odobritev pokrajinskega sveta, ki ga bodo o sklepu na jutrišnji seji samo obvestili.
Sklep pokrajinskega odbora najprej ugotavlja nujnost obnove vertikalnih znakov na pokrajinskih cestah tudi zato, da se jih uskladi s cestnim zakonikom. Pri tem se sklep sklicuje na deželni zakon st. 20 iz 1973. leta, ki predvideva kritje 75 ofistotkov stroškov občinskih in pokrajinskih uprav v zvezi z italijansko - slovenskimi napisi. Vseh dvojezičnih napisov je 106 in od tega 16 napisov, ki so bili do sedaj sicer že dvojezični, ki pa so bili pomanjkljivi, ali netočni, in ki jih bodo sedaj popravili. Ostali dvojezični napisi pa se nanašajo na naslednje kraje (v oklepaju število napisov); Bazovica (4), Briščiki (2), Mačkolje (4), Cerovlje (3), Kolu-drovica (1), meja (2), Grmada (1), Fernetiči (2), Gabrovec (9), Mavhi-nje (2), Repentabor (6), Padriče (3), Prebeneg (2), Praprot (2), Prosek (3), Repen (2), Sanatorij (2), Dolina (10), Ricmanje (5), Jezero (2), Šempolaj (5), Zgonik (5), Se-sljan (6), Slivno (1), žel. postaja (1), Trst (2) in Col (3).
Sklep predvideva skupni izdatek okrog milijon 200 tisoč lir. Prvotno je bil govor, da bo na novo postavljenih okrog 130 dvojezičnih krajevnih napisnih tabel na pokrajinskih cestah in da bi s tem bilo to vprašanje dokončno odstranjeno z dnevnega reda. Število je sedaj nekoliko manjše, tako da ostajajo še vedno odprta nekatera vprašanja in med njimi dosledna postavitev dvojezičnih smernikov proti Trstu in proti Opčinam, kot tudi ureditev dvojezičnih napisov na pokrajinskih cestah v miljski občini.
Organizacija SUNIA za pravične najemnine
V ponedeljek se je v našem mestu sestalo deželno tajništvo sindikalne organizacije Sunia (Sindacato Unitario Nazionale Inquilini Assegnatari), da bi razpravljalo o vprašanju stanovanjskih najemnin. Ob zaključku seje so izdali krajše poročilo, v katerem poudarjajo, da se vprašanje «blokiranih» ali zamrznjenih najemnin v Italiji vleče že dolga leta, ne da bi ga vlada znala rešiti enkrat za vselej. Tako se zopet obeta novo šestmesečno podaljšanje veljavnosti zamrznjenih najemnin, medtem ko se je vlada s posebnim zakonom (štev. 841 z dne 22. decembra 1973) nasprotno obvezala, da bo do konca junija le-
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE. Danes, 13. marca 1974 bo druga interna produkcija gojencev v dvorani «J. Gallus» z začetkom ob 20. uri. Vljudno vabljeni, vstop prost!
NOVE PLOŠČE i n
nove glasbene kasete vas v a b I jo.
UičUlta
TRST • Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792
tošnjega leta pripravila novo organsko ureditev tega vprašanja. Prav zaradi pasivnosti vlade na tem področju namerava Sunia v kratkem organizirati v vsaki pokrajini naše dežele posebne tiskovne konference in zasedanja najemnikov in delavcev, na katerih bo orisala svoja stališča do uvedbe tako imenovane «pravične najemnine».
1 milijarda lir za ustanovo ERSA
Deželni odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika za kmetijstvo Tripanija nakazal Deželni u-stanovi za razvoj kmetijstva BIRSA prispevek v višini—F milijarde lir za poslovanje v letošnjem letu. ER SA ima za leto 1974 v načrtu odkup 171 ha zemlje, ureditev štirih sušilnic za koruzo, dograditev zadružne kleti za Brda in Obsočje
in dograditev cvetlične farme na tržaškem Krasu. Poleg tega se bo ERSA aktivno vključila v uresničevanje novih deželnih posegov za razvoj živinoreje.
Med igranjem s samokresom je ustrelil prijatelja v nogo
Po tragični «šali» s samokresom v Sesljanu, ki je terjala življenje 21-letne Švicarke, se je včeraj popoldne pripetila podobna, sicer pa manj tragična nesreča: 24-letni Livio Novsak iz Ul. Commerciale je peljal svoj avto k prijatelju Liberu Fabrisu, staremu 24 let, da bi ga opral v njegovi garaži na Konkonel-ski rebri L 'V garaži se je Fabris začel igrati z malim samokresom vrste schmidt-ostheim kal."'6, ko je sprožil strel. Svinčeno zrno je zadelo v stegno Novsaka, katerega je Fabris takoj odpeljal v bolnišnico. Na srečo pa rana ni globoka; Novsak bo ozdravel v tednu dni.
liiiuiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtjauiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuii
OD DANES DALJE VSAKO SREDO
JUGOSLOVANSKI FILMI V KINU NA PROSEKU
Drevi dve predstavi filma «Deveti krog»
Kot smo že pisali, je pred kratkim proseški kinematograf «Iris» prešel v roke Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V namenih novega vodstva je uporaba kinematografa v vsakovrstne kulturne namene; tudi kar se tiče filmskih sporedov, hoče zadruga predvajati kulturno zanimive filme, ki hočejo biti obenem priložnost za pametno zabavo. Seveda, razen vsakovrstnih okusov, mora kino upoštevati tudi predhodne pogodbe z distribucijskimi podjetji, tako da so bili prve tedne na sporedu tudi nekateri nezanimivi filmi; predvajanje enega izmed teh, italijanskega «Cari genitori» je dalo celo povod za nestrpno pismo, ki ga je objavil katoliški tednik. Zadruga je že poslala temu listu odgovor, ki pa ga še ni objavil.
Med prihodnjimi nedeljskimi filmi, ki jih bo kino predstavil, so nekateri zanimivi, uveljavljeni in privlačni filmi, kot je Loseyeva mojstrovina «L’assassinio di Trot-sky» (prihodnjo nedeljo, v prvi reprizi za Trst), Fossejev «Cabaret» z Lizo Minnelli, Siegelov «Ispettore Callaghan: il caso Scorpio è tuo!!», Rossov komični film z Woo-dyjem Allenom «Provaci ancora Sam», Pollackov western z Robertom Redfordom «Corvo rosso non avrai il mio scalpo» idr. Obenem namerava zadruga uvesti tudi med-tedenska predvajanja ob sredah, ki se bodo začela z anticipacijo jugoslovanskih filmov, ki jih Slovenska prosvetna zveza prikazuje ob četrtkih v kinu v Skednju. Vstopnina stane ob sobotah, nedeljah in praznikih 400 lir, ob sredah pa 300.
Koledar jugoslovanskih filmov je naslednji (vsako sredo dve predstavi od 19.30 dalje, objavljamo tudi italijanske naslove, pod katerimi bodo predvajani).
Danes, 13. marca se bo serija začela s filmom Franceta Štiglica «Deveti krog» (Il nono cerchio, l. 1960); 20. marca Veljka Bulajiča «Kozara» (Kozara, l'ultimo commando, 1962); 27. marca Puriše Djordjeviča Jutro (L'alba di un giorno, 1967); za 3. aprila je treba še potrditi film Aleksandra Petroviča Zbiralci perja (Ho incontrato anche zingari felici — La stirpe del vento. 1967); 10. aprila bo na sporedu dodatni film, deio Vladimiro Pogačiča Sam (Commando di disperati, 1959) z Milanom Pužičem in
Nikolo Siničem, ki je v Italiji izšlo leta 1967 s popačenimi, poangleže-nimi imeni (režiser je postal William Young); 17. aprila je na sporedu Dušana Makavejeva Ljubezenski primer (Un affare di cuore, l. 1967).
24. aprila bo odmor, ker je naslednjega dne praznik, ko bo na sporedu izvrstni film Alfreda Hitchcocka «Il delito perfetto» v re-prizni izdaji.
1.	maja se jugoslovanski ciklus nadaljuje s filmom Dušana Makavejeva Nedolžnost brez zaščite (Verginità indifesa, 1968); 8. maja Miše Radivojeviča Malo čez les (Sesso e pazzia, 1970) v tržaški predpremieri; 15. maja Bore Draš-koviča Knockout (Donne sopra, femmine sotto, 1971).
Po tednu odmora se bo ciklus na daljeval 29. maja s tržaško predpremiero filma Bata čengiča Vloga moje družine v svetovni revoluciji (Il ruolo della mia famiglia nella rivoluzione mondiale, 1971), za 5. junija pa je treba še potrditi zaključni film Aleksandra Petroviča Mojster in Margareta (Il Maestro e Margherita, 1972).
S. G.
Izleti
ŠD Polet organizira za torek, 19. marca avtobusni smučarski izlet v Črni vrh nad Idrijo. Vpisovanje do četrtka, 14. t. m. v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18. tel. 212136.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE , TRŽAŠKA KREDITNA BANKA T.RST - UL F FlLZl 10	'• i 38 101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	662,—
Funt šterling	1570,—
švicarski frank	218,—
Francoski frank	140.—
Nemška marka	251.—
Avstrijski šiling	34,25
Dinar: debeli	39.—
drobni	39.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ
V petek, 15. marca ob 16. uri RED L
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
V	petek 15. t. m. ob 16. Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» —
abonma red I.
V	nedeljo, 17. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE gostuje danes. 13. t. m. ob 19.30 v Izoli, jutri, 14. t. m. ob 20. uri v Hrpeljah - Kozini in v soboto, 16. t. m. ob 20. uri v Portorožu s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac».
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 19. uri ponovitev Wagner-jeve opere «Somrak bogov» — Dirigent Georg Alexander Albrecht.
GLASBENA MATICA-TRST
Koncertna sezona 1973-74 Sedmi abonmajski koncert
V petek, 15. marca 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent:	OSKAR KJUDER
Solist: GORJAN KOŠUTA, violina SPORED:
A. Gorelli: Concerto grosso op. 6, št. 2
J. S. Bach: Koncert v E-duru za violino in godalni orkester W. A. Mozart: Koncert v G-du-ru za violino in orkester L. Boccherini: Simfonija v A-du-ru op. 37, št. 4
POTOVALNI URAD AURORA vabi na
PRVOMAJSKO POTOVANJE V MOSKVO IN LENINGRAD
Odhod iz Trsta 27. aprila, povratek 3. maja. Cena 168.000 lir. * « *
Za veliko noč prirejamo izlet
v Velenje, Rogaško Slatino, Ptuj in Maribor.
Odhod 14., povratek 15. aprila. Izlet velja 18.500 lir na osebo.
Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 13. marca KRISTINA
Sonce vzide on 6.22 in zatone ob 18.07 — Dolžina dneva 11.45 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 8.33.
Jutri, ČETRTEK, 14. marca MATILDA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,8, najnižja 5,2, ob 19. uri 7,3 stopinje, zračni pritisk 1024,6 ustaljen, veter 17 km severovzhodnik, sunki 33 km, vlaga 47-odst., nebo 3 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje,
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. marca se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
Umrli so: 47-letna Laura òser por. Malerba, 73-letni Nicola Migliacci, 48-letna Ginevra Bemich por. Fonda, 90-letna Maria Bressan vd. Blason, 65-letna Maria Blasina vd. Viscovich, 70-letni Guerrino Giorgi, 85-letni Ferdinando Milana, 69-letni Francesco Marchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon — Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg U-nità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225 141):	Božje polje —
Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): žav Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124)
Kino
Ariston 20.30 «Dvorana rezervirana za krožek U. Barbaro».
NazionaFe 16.00 «Spasmo». Barvni film v katerem igrata Robert Hoffman in Suzy Kendah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Virilità». Barvni film. Igrajo Turi Ferro, Agostina Belli, Marc Porel. Režira ga Paolo Cavara. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Il giorno del delfino». Barvni film, ki ga režira Mike Nichols.
Fenice 15.00—22.20 «Una magnum per l’ispettore Callaghan».
Eden 16.00—22.20 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li, Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
RHz 16.00—22.20 «Jezus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona.
Aurora 16.30 «La spada nella roccia». Barvni Walt Disneyev film.
Capitol 15.30 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Glavno vlogo igra Monica Vitti.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Le avventure sessuah di Greta in 3 D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vstopnina 1.500 lir.
Moderno 16.30 «L’altra faccia del Padrino». Igra Alighiero Noschese. Barvni film. Za vsakogar.
Ideale 16.00 «Il prode Anseimo e a. suo scudiero». Igrajo E. Montesano, A. Noschese in F. Benussi. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «L'agente speciale Mac Kintosh». Barvni film. Igrajo Paul Newman, Dominique Sanda, James Mason.
Abbazia 16.00 «L’uomo che doveva uccidere il suo assassino». T. Tryan in C. Jones. Barvni film.
Iris Prosek 19.30 Jugoslovanski film v režiji Franca Štiglica «Deveti krog».
Astra 16.30 «Il leggendario X 11». V glavni vlogi igra Charles Bronson. Barvni film. Za vsakogar.
Radio 16.00 «Il terrore viene dall'oltretomba». Čmobeli film prepovedan mladini pod 14. letom.
Razstave
V	Galeriji degli artisti na Trgu S. Benco bo do 16. t. m. razstavljala svoje intarzije Rina Ladavac - Di Pierro.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul.
sv. Nikolaja 6 je odprl svojo razstavo slikar James Lechay,
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del slikar Orlando Poian ki bo razstavljal do 19. marca.
V	Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica Ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
V	galeriji «C. Sofianopulos» na Trgu Papeža Janeza 6, so odprli razstavo del slikarjev Claudia Vihatore iz Trst in Gugiča Huske iz Ljubljane.
Razna obvestila
Združenje staršev učencev osnovne šole v Boljuncu organizira jutri, 14. marca 1974 ob 20.30 v prostorih osnovne šole predavanje z naslovom «Mentalna in fizična vzgoja otroka». Predavala bo dr. Sonja Mašera.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in druge upokojence na predavanje dr. Stanislava Oblaka o novih davčnih predpisih, zlasti v zvezi z letošnjo davčno prijavo. Predavanje bo danes, 13. marca 1974 ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9, I. nadstr. Vabljeni tudi vsi drugi, ki jih snov predavanja zanima.
TABORNIKI RMV priredijo 18. marca 1974 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma TABORNIŠKI VEČER z diapozitivi in filmom. V foyerju balkona bo od 14. do 21. marca od 18. do 20. ure odprta razstava panojev in slik. Vabljeni!
Prispevki
V spomin sosede pokojne Marije Blokar - Grkove daruje Marija Podreka 2.000 lir za PD Ivan Grbec iz Skednja.
SOŽALJA
Ob smrti Ivana Doljaka, dolgoletnega raznašalca Primorskega dnevnika v Samatorci, izražata uprava in uredništvo prizadeti družini svoje globoko sožalje.
Pevci in odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora izrekajo Iskreno sožalje svojemu predsedniku Rudiju Žerjalu in njegovi družini ob smrti drage tašče.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena in mati
MARIJA KOROŠEC por. SANCIN
Pogreb bo jutri, 14. marca ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Boljuncu.
