LOVENEC
Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati") se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l',6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 30. oktobra 1888.
Letinili XVI.
Katoliški shod na Dunaji.
O tem prinesel je pražki list »Čecli" z Dunaja nastopni dopis:
„Marsikak čitatelj bi gotovo rad zvedel, bode li shod katoličanov, vršeč se novembra meseca ua Dunaji, „nemški" ali avstrijski. — Bode li avstrijski? vprašamo skromno, ali seje poskrbelo tudi za to, da bomo mi katoliški Slovani, bodisi Cehi, Poljaci ali Slovenci, tudi zastopani na tem shodu? Je li se skrbelo tudi za to, da se bode oziralo na nas, kakor to zaslužimo v tem cesarstvu? Da bi se konečno ne reklo, da so v Avstriji samo Nemci katoličani! Zadovoljivega odgovora mnogi kmalu pričakujejo nestrpno.
Po dosedanjih pripravah, in kakor čitamo o tem v nemških listih, je dozdevno, kakor bi to imel biti shod osebito nemškega a ne avstrijskega značaja in lica. Doslej prirejevalci tega shoda še niso poslali povabila slovanskim narodom.
Najprej pa moramo povdarjati, da se prvi katoliški list v Avstriji »Vaterland" malo ozira na katoliške Slovane.
Zanj obstoje samo nemški listi in slovanski le v toliko, ako mu tu pa tam kedo kaj pošlje iz njih, kar njemu godi. V dokaz bodi to, da se ima na prihodnjem shodu konečno rešiti vprašanje o izda-vanji novega osrednjega katoliškega dnevnika, o čemer se je govorilo že takoj na prvem shodu.
Na prvem tem shodu bilo je sicer prisotnih nekoliko katoliških Slovanov iz češke, Morave in Poljske, toda z avstrijskega juga ni bilo nikogar tu.
Ima li torej prihodnji katoliški shod na Dunaji biti avstrijski, morali bi gospodje prireditelji že davno prijeti vso stvar pri drugem konci.
Nam se dozdeva, kakor bi bila cela osnova sho-dovih obravnav vestna kopija katoliških shodov na Nemškem. Razmere naše so v premnogih stvareh drugače, nego na Nemškem.
Da, doba naša in osebito pomirljiva doba Taaf-fejeva zasluži, da se konečno pove na Dunaji: katero stališče j e v istini avstrijsko, in da temu stališču najbolje odgovarja in pričuje stališče katoliške cerkve, koje vsaki narodnosti želi svobodni razvitek. Na tem shodu povodom jubilejnega leta
vladanja cesarja našega imelo bi se slavnostno pokazati in izjaviti, da je ogromna večina stanovuikov v Avstriji katoliškega veroizpovedanja in da se morata pojma katoliški in avstrijski spojati.
Časnikarstvu židovskemu se je doslej posrečilo ta pojma razdvajati, in prirojena posledica temu bila je, da so slovanski narodi v Avstriji prišli bodisi pod nemško kladivo ali pa pod madjarsko. In dokler se ne posreči oba pojma, recimo izrečno: avstrijski in katoliški takorekoč v jedno celoto spojiti, dotlej ne bode v cesarstvu našem miru in Slovani ne bodo dosegli ravnopravnosti. Od te dobe, ko so se opustile v Avstriji stare katoliške tradicije, počelo se je nenemške narodnosti tlačiti, in tako se more dandanašnje o Avstriji reči: čem liberalneje se vlada v nji, tem bolj so tlačeni Slovani!
Povabijo naj se torej k temu shodu vsi narodi avstrijski, od Krkonoš do Črne Gore in od luna do Dnjestra, in v prestolnici naj se dokaže slavno, da avstrijske koristi, prospehi vseh narodov avstrijskih zahtevajo negovanje in brambo katoliških koristij. In samo v tem slučaji se je nadejati impozantne vdeležbe na shodu!"
Matica Slovenska.*)
LXXXI. odborova seja, v sredo dne 17. okt. 1888.
(Konec.)
A.)	Kot ustanovnika:
1. češko-slovenski spolek v Pragi. 2. Valenčič Ivan, posestnik v Trnovem (izmed letnikov).
B.)	Kot letniki:
1. Badalič Mijo, kr. gimn. profesor v Zagrebu. 2. Bajt Franc, nadučitelj v Štandreži. 3. Banekovič Gregor, klerik v Zagrebu.' 4. Bezenšek Arnošt, zav. uradnik v Ljubljani. 5. Bohanec Ivan, kapelan pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. 6. Božič Anton, vikar v Batah. 7. Bralno društvo v Braslovčah. 8. Bralno društvo v Knežaku. 9. Bralno društvo pri Sv. Luciji na Mostu. 10. Bralno društvo v Polhovem Gradci. 11. Bralno društvo v Zagorji pri Št. Petru. 12. Bra-tina Anton, vikar v Doberdobu. 13. Brezovšček Andrej, župuik v Rifenbergu. 14. Brglez Svojmir, bogoslovec v Mariboru. 15. Budinščak Paul, klerik v Zagrebu.
*) Zaradi nujnejših stvari zaostalo.	Op. vred.