Žalujoči: mož Angel, sinova Mario in Danilo (odsoten), hči Angela z družinami, sestra Nanca, brat Josip ter ostali sorodniki
Boljunec, Boršt, Gulfport, Koper, 13. marca 1974
primorski dnevnik
ORISKI DNEVNIK
13. marca 1974
V ORGANIZACIJI SPI IN ZDRUŽENJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE \ LETOŠNJI PRIMANJKLJAJ BO ZNAŠAL 14 MILIJARDE LIR
POGOVOR Z REFERENTOM ZDENKOM VOGRIČEM
PRIMORSKA POJE 1974
Prvi nastop bo v soboto v tržaškem Kulturnem domu, drugi pa v nedeljo v Vipavi
TRST — KULTURNI DOM
V soboto, 16. marca ob 20. uri bodo nastopili naslednji zbori:
1.	FANTJE IZPOD GRMADE — DEVIN
Vodi Ivo Kralj
—	Zorko Harej: Starčkova pesem
—	Ferdo Juvanec: Bolne rože
—	Kraška narodna: Sem šel čez gmajno
2.	MOŠKI ZBOR — KOBARID
Vodi Vlado Volarič ■— Hrabroslav Volarič: Rožici
—	Jakob Aljaž: Soči
—	Hrabroslav Volarič: Rožmarin
3.	MOŠKI ZBOR - BUKOVJE
Vodi Frančiška Milavec !— Ciril Pregelj: Ne uda j se na paure
—	Danilo Bučar: Tam, kjer pisana so polja
—	Alojz Mihelčič: Polje, kdo bo tebe ljubil
4.	MOŠKI ZBOR VALENTIN VODNIK — DOLINA
Vodi Ignacij Ota
—	Josquin des Prés: El Grillo
—	Rado Simoniti: Lastovkam
—	Ferdo Juvanec: Slovenska zemlja
5.	MOŠKI ZBOR LIJAK — VOGRSKO
Vodi Branko Marvin
—	Gustav Ipavec: Planinska roža
—	Anton Hajdrih: Pod oknom
—	Anton Foerster: Napitnica
6.	MOŠKI ZBOR CIRIL SILIČ — VRTOJBA
Vodi Franc Župančič
—	France Marolt: Pastirska
—	Ciril Silič: Če kdaj zvečer boš slabe volje
—	Jože Gregorc: Marko skače
7.	MEŠANI ZBOR LOJZE BRATUŽ — GORICA
Vodi Stanko Jericio
—	Jacobus Gallus: Confirma hoc Deus
—	Stanko Malič: Zimski večer
—	Ubald Vrabec: Prihod
8.	MOŠKI ZBOR VASILIJ MIRK PROSEK - KONTOVEL
Vodi Ignacij Ota
—	Vasilij Mirk: šumi potok, šumi
—	Alojz Srebotnjak: Iz rosnega mraka
—	Ignacij Ota: Soudaška
9.	MEŠANI ZBOR JACOBUS GALLUS — TRST
Vodi Ubald Vrabec
—	Jakobus Gallus: Nemo placet
—	Janko Ravnik: Poljska pesem
—	Vilko Ukmar: Žoge
10. MEŠANI ZBOR SVOBODA -IZOLA
Vodi Mirko Slosar
—	Marij Kogoj: Stoji, stoji mi polje
—	Marjan Gabrijelčič: Vetri v polju
—	Ubald Vrabec: Polka je ukazana
VIPAVA
V nedeljo. 17. marca ob 16. uri bodo nastopili:
1.	MOŠKI ZBOR PEVSKO-GLAS-BENEGA DRUŠTVA - TOD MIN
Vodi Franc Prezelj
—	Hrabroslav Volarič: Lahko noč
—	Fran Feriančič: Sijaj sončece
—	Karol Pahor: Pa se sliš’
2.	ŽENSKI ZBOR - DIVAČA
Vodi Edi Race
—	Matija Tomc: Veseli godec
—	Fran Venturini: Žabe
—	Fran Rapotec: Slavniku
3.	MOŠKI ZBOR PETER JEREB — CERKNO
Vodi Ivan Rijavec
—	Rihard Orel: Oj božime
—	Jože Gregorc: Okoli hišice
—	Matija Tomc:	Pijmo bratci
vince
4. MEŠANI ZBOR BRIŠKI GRIČ - ŠTEVERJAN
Vodi Jožko Harej
—	Franc Kramer: Kako bom ljubila
—	Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo
—	Karel Boštjančič: Prišel ljubi je pod okno
8.	MOŠKI ZBOR SIMON GREGORČIČ — KOPER
Vodi Ivan Tavčar
—	Jacobus Gallus:	Praeparate
corda vestra
—	Vasilij Mirk: Na trgu
—	Sergej žarov: Pesem o Platovu
9.	MEŠANI ZBOR POSTOJNA
Vodi Ivo Jelerčič
—	Karol Pahor: Oče naš hlapca Jerneja
—	Ubald Vrabec: Bilečanka
—	Janez Kuhar - Radovan Gobec: Jutri gremo v napad
5.	MEŠANI ZBOR PRIMOREC - TREBČE
Vodi Frančko Žerjav
—	Luka Kramolc: Prelepa je Selška dolina
—	Alojz Srebotnjak: Kraška jesen
—	Vasilij Mirk: Bolgarsko horo
6.	MEŠANI ZBOR SLOVENEC —
BORŠT pri TRSTU
Vodi Drago Petaros
—	Emil Adamič: Nocoj se mi je sanjalo
—	Karel Boštjančič: Prišel ljubi je pod okno
—	Benjamin Ipavec: Ej, tedaj
7.	MLADINSKI MEŠANI ZBOR — STUDENO
Vodi Frančiška Milavec
—	Josip Pavčič: Dekle, poglejme prav
—	Pavle Kemjak; Ko bi jaz vedela
—	Matej Hubad: škrjanček poje
m,,,,,,,.,.......................................
POVSOD V NAŠI BLIŽNJI IN DALJNI OKOLICI
10 milijonov lir za občinske ceste v Brdu
Socialistični podtajnik v notra njem ministrstvu posl. Bruno Lepre je brzojavno obvestil tajnika sekcije PSI v Brdu v zahodni Benečiji prof. Viljema černa, da je na njegovo prizadevanje odredil občini Brdo nakazilo 10 milijonov lir j prispevka za ureditev cest v ob I čini.
Lepe proslave 8. marca mednarodnega dneva zena
Glas proti razveljavitvi zakona o razporoki je glas za civilizacijo
V	počastitev mednarodnega dneva žena so letos skoraj po vseh naših vaseh pripravili vrsto proslav in prireditev. V soboto zvečer so se zbrale boljunske žene na Jami. Prisotne je pozdravila domačinka Milena Trampuž, Dorina Košutova pa je spregovorila o pomenu tega praznika. Nato so miadi Boljunčani — Klavdij Sandi, Rosanna in Tanja — recitirali nekaj pesmi, domači orkester pa je skrbel za razvedrilo.
V	Dolini so praznovali 8. marec v dvorani prosvetnega društva «V. Vodnik». Zbranim ženam in vaščanom je spregovorila Nerina Švab, ki je v svojem kratkem nagovoru poudarila nalogo žena v današnji družbi. Sledile so recitacije, ki so jih podali domači otroci in nastop Sergija Verča, člana SAG, ki je brai odlomek Rebulovega dnevnika «Gorje zelenemu drevesu». Nato je nastopil domači pevski zbor, ki je zapel več narodnih in partizanskih pesmi.
Moški zbor «Valentin Vodnik» iz Doline je imel v soboto kar tri nastope, vedno v počastitev praznika žena. Poleg nastopa v Dolini je še nastopil v srenjski dvorani v Prebenegu in v gostilni Tul v Mač-koljah, kjer je s pesmijo razvedril ne samo prisotne žene, temveč tudi ostale domačine, ki so prihiteli, da počastijo praznik svojih žena.
Tudi pri Domju so domače žene pripravile prireditev s priložnostnim govorom, recitacijami in nastopom ricmanjske godbe.
V	nedeljo popoldne je bila proslava v Borštu. Borštanske žene so prisrčno praznovale svoj praznik. O pomenu mednarodnega praznika žena je na kratko govorila domačinka Milka Žerjal. Sledile so recitacije, ki so jih podale mlade Borštanke, Boža, Ileana, Laura in Nada, ki so tudi ob spremljavi kitare zapele nekaj narodnih pesmi. Mešani pevski zbor domačega prosvetnega društva je zapel več narodnih in partizanskih pesmi, medtem ko je godba iz Brega zaigrala več koračnic in valčkov, ob katerih so se prisotni zavrteli.
Tudi ricmanjske žene niso hotele zaostati ter so dostojno praznovale v nedeljo zvečer svoj praznik. V dvorani prosvetnega društva «Slavec» je domača godba pod vodstvom kapelnika Krizanovskego i-
.........................■>•„■■>...............
JZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Samo delno znižana kazen za nedovoljeno hazardno igro
Numertn tombole so igrali scherniti de fer»
mela koncert, na katerem je igrala razne narodne partizanske in vesele koračnice. Priložnostna govora sta imela Katra in Novela. Obe sta poudarili pomen tega praznika. Po vseh proslavah so bile zakuske in prosta zabava, ki je trajala po zno v noč.
Tudi v zgoniški občini so ženske proslavile mednarodni praznik de mokratičnih žena in sicer s tremi različnimi proslavami: v Gabrovcu, v Saležu in v Briščikih. Na proslavah so Tamara Blažina za Gabrovec, Pierina Furlan za Salež in Anica Kralj za Briščike spregovorile o pomenu praznika, o vlogi, ki jo ima ženska1 v današnji družbi, o njeni borbi za dosego tistih pravic, ki bi ji dale družbeno in politično enakopravnost. Poleg problemov zaposlenosti, socialnih infrastruktur in drugih, so govornice o-menile tudi referendum za razpo-roko. Poudarile so važno vlogo, ki jo bodo morale imeti ženske v kampanji proti razveljavitvi zakona Fortuna - Basiini. Glas proti razveljavitvi je namreč glas za civilizacijo, je glas za svobodno izbiro, posebno je to glas proti fašizmu. Po govorih je sledila vesela zabava, kjer pa seveda ni manjkalo živahnih razgovorov o nakazanih problemih. V Saležu je nastopil tudi mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda».
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Ligabue, stranska sodnika Cola in Fermo, tožilec D'Onolrio, zapisnikarka Federici) je včeraj delno spremenilo kazen, ki jo je pred letom dni naprtil pretor Losa-pio skupini, ki so jo odkrili med igranjem nedovoljene hazardne igre «chemin de fer». Bilo je 7. aprila predlanskim, ko so agenti letečega oddelka pod vodstvom komisarja Petrosina vdrli v stanovanje 55 letnega Edoarda Giacomina v Ul. Valdirivo 13 in odkrili okrog zelene mize 11 oseb s kartami in žetoni. Vse so prijavili sodišču in prelor Losapio jih je obsodil Lastniku stanovanja, ki je tudi vodil igro, je naprtil pol leta zapora, seveda pogojnega, ostalim pa denarne globe od 100 tisoč lir do 160 tisoč lir. 49-letnemu Rodolfu Frutteru iz Ul. Pascoli 5 pa še dva meseca zapora, prav tako pogojno.
Včeraj so se predstavili pred sodnike štirje od obsojencev, ki so vložili priziv. Poleg Giacominija in
Frutterà sta vložila priziv še 70-letna Giulia Bradich por. Cossetto iz Ul. Alfieri 1 in 46-letni Antonio Stefani iz Ul. Ginnastica 28. Še enkrat so ponovili tezo, s katero so se zagovarjali že pred pretor jem: da so se tistega večera srečali pri Giacominiju povsem po naključju in, ker so se dolgočasili, so sklenili, da bodo igrali. Najprej sc nameravali igrati tombolo, nato pa so se premislili in izbrali «chemin de fer»... Njihov zagovor ni prepričal javnega tožilca, ki je predlagal potrditev obsodbe. Branilci Uglessich. Padovani. Trauner in Fast so predlaeali znižanje kazni, če že ne popolno oprostitev, zlasti pa so poudarili vrsto netočnosti pri samem prvostopnem sodnem po stopku.
Sodni zbor je zahtevo branilcev samo delno uslišal. Giacominu je zaporno kazen zmanjšal na polovico, Frutteru pa jo je odpustil, vsem štirim pa je potrdil denarne globe. Zadnja dva obtoženca bosta tudi morala plačati sodne stroške.
NA PODROČJU LUGUGNANE
Nobenega odlašanja za novo čistilnico
Minister za gospodarsko načrtovanje Giolitti je sporočil predsedniku deželnega odbora Comelliju, da je ministrstvo pristalo na to, da se dovoli ENI gradnja nove petrolejske čistilnice v kraju Lugugnana ob meji med našo deželo in deželo Veneto. Giede deželnega predloga, po katerem naj bi se gradnja čistilnice začasno odložila, dokler ne bi bilo povsem jasno, da novi obrat ne bo v ničemer prizadel turističnih interesov obrežnih krajev, je minister dejal, da je nesprejemljiv iz več razlogov, in sicer prvič zato ker ni ju-ridičnih predpogojev, da bi ENIju odvzeli že izdano dovoljenje; poleg tega se gradnja nove čistilnice uvršča med pobude, ki gredo za tem, da se dr-ridičnih predpogojev, da bi ENI od-do nove veljave na področju državne energetske politike. Končno je uresničitev večje čistilnice v severovzhodnem delu države predvideva v vsedržavnem petrolejskem načrtu. Minister Giolitti je po drugi strani zagotovil, da se bodo pri gradnji čistilnice upoštevali vsi tehnični zahtevki za odvrnitev nevarnosti onesnaženja. Pri tem se bo vodstvo ENI ves čas posvetovalo z deželno upravo, je zaključil minister.
Pri [NAM na razpolago službena mesta za zdravnike
Vodstvo bolniške blagajne INAM obvešča, da bo praktični poskus natečaja za dodelitev 1500 mest strojepiske v oneh 30. in 31. marca 1974 na pokrajinskem sedežu INAM v Trstu, Ul, Farneto 1.
Vodstvo INAM obenem sporoča, da je upravni odbor odredil takojšnjo zaposlitev zdravnikov, ker je na razpolago več mest. Za podroonejše informacije sc zainteresirani zehavniki lahko zglasijo v uradu tajništva tržaškega sedeža v Ul. Farneto 1 vsak dan od 8.30 do 12.30.
Z glasovi svetovalcev leve sredineIzdela" Predavani
m .	_	_ +*'mm\za splošno izobraževanje
sprejet proračun Gorice za leto Ì974
Zahteve svetovalcev po večji skrbi za potrebe Slovencev Preprečiti špekulacije z zemljišči v mestu
Z glasovi svetovalcev leve sredine (22 glasov) je goriški občinski svet v ponedeljek pozno zvečer odrobil proračun za leto 1974. ki izkazuje 1.4 milijarde lir primanjkljaja za redno poslovanje. Vzdržal se je predstavnik republikanske stranke, opozicijski svetovalci (KPI. PLI in MSI) pa so z različnimi u- I temeljitvami glasovali proti.
Najprej so na seji odborniki odgovarjali na izvajanja svetovalcev, potem pa so svetovalci podali glasovalne izjave, nakar so sledile volitve. Odbornik za finance Ciuf-farin je najprej govoril o poslabšanju finančnega položaja občinske uprave ter o zvišanju poslovnih stroškov. O urbanističnem načrtu je obsežno govoril odbornik Agati. Podprl je zahtevo o izvajanju zakona o ljudskih gradnjah v mestu ter o odpravi lotizacij v mestnem središču, zaradi katerih prihaja do zasebnih špekulacij. Splet govorov občinskih odbornikov je sklenil župan De Simone, ki je rekel, da mora občina upoštevati svoje realne možnosti in da se je uprava odločila za bistvene posege, o katerih je izrazil upanje, da bodo uresničeni.
Med glasovalnimi izjavami naj o-menimo svetovalca Bratino (SDZl, ki je omenil potrebo po izgradnji slovenskih šolskih poslopij ter po večji skrbi občine za vasi. Zahteval je slovenske napise krajev, dvojezičnost ter večjo skrb za kmetijstvo. Svetovalec Dellago je dejal, da se mora večinski narod v večji meri zavzeti za spoštovanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Demokristjan Polmonari je bil izredno polemičen zaradi občinske odločitve, da zgradi ljudske hiše na področju Lečnika. Po njegovem bo ta poseg spremenil narodnostno in kulturno sestavo naselja ter bi zato morali ta poseg izvršiti v Štandrežu. Pirella (KPI) je rekla, da glasa-valna izjava skoraj da ne bi bila potrebna, ker ni občinski odbor postregel z elementi, ki bi narekovali spremembo kritičnega stališča KPI. Ugodno pa je svetovalka ocenila Agatijevo izjavo, po kateri je stranka ugodno stimulirala odbor pri njegovih urbanističnih zasnovah s svojimi doslednimi in resnimi predlogi. Pri tem gre predvsem za nasprotovanje stranke lotizacijam v mestu, da se preprečijo špekulacije in zemljiška renta, ter za predlog, naj občinska uprava tudi v mestu raz-lašča zemljišča po ugodnih cenah za ljudske gradnje, ne pa samo v predmestju.
drobni prodaji pa 22 lir pri litru. Pasterizirano mleko v vrečkah stane v nadrobni prodaji 210 lir (vštev-ši IVA), v steklenicah pa največ 200 lir.
Odbor se je dogovoril za minimalne cene franko mlekarna ter pričakuje, da bo mogoče zagotoviti proizvajalcem zadovoljivo odkupno ceno. Če navedenih cen ne bodo spoštovali, si odbor pridržuje pravico, da bo cene mleka blokiral.
Preverjanja na tekočem traku
Preverjanje politike na pokrajinski in občinski ravni doživlja neprestana nihanja. Najprej krožijo govorice, da so preverjanja v zaključni fazi in so tik pred podpisom sklepnega dokumenta, potem pa se možnosti spet oddaljujejo. Za današnje preverjanje na pokrajinski ravni govorijo, da je predzadnje ali morda celo zadnje, ker da je že sestavljen osnutek sporazuma. Prejšnjo soboto sta bila dva sestanka, za pokrajinsko upravo, drugi pa za občinsko.
Prof. Kazimir Humar spet predsednik ZSKP
Zveza slovenske katoliške prosvete je imela v ponedeljek svoj letni redni občni zbor, na katerem so ponovno izvolili za predsednika prof. Kazimira Humarja. Pred volitvami je imel Humar poročilo o opravljenem delu in je ugodno ocenil stike z Zvezo kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije. Prof. Silvan Ker-ševan je imel tajniško poročilo.
Poučni izlet krojačev v Rim
Deželna ustanova za razvoj obrti, ESA, priredi v dneh 26., 27. in 28. aprila izlet v Rim za krojače za moške. Prisostvovali bodo modni razstavi moških oblek v hotelu Hilton v Rimu. Polovico potovalnih stroškov bo prevzela v svoje breme ESA. Krojači, ki bi želeli iti na ta poučni izlet, naj se javijo v pisarni ESA v Vidmu, Viale Venezia 100 (tel. 54-566).
Te dni kar štiri predavanja • Pomoč Delavske univerze iz Nove Gorice
«Ta teden prireja Slovenska prosvetna zveza predavanja po goriški okolici, na katerih bodo strokovnjaki iz Jugoslavije z zdravniško ■ psihološkega stališča obravnavali vprašanja, s katerimi se srečujejo starši, mladina in zakonci. Ta predavanja bodo danes v prosvetnem društvu «Briški grič» v Števerjanu, jutri, v četrtek v prosvetnem društvu «Jezero» v Doberdobu ter v petek v Kulturnem domu v Sovod-njah,» je rekel član vodstva SPZ Zdenko Vogrič, ki v organizaciji odgovarja za predavateljsko dejavnost.
«Ta predavanja sodijo v okvir večletnega programa, ki smo ga skupaj zasnovali z Delavsko univerzo v Novi Gorici. Za vsakega izmed zgoraj navedenih področij i-mamo v sedanji fazi pripravljena po dva predavanja, tako da bo letos po naših društvih na to tematiko po šest predavanj. Celotni program, ki bo zaobsegal tudi predavanja z drugih področij, nameravamo izpeljati v dveh ali treh letih,» je rekel Zdenko Vogrič in se zahvalil predstavnikom Delavske univerze in zlasti Ivanu Rutarju, vodji splošnega izobraževanja pri tej ustanovi, za vsestransko razumevanje in pomoč pri organizaciji te dejavnosti pri nas.