16. Oajnko Valentin, bogoslovec v Zagrebu. 17. Cerjak Franc, kapelan v Rušah. 18. Cestnik Anton, bogoslovec v Ljubljani. 19. Cilenšek Blaž, župnik v Zagorji na Štajerskem. 20. Cinglak Jakob, kapelan v Selnici. 21. Ciperle Josip, mešč. učitelj na Dunaji. 22. Cenčič Mihael, vikar v Desklah. 23. Cernivec Anton, c. kr. pripr. profesor v Kopru. 24. Česen Andrej, kapelan v Radečah. 25. Čiček Josip, kapelan v Starem Trgu pri Slov. Gradcu. 26. Čitalnica šaleška. 27. Čitalnica škofieloška. 28. Črnko Marko, mestni vikar v Ptuji. 29. Crnovšek Ivan, umirovljeni uradnik v Krškem. 30. Dekleva Franc, trgovec v Postojini 31. Dular Franc, m. živinozdravnik v Beljaku. 32. Eržen Anton, c. kr. uradnik v Gorici. 33. Fajdiga Franc, trgovec v Sodražici. 34. Fideršek Matija, kapelan v Vojniku. 35. Frece Matija, župnik v Belih Vodah. 36. Freiham Franc, posestnik v Št. Ilji nad Mariborom. 37. Gaberšček Simon, vikar v Štandreži. 38. Gabrič Vekoslav, klerik v Zagrebu. 39. Gmeiner Karol, župnik v Širji. 40. Golob Andrej, učitelj pri Sv. Marjeti. 41. Hmelak Franc, trgovee in posestnik v Gorici. 42. Hora Jaroslav, dijak v Pragi. 43. Hudovernik Aleksander, not. kandidat v Ljubljani. 44. dr. Jakopič Josip, odvetnik v Gorici. 45. Jarc Ivan, vikar na Ljubušnjem. 46. Juvančič Lovro, župnik v Št. Lovrenci na Goriškem. 47. Ju-vanec Franc, učitelj na Vrhu. 48. Kalan Janko, c. kr. davk. uradnik v Krškem. 49. Kandut Filip v Pod-kloštru. 50. dr. Kersnik Josip, c. kr. okr. zdravnik v Krškem. 51. Kette Avgust, c. kr. sodn. pristav v Kočevji. 52. Kuavs Josip, kapelan v Žminji. 53. Knjižnica dijaška v celovškem »Marijanišči". 54. Kobal Bogdan, c. kr. sodn. pristav v Krškem. 55. Kocbek Franc, kapelan v Št. Ilji pri Slov. Gradci. 56. Kocijančič Nikolaj, kapelan v Cirknem. 57. Kokošar Ivan, kapelan v Cirknem. 58. Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu. 59. Korman Josip, pos. sin v Humenu. 60. Korman Peter, pos. sin v Humenu. 61. Kosec Matija, bogoslovec v Ljubljani. 62. Košar Ivan, župnik pri Sv. Florijanu. 63. Kovač Martin, žel. načelnik v Logatci. 64. dr. Krisper Valentin, odv. koncipijent v Ljubljani. 65. Kronvogel Josip, c. kr. sodn. pristav v Kozjem. 66. Kržič Mihael, trgovec v Podkloštru. 67. Kučak Štefan, kr. gimn. profesor v Zagrebu. 68. Kuštrin Ivan, kurat v Kožbani. 69.
LISTEK.
Sveti Viktorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec.
(Njegovo življenjo in delovanje na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih spisal dr. Mihael Napotnik, c. kr. dvorni kapelan, kn.-šk. konzistorijalni svetovalec lavan-tinski; ravnatelj e. kr. zavodu za višjo vzgojo duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaji.)
(Dalje.)
Ko si je pisatelj v I. delu položil tako stalni temelj, riše v II. delu od str. 171—278 življenje in mučeniško smrt sv. Viktorina ter ocenjuje njegovo književno delovanje. Glede življenja in mučenja slavnega ptujskega škofa pride do naslednjih zaključkov:
»Sv. Viktorin je bil morda rodom Grk, to smemo in moremo sklepati iz Hijeronimovega poročila, ki pravi, da je umel bolje grški, nego latinski jezik. Morebiti je Viktorin polatinčen Niketas. Njegovega ožjega rojstnega kraja ne pove nobena
zgodovina. Ako že ni bil porojen kje globoko v Greciji, zagledal je vsaj ob meji ali bližini te pre-blažene dežele luč sveta, tako resnijo skoro vsi zgodovinarji. Vendar pa ni nemožno, da je Viktorin bil rojen Ptujčan in je dobival skrbnejšo vzgojo v grščini nego v latinščini, čemur bi se ne bilo čuditi po takratnih razmerah in običajih. Odrasel si je izvolil stau rektorski (govorniški), ki ga je nekako silil, da se je bavil in pečal z grškim slovstvom. Vendar predno se je vzobrazil za spretnega in zvedenega govornika ali zagovornika, bil je vsled vzornega, bogoljubnega življenja in vsled vzglednega čednostnega mišljenja po božji previdnosti odločen za višjo službo cerkveno. Iz Grecije, Raisp celo pravi iz Aten, mesta grških muz, bil je poklican v panonsko mesto Ptuj, da tam zasede škofijski prestol. Še laglje je postal vladika, ako je bil v Ptuji rojen. Ptujčani so gotovo domačina rajši izvolili škofom nego tujca." (Str. 172—173.)
(To misel potrjuje razven gosp. dr. Napotnika tudi učeni jezuvit Viljem van Hoof v najnovejšem
zvezku »Acta Sanctorum" Bollandistarum izišlem 1. 1887., v katerem se opisuje življenje onih svetih oseb, katerih spomin se slavi 1., 2. iu 3. dne meseca novembra. Domovina Viktorinova je po mnenju van Hoofovem Panonija in rojstni kraj mesto Peto vi j ali Ptuj. Prim. Napotnikove knjige str. 262—272.)
Umeščen pa je bil sv. Viktorin na ptujski škofovski prestol od oglejskega patrijarha, katerega duhovni oblasti je pripadala ptujska vladikovina, dokler ni leta 811. Drava razmejila patrijarhat oglejski in solnograški.
Kot škof bil je sv. Viktorin mož apostolski v polnem pomenu te besede. Učil in trudil se je brez oduška, da preobrne nevernike, da sprijazni kri-vovernike, pa da vernike katoličane obvaruje grdih zmot iu jih potrjuje v pravi jediuozveličavni veri Kristusovi. Kamor ni segati mogla njegova govorjena, živa beseda, segala je pisana ter užigala srca krščanska in navduševala za pravo prosveto. Žal, da se ne d;i prav natančno rešiti velevažno vprašanje, kedaj je slavni škof živel in deloval med
Lampreht Luka, posestnik v Cinžatu, 70. Lasbaher Frauc, pos. sin pri Sv. Jurji na Ščavnici. 71. Lavrič Matija, župnik na Studenci pri Krškem. 72. Leban Andrej, vikar v Grgarji. 73. Leban Ignacij, bogoslovec v Gorici. 74. dr. Leščnik Janko, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. 75. Lichtenwalluer Franc, učitelj v Rušah. 76. Luzar Ivan, žel. revi-dent na Dunaji. 77. Malenšek Martin, m. kapelan v Ljubljani. 78. Marinič Franc ml., adm. pri Sv. Tomaži. 79. Marinič Franc st., vikar na Livku.
80.	Markelj Ivan, c. kr. pripr. profesor v Kopru.
81.	Martinčič Matej, posestnik iz Jezera. 82. Marušič Josip, č. kanonik, itd. v Gorici. 83. Miholič Stanko, kr. gimn. profesor v Zagrebu. 84. Mušič Ivan, c. kr. davk. uradnik v Kočevji. 85. Nedeljko Ivan, odv. uradnik v Ormoži. 86. Ogorek Andrej, c. kr. sodu. pristav v Loži. 87. Ogrin Peter, kapelan v Trnovem. 88. Pahor Auton, kapelan v Rifenbergu. 89. Papež Ivan, dež. r. profesor v Gradci. 90. Pavec Ivan, kapelan pri Sv. Jurji na Pesnici. 91. dr. Pavlica Josip, duhovnik v Rimu. 92. Pavlin Leopold, učitelj v Vatovljah. 93. Pečnik Franc, kapelan na Ljubnem pri Gornjem Gradu. 94. Perko Franc, trgovec v Novem Mestu. 95. Petek Martin, pri Veliki Nedelji. 96. Pirjevec Ivan, c. kr. uradnik v Gorici. 97. Ple-pelec Josip, bogoslovec v Mariboru. 98. dr. Ploj Miroslav, c. kr. fin. prok. koncipist na Dunaji. 99. Podružnica ss. Ciriia in Metoda za Beljak z okolico.
100.	Pollak Josip, c. kr. vi. uradnik v Logatci.
101.	Posavec Andrej, bogoslovec v Zagrebu. 102. Požar Anton, nadučitelj v Radečah. 103. Prelec o. Probo, redovnik v Pečuhu. 104. Premru Franc, kapelan v Tinjah. 105. dr. Pučko Jurij, c. kr. notar v Krškem. 106. Purgaj Oroslav, kapelan v Šm ar-tinu. 107. Ravnihar Aleksander, c. kr. sodn. pristav v Logatci. 108. Rous Karol, kapelan v Sp. Drav-burgu. 109. Semenišče duhovniško v Celovci. 110. Si-monič Ivan, župnik v Št. Janži na Koroškem. 111. dr. Smolej Gustav, c. kr. sodnijski pristav v Trebnjem. 112. Sokolšek Štefan, bogoslovec v Celovci. 113. Steska Viktor, bogoslovec v Ljubljani. 114. Stiplovšek Valentin, župnik v Ločah. 115. Strnad Ivan, kapelan v Košani. 116. Strojnik Josip, župnik na Žili. 117. Svoboda Karol, c. kr. ingenieur v Idriji. 118. Šalamun Martin, učitelj v Stopercah. 119. Šan-telj Anton, c. kr. profesor v Gorici. 120. Šeber Ri-hard, lastnik tiskarne v Postojini. 121. Šijanec Anton, kapelan pri Sv. Jurji. 122. Šola c. kr. rudniška v Idriji. 123. Šola ljudska v Leskovci. 124. Štubelj Vinko, vikar v Podsabotinu. 125. Tomažič Marko, kapelan vPilštajnu. 126. dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik v Gorici. 127. Tratnik Leopold, pasar v Ljubljani. 128. dr. Travner Martin, ces. kr. sodn. pristav v Logatci. 129. Treiber Franc, m. kapelan v Celovci. .130. Trevn Anton, trgovec, župan in posestnik na Savi. 131. Trošt Franc, nadučitelj na Vinici. 132. Učiteljsko društvo ptujskega okraja. 133. Ulčnik Martin, kapelan v Šv. Križi pri Slatini. 134. Valenčič Ivan, dijak v Ljubljani. 135. Veternik Anton, bogoslovec v Mariboru. 136. Višnar Franc, bogoslovec v Mariboru. 137. Vraz Anton, župnik pri Šv. Antonu v Slov. Goricah. 138. Waller Elodija, c. kr. vadn. učiteljica v Gorici. 139. Zagorac Štefan, klerik v Zagrebu. 140. Zupančič Karol, učitelj v Ptuji.
141.	Žepič Franc, vodja dež. kmet. šole v Gorici.
142.	dr. Žižek Frane, zdravnik v Gradci.
katoličani ptujskimi. V tem ozirn nam primanjkuje povsem zanesljivih, verodostojnih podatkov . . . ." „Sikst seenski uči, da je naš svetnik slul okolo leta 270.; previdni Anglež Kavej pa misli, da je bilo okolu leta 290. Kot čas njegove mučeniške smrti se skoro soglasno povdarja leto 303. Ker pa je sveti mož zapustil obilno število književnih del, hoče resnici biti podobno in sorodno, ako trdim, da je v Ptuji škofoval sv. Viktorin med leti 270. in 303., če ne že poprej: kajti on se semtertje imenuje celo vrstnik sv. Ciprijanu Kartagincu, ki je bil dne
14. septembra 1. 258. silovito umorjen." (Str. 175 nsl.) Kako vzgledno da je živel sv. Viktorin in kako vspešno je deloval, spričuje nam Stridovčan sveti Ilijeronim, ki učenega in pobožnega škofa prišteva latinskim cerkvenim očetom. Imenuje ga steber katoliške cerkve ter ga še hvali poleg tega iu poveličuje, da je mož, ki svojo skromnost, blagost in značajnost kaže tudi v tem, da je slehernemu odkritosrčen, bodi prijatelj, bodi zopernik. Opat Milevski prišteva našega Viktorina krdelu zagovornikov katoliške cerkve. On je bil neumorno delaven škof, izredno učen bogoslovec, vnet
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. oktobra. Notranje dežele.