Danes in jutri bo višja medicinska sestra Milena Srnovršnik iz Nove Gorice predavala na Valerišču in v Doberdobu o zdravju in bolezni našega šolarja. Na to predavanje so vabljeni zlasti starši otrok, ki o-biskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. V petek pa bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice predaval v Sovodnjah o odnosih med spoloma. To predavanje je namenjeno mladostnikom. Vsa predavanja se bodo pričela ob 20.30. V p. d. «Oton Župančič» v štandrežu pa bo Rud« Hoenn govoril o kulturno - zgodovinskih zanimivostih Dunaja ter bo svoja izvajanja ilustriral z diapozitivi.
Slovenska prosvetna zveza ima v svojem programu oživitev predavateljske dejavnosti tudi v mestu zaradi izobraževalnih potreb in tudi zaradi ohranitve narodnostnih vrednot.
flllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnl•lMllllr•llllllllllllllllllMllllMlllll milili iiiMiiiiiiiiiiniiMmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiMiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DEŽELNO ODBORNIŠTVO ZA NAČRTOVANJE JE PREZRLO GORICO
Trgovinska zbornica zahteva od dežele spoštovanje potreb po cestnih povezavah
Predlogi za spopolnitev cestnega omrežja proti Trstu la Vidmu
Nove cene mleka in bencina proste cone
Pokrajinski odbor za cene je na svoji zadnji seji razpravljal o cenah tekočih goriv in mleka. Sprejel je predlog trgovske zveze, naj se prodaja bencin super po 149 lir, normalni po 139, plinsko olje pa po 100 lir; te cene veljajo za gorivo proste cone.
Razpravljal je tudi o zahtevah kategorij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo mleka. Odbor ,e uvodoma ugotovil, da cene mleka v goriški pokrajini niso bile nikoli podvržene omejitvenim pogojem, ampak so bile med prizadetimi kategorijami določene na podlagi cen v pokrajinah Trst in Videm. Odbor je nadalje ugotovil, da ni bilo nikoli pritožb zaradi viš-,ih cen od dogovorjenih in da zato tudi ob tej priložnosti nima namena postavljati omejitev za ceno mleka.
V skladu s temi izhodišči je pokrajinski odbor za cene upošteval predloge posvetovalne komisije in cene mleka v pokrajini Trst in Videm ter določil cene glede na različne proizvodne postopke za pasterizirano mleko: naravno pasterizirano mleko pri podjetju po 147.50 lire liter; proizvodni, konfekcijski in distribucijski stroški 42.50 lire liter; marža proda-jalca 20 lir liter. Pri pasteriziranem - homogeniziranem mleku so proizvodni stroški nekoliko višji (50.50 lire), zaslužek trgovca v na-
S katerekoli strani se pripeljete v Gorico, vsepovsod boste naleteli na ovire na cesti, tako da je vstop z vozilom v Gorico vse prej kot lahek.
Že leto dni, morda celo dve je cestni podvoz v Ul. Aquileia ozko grlo, ker dela pri širjenju in poglabljanju podvoza počasi napredujejo ali pa so se povsem ustavila, kot se to dogaja v zadnjem času. Tudi na Tržaški cesti je pri križi šču z železnico gradbišče, kjer so se dela prav tako ustavila, na katerem je vožnja vse prej kot hitra in varna. Pri tem seveda sploh ne upoštevamo sitnosti, ki jih takš no stanje povzroča tamkajšnjim stanovalcem in sitnosti zaradi slabih zvez z industrijsko cono. In tudi O Rdeči hiši na tem mestu nimamo namena pisati, ker je problem že znan in se ga skuša (doslej z zelo slabimi rezultati) rešiti z odprtjem mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba.
Kaj vse je povzročilo zastoj na obsežnem gradbišču na Tržaški cesti? Zgrešeni načrti za mejni prehod, ker niso upoštevali mejne črte, pomanjkanje denarja ali nepripravljenost za odprtje mejnega prehoda?
V takšnem položaju je imela trgovinska zbornica dovolj tehten razlog za svoj protest spričo izpustitve goriških potreb po cestnih gradnjah s strani posebne skupine pri deželnem odboru za načrtovanje in proračun. Te potrebe deželnega značaja je dežela poslala ANAS, da jih vključil v svoj petletni program 1974 - 1979. V svojem pismu se trgovinska zbornica sprašuje, če je delovna skupina pri deželnem odbor-ništvu v zadostni meri upoštevala dejanske potrebe naše pokrajine, ali pa jih je obravnavala le mimogrede.
Trgovinska zbornica ugotavlja, da se kažejo na področju cestnih povezav hude pomanjkljivosti s Trstom in Vidmom ter je za povezavo z Vidmom predvidena samo gradnja obvozne ceste v Gorici. Vrhu tega so znane slabe zveze z Gradežem ter letališča in tržiškega pristanišča z avtocesto.
Zato je trgovinska zbornica predlagala odbomištvu za urbanizem, naj vključi v svoj predlog naslednje ceste: gradnja hitre ceste Palmanova, Cervignano, Aquileia, Bel-
•iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiMiiiitiiMiiiiiiimiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiill
OBRTNIKI SO IMELI OBČNI ZBOR
tolniška blagajna obrtnikov v Gorici potrebuje izrednih 571 milijonov lir
Visok primanjkljaj zaradi povišanih vzdrževalnin v bolnišnicah
• V petek bo ob 20. uri govorila v krožku «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 dr. Adriana Janežič na temo «Žene v zgodovini revolucije». Ob tej priliki bodo odprli razstavo o pariški komuni.
Bolniška blagajna obrtnikov je v hudi finančni krizi. To so ugotovili na rednem letnem občnem zboru blagajne, po poročilu predsednika Bellareja. Iz njegovega poročila je razvidno, da.se deficit bolniške blagajne veča iz leta v leto in da je treba v glavnem pripisati povečanju cen v bolnišnicah, kjer so se vzdrževalnine povečale od leta 1970 do 1974 kar trikratno.
Ko bi bili hoteli med letom 1974 izplačati vse zaostale dolgove in uravnovesiti letošnje upravljanje, bi bili morali dobiti izredni doda-datek 571 milijonov lir. Vsakega obrtnika, ki že sedaj plačuje letno v ta namen 70.000 lir, bi bili morali v letošnjem letu obremeniti z izrednim prispevkom 166.000 lir. To pa je za obrtne delavnice nemogoče.
Iz te ugotovitve, do katere so prišli po obširni razpravi, sledi zahteva, da bi morala državna uprava izvesti zdravstveno reformo in prevzeti nase vse stroške bolovanja ter splošne zdravstvene oskrbe. Zato so sprejeli ustrezno resolucijo, ki
vabi vlado, da prevzame nase finančno breme tega deficita.
Na istem občnem zboru pa so delegati odobrili povišek prispevka, ki gre za nakup zdravil, za kar dobivajo tudi deželni prispevek. Ta prispevek obrtnikov bo porazdeljen po določenem ključu, ki upošteva različne plačilne možnosti posameznih obrtnih podjetij. Vsak obrtnik bo moral plačati za vsako zdravilo prispevek 200, lir, medtem ko bodo dobili upokojenci zdravila zastonj.
Plačati bo treba IVA na radio in tv aparate
Finančna intendanca v Gorici javlja, da je s L januarjem letos stopil v veljavo odlok o 6 odstotnem dodatku IVA na radijske in televizijske takse. Registrski uradi ter pisarne avtokluba in poštni u-radi bodo pričeli s pobiranjem tega dodatka.
vedere, Gradež, ki naj Gradež poveže z avtocesto; izpopolnitev ceste proti Vidmu, podaljšanje hitre ceste od cestninske postaje v Redipu-glii do letališča v Ronkah in do pokrajinske ceste Tržič - Gradež, kjer je industrijska cona Schiavetti; povezava tržiškega pristanišča z italijanskim avtocestnim in cestnim omrežjem; modernizacija državne ceste Gorica - Štivan ter modernizacija ceste Krmin, Čedad, Buia.
Izleti
drega vala na praznik v torek, 19. marca smučarski izlet v črni vrh na tekme, ki jih tamkaj prireja športno društvo Polet z Opčin. Prijave sprejemajo na sedežu SPD v Ul. Malta 2 do 12. ure v četrtek, 14. marca, čas odhoda iz Rožne doline bo pravočasno objavljen.
Enal organizira za 19. marca izlet v Miramar in v Lipico. V jutranjih urah si bodo izletniki ogledali mira-marski park in grad, nakar bodo odpotovali v Lipico, kjer si bodo o-gledali tamkajšnje zanimivosti. Za vpisovanje in podrobnejša pojasnila se je treba obrniti na urad Enal, Verdijev korzo 115.
Ob priliki 40-letnice planiške smučarske skakalnice bodo v Planici 17. marca skoki z mednarodno udeležbo. Za to priliko priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici avtobusni izlet. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel 24-95.
Slovensko phninsko društvo Gorica priredi v sodelovanju z Rodom mo-•11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^,11 VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Razna obvestila
Urad za delo v Doberdobu bo do 15. apnla odprt samo enkrat tedensko, in sicer ob petkih od 8. do 12. ure.
V DREVOREDU 20. SEPTEMBRA JE MOPEDIST POVOZIL UPOKOJENCA
Dve lažji nesreči v našem mestu
SPD predva'cfo
v Doberdobu
film o svojem delovanju
V	četrtek, 7. marca se je v popoldanskih urah zbralo v Doberdobu lepo število šolskih otrok in staršev, ki so z zanimanjem sledili predvajanju diapozitivov in filma — dokumentarca o prvem 10 dnevnem smučarskem tečaju, ki ga je priredilo SPD na Lažni pri Lokvah med šolskimi počitnicami od 26. decembra 1970 do 5. januarja 1971, ter razne diapozitive o delovanju doraščajoče mladine pri SPD.
V	imenu SPD je prisotne pozdravila in se zahvalila za lepo udeležbo predsednica Jožica Smetova ter priporočala, da se tudi dober-dobski otroci in dijaki vključijo v Slovensko planinsko društvo, posebno tisti, ki so ljubitelji snega in narave.
Odbornik Zdenko Vogrič je v besedi in sliki razveselil doberdobske naraščajnike s predvajanjem svojih lepih diapozitivov in še lepšega dokumentarca.
Predstavnika Vogrič in Smetova sta razlagala slike ter postavljala vprašanja, in so otroci kar tekmovali, kdo bo prvi odgovoril. Med krajšim odmorom so vsi skupaj zapeli nekaj domačih pesmic. Tako je v planinskem vzdušju in družabnosti potekal čas obiska. Ugotovili smo, da bi morali bolj pogostoma obiskovati doberdobske naraščajnike in jih seznanjati z lepotami narave, bodisi na snegu, bodisi na planinah, pohodih itd., in jih po možnosti pritegniti k sodelovanju v Slovenskem planinskem društvu v Gorici.
J. S.
SKAD priredi danes, v sredo. 13. marca, ob 20.30 v Katoliškem domu tretje predavanje iz ciklusa o slovenski umetnosti. O baroku na Slovenskem bo predaval dr. Nace šumi.
^Kino
Včeraj zjutraj, približno ob 11. uri, so v goriško bolnišnico sprejeli 72-letnega upokojenca Giuseppa Trampuža iz Drevoreda 20. septembra 118. Moža je obšla slabost pri baru «Alla Posta» in so takoj poklicali rešilca, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tu je Trampuž dežurnim zdravnikom povedal, da se je v ponedeljek zvečer ponesrečil blizu doma, ko ga je povozil mopedist. Mislil je, da ni nič hudega, a včeraj zjutraj je začutil bolečine v prsnem košu. Zdravniki so mu u-gotovili verjeten zlom reber in so ga pridržali na 30-dnevno zdravljenje.
V	Ul. Duca D’Aosta je prišlo včeraj do lažje prometne nesreče, pri kateri se je poškodoval 24 letni delavec Livio Forchissin iz Sve-togorske ceste 133. Zaradi lažjih poškodb so ponesrečenca pridržali na nekajdnevno zdravljenje.
V	goriški bolnišnici se bo moral zdraviti 10 dni 35-letni delavec Giuseppe Favero iz Gorice, Ul. Seminario 2, zaradi možganskega pretresa, ki ga je dobil pri prometni nesreči v Ul. Terzarmata.
VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU
Goriška tovarna SAFOG ostane v sedanji režiji
V vrsti odgovorov na vprašanja ki so jih načeli predstavniki posa-meznih svetovalskih skupin, je odbornik za industrijo in trgovino Stopper včeraj v deželnem svetu pojasnil komunističnim svetovalcem, da bo deželni odbor v kratkem sprožil širšo razpravo o načrtovanju pristaniških dejavnosti v Furlaniji Julijski krajini. V okviru tega načrtovanja bo treba točno določiti, katere dejavnosti naj se razvijajo v tržaški luki in katere naj se razmahnejo v Tržiču. U-strezno načrtovanje pa ne bo Zavrlo javnih del, ki so predvidena tako v enem kakor tudi v drugem pristanišču. To velja zlasti za tr-žiško luko. v okviru katere se prav v tem času uresničujejo pomemb ne infrastrukture, ki naj omogoči jo večji razmah trgovinskega pa slovanja.
Stopper je nato odgovoril na vpra šanje komunističnih svetovalcev, ki
so se zanimali za resničnost trditev, češ da namerava vodstvo Fin-meccanice odstopiti goriško tovarno Safog zasebnikom. Te vesti — je dejal Stopper — so brez vsakršne stvarne osnove. Podatki o naložbah v obratu nasprotno kažejo, da namerava Safog okrepiti svojo strukturo in nadaljevati po poti samostojnega delovanja in uveljavljanja na domačem in tujem tržišču. Safog je namreč naložila od leta 1969 do danes 800 milijonov lir naložb.
Stalno naraščanje cen pri surovinah in polizdelkih in druge tržiščne težave so žal tudi v lanskem letu povzročile precejšen primanjkljaj v letni bilanci družbe: poslovanje v razdobju 1969-72 se je zaključilo s skupnim primanjkljajem 2 milijard 948 milijonov lir. Finančni položaj družbe ni rožnat, če pomislimo, da predstavlja primanjkljaj o-koli 33 odst. vseh prodaj, to pa še ne pomeni — je zaključil Stopper — da bi vodstvo družbe nameravalo odstopiti Safog komurkoli.
Odbornik za javna dela Giust je nato odgovoril svetovalcem Trau-nerju, Bertoliju (PLI) in Viginiju (KD), ki jih je zanimal postopek za oddajo del za gradnjo nove stavbe deželne uprave v Miramar-skem drevoredu v Trstu. Svetovalce sta konkretno zanimali sestava žirije, ki bo pregledala ustrezne načrte in vprašanje lastništva nagrajenih načrtov. Na omenjena vprašanja je odbornik dal precej izčrpen odgovor, v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, in pravilniki strokovnih zbornic (inženiriev in arhitektov).
Gorica
VERDI 20.30 nastop gledališke skupine z delom «Apocalisse!!!».
CORSO 17.00—21.30 «Amarcord». Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15 — 22.00 «I clowns». Barvni film.
VITTORIA 16.30—21.30 «H mistero della bambola dalla testa mozzata». J. Lord in S. Strasberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «C’era una una volta questo pazzo, pazzo, pazzo West». V. Scott in G. Mitchell. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30 «O calcutta». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L’allegra brigata di Tom e Jerry». Barvna risanka.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Vedovo, aitante, bisognoso affetto, offresi anche a baby sitter». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Obsedno stanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Trdnjava smrti», japonski barvni film ob 18 00 in 20.00.
DESKLE «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVACINA «Grajski stolp», ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel, 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
■b
V ponedeljek zvečer nas je mama
za vedno zapustila naša draga
DORA FIEGL roj. GRAVNER
Pogreb bo danes ob 15 na pevmsko pokopališče.
uri iz bolnišnice Villa San Giusto
Žalosino vest sporočajo mož, sinova in hčerke ■/. družinami ter drugo sorodstvo
Oslavje, 13. marca 1974
SERGEJ KRAIGHER ODLIKOVAL PET SLOV. REVOLUCIONARJEV
Kontinuiteta revolucije in njeni uresničevalci
Le samonikli, kleni in svojim najboljšim, najglobljim življenjskim spoznanjem zvesti značaji lahko pripravijo in vodijo revolucijo
V ponedeljek je predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher v vili Podrožnik izročil petim u-glednim slovenskim družbeno političnim delavcem in revolucionarjem visoka odličja, s katerim jih je ob njihovi 60 letnici odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za njihove zasluge v organiziranju in vodenju vstaje ter pri ustvarjanju SFR Jugoslavije. Ivan Bratko, Rudi Janhuba, Pepca Kardelj in Ada Krivic so bili odlikovani z Redom republike z zlatim vencem, Viktor Avbelj pa je prejel Red narodne osvoboditve.
Na svečanosti v vili Podrožnik je predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher v svojem priložnostnem nagovoru odlikovalcem in ostalim gostom med drugim rekel:
«že nekaj časa se vrste 601et-nice tovarišev - revolucionarjev.
Spominjajo nas na pomemben o-sebni prispevek vsakega od njih v najbolj odločilnem obdobju naše zgodovine, na njihove požrtvovalne napore za to, da je v usodnih dneh imelo slovensko ljudstvo prekaljeno revolucionarno jedro, ki je bilo pripravljeno in sposobno zagotoviti vodilno vlogo delavskega razreda v boju ljudskih množic za nacionalni obstanek in za boljše, delovnega človeka vredno življenje ter za njegov odločujoč položaj ter vlogo, v celotnem družbenem življenju in razvoju. Tudi naše današnje slavje je posvečeno vašemu revolucionarnemu in vašemu življenjskemu jubileju, je dragocen dokaz predvsem dveh dejstev v življenju in revolucionarni zgodovini slovenskega naroda in delavskega razreda Slovenije in Jugoslavije, dveh resnic, ki sta za vas, kot za vsakega revolucionarja, neprecenljivi vrednoti in že vsaka
•liiiilHiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiitiniiiiiu
Povprečni vsakdan madžarske družine
Mladi Madžar največ razmišlja o tem, kako bi prišel do stanovanja - Madžar v poprečju porabi več za cigarete kot za čevlje - Cenene usluge
Pedantni izvedenci za statistiko so na Madžarskem natančno izračunali, da tu živi največ ljudi s priimkom Szabo. Sicer pa že celo desetletje na prvem programu Radia-Budimpešte posredujejo poslušalcem oddajo o družini Szabo. Ta oddaja v glavnem govori o tistih, navadnih, vsakodnevnih skrbeh, dogodkih, žalosti in veselju, ki označujejo življenje povprečne madžarske družine.
Torej, kako živi ta običajna, povprečna madžarska družina? Podatki pravijo, da kvalificirani delavec na Madžarskem zasluži mesečno 2600 do 3000 forintov. Na prvi pogled se to, morda, ne zdi mnogo. Upoštevati pa je treba pri tem celo vrsto «dotacij», ki jih delavec prejme na ta zaslužek. Na primer: cene raznih komunalnih uslug so na Madžarskem že vrsto let «zamrznjene». S pomočjo celotnega sistema dotacij ali, z drugimi besedami, s prelivanjem sredstev s področja drugih panog, omogočajo tu, da se cene orflenjenih uslug, ohranijo na zelo nizki ravni.
Družbena prehrana zaposlenih je zelo dobro organizirana. Da bi takšen cenen način prehrane bil dostopen vsem zaposlenim, je pred nedavnim v številnih tovarnah po vsej Madžarski bil vpeljan sistem posebnih kuponov: skromno kosilo, ki bi v normalnih pogojih, ko bi ga morali plačati v gotovini, stalo okrog 20 ali 30 forintov, stane na kupone pol manj.
Prevoz z mestnimi prometnimi sredstvi, zlasti za one, ki imajo mesečne vozovnice, je izredno poceni. Cena mesečnega predplačila za budimpeštanski metro znaša komaj 30 forintov. Stanovanjske najemnine so različne, v glavnem so odvisne od zaslužka in števila družinskih članov, še posebno, če gre za otroke. Cene plina, vode in e-lektričnega toka so domala stalne, že leta jih niso menjali oziroma
............
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Stopajte raje po uhojeni poti, ker ste šele na začetku. Dobro bi bilo, če bi se bolj zanimali za družino.	„	,.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nevoščljivost sodelavcev bo preprečila boljše rezultate. Skušajte spremeniti način življenja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uspeh pogajanj je odvisen od vaše spretnosti. Okoliščine vas bodo prisilile pomagati neznani osebi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo skuša preprečiti vaše pobude. Svojih načrtov ne razkazujte nikomur.	. „ „
LEV (od 23.7. do 22.8.) Možnosti za uspeh so ugodne, toda potrebno bo še premisliti. Ne prepuščajte se preveč domišljiji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Računajte s podporo neke vplivne osebe. Družabne obveznosti vas oddaljujejo od družine.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Računajte samo nase, sicer vam bo uspeh onemogočen. Ogroženi bodo vaši odnosi z ljubljeno o-sebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zapletla se bodo neka pogajanja finančnega značaja. Skušajte z vsemi sredstvi prikriti lastna čustva.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če hočete doseči dobre uspehe ne razmetujte svojo energijo. Prejeli boste veselo novico.
KOZOROG (od 21 12. do 201.) Skušajte se prilagoditi okoliščinam, vendar ne na škodo svoiega programa. Izkoristite novo poznanstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19 2) Danes vaše delo ne bo lahko. Do-kaišnia različnost mneni utegne povedati prepad med vami in pri-jatelii.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pred farni je težaven posel, vendar se ga kar lotite. Več potrpežljivosti
povišali, čeprav krožijo po Budimpešti vesti, da bodo ogrevanje in električni tok podražili.
Nihče od madžarskih uradnih predstavnikov ne prikriva, da je v trenutni situaciji največji problem v tem, kako ohraniti dosedanjo raven cen oziroma, kaj storiti, da bi se preprečilo njihovo «astronomsko povišanje».
Težkoč je precej m niso majhne. še vedno je zelo veliko število ljudi, zlasti v Budimpešti in nekaterih industrijskih centrih, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Vsakomur je dana možnost zaposlitve, vprašanje pa je, kako priti do stanovanja. To vprašanje zaskrblja oziroma tare mnoge Madžare, zlasti mlade ljudi, ki si žele ustvariti lastno družino. Sicer je stanovanjska izgradnja zelo intenzivna: samo v zadnjih treh letih je bilo izgrajenih nad 250.000 novih stanovanj, kot je bilo tudi stavljenih v pogon več tovarn za industrijsko proizvodnjo stanovanj. Obstaja nèko zanimivo protislovje: po eni strani oblast spodbuja družine, da bi imele več otrok, vtem ko po drugi vprav omenjena negotovost glede stanovanja, do katerega mlada družina le težko pride. mlade ljudi odvrača od tega.
Pred nedavnim je neki budimpeštanski dnevnik objavil podatke o tem. koliko povprečen državljan porabi za obutev, nakar je to primerjal še z nekimi drugimi izdatki. Vsak prebivalec na Madžarskem porabi letno za svoje čevlje 388 forintov. Zagotavljajoč, da je to malo, list navaja še, da porabi hkrati za kavo 283, za cigarete 468, za alkoholne pijače pa celo 1716 forintov letno.
To morda še najbolj zgovorno potrjuje, da si madžarska vlada bržkone ni mnogo pomišljala, ko je poleg nekaterih restriktivnih ukrepov sklenila tudi znatno povečati cene tobaka in alkoholnih pijač. Takisto tudi cene v budimpeštan-skih restavracijah niso več nizke, zlasti ne v bolj znanih. Številni privlačni artikli, posebno oni iz uvoza, pa so nadvse dragi. Skratka, vse tisto, kar ni neobhodno potrebno za življenje, kar je luksuz v ožjem ali širšem smislu, vse to nikakor ni pristopno vsakomur. To velja tudi za tekstilno blago, tudi neluksuzno.
Vse, kar se danes na Madžarskem stori, je storjeno v prid že omenjene običajne in zelo popular ne družine Szabo, to se pravi v prid poprečne madžarske družine.
Toda po drugi strani, tudi člani te družine v veliki meri prispevajo v skupno blagajno. Njihovim naporom in prizadevanju se imajo tako sami njeni člani kot člani vseh ostalih madžarskih družin zahvaliti, da se še lahko poceni vozijo n podzemsko železnico, da lahko poceni jedo v tovarniških restavracijah, da malo plačujejo e-lektrični tok in ogrevanje ter da lahko izredno poceni pridejo do dobre knjige.
za sebe toliko bolj pa obe skupaj vredni življenja.
Prvo dejstvo, o katerem je nato govoril, je dejstvo, da je v začetku tridesetih let maloštevilnim zato pa požrtvovalnim slovenskim komunistom uspelo premagati vse težave in prodreti vedno globlje med delavske, kmečke in študentovske množice in med temi pridobiti zaveznike za izvedbo svojega programa, zaradi česar je komunistična partija, kljub strogi ilegali postajala vedno bolj pomemben politični dejavnik.
«Vsak od vas se je, — je nato nadaljeval — na svoj način in iz svojih posebnih življenjskih okoliščin, v katerih je rastel in se oblikoval, vključil v zgodovinsko delo komunistične partije. Vsak na svoj način izraža tako revolt delovnih ljudi, katerim je pripadal, proti brezizhodnosti njihovega takratnega družbenega položaja kot tudi dozorevanje spoznanja pri njih, da je revolucionarni boj za cilje socializma in komunizma, za uresničevanje zgodovinske vloge delavskega razreda, njihova resnična domovina — kot je rekel Ivan Cankar — pogoj njihovega življenjskega obstoja ter zato tudi njihov življenjski smisel ter dolžnost. S svojim revolucionarnim delom ste se spopadli vsak na svojem področju dela s konkretnimi oblikami izkoriščanja in z brez-principielno, za slovenskega delovnega človeka in slovenski narod brezizhodno politiko takratnih o-blastnikov. Tako ste se v partiji kalili kot revolucionarji, ki rastejo v življenju in borbi množic, v neločljivi povezanosti z njimi. Izoblikovali ste se in vključili v tisto revolucionarna jedro naše partije in revolucne, ki je bilo snosobno prav zaradi svoie povezanosti z množicami in orekaljenosti v težkih oogoiih ilegalnega protifašističnega boia priora vi iati revolucno, se oovezati z vsemi nanrešnimi silami Sloveniie v Osvobodilno fronto. neprestano poglabljati in širiti zavezništvo v vse večjo enotnost OF ter skupaj z njimi voditi revolucijo in jo pripeljali do zmage.
V svojem nadaljnjem govoru je Sergej Kraigher govoril o kontinuiteti revolucije, o boju, ki so ga prvič po kmečkih puntih bojevale temeljne plasti slovenskega naroda, ki pa se niso borile le za nacionalno osvoboditev, pač pa tudi za socialno osvobdditev delovnega človeka. Poudaril je nadaljevanje tega revolucionarnega boja za razvoj družbenih odnosov po osvobodita ih sicer v smeri brezrazredne komunistične družbe,
«Ta kontinuiteta naše revolucije — je dobesedno nadaljeval — u-resničevanje njenega izročila in njegovo oplajanje z vedno novimi dosežki v razvoju družbe, v položaju delovnih ljudi in delavskega razreda ter z njihovimi revolucionarnimi izkušnjami je dobila svoj nov, celovit izraz v novi ustavi SFRJ, naših socialističnih republik ter avtonomnih pokrajin, v našem novem ustavnem sistemu, ki je in bo v vedno večji meri tudi sam vzpodbudnik nadaljnjim revolucionarnim procesom. Življenjska pot vsakega od vas dokazuje, da ste v različnih razmerah in zato z različnimi sredstvi boja ostali zvesti tem idealom, ki ste jih spoznali in sprejeli kot osnovni smisel svojega življenja, večinoma še predno ste stopili v dvajseto leto svojega življenja in ki jih danes uresničujete skupaj z milijonskimi množicami delavskega razreda in delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.»
«Vsa vaša revolucionarna pot kaže, da je mladost sicer res nenadomestljiva prednost, da pa revolucionarnost ne izvira sama po sebi iz mladosti, da izhaja iz vere v ljudske množice, iz povezanosti z njimi, iz smisla in poznavanja njihovih resničnih trajnih življenjskih interesov ter identificiranja svojih življenjskih interesov v njih».
«Samo samonikli, kleni in sebi ter svojim najboljšim, najglobljim spoznanjem do kraja zvesti značaji lahko pripravijo revolucijo, predstavljajo njeno prekaljeno revolucionarno jedro ter se uveljavljajo nepretrgoma kot uresničevalci revolucionarnih izročil v neprestanem revolucionarnem spreminjanju življenja» — je zaključil svoj nagovor Sergej Kraigher, ki je nato še na kratko orisal like vseh petih odlikovancev.
^ S	.. S./ . I .v
Sedaj, ko je zapadlo veliko sn ega, se je tudi Zelenica v Bosni sp remenila v eno samo smučišče
ŠE ENA PUBLIKACIJA, KI JO JE RODILA POLEMIKA
Revolucionar Braun meni da Mao ni revolucionar
Otto Braun je kot inštruktor kitajske revolucionarne vojske preživel sedem let na Kitajskem in se udeležil tudi «velikega pohoda»
VZHODNI BERLIN. 12. — Ihtavost v živčni polemiki lahko tudi zavede. Zato marsikatero izjavo, ki je bila izrečena ali zapisana v takšnem razpoloženju, sprejemamo z določeno dozo previdnosti. V tem smislu velja sprejeti tudi to, kar meni «tovariš Li Teh o tovarišu Maocetungu». Li Teh je bilo ime, ki si ga je nadel nemški revolucionar Otto Braun, ko je kot predstavnik kominter-ne živel od 1932 do 1933 na Kitajskem in se udeležil tudi tako imenovanega «dolgega pohoda» kitajske osvobodilne vojske.
In ta Li Teh — Braun zatrjuje, da «Maocetung je bil le meščanski revolucionar, zato nikoli marksist.» Braunovi spomini so bili o-bjavljehi te dni v posebni knjigi, ki je izšla v Vzhodni Nemčiji. Pred štiridesetimi leti se je Otto Braun udeležil «dolgega pohoda» in bil sedem let «glavni
vojaški svetnik» kitajske revolucionarne vojske.
Braun — Li Teh pravi v svojem delu «Kitajske beležke 1932-1933», da je njegovo delo «prispevek k razkrinkanju mačističnih laži in v politični borbi proti maoizmu».
Otto Braun, ki je star 73 let in živi v Berlinu, je v nekem intervjuju, ki ga je pred nedavnim dal nekemu vzhodnonemškemu dnevniku, izjavil, da ko se je 1933. leta prvič srečal z Maoce-tungom, ta «ni bil marksist in niti pozneje ni nikoli postal marksist». «V bistvu je bil meščanski revolucionar, kmečki vodja, ki je imel nadzorstvo nad precej širokimi množicami».
Otto Braun — Li Teh je odšel na Kitajsko iz Moskve leta 1932. Na Kitajsko je odšel s transibirsko železnico «oblečen na evropski način in z avstrijskim potnim listom». Tedaj ni poznal niti be-

NA FILMSKIH PLATNIH
Mike Nichots:
«The Day of the Dolphin»
Mike Nichols je mlad ameriški režiser, o katerem so mnenja skrajno ločena. Vsi njegovi filmi, «Chi ha paura di Virginia Woolf?», «Il laureato», «Comma 22» in «Conoscenza carnale», pričajo, da i-mamo opraviti z režiserjem, ki ga zanima metaforizacija realnosti. Zdi se nam vendar, da z razliko od Boormana ali Kubric-ka, prav metaforični aspekt Ni-cholsu ne uspe. Zakaj? Nedvomno zaradi pomanjkljivosti v vizualizaciji, ki jo pogosto nadomestijo kičasti efekti. Vendar tudi zaradi moralizma, ki je temeljna režiserjeva značilnost in ki omejuje njegov «protikonfor-mizem».
Dokaz za to je tudi zadnji Ni-cholsov film, «The Day of the Dolphin» (Il giorno del delfino, 1973), na pol znanstvenofantastičen prikaz odnosa med človeškim in živalskim svetom, zmedeno pomešan s politično afero. Kot ostali režiserjevi filmi, nas tudi ta zanima le do neke mere. Med vrlinami filma je nedvomno interpretacija Georga C. Scotta, poleg katerega se izkažeta tudi lepa Trish Van Devere in Paul Sorvino. Fotografijo filma je posnel William A. Fraker, ki je znan tudi kot režiser. Glasbo je sestavil Georges Delerue.
Sidney Lumet:
«SERPIGO»
Italijanski producent Dino De Laurentiis se je sedaj lotil filmske proizvodnje tudi v ZDA. Rezultat je film «Serpico» (Serpico), ki je doživel velik komercialni uspeh zaradi prebrisane propagande, za katero je De Laurentiis pravi specialist.
De Laurentiis je pač pravi avtor filma, ki ga je začel režiser John G- Avidsen («Joe»), nadaljeval in podpisal pa Sidney Lumet. To sta imeni dveh režiserjev, ki sta se večkrat izkazala z naprednimi filmi. Kar se tiče Lu-meta, bomo omenili le prejšnjega «The Offence» (Riflessi in uno specchio scuro), zanimiv film, ki je zelo ostro demistificiral vlogo policista. Tudi «Serpico» ima za protagonista policista; njegova ideologija pa je zelo zmedena, mislimo ne zaradi nejasnih idej, temveč zaradi producentove prebrisanosti. Konec koncev se nam «Serpico» zdi med najbolj reakcionarnimi prikazi policije; dosti raje imamo film, kot je bil Siege-lov «Ispettore Callaghan», ki je bil odkrit poskus reakcionarne filozofije, a je vseboval dejansko dialektičnost.
Polom filma «Serpico» povleče za sabo tudi odličnega igralca Ala Padna. Med sokrivci operacije je tudi glasbenik Mikis Theodorakis.
S. G.
CIKIL GALEt
OBRAČUN V POSTOJNI
21.
sede kitajskega jezika. Eno leto je prežival v Šangaju, nato pa je skrivaj prišel na «osrednje sovjetsko ozemlje», torej na tisto področje Kitajske, ki je bilo pod kontrolo kitajske revolucionarne vojske. Tu se je izdajal za starinarja. Nekoč se je dva dni in dve noči moral skrivati v nekem čolnu, ker so področje zasedle sovražne čete».
Lani umrli avtor Edgar Snow v svojem delu «Rdeča zvezda nad Kitajsko» piše, da se je s prihodom Li Teha vrsta sporov med Maom in «boljševiki» razvnela do skrajnosti v nekakšno «dokončno bitko». Kmalu pet prihodu Otta Brauna je sedanji kitajski premier čuehlaj, zamenjal Maa na položaj vrhovnega poveljnika rdeče armade. To zamenjavo Otto Braun sedaj pripisuje deloma tudi borbi med Maom in čuenlajem za oblast.
Odnosi med Ottom Braunom in Maom niso bili nikoli prisrčni. In Otto Braun piše, da je Mao večkrat skušal Brauna «likvidirati» in sicer s pomočjo svojega mlajšega brata.
Leta 1967 so kitajski uradni krogi označili Brauna, ki se je v zgodovinskem pohodu petkrat odpravil na bojišče, ožigosali kot izdajalca. Njegove slike so bile v obliki plakatov nalepljene po Pekingu in drugod na Kitajskem. Bilo je to v času tako imenovane kulturne revolucije. Tri leta-pred tem pa je bivši vojaški svetovalec, ki je imel velik vpliv na vojaške rezultate na Kitajskem, v listu «Neues Deutschland», glasilu vzhodnonemške komunistične partije, objavil oster napad na Maa.