Trije levičarski klubi eo se že mnogo posvetovali o nameravanem združenji, toda do sedaj brez vspeha. Nobeden klub noče žrtvovati svoje samostojne organizacije.
„Hla8 Naroda" je izvedel iz zanesljivega dunajskega vira, da je ustanovitev češke deželne banke zagotovljena.
Grof Andrdssij je zopet zbolel ter leži v postelji. Povrnila se mu je njegova stara ledična bolezen.
Tnanje države.
Vsak, kdor ima srce za narodni razvoj in samostojnost Srbije, more čestitati Milanu h koraku, s kojim je ukrenil na pot, da d;i svojemu narodu ustavo, kakoršne do sedaj prav za prav ni imel. Toda prevročekrvne nade v tem oziru se skoraj gotovo ne bodo vresničile, tem manj, ako se pomisli, kako pišejo v tej zadevi dunajski in budirapeštanski, Milanu naklonjeni listi. „Fremdenblatt" priporoča kralju, naj ne dovoli narodu preveč pravic. „N. W. Tagbl." mu svetuje, naj si sedaj, ko se je odkrižal Natalije, ne nakoplje druge žene — „ustave", ki bi mu napravljala še večje sitnosti. Madjarski „Egyetertes" pa naravnost piše: „Kralj Milan je vse prej nego ustaven vladar. Z novo ustavo tudi ne namerava razširiti narodovih pravic. Na vsak način hoče imeti ustavo, ki mu daje večja prednostna prava, da bo potem tem lažje neodvisno vladal, ne da bi mu bilo mogoče očitati, da je prelomil ustavo. Ta njegov naklep pa se je zakasnil, kajti stališče njegovo je mej narodom preveč omajano."
Bolgarski prestolni govor pri sobranjskem otvorjenju naglaša, da se bolgarska stvar vedno bolj utrjuje vsled splošnjega miru in reda v deželi, ter naznanja več vladnih predlog, mej temi načrte o zgradbi železnice Jaraboli - Burgas, o organizaciji zdravniške službe, o kazenskem zakoniku in zakonu o dednem nasledstvu.
Buski merodajni krogi smatrajo ločitev srbskega kraljevskega zakona neveljavno. Tudi stališče metropolita Teodozija je nepostavno, ker je zakoniti metropolit Srbije prognani metropolit Mihael. Kraljica se bo pritožila pri carjigrajski in ruski sinodi; koliko bo s tem dosegla, to je drugo vprašanje.
Dne 27. t. m. je sprejel nemški cesar odposlance berolinskega mesta, ki so ga prišli pozdravit po njegovem povratku s potovanja. V svojem odgovoru je rekel Viljem mej drugim: „ . . . . Ko sem v tujih deželah deloval za blagor države, razpravljal je del nemškega časopisja moje najožje družinske razmere tako, kakor bi tega ne dopuščal nobeden zasebnik! Gospoda moja! Nastanil se bodem v zidovih tega mesta, upam pa, da bodete preprečili v bodoče take izgrede." Ne da bi podal županu roke ali si dal predstaviti ostalih odposlaucev, je zapustil cesar jako resen dvorano. In kaj tacega mora doživeti vladar Nemčije , dežele »strahu božjega" ?
Dne 26. t. m. je imela francoska revizijska zveza shod v „Salle de Wagram". Pri tem je navstal krvav boj med anarhisti in boulangisti. Prvi so hoteli zasesti oder, nekdanji general komune, Lullier, pa jim je hotel to zabraniti. Naenkrat so se zasvetila bodala. Lullier se je branil z revolverjem, s kojim je ustrelil štirikrat, konečno pa se zgrudil krvaveč na tla. Vsega skupaj je bilo pri tem izgredu ranjenih dvajset oseb.
Italijanski ministerski sovet se je minolo soboto posvetoval o finančnem položaji Italije. Finančni minister Magliani je priznal, da položaj zahteva sicer vso pozornost vlade, vendar pa ne opravičuje kričanja črnogledcev. Sovet ni še ničesa ukrenil glede potrebnih naredeb.
in zavzet in spreten zagovornik nebeških resnic, neustrašljiv pastir svoje črede v najsilnejših nevarnostih. Da! Sv. Viktorin stoji kot škof, kot pisatelj in mučenec na nedosegljivi višini.
O mučeništvu sv. Viktorina piše g. pisatelj: „Proti završetku tretjega veka pričelo se je deseto in poslednje hudo preganjanje kristijanov in sicer po vsem široširnem rimskem cesarstvu .... Najstrožji ukaz pa, da se morajo kristijani preganjati, bil je razposlan dne 23. februarija 1. 303. na vse strani prostrane države. In ravno v tem letu Dioklecijanovega krutega vladarstva bil je tudi uaš sv. Viktorin mučen. Pisatelji sicer glede leta Vi-ktorinove smrti niso vsi jednakih misli, vendar večina povdarja leto 303.; le redkoma se imenuje 304. in po jedenkrat leto 305 ali 284. Pač pa naglašajo vsi zgodovinarji brez razločka in brez izjemka 2. dan novembra kot dan Viktorinove smrti.