Otto Braun sedaj pravi, da ni nikoli rad pisal o svojih spominih, toda sedaj je bilo to potrebno zaradi «bednega malomeščanskega nacionalizma», ki ga kaže predsednik kitajske komunistične partije. In še posebno zato, ker je nacionalizem zadušil na Kitajskem marksistične in leninistične ideje». Nemški revolucionar, «tovariš Li Teh», si prilašča zaslugo za nekatere uspehe kitajske revolucionarne vojske. hkrati pa kritizira Maa, ki da je raje izvajal na Kitajskem gverilo, kot pa da bi se bil lotil klasične vojne in politične priprave vojaških kadrov. Hkrati pa Otto Braun odklanja očitek, da je bil on kriv velikih napak, ki so bile storjene v času dolgega pohoda, posebno, ko se kitajska rdeča armada ni mogla združiti z uporno kuomintanško XIX. armado. Zato je bila ta armada, ki se je uprla čangkajšku, izolirana in uničena.
Otto Braun pravi v svoji knjigi, da je ta očitek na njegov račun eden izmed vrhuncev mačističnega potvarjanja zgodovine. Po njegovem sta centralni komite KP Kitajske in vodstvo same ko-minterne svetovala «neposredno sodelovanje z grupo osrednjih armad in tudi z XIX. armado».
Nemški revolucionar še na dolgo obravnava svoje odnose z Maom in drugimi kitajskimi voditelji, o sedanjem voditelju Kitajske pa pravi takole: «Bil je to tedaj	vitek	40-letni moški, ki je
dajal	vtis	misleca	in	pesnika,
ne pa politika in vojaka. Sloviti Maovi aforizmi so dajali videz preprostih bodic, v resnici pa so bili zlobna natolcevanja».
Braunu, ki mu ni ugaiala pekoča	rdeča	paprika	in	kita iška
pikantna hrana nasploh, je Mao rekel: «Kdor ne prenese rdeče na-'i-ike. ne	prenese	niti	borbe».
Navedli smo le nekai vtisov iz knii»e. ki jo je Otto Braun na-nisal za to. da bi nodkrenil no-lenvko med Moskvo in Pekin-aom. In v tem smislu je treba tudi razne vtise jemati.
SREDA, 13. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 ŠOLA
12.30	Poljudna znanost Slikanice
12.55 Anketa o poklicih: Fizik
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
Svet, ki je vreden, da ga naslikamo
17.45	Program za mladino
18.00	KOMIKA
18.15	Tedenski program za mlajše
18.45	Poljudna znanost PRVA POMOČ
19.15	Kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	LE AMERICHE NERE
Drugo nadaljevanje: Anketa o ameriških črncih Že dolgo je, odkar v ZDA črnci niso več tisti plašni in' uslužni tepčki, kot si jih je zamislil belopolti ameriški gospodar. Danes imamo opravka s povsem drugačnimi črnci, pa čeprav še ne s takšnimi, kot si jih zamišljajo nekateri. Pot ameriškega črnca do enakopravnega položaja z belopoltim sodržavljanom je še dolga in naporna. Da bi si ustvaril podobo o črnskem problemu v ZDA, je urednik rubrike Pandolfi odpotoval v ameriška industrijska mesta, kamor se je v zadnjih letih preselilo veliko črncev, ki so zapustili plantaže in nasade ameriškega Juga in se preselili v mesta, kjer je velika in močna industrija. Toda s tem, da so se naselili v velikih mestih, so dejansko prišli v goste, v naselja, kjer doživljajo diskriminacijo na vsakem koraku, v šob, na tramvaju, celo v cerkvi. Pandolfi je v zvezi s tem govoril s starimi črnci, ki se še spominjajo pripovedi nekdanjih črnskih sužnjev, govoril je s črnskimi umetniki, pa tudi z voditelji črnskih gibanj. Govoril je nadalje z brezposelnimi črnci, ki živijo na robu družbe, družbe, ki jih odklanja. Za črnce je življenje v bogatih ZDA še vedno zelo težko.
21.45	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Varietejski program po želji
Pripravljata Leone Mancini in Alberto Testa. Oddajo vodi Claudio Lippi
20.00	Simfonični koncert
Zbor in orkester rimske radio TV bo pod vodstvom Istvana Kertesza izvajal Mozartovo skladbo «Vesperae solemnes de confessore K 339» za solo, zbor, orkester in orgle. Kot solisti nastopajo sopranistka Margherita Rinaldi, mezzosopranistka Julia Hamari, tenor Werner Hollweg in bariton Zoltan Kelemen.
20.30	DNEVNIK
21.00	Viale del tramonto
Celovečerni film, ki ga je režiral Billy Wilder, v glavnih vlogah pa igrajo Gloria Swanson, William Holden, Erich von Stroheim, Nancy Olson, Fred Clark, Cedi de Mille, Buster Keaton, H. Warner, Jack Webb.
Film «Viale del tramonto» je star skoraj 25 let, kajti Wilder ga je snemal leta 1950. Prav gotovo je ta film eden najboljših njegovih filmov. Predstavlja portret «zvezdnice», ki se noče sprijazniti z dejstvom, da ji je čas potekel. Podobo te zvezdnice čudovito prikaže Gloria Swanson, ki brez milosti obnovi človeško življenje, ki bi lahko bilo tudi prav o-rr, njeno; kajti tudi ona je šla v zaton.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50, 15.30 TV ŠOLA
Amazonka, Matematika, Primorski gozd, Bitka na Sutjeski, Za Elizo, Poklicna usmeritev, Biologija, Marksizem, Češkoslovaška, Ohrid itd.
17.40	POLLY IN ČRNI DIAMANTI
Barvna francoska serijska nadaljevanka 18.10 Obzornik
18.25 OD ZORE DO MRAKA
NA LEPI MODRI DONAVI
19.00	Prijatelji glasbe 19.20 Ne prezrite
19.45	Risanka «Luno»
20.00	DNEVNIK
20.35	ČUDODELKA
Ameriški film o napol slepi učiteljici, vzgojiteljici Anni Sullivan in njeni učenki, 7-letni gluhi in nemi deklici, poznejši pisateljici Helen Keller. Je to nekakšen biografski film, vendar pa ne v tradicionalnih okvirih te zvrsti.
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju Posnetek iz Miinchna
21.35	KRUH IN SOL
Poje češkoslovaški popevkar Karel Gott
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola;
12.00	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Nove knjige; 21.55 Ritmične figure.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-govorni spored; 16.10 Viozzi: «Il sasso pagano» (opera); 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30,16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
9.00	Glasbeni cocktail; 9.30 Min-ghettijev shaw; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Simf. glasba; 17.00 Mladi izvajalci; 17.45 Vokalno instrumentalni ansambel; 18.U0 Progresivna glasba;
19.00	Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7,00. 8.00. 13.00. 15.00, 21.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Program z E. Monte-sanom; 14.40 Radijska nadaljevanka «Amore e ginnastica»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni snored: 18.00 Kvartet Cetra; 18.45 Kronike Juga: 19.27 Plošče: 19 50 Plošča resne glasbe; 20 20 Po-' novno na sporedu: 21.15 M Moore:	«La discussione», radijska
drama.
II PROGRAM
7.30.	8.30. 13.30, 15.30. 19.39 Poročila: 7.40 Pojeta Lucio Battisti
in Diana Ross; 8.40 Kàko in za kaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka «Vojna in mir»; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored ;
12.40	Opravljivci; 13.35 Spored z W. Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori ;20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče; 21.40 Program z Walterjem Chiarijem.
Ili PROGRAM 9.25 Salgarijeve zgodbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Plošče resne glasbe: Chopin; 12.20 Sodobni glasbeniki:	Schiarrino in
Scelsi; 13.00 Glasba skozi čas: Piz-zetti. Petrassi in Dallapiccola;
14.30	Haydnov Oratorij za solo, zbor in orkester; 16.15 Britteno-ve variacije in Roussellova suita štev. 2; 17.25 Enotni razred; 17.40 Glasba izven programa; 18.25 Francoske popevke; 18.45 Kulturni pregled: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Diplomati in diplomacija;
21.40	Puccini ob 50-letnici smrti.
SLOVFNIJA
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za mlade nariovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja: 10.15 Urednikov dnev nik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi: 13.30 Prinoročaio vam...;
14.10	«Noč na Klehu»; 15.40 Flav tist J. Pogačnik; 16.00 «Loto vrti-liak» 17.10 Mednarodno tekmo vanie; 17.45 Jezikovni pogovori;
18.00	Aktualnosti:	18.15 S pop
ansambli:	18.30 Naš razgovor:
19.00	Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 Simf. orkester RTV LiubUana: 22.15 S festivalov jazza: 23.05 Literarni nokturno — Panorama sodobne južnoameriške lirike; 23.15 Revija
iug. pevcev zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
I
KOLESARSTVO i..
DIRKA T-J
Po prvi etapi vodi
Walter Planckaert
V njegovem času sta prispela na cilj tudi Bitossi in G. Pettersson
FIUGGI, 12. — Belgijec Walter Planckaert je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Belgijski kole-fai' je 187 km dolgo progo od Sante Marinelle do Fiuggia prevaz.il v 4.47’30” s poprečno hitrostjo 39,009 km na uro. Planckaert je na cilju premagal v sprintu Bitossija in Gosto Petterssona, Perurena in Paniz-za sta prispela z nekaj sekundami zamude, prav tako tudi De Vlae-m:nck, eden izmed glavnih favoritov za končno zmago.
* * «
.ST. ETIENNE, 12. - Francoz Cy-rille Guimard je zmagal v tretji etapi kolesarske dirke Pariz — Nica, od Paraya do St. Etienna (IM km). Belgijec E. Merckx je ohranil Prvo mesto na skupni lestvici. Svetovni amaterski prvak Szurkowski Po je osemnajsti z 28 sekundami zaostanka.
* * «
EMPOLI, 12. — Mednarodna ko lesarska dirka po Toskani za profesionalce bo letos na sporedu 4. maia. Dirka sneda med eno na.ista-rejših italijanskih tekmovanj, saj bo letos na sporedu že 48. Proga bo merila 236 km.
SMUČANJE
BAREGES, 12. - Španka Conchi-« Puig je zmagala, po vseh predvidevanjih, v slalomu kategorije FIS-B, prvem tekmovanju za veliko nagrado Pirenejev. Na drugo mesto se je (z dobro sekundo zaostanka) uvrstila Avstrijka Edith Peter. Ita-1’janski tekmovalki Gatta in Gua-Eha sta bili šesta, oz. sedma. Lestvica:
!•	Conchita Puig (Šp.)	74”62
2.	Edith Peter (Av.)	77”79
3-	Brigitte Dofchnig (Av.)	77”80
4.	Rosi Reichenberger (ZN)	78”84
5.	Bordelli Mathis (Av.)	79'’27
6.	Vilma Gatta (It.)	79”47
7.	Robertina GuaeMa (It.)	79”76
* * •
HINTERZARTEN, 12. — Jugoslovan Branko Dolhar je zmagal na letošnji dvodnevni schwarzwald-ski turneji v smučarskih skokih. Med 65 skakalci je bil res najboljši in se je po drugem mestu v Schoenwaldu prepričljivo uvrstil na prvo mesto v Hinterzartnu in si s tem priboril lovoriko najboljšega na turneji.
« * *
FELDBERG, 12. — Italijanski mladinci so zmagali na tekmovanju v smučarskih tekih za «Pokal Kurikkala». V soboto so bili na sporedu teki posameznikov, v nedeljo pa so bile na vrsti štafete. Jugoslovanski tekači so se zelo slabo odrezali. Zadovoljil je le Tajnikar, ki se je v teku na 15 km uvrstil na šesto mesto.
nogomet
MILAN, 12. — Nogometna enajsterica Milana se bo jutri ob 20.30 srečala doma z ekipo Paok iz Soluna v tekmovanju za pokal pokalnih Prvakov. Milančanom, ki so zapustili zelo slab vtis po nedeljskem domačem porazu z Vicenzo ter z ne Prevelikim uspehom v tekmovanju za italijanski pokal, ne preostaja za rešitev prestiža drugega kot dober nastop v tem turnirju. V tem Prvem nastopu četrtfinala pokalnih Prvakov bi morali imeti Italijani lahko delo, saj nimajo Grki velikih izkušenj v mednarodnem merilu. Povratna tekma pa bo v Solunu 20. marca.
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
Borovke zapravile skoraj vse možnosti
Julia — Bor	3
(15:1, 15:11, 15:10)
JULIA: Cavrecich, Paulica, Sandrin, Sacchi, Stander, Brandmayer, Crivici, Davanzo.
BOR: Purič, Nibrandt, Batič, Gla-Vina, Mesesnel, Vitez, Rogelja.
Po sobotni sijajni zmagi nad AGI iz Gorice, so v zadnjem kolu borov-ke doživele nepričakovano visok po-raz. Res je, da je tržaška Julia solidna ekipa, ki že od samega začetka ne prikriva svojih ambicij. To-
da to ni nikakršno opravičilo za tako slab zadnji nastop Borovih deklet. Že sam začetni niz jasno priča, na kateri strani mreže je vladal red, organizirana igra, ambicija po osvojitvi obeh točk. Borovke so sicer poskušale z medlim uporom, toda zagrešile so vse creveč začetniškin napak, da bi se lahko stanje na igrišču spremenilo. Predvsem je na Borovi strani vladala izredna statičnost; sprejema prvih žog praktično ni bilo. Pri taki igri je seveda vsaka gradnja akcij že v naprej obsojena na propad, kar se je seveda na igrišču tudi zgodilo
S tem negativnim nastopom pa je verjetno Borova šesterka zapravila vse možnosti, da bi osvojila končno prvo mesto na lestvici. INKA
ATLETIKA
Prvenstvo SFRJ v krosu
Celjan Peter Svet premagal Korico
VrJJSNJr,, 12. — Celjan Peter Svet je postal v nedeljo novi jugoslovanski prvak v krosu, po lepi zmagi nad svojim najnevarnejšim nasprotnikom Korico, s katerim je pretekel z ramo ob rami devet desetin 10 tisoč metrov dolge proge v Velenju. Svet in Ko-rica sta se kaj kmalu otresla svojih nasprotnikov in sta skupno merila moči do 1000 metrov pred ciljem, kjer je štajerski tekač silovito potegnil in zasluženo osvojil naslov članskega prvaka na 28. prvenstvu Jugoslavije v krosu. Pri ženskah pa si je ta naslov zagotovila članica Partizana Veselička Miloševič, medtem ko je bila Vera Nikolič šele tretja, potem ko je bila na sredini proge šesta in ji je uspelo nadoknaditi zamujeno prav v zadnjem trenutku, četrta je bila Mariborčanka Pergarjeva, ki si je tako zagotovila mesto v reprezentanci za balkanske isre. Urankarjeva pa je zasedla sedmo mesto.
'	" -rtT
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
KONTOVCL NAPOLNIL KOŠ ITALSIDRA
Dva neuspeha Borovih košarkarjev
KADETI
Lloyd — Bor 83:54
(49:27)
BOR: Bruno Furlan 5, Žerjal 8. Vatovec 10, Siega 4, Perko, Košuta 21, Mazzucca, Renato Furlan. Parovel 4.
SODNIKA: Divich in Picculin iz »Prsta
PROSTI METI: 5:16.
Tudi drugo važno srečanje za visoka mesta lestvice so borovci zgubili. V opravičilo našim košarkarjem pa moramo povedati, da so nastopili brez Klobasa in Ražma. Brez teh igralcev so bili proti nasprotnikom, predvsem pri lovljenju odbitih žog, skoraj brez moči. V vrstah Lloyda je med drugimi igral
Nogometna enajsterica Mladosti iz Doberdoba
OlllllllllltllHlIlllIlIlIlllllllllllllllllllllltltlllllltllllllttllllllllllllllllllllllMIMIIllllllllltlllllltllllllMIIIMIMIIlIllIlllllllIIIIIIIIIItllllMMIIIIIlllllllllllItilllllllllllllllllllllll «1|l|||||l|IIIIIIM|IIIIIIMIIll|lllMimillllllllllllIIMIllllllHMIIlllllllllllllU*llllllllllllHfllllIIIIIHIItlinnllllllll>lltlinMlllltllllllMllllllllMllllllllllllllllllIIIIIIII II I II II III1U
ŠPORT MED DIJAKI
NOGOMET
NASE EKIPE V NARAŠČAJNISKEM PRVENSTVU
Primorje tesno odpravilo Gajo v slovenskem derbiju na Proseku
Med našimi enajstericami sta tudi Union in Vesna osvojila ves izkupiček
Primorje — Gaja
1:0 ziral. Od tega trenutka dalje so
PRIMORJE: Purič, Bezin, Čuk, Kralj, Timeus, Husu, Verša, Guštin, Albi, Milič, Štoka, 12 Trobec, 13 Castellani.
GAJA: Malalan, Počkar, Rismon-do, D. Kralj, D. Grgič, Križman-čič, Milkovič, B. Grgič, Milkovič, M. Kralj, Stojkovič, 12 Gezzo, 13 Gojča.
STRELEC: v 20. min. p.p. Guštin.
SODNIK: Zangrando iz Trsta.
KOTI: 7:4 za Gajo.
GLEDALCI: približno 60.
Naraščajniki Primorja so pripravili svojim navijačem lepo presenečenje, saj so zmagali v slovenskem derbiju proti solidni ekipi Gaje. Tekma je bila zelo borbena in požrtvovalna že v uvodnih potezah. Pro-sečanom je prvi polčas burja pihala v hrbet, zato so že od vsega začetka začeli napadati, a obramba «ze-leno-rumenih» je urejeno odbijala vse akcije domačinov. Gajevci so odgovarjali s hitrimi protinapadi, ki niso nikoli spravili v zadrego pro-èeskè obrambe. Primorje Je prišlo v vodstvo s prostim strelom, ki ga je izvedel Guštin. Za ta zadetek je delno kriv tudi vratar Malalan, saj Guštinov strel ni bil neubranljiv.’
V	drugem polčasu je Primorje libralo obrambno taktiko. Gaja je začela takoj napadati, da bi si zagotovila vsaj remi. Toda proseška o-bramba je bila zelo solidna, saj je dopustila n^snrotniku zelo malo neve-nih strelov.
V	vrstah Primorja je tokrat prvič nastopil Bezin, ki je pozitivno opravil svojo nalogo. Na sredino i-emšča pa se je ponovno vrnil Guštin.
Omeniti moramo, da bi s prikazano igro, predvsem v drugem polčasu, «zeleno-rumeni» zaslužili remi. Oba nasprotnika sta prikazala kakovosten nogomet. V vrstah Primorja sta se izkazala Čuk in vratar Purič, pri Gaji pa M. Kralj. Ostali so igrali na običajni ravni.
H. V.
Union — Cremcaffè 3:1 (2:0)
UNION: Ballarin, Uršič, Del Bosco, Čepar, Benčič, Deros (d.p. Malalan), Ancona, Sassi, Koc, Colja, Krevatin.
CREMCAFFE’: Chersilla, Bellot, Campedelli, Andreotti D., Andreotti L., Persane, Budicin, Poli, Goos, Favretto.
STRELCI: v 18. min. p.p. Sassi, v 24. min. Krevatin, v 8. min. d.p. Sassi in v 23. min. Poli.
V	nedeljo so na stadionu «1. maj» naraščajniki Uniona premagali razmeroma šibko ekipo Cremcaffeja. Podlonjerci so že v začetku srečanja pokazali lepo in hitro igro, tako da so takoj stisnili nasprotnika v kazenski prostor. Do prvega gola je prišlo v 18. minuti, ko je Sassi preigral kar tri branilce in reali-
Pcdlonjerci še bolj ogrožali nasprotnikovega vratarja, a so imeli precej smole v strelih. Drugi gol za pcdlonjersko ekipo je dosegel Krevatin. Ta je streljal v vrata, potem ko je vratar odbil strel Colje. Povedati je treba, da je sodnik razveljavil gol prav v zadnjih sekundah prvega polčasa, ko je Colja streljal prosti strel. Ko pa je bila žoga na pol poti, je sodnik dvakrat zažvižgal in poslal igralce v slačilnico ter razveljavil gol, češ da je mini! prvi polčas.
V drugem po’òasu je igral Union proti vetru, tako da se je moral marsikdaj požrtvovalno braniti. Dosegel je tretji gol, spet s Sossijem, ki je tudi tokrat preigral kar dva branilca. Takoj po golu je bil izključen Colja, zaradi scora z enim izmed tržaških igralcev. Sedaj so Tržačani zaigrali, bolje, sai je Podlo-njercem manikal najboljši mož, in dosegli so tudi zadetek. Do gola je orišlo iz kota. Žogo je potisnil Poli v vrata. Vratar Uniona ?" je sicer dotaknil žoge, a s pomoč ;o vetra je ta šla v mrežo.' Treba je vsekakor reči,' da je Union pokazal lepo igro in računa na leno uvrstitev v tej skupini. V nedeljo bodo igrali proti Libertasu iz Roccia. U-pajmo, da bo Union zaigral prav tako dobro, kot do sedaj, čeprav brez najboljšega igralca.
Mauro
Domio — Vesna	0:1
DOMIO: Giacomini, Strain, Her-vatich, Palčič, Chicconi, Giacomini, Peruzzi, Braico, Curto, Volpi, Petrina, 12 Dandri, 13 Corazza.
VESNA: Eva, Kovačič, Švab, Sla-tič, Ziliani, Ferluga, Sedmak (Ma-dotto), Sosič, Russignan, Zucca, Košuta, 12 Bubnič.
SODNIK: Concato iz Trsta.
STRELEC: v 18. min. p.p. Zucca.
KOTI: 2:2. GLEDALCEV: 30.
Vesna je na dolinskem igrišču premagala poprečni Domio in tako še bolj utrdila svoj položaj na vrhu lestvice. «Plavi» so stopili na i-grišče s trdnim namenom, da odnesejo obe točki in to jim je tudi u-spelo, čeprav so v ključnih trenutkih podcenjevali nasprotnika.
V	prvem polčasu so Križani začeli žo od vsega začetka ostro napadati in so s pomočjo burje pritisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. Za gol je tudi tokrat poskrbel spretni Zucca, ki je ukanil domačega .,jvr&farja s strelom izven kazenskega prostora.
V	drugem polčasu pa si je Domio nekoliko opomogel in je večkrat o-£roža! kriška vrata; a vratar Eva je bil .vedno na mestu. Vesna se je kmalu zopet zbrala in je s Fer-lugo na čelu nvrno nadzorovala i-gro do končnega sodnikovega žviž-
| ga. Vsi Kržani so se zelo potrudili
J if] evj	r>)->r/ì	Z3
Vratar Campanell brani svojo mrežo pred napadalci Primorja
katero ima zaslugo predvsem požrtvovalni trener Finotto. Najboljša v kriških vrstah sta bila (poleg že omenjenega Ferluge) tudi Slatič in Kovačič.
Sandor
Mladost — Fogliano 1:3 (1:2)
MLADOST: Ul jan, Gergolet, Šuc, A. Jarc, Devetak, L. Gergolet, Fer-letič, R. Ferfolja, Grilj, M. Jarc, K. Ferfolja.
FOGLIANO: Zorzenon, Blason, M. Ceche;, Trevisan, R. Trevisan, Za-nette. Vitale, V. Loruso, A. Loruso, C. Cechet, Spanghero.
STRELCI: v 4. min. p.p. J. Fer-letič, v 15. min. Spanghero, v 24. min. Cechet; v 3. min. d.p. Loruso.
SODNIK: Semperboni iz Tržiča.
V	prvi tekmi naraščajniškega no-
gometnega prvenstva je Mladost iz Doberdoba na lastnem igrišču klonila ekipi iz Foljana. Največjo krivdo za ta neuspeh nosi doberdobski vratar Uljan, ki je bil precej nezanesljiv. .......... <u m
Domačini so že v 4. minuti igre povedli z odlično osebno akcijo Jordana Ferletiča, obetajočega mladega igralca. Po tem golu pa so Dober-dobci pustili vajeti igre v rokah gostov, ki so to takoj izkoristili ter v 15. minuti že izenačili. Deset minut kasneje so igralci Fogliana preigrali negotovo doberdobsko obrambo in povedli z 2:1.
V	drugem polčasu se je vodstvo za goste še povečalo z golom Loru-sa. V 7. minuti se je Doberdobcem ponudila priložnost, da bi se približali Foglianu, ko jim je sodnik dosodil 11-metrovko: Ladi Gergolet pa je strel zgrešil.
S tem dogodkom je bilo praktično tekme konec in doberdobski i-grafci, posebno tisti, ki so izglodali pred tekmo bolj zanesljivi, so popolnoma odpovedali. Upajmo, da se bodo že v prihodnji tekmi bolj potrudili.
• • •
3.	amaterska liga: SAMPVITO — UNION 2:0 (ker se Union iz tehničnih razlogov ni predstavil na igrišču).
SMUČANJE
PORDENON, 12. — Na Fiancaval-lu se bo jutri pričelo italijansko smučarsko prvenstvo za poklicne časnikarje in za publiciste, ki se bo zaključilo v soboto. Tekmovalci se bodo pomerili v slalomu, veleslalomu, smuku, teku na 10 km in v štafeti. Med največjimi favoriti za osvojitev prvih mest so Giorgio de Stefanis, svetovni prvak časnikarjev v Courcevalu, Italo Kuhne, Rolly Marchi, Alfredo Pigna ter Gorazd Vesel.
TRI SREČANJA TRST-GORICA
Dijaki liceja «Prešeren» so zmagali v vseh tekmah proti slovenskim goriškim dijakom
V Trstu je bilo včeraj drugo srečanje med dijaki goriških slovenskih srednjih šol in dijaki liceja «Prešeren» iz Trsta. Na sporedu so bile tri tekme (v moški in ženski odbojki ter moški košarki), poleg tega pa so se dijaki med seboj pogovorili tudi o raznih svojih skupnih problemih.
MOŠKA ODBOJKA Trst - Gorica 2:0 (15:10, 16:14)
TRST: Kodrič, Sosič, Milič, Brass, šiškovič, Žerjal, Prašelj, Bitežnik.
GORICA: Komel, Klanjšček, Devetak, Cotič I. in H., Ferfolja, Faganel, Jarc in Nanut.
Goričani so nudili Tržačanom izredno oster odpor in v drugem setu je le malo manjkalo, da niso prioravili velikega presenečenja. Tržaški ekipi se je poznalo, da med seboj ni uigrana, gostje pa so se odlikovali z večjo požrtvovalnostjo, pa tudi z dobro iffro ob mreži.
ŽENSKA ODBOJKA Trst - Gorica 2:0 (15:3, 15:11)
TRST: Škerk, Ban, - Grgič, Cuk,. I^eglša, Kralj, Jevnikar, Prašelj. Bizjak, Ravbar
GORICA: Peric^M. in A. Jarc, R. in L. Lovrenčič, L. in K. Gergolet, Marušič, Petejan, Cijan, Tomšič.
Tržačanke so predstavljale za mlade gostje prehudo oviro, vendar pa je po drugi strani res, da izid ne odraža pravilno dogodkov na i-grišču. Goričarke so namreč zaigrale izredno požrtvovalno in le pomanjkanju tehnike je treba pripisati njihov razmeroma gladki poraz.
MOŠKA KOŠARKA Trst - Gorica 65:11 (25:7/
TRST:	Sosič, Kraus, Jugovič,
Kapič, Danev, Deško, Tavčar, Dolenc. Krečič, Lisjak.
GORICA: Kon'', Čubej, Marenčič, Mučič, Tabaj, Ožbat, Nanut, Komel.
Razlika med obema nasprotnikoma je bila prevelika, da bi lahko Goričani upali na povoljnejši izid. Požrtvovalnost, ki so jo vložili v igro, ni mogla nadomestiti tehničnih pomanjkljivosti, zato so Tržačani prišlo do izdatne zmage razmeroma lahko.
Po zaključku srečanj je vodstvo liceja «Prešeren» pripravilo za go-riške in domače tekmovalce ter profesorje zakusko, ravnateljica prof. Abramova pa je pozdravila goste, katerim je tudi izročila spormnsko plaketo. Za Goričane se je zahvalil za sprejem prof. Rupel, ki je prav tako izročil domačinom spominsko obeležje.
Srečanje se je odvijalo v prijetnem vzdušju, uspelo je zelo dobro, na povratni dvoboj pa so gostje povabili tržaške dijake v Gorico.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — V rekreativnem centru na Popovi šapki se je včeraj
končalo sedmo srečanje izvidnikov Jugoslavije, na katerem je sodelovalo 250 izvidnikov iz raznih krajev vseh republik in pokrajin in prvič tudi iz Trsta. Izvidniki so na snežnih obronkih Popove šapke tekmovali v sankanju in smučanju ter v postavljanju šotorov. Najboljše rezultate so dosegli izvidniki iz Bosne in Hercegovine, za njimi pa iz Slovenije. Na včerajšnji skupni sklepni slovesnosti je pokrovitelj srečanja, poveljnik skopske vojaške oblasti, generalni polkovnik Vaško Karangelevski, dodelil najboljšim posameznikom in moštvom priznanja, nagrade in diplome.
NA GORIŠKEM
Dve prijateljski tekmi
Adria — Podpeč	1:2
ADRIA: Bagi (Silič). Marvin. Uršič. Faganeli, Cotič (Beč), Gulin, Rupnik, Frančeškin (Devetak), Klanjšček (Bagi), Saksida, Piščanec (Je-lončič).
PODPEČ: Samardžič. Možek. Zalar I„- Vindiš. Petrič L, Svete, Remic .Lenaršič, Petrič II., Zalar, Smole.
STRELCI: Klanjšček, Lenaršič, Petrič II.
SODNIK: Glišovič (Nova Gorica).
Oslabljeno domače moštvo je prikazalo slabo igro in je doživelo poraz z gosti iz Podpeči, ki nastopajo dve ligi nižje.
Adria — Jesenice	6:2
ADRIA: Bagi (Silič), Devetak (Rijavec), Uršič, Faganeli, Gulin, Frančeškin. Fornazarič (Rupnik), Jerončič (Trplan), Trobič, Petrušev. Do-nev L, Barač, Susič, Kocjan. Ci-merotič, Rakovič, Donev H., Topič (Nazdit, Despot).
STRELCI:	Jerončič 3. Klanjšček
2 in Fornazarič za Adrijo ter Kocjan in Rakovič za Jesenice.
SODNIK: Pahor (Nova Gorica).
Tudi proti Jeseničanom so Mirenci zaigrali prej slabo kot dobro, saj so si izdatno zmago zagotovili šele proti koncu tekme, ko so gostje močno popustili. V moštvu Jesenic je le še malo igracev od tiste ekipe, ki je še pred dvema letoma nastopala v zahodni conski ligi. Sedanja enajsterica je precej slabša saj je na koncu lestvice lige. Sicer pa so na Jesenicah neprimerno bolj razviti drugi športi, seveda predvsem hokej, potem pa odbojka, košarka in h-.,gr B. P.
KOŠARKA
V tekmovanju za Koračev pokal je beograjski Partizan premagal Ju-goplastiko s 108:97, v Milanu pa je Villeurbanne premagal Olimpijo s 105:96 (50:47).
tudi Oeser, ki nastopa v B ligi. In prav ta košarkar je imel vodilno nalogo v sobotni tekmi, tako da so bili naši košarkarji, kljub požrtvovalnosti, brez moči. Med posamaz-niki je v naših vrstah tokrat prijetno presenetil Edi Košuta, ki se je boril za vsako žogo in je obenem dosegel tudi 21 točk. Žal. pa si je Košuta tik pred koncem srečanja poškodoval koleno, zaradi česar ne bo mogel igrati približno mesec dni.
MIN IBASKET Skupina A
Inter Nabrežina — Bor 48:42 (13:19)
BOR: Canciani 20, Pegan 7, Ra-žem 1, Schillani 6. Olenik 8, Lokar, Cej, Pecchiar, Škrlj, Štavar.
SODNIKA: Vatovec in Kante.
Borovci so v Nabrežini proti domačemu Interju zgubili le s šestimi točkami razlike. Naši košarkarji bi z nekaj več športne sreče lahko tudi zmagali. V poslednjih sekundah pa so bili domačini prisebnejši, priigrali so si prednost šestih točk in tako tudi zmagali. V Borovih vrstah je Igor Canciani lepo vodil igro, poleg tega je dosegel kar 20 točk. Žal, pa to ni zadostovalo za zmago.
b. L
DEČKI
Kontovel — Italsider 60:49 (27:21)
KONTOVEL: čuk 10, K. Starc 14. Ban 11, I. Starc 16, Regent 1, Perini 8, Nabergoj, Majovski.
PROSTI METI: 14:44.
SODNIK: Marchio.
Kontovel je z odlično igro po desetih minutah že vodil z 18:4. Tedaj se mu je v obrambi zataknilo, napad pa je začel slabo metati na koš. Tako se je nasprotnik precej približal Kontovelcem.
Drugi del tekme se je začel v znamenju popolnega ravnovesja. Inter se je slovenski ekipi najbolj približal pri izidu 36:33. Od tedaj dalje pa so Kontovelci stalno večali svoj naskok in so zasluženo zmagali.
L S.
Minibasket
Bor in Breg poražena
V 3. kolu prvenstva v minibasketu ca letnike 1962 in mlajše sta bila včeraj Bor in Breg poražena. Izida: Don Bosco - Breg 77:7 in SGT A -Bor 48:45.
b. L
HOKEJ NA'LEDU
JESENICE, 12. - Po zmagi v jugoslovanskem državnem prvenstvu so Jesenice osvojile tudi hokejski pokal Jugoslavije. V odločilni povratni finalni tekmi so Jeseničani odpravili ljubljansko Olimpijo s 6:3.
Na evropskem mladinskem hokejskem prvenstvu v Bukarešti je Jugoslavija zgubila tekmo z Norveško s 3:8, s Francijo je remizirala 5:5, Madžarsko pa je premagala z 8:4.
OUNKSIII^
SPDT obvešča, da se bo smučarski tečaj nadaljeval tudi v nedeljo, 17. t.m. iu v torek, 19. t.m. v Črnem vrhu. Ker bo obakrat na razpolago le en avtobus, naj se zainteresirani takoj prijavijo in potrdijo udeležbo ter točno povedo, če se bodo tečaja udeležili obakrat ali pa le enkrat (v nedeljo ali v torek) Prijave sprejema urad Z?ŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9, tel. 31 119, do četrtka. Mesta so rezervirana izključno za tečajnike.
Tis'im, ki se bodo priiavili, pa se tečaja ne bodo udeležili, ne bo povrnjena vpis’’*-».
« « »
SPDT nriredf 17. t.m. 10. in zadnji ZIMSKI SPREHOD
Zbirališče bo ob 9 uri pri končni postai! avtobusa št. 23 (pri končni postali GMT). od tam pa bo pot vodila peš čez Mačkovlje, Osp, Socerb in Tin lan. Povratek čez Plavje. Obvezna je propustnica.
TONE
SVETINA
V goro sta àia z namenom, da se ne vrneta brez krivcev. Brat ga je prepričal, da si mora perje za klobuk prislužiti sam, če ga hoče nositi s častjo in ponosom. Vzpenjala sta se med’ zaplate snega, med grebene, kjer so se že kazala prva oguljena rebra. Noč sta prebedela ob ognju v zapuščenem stanu. Vso noč ju je skozi špranje strohnelih brun lizal hlad.