Nerešeno je še vprašanje po rimskem načelniku, ki je ukazal sv. škofa umoriti. Ne poredkoma imenuje se M a r t i n i j a n , ki je še leta 314. zapovedoval srednjemu Noriku. Drugi pa imenujejo Amancija, prokonsula gorenje Panonije, h kateri
Zmaga rudninskih konservativcev je velikanska. Takega poraza se liberalci niso nadejali. Vendar je dvomljivo, ali bo konservativna večina zadovoljna s sedanjim junimističnim ministerstvom. — Zoper polkovnika Dimitrescuja se je pričela kazenska preiskava pred vojnim sodiščem zaradi — kakor navadno v Rumuniji — izneverjenja državnega denarja.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 24. oktobra. (Češki katoliki dunajski češkemu k 1 u b u v d r ž a v n e m zboru.) Spomenica čeških katolikov dunajskih klubu poslancev čeških v državnem zboru glede uvedenja službe božje v češkem jeziku slove nastopno :
Komur pravi blagor posameznika, komur blagor narodov in države leži na srci, gotovo prizmi, da prvi in temeljni pogoj tega blagra je sv. vera. Istinitost tega izreka ni treba nam dokazovati. Kdor je le nekoliko pogledal v povestnico človeštva, uveril se je, da se je narodom, državam in tudi posamičnim rodbinam godilo najbolje takrat, ko so imeli v čislu sv. vero; to se vidi i pri poganskih narodih. Ko pa so popustili vero, zginola je nravnost, zgi-nola vrlost in plemenitost značajev, države in narodi zgubljali so se bodisi počasi, bodisi naglo s svetovnega pozorišČa.
In ta sodba božja traja doslej in bode trajala na vse veke. Oziraje se samo na te skušnje, ne moremo tajiti neizmerne važnosti Gospodovih besed: „Idite in učite vse narode".
In mi pa to povelje Gospodovo uvažujemo z višje strani, verske in nravne.
Mi Cehi, katoličani, živeči na Dunaji in bro-ječi blizu 200.000 duš, izmed kojih okoli 150.000 duš niso toli zmožni nemščine, da bi umeli v nemščini propovednika zadostno na propovednici, da bi razumeli nemščino v spovednici, živeči v državi po večini katoliški, uživajoči jednake pravice občanske z drugimi narodnostmi, vestno spolnujoči svoje državljanske dolžnosti, živeči v miru in pokoji z Nemci in pošteno se preživeči z delom rok svojih, smo uverjeni, da imamo v prestolnem mestu avstrijskega cesarstva tudi pravo domovinsko v zadevah občanskih in v zadevah verskih, kajti kot vestni župljani katerekoli župnije plačujemo za cerkvene potrebe, in sieer radi in prostovoljno, ni li torej pravno in pravično, da imamo za bremena, koja prenašamo, tudi svoje svete pravice?
Da, takrat stoprav potihnejo tožbe zastopništva dunajskega mesta, ko ne bode mnenja, da so na Dunaji samo Nemci in nijedne druge narodnosti, ko se bodo skrbni očetje prestolnega mesta obnašali proti drugim narodnostim po pravu in pravičnosti; nihče izmed nas gotovo ni nevaren večini nemškega stanovništva na Dunaji.
Mi Cehi torej, katoličani, hoteči zvesti ostati sv. veri katoliški, ki je za vse ljudi brez razločka, hoteči biti nravni, hoteči biti na podlagi sv. vere redni iu zanesljivi občani državni — redni katoličani niso nikoli vladarjevemu prestolu nevarni — zahtevamo in prosimo, da se moremo vaditi redno v sv. veri in da bi imeli priložnost spolnovati svoje krščanske dolžnosti.
Nad 200.000 Čehov živi na Dunaji, a tem naj samo dve cerkvi, v kojih se samo ob 7. uri
se je v tem času Petovij še prišteval. Za slednjega odloči se tudi naš avtor. (Prim. str. 180 in 232.)
Dalje ne da se označiti način Viktorinovega mučeništva. Slike nam ga navadno predstavljajo moža v škofjem ornatu, s knjigo v naročji, s palmo v levici in z mečem v desnici, kar bi naznanjalo, da je bil s tem orožjem umorjen.
Naposled manjka pripomočkov, da bi se varno določil kraj, v katerem je umrl sv. mučenik. Stari rokopis, shranjen v ptujski proštiji, uči brez ovinkov, da je bil Viktorin v Ptuji ovenčan z nevenljivim vencem mučeništva. Njegovi sv. ostanki shranili so se bili v ptujskem mestu, kjer je bil nad njimi postavljen altar. Ko pa so prihrule sovražne čete, ki so razdejale mesto ptujsko in njegove prebivalce razpršile na vse strani, prenesli so duhovniki svete ostanke svojega ljubljenega škofa na varni kraj, kjer je počival sv. Florijan. Ta kraj je brez-dvomuo samostar ..v. Florijana na Zg. Avstrijskem med mestom Steier iu mestom Linz. In od tod so bile Viktorinove kosti s Florijanovimi vred preue-šene v Rim, kjer še sedaj počivajo. (Prim. str. 181, 260 in 261.)	(Konec prih.)
■zjutraj in ob 3. uri popoludne vrše službe božje v češčini, zadostujejo?!
Vzdramili smo se pred 15. leti, zbrali in skupili se v društvo sv. Metoda in priborili si konečno po veliki borbi češke službe božje v I. okraji pri sv. Ani, toda i tu nam je bila prepuščena cerkev samo na pol ure, vrhu tega nam je bilo dano na voljo, da si poiščemo sami češkega duhovnika in ga tudi sami plačamo.
Že 15 let bila je torej češka služba božja pri sv. Ani, in možno je bilo torej le pri veliki požrtvovalnosti in pripravljenosti nekaterih češuih duhovnikov, ki so pa že deloma pomrli, ali so pa ostavili Dunaj.
Ko so nam pa pred dvema letoma zaradi velikega števila Cehov, stanujočih v Petdomih (Filnf-haus) odprli očetje Lazaristi hram svoj za nekatere ure, tu se nam je bilo ozirati po duhovnikih, koji bi mogli stalno in trajno opravljati češke službe pri sv. Ani pri oo. Lazaristih, zajedno nastala nam je s tem dolžnost, te duhovnike pošteno plačati in jim zagotoviti živobitje.