Vstala sta ob dveh. Do rastišča ruševcev je bilo še dobro uro hoje. V rušju je ždela potuhnjena tema. Njuni koraki navkreber so se srečavali zdaj s kopnjavo zdaj s snegom. Kolobar luči je nihal po deblih ob slabo shojeni stezi, kakor duša, ki išče pot v nebo. Joža je preplavila tihota nemira. Lise snega so bile vse večje, dokler se nista ustavila na obrobju zadnjih od strel razbitih dreves in lijakastih oblin od vetrov zlizanega snega, tam, kjer so imeli veseli ptiči svoje razkošne svatbe in boje.
Po mačje sta se splazila v skrivališče, ki ga je bil brat že pred dnevi zgradil iz ruševih vej in ga prislonil k deblu razbitega drevesa. Sedla sta in se ogrnila s koci. Skozi odprtine je Joža videl nad seboj razkrečene roke drevesa. Brat mu je brez besede pomolil v roko svojo že nabito puško in mu pokazal s prstom, kam naj gleda. Hlad jekla se je cedil od roke k srcu. Zvezde so bledele. Greben se je svetlikal in
pričakovanje je rastlo s svitom. V daljavi je ukala sova.
Nenadoma so zaplahutala po zraku velika krila in v oguljene veje je sedla sova. Nekajkrat je počila s kljunom. Njene oranžne, ubijalske oči so žarele v zeleno tišino.
<<Prekleta sova,» si je mislil brat. «Prišla je morit kot midva, ves lov bo pokvarila.» Ko le ni odletela in ni bilo rua rastišče nobenega ruševca, je vzel Jožu puško.
Pok — dolg plamen je švistnil in svinčeno zrnje je sklatilo sovo. Mrtva se je strkljala na snežišče. Veter pa je zgrabil nekaj lahkokrilih peresc in jih odnesel... Naslednje jutro sta spet čepela v kocu in čakala. Drevo je skozi redke ru-ševe vejice spominjalo na polomljeno jamborje.
Dan je naglo požiral noč, tišino so parali glasovi majhnih nočnih ptic, ki so se oglašale vse pogosteje. Joža je s puško v rokah zrl na tajinstveno planjavo, ki je bila vse bolj bela. Tu bo ljubezenski ples in umor. Prav nič žal mu ni bilo za to, da je gora popila vse njegove moči. Vedno znova je prihajal iz dna in vse dalje je bil od tistih, ki so se utapljali v prahu vsakdanjosti. O, še se bo umikal dolini, ki požira človeka počasi, kot rja železo... Le če gledaš v bele vrhove in zvezdnati rob noči in če pričakuješ luč z veseljem v srcu, pozabiš, do sl ujetnik doline in njenega dna...
Zapreden v spomine in načrte se je zdrznil, ko so zašu-mela krila...
Kakor kamen z neba je padla na sneg prva svatbena ptica. Kmalu za njo druga, tretja — še sam ni vedel, od kod šviga in pada...
Ptice so obsedele in motrile okolico. Sele ko se ni nič zganilo, se je gora oglasila v ognjeviti pesmi. Gruljenje in pihanje se je zlivalo v prelestne zvoke, ki so plavali V daljave in se odbijali od snežin. Nobene pesmi ni lepše, nič ni bolj razburljivega od pesmi ruševcev.. Tlesk krempljev, šum peruti, poskakovanje, vožnje kočij, Sup vjenje in spopadi — perje je frlelo na vse strani...	-	•	/
Gledala sta jih mimo, kot bi okamenela. Dolgo sta jih poslušala. Naj se pomerijo med seboj! Naj zazori dan na vzhodnih gorah, tam, kjer se nekje zadaj prižiga jutro...
V	rušju so se oglašale putke in podžigale pretepače. Tu na sneženi postelji se je morala izkazati pravica močnejšega do popolne veljave. Zaverovani v boj niso opazili odprtine, skozi katero je Joža pomolil jekleno cev. Razločno je videl nasilneža, kako je oklal nekaj mlajših in jih spodil v rušje. Ko se je sam širokoperil na plazu, je Francelj dregnil Joža. Puška mu je zadrhtela. Naj on v imenu mlajših petelinov vzpostavi red in pravico vseh do ljubezni? Preplavil ga je nemir, bil je bolj napet kot v previsu. Temno vijoličasto perje se je svetlikalo in mušica se je prilepila nanj. V jeku ognjenega, jezika se je petelin {»slednjič pognal kvišku. Strmoglavil je na sneženo ploskev, razprostrl pernii in obležal..
V	Jožu se je napetost sesula. Okoli njiju je zafrlelo. Sva tovske ptice so odletele. Pojoča gora se je zagrnila v molk.
Vstal je in dal bratu puško.
«No, zdaj pa le pojdi po svoje krivce,» mu je rekel brat.
Stopal je po snežišču, kot bi bil na lesenih nogah. Sneg se mu je vdiral in hrstal pod nogami. Zaradi teh nekaj peres, ki se bo z njimi bahal, je moral ubiti to lepo ptico... Gora je spet zaprla eno od svojih oči in eno njenih grl je onemelo...
Obstal je pred ptico. Iz kljunčka je spolzelo v sneg nekaj kapljic krvi. Bleščeča sekira sonca se je na vzhodu naglo dvigala izza roba gore.
Za njim je prišel brat. Odlomil je dve ruševi vejici. Ptici Je dal zadnji grižljaj, eno pa njemu za klobuk in mu segel v roko.
Odpravila sta se v dolino. Vso pot ju je spremljal ptičji zbor, ki je pel hvalnico novemu jutru. V pobočjih je jug prožil plazove. Gore so rjovele. Klokotale so vode. Življenje se je silovito prebujalo in napete veje dreves so iz neder zemlje srkale sokove. ;	.
V daljavi je zagledal Triglav. Pod njim je zaslutil steno. To leto se bodo kosali! Šlo bo zares! Zdaj, ko je imel krivce, mu je zrastel pogum. Spomnil se je na Klementa Juga, na Slokega in na Nemce, ki bodo tudi prišli. Naj le pridejo! On bo slej ali prej potegnil svojo smer v to steno. Ne le zaradi sebe. Tudi zaradi nje. Ali pa še zaradi česa drugega, česar se še ne zaveda...
VZGON MOČI
Tudi tistemu, ki hoče mižati, se bodo odprle oči. če utegneš pred smrtjo spregledati vzrok in posledico, ki si vanju zapleten, se boš srečal z resnico. Kdor pa želi umreti slep, je tudi živel slepo. Velika svetloba je potovala mimo, kdo ve v katero galaksijo in čigav čas?
1
Poletje, ki zori stene, so «skalaši» pričakovali z veliko nestrpnostjo. Upali so, da se bo temu ali onemu izmed njih le izpolnila skrita želja: preplezati Severno triglavsko steno.
Rahlo so bili razočarani, ker je sneg to leto ležal nenavadno dolgo. Zimske zmrzali in nagle otoplitve so zrahljale krhko kamenje, ki se je sesipalo na melišče precej pogosteje kot običajno.
Poletni dnevi so bili vroči. Zato pa so se skoraj vsako popoldne med vrhovi zbrale trume oblakov, ki so prinašali nevihte. Včasih je deževalo po malem, po teden dni, tako nekako, kot bi se že najavljala jesen.
Mnogi so preplezali steno že v znanih smereh. Nekateri so poskušali nanovo, pa so bili znova in znova odbiti. Iz stene so se vračali mokri, utrujeni in premraženi. Toda tistim, ki jim, je šlo zares, za čast in za slavo in za tekmo s Nemci, ni zmanjkalo volje.	(Nadaljevanje sledij
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir,' celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I*
Stran 6
13. marca 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT « Trst
DOSEŽEN SPORAZUM MED VATIKANOM IN flRIflSOVO VLADO?
Msgr. Anoveros in njegov vikar odpotovala včeraj iz Madrida
Bilbaoška cerkvena dostojanstvenika odpotovala brez policijskega spremstva
MADRID, 12. — Msgr. Antonio Anoveros in njegov vikar Jose Angel Ubieta sta danes v poznih jutranjih urah zapustila škofovsko središče v Madridu, kjer so potekala dela stalne španske škofovske konference. Njun avto, ki je bil namenjen neznanokam, ni spremljala policija, kar naj bi pomenilo, da so bili preklicani posebni varnostni u-krepi proti bilbaoškemu škofu.
Po mnenju ljudi iz kroga msgr. Anoverosa, naj bi se cerkveni dostojanstvenik nameraval vrniti na svoj sedež, kjer naj bi uredil tekoče posle, ki so zastali zaradi njegove odsotnosti. Pozneje bi si utegnil privoščiti nekaj dni počitnic v svojem rojstnem mestu Pamplo-ni. Pripomniti je treba da Pamplo-na spada že v baskovsko deželo.
Iz Madrida ]e odpotoval tudi msgr. Angelo Acerbi, ki je direktni sodelavec msgr. Casarolija pri svetu za javne zadeve katoliške cerkve. Acerbi se je v zadnjih dneh pogovarjal s predstavniki škofovske konference ter je tudi predal bilbaoškemu škofu posebno poslanico. Msgr. Acerbi je odpotoval z letalom v Rim. Tako kot Anoveros, tudi Acerbi ni podal nobene izkave tisku pred svojim odhodom iz španskega glavnega mesta.
Spričo teh zadnjih dogodkov še ni mogoče reči, kako so se razvili do sedaj in kako se bodo odvijali v bližnji bodočnosti odnosi med špansko cerkveno hierarhijo in Francovim režimom. Kar se tiče prejšnjega tedna, je znano, da je španska vlada, ki se je sestala prejšnji petek, zahtevala naj msgr. Anoveros izrecno potrdi v nekem svojem prihodnjem govoru svojo zvestobo španski državi. Francove oblasti so namreč posebno zamerile bilbaoškemu škofu, da je omenil utemeljenost Baskov po določeni avtonomiji, kar so v Madridu smatrali za veleizdajstvo. Zato so v prejšnjih dneh ukazali hišni pripor za Anoverosa in njegovega vikarja ter zahtevali, da zapusti Španijo.
Istočasno se je sestala stalna konferenca španskih škofov, katere član je tudi msgr. Anoveros. Ta je odpotoval iz Bilbaa ter se podal v Madrid. Stalna komisija je že v petek preučevala vladno zahtevo po Anoverosovi avtokritiki ter tudi o vprašanju morebitnega preme-ščenja bilbaoškega škofa v neko škofijo, ki bi bila sicer enako pomembna, toda politično manj občutljiva. Posebno pozornost pa je konferenca posvetila zahtevi, naj bi vsak španski škof odslej prej predložil civilnemu guvernerju škofije besedilo svojega naslednjega govora kolikor bi šlo za «posvetne» zadeve.
Komisija je zavrnila te zahteve ter je'trdila, da bi morali preganjati msgr. Anoverosa, po sodnij-ski poti, če bi zagrešil kakršnikoli prekršek. V tem primeru bi upoštevala (na podlagi konkordata po katerem se ne more soditi nekemu španskemu škofu brez vatikanskega soglasja) pod pogojem, da bi se sojenje vršilo v pravilnih oblikah in da bi bila obravnava javna.
Ker je španska vlada odbila te zahteve škofovske konference, je Vatikan skušal najti rešitev iz te zagate s tem, da je predložil španskemu veleposlaniku pri Vatikanu noto v kateri je rečeno, da papež odbija zahtevo, da bi msgr. Anoverosa izgnali iz njegove škofije, pač pa se strinja s tem, da bi škof v nekem svojem govoru omejil pomembnost svojih izjav, tako da bi se odstranili vsi vzroki za nesoglasje. Na vsak način pa je Vatikan načelno odbil zahtevo po preventivni cenzuri škofovskih pridig. Španski ministri so preučili to vatikansko stališče, toda že naslednjega dne so španski škofje odločno odbili vladne zahteve glede škofa Anoverosa.
Na kraju naj še omenimo, da španska vlada ni naklonjena ukinitvi konkordata med državo in Vatikanom iz leta 1953, kar pa zahtevajo številni španski škofje.
je vodil tajnik genovske družbe «Gaia-na» Attilio Lercari, ki ga policija išče zaradi prevratniškega delovanja. Kaže, da je Lercari pobegnil v Švico preden ga je dosegla roka pravice in da je vzel s seboj znatno vsoto (okrog 130 milijonov lir).
S preverjanjem računovodstvenih njig «Mira Lanze» skuša dr. Tamburino ugotoviti obstoj morebitnih «črnih skladov». V pogovoru s časnikarji je pa-dovski sodnik povedal, da je poslal sodno poročilo funkcionarju neke ge-rovske družbe, ki je povezana z «Galano» in sporočilo o sodnem prekršku zaradi prikrivanja resnice pa-dovskemu krojaču Ciprianu Zanno-niju, ki je bil aretiran 4. marca letos.
Kam je izginil Stathis Panagulis
ATENE, 12. — Usoda Stathisa Panagulisa, za katerega je njegova družina zelo zaskrbljena, je še vedno skrivnost. Fanta bi morali izpustiti včeraj iz vojaškega zapora Boia ti, ker ga je pirejsko vojaško sodišče pomilostilo. Fant bi se bil moral vrniti k svojemu odredu in odslužiti vojaški rok.
Mati Athena, je v pogovoru s časnikarji izjavila, da so ji vojaš-
ke oblasti zagotovile, da je njen sin živ in zdrav, niso pa hotele povedati, kje se nahaja. Po njenem mnenju sta možni dve domnevi: Stathisa so dodelili posebnemu vojaškemu oddelku, še bolj verjetno pa naj bi bilo, da ga zaslišuje politična policija. Po mnenju brata Alekosa Panagulisa naj bi mu policisti skušali naprtiti odgovornost za vrsto atentatov proti vojski.
Gradbinca oh življenje v nesreči na delu pri Brindisiju
BRINDISI, 12. — Dva gradbinca sta izgubila življenje pri vasi O-ria, 40 km od Brindisija. Nesrečneža, 35-letni Giuseppe Leuzzi in 201etni Salvatore D’Appolito, sta pripeljala malo prej na gradbišče tovornjak z že pripravljenim cementom. Železna cev, s katero so črpali cement, je nepričakovano trčila ob vod srednje visoke napetosti in električni tok je ubil nesrečneža, ki sta stala na tovornjaku.
VDOR DVANAJSTERICE Nfl KMETIJO NA MEJI Z ULSTROM
Ugrabljen in ubit juznoirski senator
Pokojni Fox je bil protestant - Beg dveh angleških vohunov - Terorizem v Belfastu
Na kraj nasreče so šli orožniki s pretorjem iz Orie, ki je začel pre- j posebno južnoirsko javnost je
DUBLIN, 12. — Trije dogodki so včeraj vznemirili irsko in ulstrsko javnost.
Dvanajst oboroženih mož je prejšnjo noč ugrabilo južnoirskega senatorja (EIRE) Billyja Foxa. Njegovo truplo so kmalu nato našli pri kmetiji, ki je blizu meje z Ulstrom.
Billy Fox je Dii protestant ter je prebil zadnjo noč na kmetiji nekega prijatelja, ki je v okraju Mona-ghan blizu meje z Ulstrom. Ko so moški vdrli v kmetijo, so prisilili vse domače, da ležejo na tla. Potem so prijeli Foxa ter ga odpeljali. Še prej pa so zažgali nekaj pohištva, ki so ga nakopičili pred hišo. Zublji so se oprijeli tudi hiše ter počitniške hišice v bližini. Človeških žrtev ni bilo.
Dvanajst neznanih ugrabiteljev je potem odpeljalo Foxa do neke bližnje njive, kjer so ga ubili s strelom v tilnik.
Kdo so neznanci, se ne ve. Skoraj izključena je možnost, da bi šlo za gverilce IRA, ker so itak ti prehajali mejo med južnoirsko republiko in Ulstrom prav v bližini te kmetije. Ne izključuje pa se domneva. da gre morda za akcijo protestantskih skrajnežev.
Drugi dogodek, ki je vznemiril —5-------------------------1 •- bil
iskavo, da bi ugotovil vzrok ne-1 beg Kennetha Little Johna in nje sreče.	Igovega brata Keitha, ki sta preple-
■llllllllllllllllll■Ill|■lllllllllMlllllllllll■lllllllllllllll>llllllllllMlllllllllllll■llllllllUllllllllilllllrlllllllllllllllllllll■lllIllllllllflllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Po BO letih se je vdal in se vrnil domov
*
jmk f
w :	m® n

Včeraj se je vrnil na japonsko japonski poročnik Onoda, ki je živel skoraj 30 let v filipinski džungli in skrivaj opazoval poteze «sovražnika» kot mu je ukazal tik pred zaključkom druge svetovne vojne njegov poveljnik. Na tokijskem letališču je pričakalo Onodo nad 4.000 ljudi, častnik je ob tej priliki izjavil, da se je v džungli imel zelo dobro in da ga življenje v civilizirani družbi ne mika prav posebno. Na sliki: poročnik
Onoda ob povratku na Japonsko
zala zid v dublinskem zaporu Mount-joy. V zaporu je prišlo do načrtnega pretepa, katerega sta brata izkoristila ter zbežala. Pobcija je Keitha prejela nekaj minut po begu, ko je prihajal iz nekega javnega lokala, kjer je hotel proslaviti svojo osvoboditev z dobro čašo piva. O njegovem bratu pa ni ne duha ne sluha. Brata sta bila obsojena zaradi ropa v neki banki v osrčju Dublina. Polastila sta se 67 tisoč funtov šterlingov. Kenneth je bil obsojen na dvajset let zapora, Keith pa na 15 let. Oba sta izjavila, da sta angleška vohuna, ki sta se skušala vtihotapiti v gverilsko organizacijo IRA, da bi posredovala informacije londonski vladi o gverili v Ulstru.
Do tretjega dogodka pa je prišlo v Belfastu, kjer je neki neznanec stopil zvečer v neki javni lokal v katoliški pristaniški četrti. Neznanec je začel streljati z brzostrelko na goste. Eden od teh je padel pokošen od prvega rafala, drugi rafal pa je ranil tri druge, ki so sedeli pri mizi. Neznanec je takoj odšel iz lokala ter se odpeljal z avtom.