Ljud češki na Dunaji je večinoma delavskega stanu ali pa rokodelskega; toda kedor je ostal zvest svoji veri, ta se branil in bal ui zagotoviti sebi in deci svoji mnogo potrebnejšo stvar. Nabira novce, da bi v katoliški državi, koji je reden in vesten državljan, plačal sam duhovnike svoje. Kje nahajamo kaj sličnega?
Toda obrnimo se na drugo stran, mnogo važnejšo.
Kedor pozni ta obširni Dunaj, oddaljene okraje in okolišne občine njegove, kedor uvaža, da nas Cehov živi tu nad 200.000, prizmi, da štiri cerkve pač ne zadostujejo, da bi le mala peščica mogla svojim krščanskim dolžnostim zadostiti i celo takrat, ko bi bile te štiri cerkve prepuščene popolnem nam, a ne samo nekatere ure, prav kakor iz usmiljenja.	(Konec prih.)
Iz Železnikov, 26. oktobra. Avstrijski narodi letos v proslavo 401etnega slavnega vladanja svojega presvetlega cesarja Frana Josipa I. povsod napravljajo slavnosti ali ustanovljajo blaga dela. — Ni čuda, — saj naš cesar ima za vse svoje podložne pravo očetovsko srce, povsod po mestih, trgih iu vaseh se nahaja obilno znamenj Nj. veličanstva rado-daruosti; zato pa tudi vsi podložni močno ljubijo svojega vladarja. Po Kranjskem so že vsa mesta, trgi in tudi večje vasi opravile za preblagega vladarja slovesue službe božje, v ta namen pogostile in obdarile šolsko mladino, s poukom, naj ljubi svojega vladarja in naj moli za cesarja, da bi nam Bog Nj. veličanstvo še mnogo let ohranil! V tem tudi selška dolina ni zaostala; vse tukajšnje srenje in fare so že po svoji moči v to primerne slavnosti priredile, med katerimi so nas naši sosedje Selčani vse prekosili. Slavnost, združena s predpoludansko službo božjo, vršila se je rožnivenško nedeljo, katere smo se tudi Železnikarji vdeležili. Govore in napitnice popisovati bi bilo preobširno; opomnim samo, da so k tej slavnosti največ pomogli Kro-parji s svojim izvrstnim petjem. Lepo petje res človeško srce razveseli in povzdiguje vsako slavnost. Mi skoraj zavidamo naše sosede, ki imajo tolikanj spretnega učitelja petja, ko bi si srenje ali fare oskrbele učenikov v lepem narodnem petju, potem bi kmalu tisto ponočno krokanje in umazane, po-hujšljive popevke potihnile. — Naj še omenim našega bralnega društva. Ni še razpadlo ali propadlo, kakor so nekateri želeli, ampak se marveč okrepčuje. Dne 22. t. m. je napravilo izlet v Kranjsko Loreto t. j. k Materi božji v Sušo. Ondi je bila sv. maša za cesarja, pri kateri so prav spodbudno pevci našega društva Matere božje pesmi prepevali in po-slednjič odpeli avstrijsko himno.
Iz Boh. Bistrice, 27. oktobra. Pred tremi leti prazuovali smo posvečenje nove farne cerkve, dne 9. decembra pa bodemo praznovali lOOletnico fare in 25letnico, odkar č. g. Janez Mesar kot župnik med nami požrtovalno deluje. Kdor ve, kaj je gospod storil za Bohinjce samo glede na sirarstvo, priznati mora, da mu truda, skrbi in troškov ne moremo poplačati. Zato kličemo preblagemu gospodu: Bog ga ohrani krepkega še mnogo let!
Iz Šempasa, 27. oktobra. Pred kratkim vršile so se pri nas nekatere osebne premembe. Dne 15. oktobra poslovil se je od n?" iu sploh domačega kraja naš domačin in novomašnik gosp. Ivan Eemec ter je šel ua svoje prvo mesto v Podbrdo kot kapelan službovat. Bog mu daj ljubo zdravje, da bi mogel mnogo let vspešuo delovati za dušni
in telesni blagor naroda. — Dne 18. oktobra poslovil se je od nas tudi naš dozdanji kapelan č. g. Janez Klobovs in je šel kot vikarij na Trnovo. Bil je pri nas samo dve leti, a v tem času prikupil in priljubil se je celi fari. V cerkvi in šoli je bil izvrsten učenik, v občini vzgleden soseščan in v narodnem smislu pravi vnet narodnjak. Tukajšnje bralno društvo je ž njim mnogo zgubilo. Bog plati mu za vse dobro! Njegov naslednik je g. S lok ar iz Lokavca. Upamo, da bo vreden naslednik prednikov v cerkvi in zunaj cerkve.
Učiteljska zborovanja.
(Dalje.)
»Slovensko učiteljsko društvo" zborovalo je takoj po »Vdovskem društvu". Navzočih je bilo nad 60 udov. Predsednika namestnik (predsednik je bil zadržan vsled seje deželnega šolskega sveta), g. Srečko Stegnar, pozdravi navzoče. Povdarja, da se slovensko učiteljstvo zbira v proslavo 401etnega cesarjevega vladanja ter ob enem praznuje 201etni obstanek »Slovenskega učiteljskega društva". Spominja se napredka na šolskem polji v tej dobi ter delavnosti društva, in zakliče trikratni »Slava" presvetlemu cesarju.
Potem poroča o društvenem delovanji tajnik, nadučitelj g. Ivan G o vek ar nekako tako-le:
Slavni zbor! »Slovensko učiteljsko društvo" imelo je lanskega leta v dan 6. septembra svoj običajni občni zbor. V odbor 9. udov volili so se z večino glasov gg.: Ant. Funtek, učitelj na mestni šoli na barji; Jakob Furlan, učitelj na I. mestni deški ljudski šoli; Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem; Andrej Praprotnik, nadučitelj in voditelj I. mestni deški šoli; Feliks Stegnar, c. kr. učitelj na Gradu v Ljubljani in deželni poslanec; Andrej Žumer, učitelj na II. mestni deški šoli v Ljubljani, in Fran Govekar.