V večernih urah je protestantska ekstremistična organizacija «Ulster freedom fighters» sprejela nase odgovornost za umor irskega senatorja Billyja Foxa. Neznanec je telefoniral na uredništvo nekega irskega dnevnika ter izjavil, da je umor zagrešilo 12 mož protestantske organizacije «Ulstrskih bojevnikov za svobodo».
Spočetka se je zdelo, da je bil Fox ubit le slučajno, ker naj bi bil priča pohodu skupine, ki je baje iskala o-rožje in municijo v tistem predelu južnoirske republike. Po izjavi neznanca pa je bil ubit, ker je bil že dalj časa povezan z organizacijo IRA. Prav zaradi te njegove povezanosti so ga ugrabili, zaslišali In potem ubili.
Takoj po Foxovem umoru je irska policija aretirala deset moških ter jih obtožila zločina. Še davi je irski minister za pravosodje obtožil za zločin organizacijo IRA. Pozneje so morali izpustiti na svobodo vse osumljence.
Roparji napadli hongkonški hotel
HONGKONG, 12. — Vsaj pet banditov, med katerimi je bila tudi ena ženska, je oropalo davi moderen hongkonški hotel in pobegnilo z znatnim plenom.
Policija, ki je začela preiskavo, da bi ugotovila istovetnost drznih roparjev, je sporočila, da sta se davi moški in ženska javila v sprejemnici in prosila za sobo. Medtem ko jima je eden od uslužbencev kazal sobo, se je ženska z izgovorom oddaljila za trenutek. Vrnila se je v spremstvu moškega, ki je z nožem prisilil hotelske u-službence, da so se pustili zvezati, ne da bi se skušali upreti.
Peterica je nato potrkala na vrata vseh sob v hotelu oropala goste in se nemoteno oddaljila.
AGADIR, 12. — V tem mestu so seizmografi davi zabeležili močan potresni sunek, katerega jakost naj bi dosegla 6. stopnjo Richterjeve lestvice. Potres je povzročil precej preplaha med prebivalstvom, materialna škoda pa je majhna in človeških žrtev ni bilo.
Eden od štirih bronastih konj, ki so jih izvedenci sneli s pročelja beneške cerkve Sv. Marka. Izvedenci so odrezali konju glavo, da bi preučili kako zaustaviti «rak brona», ki razjeda umetnino. Konje bodo prevlekli s posebnim lakom, ki naj jih obvaruje pred razpadanjem, preden jih bodo ponovno postavili na pročelje cerkve
BlllliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiillililiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiliiliiiiiilliiiiiiiliiiiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiillliiliiiiiiiiitllillliiliiliiiJiiuiiiiiliuU
BREZUPEN PODVIG MLADEGA GUSARJA
Ugrabil je japonski «jumbo» s 406 potniki: aretiran
Pirat, ki je prisilil pilota, da je pristal na Okinavi, je zahteval za osvoboditev potnikov devetintrideset milijard lir odkupnine
TOKIO, 12. — V nekaj urah se je srečno zaključila pustolovščina 406 potnikov «jumba» letalske družbe «Japan Airlines», ki ga je blaznež preusmeril na letališče v Naho. prestolnico otoka Okinave. Zračni gusar se je vdal policiji brez boja. Agenti so ugotovili, da fant Kat-suhito Ovaki, sploh ni imel orožja. V potovalki, s katero je grozil pilotu, je imel le nekaj perila.
Mladi gusar je ugrabil letalo nekaj minut prej ko je pristalo v Nahi. Vlomil je v pilotovo kabino s torbo v roki in z odločnim tonom povedal poveljniku letala: «Letalo je sedaj moja last. Če me ne boste ubogali, ne bom mogel jamčiti za varnost posadke in potnikov.» Fant ni bil videti kaj dosti priseben. Na obrazu je imel masko bele barve in v roki je držal črno potovalko. Poleg tega pa je ravnal nenavadno vljudno in ni formuliral točnih groženj.
Potniki so zvedeli, da nekaj v letalu ni v redu, šele ko je orjaški «jumbo» pristal na letabšču. Pilot je po radiu sporočil, da lahko zapustijo letalo le ženske in otroci, ker tako zahteva gusar, ki se je polastil «jumba».
Ovaki je medtem začel pogajanja z vodstvom letabšča, ki je bilo v radijskem stiku s tokijsko vlado. Zahteval je, naj takoj napolnijo s kerosinom rezervoarje letala, ki naj bo pripravljeno za vzlet. V zameno za življenja potnikov pa je za-

V Beogradu umrl akademik profesor dr. Milan Bartoš
Pokojnik je bil svetovno znan strokovnjak za mednarodno pravo
Umrl je gen. Bachelet sodelavec S. Ailendeja
SANTIAGO DE CHILE, 12. — Čilska vlada je danes popoldne uradno sporočila, da je v zaporu umrl letalski general Alberto Bachelet. L«-ta je bil zaprt takoj po državnem u-daru, s katerim je junta strmoglavila zakonitega predsednika Ailendeja.
Golpisti so Bacheleta dolžili sodelovanja z vlado «Unitad popular» in poskusa podpihovanja upora med vojsko.
Dr. Tamburino preverja računovodstvo družbe «Mira Lanza»
PADOVA, 12. — Padovsld preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice, je začel preučevati knjigovodstvo družbe «Mira Lanza», ki je bila še do pred enim letom last genovskega industrijea Maria Piaggia. Le-tega je dr. Tamburino osumil prekrška, ker naj bi finančno podpiral delovanje Vetrovnice.
Piaggio je prodal «Miro Lanzo» milanski akupini Bonomi in operacijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — V Beogradu je danes zjutraj v 73. letu starosti u-mrl akademik in vseučiliščni profesor dr. Milan Bartoš eden od svetovno znanih strokovnjakov za mednarodno pravo. Dr. Milan Bartoš je po vojni poleg redne profesorske službe opravljal razne politične in diplomatske dolžnosti. Bil je med drugim član zvezne državne komisije za vojne zločince, predsednik zvezne komisije za vojno škodo, zastopnik Jugoslavije na pariški konferenci o reparacijah, dvakrat član jugoslovanske vladne delegacije na pogajanjih s svetom zunanjih ministrov, član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, dvakrat član jugoslovanske delegacije na glavni skupščini svetovne organizacije za pomorsko pravo, član jugoslovanske delegacije na dunajski konferenci o diplomatskih odnosih.
Med vojno je bil v ujetništvu kjer je bil član tajnega antifašističnega sveta. Pokojni dr. Milan Bartoš je napisal vrsto razprav s področja mednarodnega prava in sodeloval v številnih znanstvenih domačih in tu jih časopisih. Bil je odlikovan : Redom jugoslovanske zastave z lento, z Redom zasluge za narod z zlato zvezdo, z Redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in raznimi tujimi odlikovanji. Leta 1961
je dobil nagrado «7. julij» Srbije za znanost. Ob smrti dr. Milana Bartoša so številni javni delavci izrekli sožalje soprogi pokojnika, med temi tudi predsednik republike Tito s soprogo.
B. Božič
Deset mrtvih pri eksploziji v jeklarni v Mehiki
MONTEREY (Mehika), 12.	—
Vsaj deset ljudi je zgubilo življenje v siloviti eksploziji, ki je opus-trošila jeklarno v Monterreyu. Vest je sporočila policija ki je poudarila, da je bilo ranjencev veliko, točnega števila pa še ne niso ugotovili.
Reševalne skupine vztrajno kopljejo med ruševinami jeklarne, da bi našle še kakšnega morebitnega ponesrečenca. Vzrok nesreče še ni bil ugotovljen.
RIM, 12. —■ Ameriški filmski i-gralec Raymond Burr, znan v Italiji kot Perry Mason, je danes v pogovoru s časnikarji predstavil I film, v katerem igra papeža Jane za XXIII. Film, ki so ga pripravili v ZDA. je italijanska televizija odkupila in ga bo oddajala zelo verjetno prihodnjo zimo.
V VILLADOSSOLI PRED VHODOM V TOVARNO SISMA
Drzen roparski napad na tri bančne funkcionarje: 200 milijonov lir plena
Bančni uslužbenci so nesli denar, namenjen tedenskim plačam delavcev, v tovarno Sisma
NOVARA, 12. — Zakrinkani in o-boroženi banditi so davi napadli in oropali tri bančne funkcionarje, ki so nesli 200 milijonov lir v tovarno Sisma v Villadossolo. Plen je izdaten, 200 milijonov lir, ki naj bi služili za plače delavcem tovarne.
Bančni uslužbenci, Giuseppe Bue-mi, Franco Branchi in Aldo Fran-coni, zaposleni pri podružnici Ljudske banke v Domodossoli, so se davi okrog 9. ure odpeljali v Villadossolo na sedež tovarne Sisma, da bi izročili 200 milijonov lir, s katerimi bi morala uprava plačati delavcem tedensko plačo in zaostanke. Taksi je v nekaj minutah prispel pred tovarno, kjer so banditi, ki so bili očitno obveščeni o operaciji, postavili zasedo. Vozilo funkcionarjev se ni še niti ustavilo, ko je prvi bandit z ročajem samokresa razbil zadnjo šipo taksija in ukazal funkcionarjem, naj mu izročijo denar. Eden o treh uradnikov je skušal razorožiti bandita: zagrabil ga je za zapestje in mu porinil roko kvišku. Tedaj pa sta posegla banditova pajdaša, ki sta bila oborožena z brzostrelkama. Eden je ustrelil rafal v zrak v opomin, drugi pa je naperil orožje proti uradnikom, ki so bili prisiljeni izročiti torbo z denarjem.
«alfetto» sinje barve, v kateri jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Evidenčna tablica vozila je bila ukradena pred nekaj dnevi v Borgomaneru s fiata 127.
Komaj so bili obveščeni o roparskem podvigu so policija in orožniki postavili cestne bloke na vse glavne ceste pokrajine, zlasti na tiste, ki peljejo proti Švici. A zaman. Za banditi ni bilo več sledu. Avto, s katerim so pobegnili, so policisti našli blizu železniške postaje v Domodossob, zato domnevajo, da so zlikovci nadaljevali beg z vlakom in se tako izognili vsem cestnim blokom.
MILAN, 12. — štirje roparji so danes okrog poldne napadli podružnico lombardijske hranilnice v Laz-zateju, nedaleč od Milana. Banditi so z orožjem v roki prisilili bančne uradnike, da so jim izročili ves denar, ki so ga imeli v jekleni blagajni. Nato so pobegnili s sinjo «alfetto». Tudo v tem primeru je bila evidenčna tablica avtomobila ukradena nekemu drugemu vozilu.
BRESCIA, 12. — Mario Martinaz-zoli, 19-letni ropar-začetnik, m imel
žrtve. Fant je včeraj okrog 20. ure vlomil v urad notarja Marca De Mjchelisa in mu s samokresom v roki ukazal, nai mu izroči denar, ki ga ima v varnostni blagajni. Notar se je odpravil proti blagajni in jo odprl, kot da bi hotel izpolniti ukaz. Nepričakovano pa je zagrabil za samokres, ki ga je imel v blagajni, dvakrat ustrelil v zrak ter se zakadil v prestrašenega in presenečenega roparja. Po dolgem rva-nju je spravil golobradca na tla. Nato ga je izročil orožnikom, ki só jih medtem poklicali njegovi svojci. • « *
BENETKE, 12. — Nič kaj več sreče nista imela bandita, ki sta davi napadla in oropala podružnico beneške hranilnice v Meolu, pri San Donaju. Zlikovca sta se polastila štirih milijonov lir v gotovini jn zbežala z avtom, v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Orožniki, ki jih je ravnatelj banke nemudoma obvestil, so postavili o-krog vasi cestne bloke.
Agenti so prišli v kratkem roparjema na sled. Zasačili so ju v kmečki hiši pri vasi Trepalade. Zvlekli so ju iz soda, kamor sta se skrila, in ju odvedli na orožniško postajo. Zlikovca nista imela s seboj denarja. Verjetno ga je vzel njun pajdaš,
Takoj nato so roparji pobegnili z | srečne roke pri izbiranju svoje \ da ga spravi na varno.
hteval 55 milijonov dolarjev (39 mi- r Ženska, ki se je danes srečala s lijard lir), 15 klobčičev vrvice, 151 tujimi časnikarji v Moskvi, je po-
nylonskih alpinističnih vrvi, 15 pa dal, 15 parov sončnih naočnikov, 15 parov lisic, črn kovček, lopato in dva cepina. Čemu vse to ni pojasnil, po mnenju policije pa je to dokaz več, da mladenič ni priseben.
K sreči je policija naredila konec brezupnemu podvigu brez prelivanja krvi. Po aretaciji je mladi gusar izjavil, da je brezposeln in da se je odločil za gusarski podvig, da bi si priskrbel sredstva za študij.
Današnja ugrabitev je drugi primer preusmeritve «jumba» japonske letalske družbe «Japan Airlines». Prvi primer ugrabitve je bil julija lani, ko je skupina palestinskih teroristov ugrabila letalo takoj po vzletu iz Amsterdama. Po štirih dneh brezuspešnega letenja od enega bliž-njevzhodnega letališča do drugega, se je gusarski podvig končal v Ben-gaziju, kjer so pirati zažgali «jumbo». Potnike in posadko so osvobodili le nekaj minut prej. Libijska policija je aretirala štiri gusarje in jih prijavila sodišču. Peti član komandosa, neka ženska, pa je izgubila življenje dva dni prej. Po nesreči ji je v Dubaiu eksplodirala v rokah ročna bomba.
Delavca oh življenje zaradi eksplozije protiletalskega naboja
MANTOVA, 12. — Dva delavca, 38-letni Sergio Melegari iz Mantove in 52-letni Marino Zanini iz Curta-rona pri Mantovi, sta zgubila življenje zaradi eksplozije naboja za protiletalski top. Nesrečneža sta popravljala neko vilo v vasi Cerese.
Orožniki so ugotovili, da je nesrečneža ubila eksplozija protiletalskega naboja: v okobci Mantove je bilo med drugo svetovno vojno veliko protiletalskih baterij. Vzrok eksplozije naboja ni bil še ugotovljen.
Etna še vedno bruha
CATANIA, 12. — Novo žrelo, ki se je odprlo na pobočju Etne v višini 1650 metrov, je bruhalo vso noč lavo in pepel. Steber dima in razbeljenega materiala se dviga 500 metrov visoko. V nekaj dneh se je okrog žrela dvignil 60 metrov visok stožec iz vulkanskega materiala.
Zaradi stalnega bruhanja je delo vulkanologov zelo otežkočeno. Znanstveniki se za svoje meritve poslužujejo helikopterjev vojne mornarice, ki preletijo vulkan v rednih presledkih.
Solženicinova žena bo vzela s seboj pisateljev arhiv
MOSKVA. 12. - Soproga Aleksandra Solženicina Natalija Svetlo-va bo lahko vzela s seboj pisateljev ariiiv. Sovjetske oblasti so ji
vedala, da ne zna še, kdaj bo odpotovala k možu. Verjetno je, da bosta datum določila danes. Sovjetske oblasti so namreč sporočile, da bodo Natalija Svetlova in njeni sinovi dobili izhodni vizum takoj ko ga bodo zahtevali. Iz Švice pa poročajo, da je švicarska vlada dala nalog svojemu veleposlaniku v Moskvi, naj da vstopne vizume Na-
BREZ KOMENTARJA
V februarski številki revije «Brava» smo o rubriki «Prodam» zasledili med drugim tudi sledeče pismo:
«Imam popolno izdajo zelo lepe enciklopedije Curdo. Knjige so kot nove, ker, priznam, jih nisem preveč pogosto listala. Poleg tega pa ne vem več, kam bi z njo, ker se platnice end-klopedije ne ujemajo več z barvo dnevne sobe mojega novega stanovanja. Ne vem, za koliko naj bi jo prodala, a brez dvoma se bova z morebitnim kupcem zmenila.»
TRANSTIJRIST0V0
<ŽIG0SANJE>
Smučarji, ki kupijo dnevno karto na smučarskih napravah Transturista iz škofje Loke so izpostavljeni svojevrstnemu postopku: prodajalec jim nadene okrog vratu vrvico na kateri visi karta, nato pa s posebnimi kleščami stisne kovi-nasti tulec čim bliže vratu, tako da uboga žrtev ves dan ne more sneti tega obeska.
Ker pri drugih prevozno - turističnih podjetjih ni v navadi tak sramotilni obred za goste se mnogi vprašujejo, če ni Transturist našel zgled za svoje početje pri kakšnemu kra-varsemu kombinatu, ki žigosa živino.
ODLOŽITEV
Včeraj so odgodili na četrtek plenarno zasedanje konference MBFR za razorožitev v srednji Evropi. Vzrok? Nihče ni bil pripravljen stopiti na govorniški oder. Značilno je, da so tudi prejšnji teden odložili plenarno zasedanje z isto utemeljitvijo.
taiiji Svetlovi in njenim sinovom, takoj ko jih bodo zaprosili. Kot je znano živi izgnani pisatelj v Švici.
NOVI DELHI, 12. — Bivši podpredsednik indijske vlade Morarji Desai je začel v mestu Ahmedabad gladovno stavko, da bi protestiral proti vladni politiki in da bi podprl zahteve študentov po razpustu zakonodajne skupščine v državi Gu-jarat (severozahodna Indija).
VATIKAN, 12. — Tudi v Vatikanu se je podražil bencin. Z da-namreč sporočile, da ne nasprotu- našnjim dnem prodajajo super po
jejo želji, ki jo je izrekel izgnani pisatelj - oporečnik, naj mu žena prinese vse njegove dokumente.
160 lir liter (prej 135), cena navadnega bencina pa je nespremenjena: 110 Ur za liter.