Takoj po zboru pa se je odbor konstituiral tako-le; Andrej Praprotnik, predsednik; F. Stegnar, podpredsednik; Ivan Tomšič, blagajnik; F. Govekar, tajnik, in Janez Kruleč, knjižničar.
Odbor „Slov. učiteljskega društva" imel je tudi v preteklem letu skoraj vsak mesec seje, zadnji mesec še celo po več sej zaradi slavnostnega koncerta. Pri vsaki seji se je posvetovalo in razgovar-jalo o prevažnih zadevah, ki bi koristile splošnjemu slovenskemu šolstvu. V obče si je zbor prizadeval ostati in delovati po nameri, pri osnovi si dani, podpirati namreč duševno slovensko ljudsko šolstvo ter z združenimi močmi delati na blagor nam izročeni mladini in na srečo mili domovini, cerkvi in državi.	(Konec prih.)
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) naročil je g. deželnemu predsedniku, naj izreče Najvišjo zahvalo vsem vdeležencem slavnosti 401etnice v Šenčurji pri Kranji za lojalno izjavo.
(Dr. Vitezič) je v Hohenvvartovem klubu naznanil interpelacijo, zakaj isterski deželni glavar dr. Vidulich ne dopušča, da poslanci v isterskem deželnem zboru govore tudi hrvatski. Klub pa ni potrdil te interpelacije, ker se drži načela, da državni zbor ni višja instancija od deželnega zbora. Grof Hohenvvart je izjavil, da bi bilo z avtono-mistiškega stališča neprimerno v državnem zboru obravnavati o stvareh, ki spadajo v področje deželnih zborov. — Kakor že znano, bil je nedavno g. M. Mandič, vrednik „Naše Sloge" v Trstu obsojen zaradi razžaljenja časti. Policija ga je v svojem poročila opisala kot panslavista. V današnji seji državnega zbora pa je dr. Vitezič interpe-loval ministerskega predsednika, ali bo vlada za-ukazala, da bodo redarska oblastva sestavljala svoja poročila le na podlagi zanesljivih poizvedovanj.
(Slovensko gledališče.) »Mlinar in njegova hči", žaloigra v petih dejanjih, predstavljala se bode tudi letos v četrtek dne 1. novembra t. 1. Za prihodnjo nedeljo je opereta »Pot po nevesto" na repertoirji.
(Naučno ministerstvo) je vsled pritožbe krajno-šolskega sveta pri sv. Marku poleg Ptuja predru-gačilo ukaz štajerskega deželnega šolskega svuia ter določilo, da smejo stariši ali varuhi šolskih otrok v začetku šolskega leta tamošnjim ljudsko-šolskim vodstvom ustno ali pismeno naznaniti, da se dotični otrok ne bo učil nemščine. Učni jezik je povsem slovenski, vendar pa se morajo ua tri- in večrazrednih šolah v zadujem razredu,
na maujrazreduih pav zadnjem šolskem letu poleg nemščine kot učnega predmeta ponoviti učne snovi iz zemljepisja in računstva s pomočjo nemščine, da se otroci tem temeljiteje izvežbajo v nemškem jeziku.
(Umrl) je včeraj dopoludne ob V210. uri po kratki bolezni č. g. Simon Kosmač, bivši župnijski oskrbnik in sedaj že več let v pokoji živeč v Škofji Loki. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8. uri. Ranjki se je rodil v brezniški župniji na Gorenjskem in ravnokar spolnil 73. leto. N. v m. p.! — Umrl je v nedeljo Podsmereko pri Vel. Lašičah po dolgi bolezni g. Ivan Gruden, notarski kandidat. N. v m. p.!
(Novemberski avancement.) Imenovani so: V domačem pešpolku št. 17 major g. A. Salomon podpolkovnikom, stotnik II. vrste g. E. Konšek stotnikom I. vrste, nadporočniki g. R. pl. Fladung, g. J. Aljaučič in g. J. Milavec stotniki II. vrste; zadnji premeščen je ob jednem k 6. pešpolku. Major g. A. S t r o h m a y e r pri 97. pešpolku imenovan je podpolkovnikom.
(Ogenj.) Z Vrhnike se nam poroča: V nedeljo 28. t. m. zvečer vnela se je lesena shramba posestnika Fr. Ogrina. Ogenj so hitro pogasili, ker so prevrnili kolibo v poleg tekoči potok. Požarni brambi vrhniška in verdska ste bili ob jednem na mestu požara. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti, ker so domače ženske shranjevale živ pepel v pogoreli leseni shrambi.
(Konjski somnji.) Ker se pri konjih tukajšnjih meščanov že od 18. avgusta in pri konjih 13. ulan-skega polka od 27. sept. ui prikazal nov slučaj smrkavosti, razveljavila je c. kr. deželna vlada dotično prepoved; prvi konjsti somenj vršil se bo dne 8. novembra t. 1.
(Italijanski listi) v Trstu in Istri grdili so pred meseci nekega Hrvata, ki je bil v Poreči obsojen na tri dni zapora, ker je dvema talijanašema povedal resnico v obraz; dotičuemu sodniku pa so peli hvalo in slavo. Pred kratkim pa so ravno istega sodnika v Poreči dejali pod ključ, ker je izneveril večjo svoto deuarja, a o tem italijanski listi modro molče, ker je mož Italijan.
(V Gorici) odprl je umirovljeni učitelj gosp. G. Likar prodajalnico šolskih knjig, vseh šolskih in pisarsk'h potrebščin. Svoji k svojim!
(»Krščanski detoljnb".) Tega lista za krščansko vzgojo iu rešitev mladine, ki ga izdaje štirikrat na leto »Katoliško društvo detoljubov", izšel je tretji snopič. Vsebina: Zakaj morajo krščanski detoljubi otroke radi imeti? — Odgoja — mučeništvo. — Sedem poglavitnih grehov pa otroška vzgoja. — Otroci zunaj doma. — Kaj je pri kaznovanji otrok glavna reč? — Iz otročjih ust. — Zadeve »Katol. društva detoljubov".
(25.000 gld.) je glavni dobitek loterije jubilejne razstave. Kakor izvemo, bodo srečke v kratkem razprodane. Oitatelje opozarjamo, da bo srečkanje že dne 31. oktobra.
Telegrami.
Peterburg, 30. oktobra. V postaji Boari je skočil drugi stroj s štirimi vozovi carskega vlaka s tira; carska družina in spremstvo sta nepoškodovana.
Pariz, 30. oktobra. Pri francosko-ameri-škem banketu povodom obletnice, ko se je postavila solia prostosti v Novem Yorku, je rekel Goblet: Francija se je odpovedala slavi vsled pridobitev z orožjem, marveč hoče le zboljšati osodo svojega prebivalstva; Francija potrebuje mir, da moro izvršiti svoje delo.
Zanzibar, 29. oktobra. Grof Teleki je s poročnikom Hohnerjem dne 24. oktobra prišel v Mombaso: našel je do sedaj nepoznano jezero imenom Bassonarok, severno od Ba-ringo-jezera.
Dijaška kuhinja v Celji.
Za III. društveno, šolsko leto 1888/9 so darovali častiti in prečast iti gospodje:
Kkscclenea knezoškof za oktober.....6 gl. — kr.
Iiohinc, dekan v Braslovčah.......5 „ — „
Juri Klanšek, duhoven v Braslovčah ....	5 „ — »
Hribovnik, kapelan v Braslovčah.....3 „ — „
Peter Krjavec, župnik v Trbovljah ....	o „ — „
Jože Muha', kapelan v Trbovljah.....U ,, — „
Andrej Elsbaher, trgovce na Laškem ...	"> „ — „
Slavna posojilnica celjska zopet.....100 „ — „
Prosimo uljudno še daljnih milodarov posebno letos, ker
imamo podpirati veliko zelo revnih pa pridnih	dijakov.
Maks Veršec,	M. Vošnjak,
blugajnik	predsednik.
Srečke obrtne razstave,
dobivajo se v Ljubljani pri
Umrli so:
24.	oktobra. Rupert Slavnik, agent, 66 let, Hradeckega vas št. 7, pljučnica. — ildena Krek, gostija, 73 let, Kravja dolina št. 11, marasmus.
25.	oktobra. Marija Lukman, računskega sovetnika žena, 52 let, Vodnikove ulice št. 6, jetika. — Anton Breskvar, ključarjev sin, 11 let, Hrenove ulice št. 11, daviea. — Uršula AVaide, kondukterjeva žena, 63 let, Kolodvorske ulice št. 20, kap.
26.	oktobra. Zora Predovič, posestnikova hči, 4 mes., Poljanski trg št. 5, davica. — Marija Banovc, zvonarskega pomočnika hči, 3 ure, Cesta v mestni log št. 4, oslabljenje.
27.	oktobra. Anton Bavdek, delavčev sin. 4 leta, Rožne ulice št. 13, božjast.
28.	oktobra. Jožef Heran, knjigovezov sin, 15 mes , Poljanska cesta št. 18, jetika. — Aleksander Jeloenik, krojačev sin, l1/, leta, Rožne uliee št. 39, bronehitis.
29.	oktobra. Blaž Quarantotto, dijak, 17'/< leta, Beethovnove ulice št. 6, vnetica možganske mrene. —■ Jera Šmajdek, delavka, 38 let, Rožne ulice št. 39, jetika.
V bolnišnici:
19.	oktobra. Katarina Kogej, delavka, 55 let, pericar-ditis enudativa. — Gašper Gliniek, gostač, 65 let, maranmus.
20.	oktobra. Janez Kante, delavec, 35 let, jetika.
21.	oktobra. Elizabeta Zalar, gostačeva žena, 64 let, pneumonia.
22.	oktobra. Helena Kristan, kolarjeva žena, 54 let, catar-rhus intestinalis.
26. oktobra. Urša Oltra, gostija, 61 let, meningitis trau-natica.
Vremensko sporočilo.
Dan	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zr&komers t mm	toplomera po Celziju			
29.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	747-1 744-8 7442	20 14-6 66	si svzh.	megla jasno m	0-00
Srednja temperatura 7-7° C., za 0-4° pod normalmo.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 20	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 60	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 75	r£
Papirna renta, davka prosta............97	., 55	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...*..	871	„ —	„
Kreditne akcije ..........312	„ 30	„
London.............121	„ 25
Francoski napoleond....................9	„ 61'/».,
Cesarski cekini......................5	„ 76	„
Nemške marke ..........59	„ 40	„
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
x Brata Eberl, x
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X in napisov.	X
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
X X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.
g^* Cenike na zahtevanje.
S
X X X X X X
Xij ■■ gs»n.s»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
I
M t
Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem polu v Količevem iz zapuščnine Jakoba Kočevarja mlin v Količevem št. 22 pri Kamniku, z izvrstno vodno silo, Tj tudi v druge industrijelne namene pripraven, hiša in poslopja z „fundus instructus"-om vred, po klicani ceni 11.599 gl. 15 kr., dalje njive, travuikl in gozdi. — Ara (vadium) 10% nastavljene cene. — Tretjina Al kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v dveli mesccih. — Nadaljni pogoji poizvedo se pri olti-ajiii »otl JJ niji na Ki-tln. Dne 7. novembra bode dražba premičnih rečij.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
PF* zavarovanje življenja. -Tpn
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takojfpotem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dudičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima "vats^J emna I ■■ 3».	-v 8"	■ » katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/o, 25% celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(60)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Grosposke ulice 12.)
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
ua Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Min© ogimve?
Solitovane in Ukane: altarno podstavke po 5 gld. 0 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
!H5£
blagom in popol«
no pozamenterijo, to je s čopi In dolgimi franžami iz
blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, ielenburgove ulico št. O.,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO «1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: ultarue preproge.
Ceniki s podobami zastonj in f ranko na zahtevanje.