i Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. f!« pošti prt|B«»a: ia celo leto naprej 26 K — h ipoMeta » 1S» —» četrt» > 6 » 50» maeeo » 2 > 20 > V spravilitvs pre|emai: za •elo leto naprej 20 K — b sol leta » 10 » — » Setrt » » 6 „ — » ■•se- » 1»70» Za pogiljanjenadom 20 h na meiec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Inssratš sprejema upravnlltvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2 Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo. Uredništvo je t Seme- niSkib ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. 3. V Ljubljani, v torek, 18. oktobra 1903. Letnik XXXI, Štev. Kurja polt naših liberalcev^ Doslednosti ne more umevati, kdor sam ni dosleden. Ta reč se mu zdi itako čudna, da je niti ne verjame ne. Taki so naši libe ralci. -Edor jih ne pozna in čuje, kaj vse v sedanjem boju spravijo na dan, bi mislil, da so sanic zlobni. A to ni res; hujše, od zlob-nosti je politiška bebost, ki jih mori. Vse naše gibanje za volivno pceosnovo si razlagajo silno na kratko: klerikalcem ni za druzaga, nego za večino v dežel, zboru. To ponavljajo v vseh mogočih registrih po »Narodu«, po pivnicah in v zbornici in se delajo kakor bi bili iznašli kvadraturo troga. Revke! .Ali bi bilo to kaj čudnega, ko bi tudi to nameravali ? Ali nima vsaka politiška stranka tega namena ? Tisto stranke., ki si sploh do večine priti ne upajo, so hrome in jetične. Kako rada bi imela naša liberalna stranka tak namen, pa ga ne more! Krave bi se smejale »liberalcem, ko bi jeli trditi, da jim je mogoče priti do večine. To tudi sami veda; zato igrajo pohlevno ulogo Švegljevih backov. Njihova prihodnjost je edino le v lakejski livrej; pred liberalnimi birokraSkimt velmcžmi in v (raku oštarijskega piccola med siemško gospode. Samo o trinkgeldu živ& Zato se pa zgražajo nad tem, da bi se našla kaka stranka, ki bi imela voljo pa tudi zmožnost za večino in si umno dokazujejo, kako neznosna je taka stranka. A to še res ni! Katoliško-narcdna stranka si ni izmislila ie-le za dežel, zbor svoje zahteve po splošni in enaki volivni pravici, marveč to je točka njenega pr o.g jama že nekaj let sem. Ne kot kako geslo za volivno borbo, ne iz kakega strankarskega ozira, marveč edino iz vzrokov splošno politiškega značaja je sprejela to točko. Za ple&e so se grabili stari birokratje nad tem odpadom od konservativnih načeL Zgorej so se zgledovali in med kmečkim ljudstvom se je pričele proti-agitacija. A tem trdnejše smo se mi vedno držali svoje programatiške točke in smo jo širili, kar se je dalo. Naša stranka se nem- LISTEK. Ante Starčevič. (Konec.) Dne 16. oktobra 1871. je bil ustreljen Starčevičev drug Evgen Kvaternik v Rako-vici, in še isto noč so vjeli Starčeviča v hiši dr. Srama ter ga zaprli v temnico sodbe-nega stola zagrebškega, ker so sumili, da je tudi on v zvezi z rakovižko buno. Toda po preiskavi mu niso mogli nič dokazati in že 24. dec. 1871. so ga izpustili iz temnice. Ko je prišel iz zapora, je bil v veliki zadregi, ker ni imel nobene službe. Mlajši člani njegove stranke so zbirali zanj, da so ga rešili glads. Da je bil Starčevič pohlepen in neodločen, bi bil mogel takrat lahko"postati predstojnik za bcgočaBtje in uk, kar mu je ponujal tedanji ban baron Rauoh. Toda Starčevič je rajše stradal in pri tem ostal zvest svojemu načelu in neodvisen. Odbil je tudi ponudbo svojega součenca odvetnika bola-rička v Virovitic', da pride k njemu za sodelavca v pisarno in da si bosta dohodke delila. Tako je preživel dve leti v hudi zadregi in stradanju, a leta 1873. Be je preselil v Jasko k svojemu bratrancu dr. Davidu Star- reč zaveda, da more edino le demokraško izvedena ustava rešiti zamotane razmere v avstrijski državi. Jasno pa je, da se mora državni volivni red uveljaviti tudi po po-Bamnih deželah. Dokler ne pride ljudstvo do besede, bo vladala zmota. Privilegiji v politiki se tako podajo naši dobi, kakor stari, škatljasli poštni vozovi na železniškem tiru, ali kakor širokogubne krinoline sredi sedanjih toalet. Politični privilegiji morajo pasti in stranke, ki se tega boje, so kakor krti, ki ne smejo na svetlo. Ni gotovejšega znaka, kot je ta Btrah za to, da so popolnoma jalove. >Če se pa take stranke vrh vsega drugega imenujejo Se liberalne in govore o politiški svobodi, potem je to podobne edino le sultanu, ko povdarja svojo »gorečo vnemo« za blagor krščanskih podanikov. Na areni politiške svobcde se poizkusimo. Moida vendar že niste izgubili vsega poguma. Ali res niste nič drugega, kot nemški Fridolini ? Nam je boj za splešno volivno pravico stalno načelo ; liberalci pa nimajo sploh nič načel :; zato se jim tudi to čudn« zdi. Se nekaj: liberalci so iztuhtali sedaj nazadnje, da naši poslanci hočejo, naj se razpusti deželni zbor. To je zabeleženo v sebotnem »Narodu«; to je nakra-dal neki slovenski liberalec tudi v zadnjo »Information«. Da ne bo nobenega nespo-razumljenja, naj si dado dopovedati vsi, katerih se tiče, da katoliskonarodna stranka o ti stvari nič ne ve in se tudi ne meni zanjo. Take načrte more kovati le, kdor je v vladni službi. Mi nismo ; in nam je popolnoma vse eno, kaj se zgedi. Zboruje naj dež. zbor ali pa gre vsaksebi; za nekaj časa ali pa stalno, — to nas ne briga, baj vlada dovolj utegne, da premišlja, kaj bo storila. Mi si ne maramo beliti glave s takimi rečmi, bamo to rečemo: Pridi, kar more; našlo nas bo dosledne našemu programu in pripravljene za vse. Starčevieeva slava. v V Šestinah se ie nabralo, kakor se nam zagotavlja, do 20.000 naroda ter je naBtala čeviuu, kjer je ostal do leta 1878 Živel je skromno in delavno in v tem času pisal svojo manografijo »Slavosrbska pasmina po Hrvatskoj«. Ko je leta 1878. na Sušaku kraj Reke začela stranka prava izdajati svoje glasilo »Sloboda«, 83 je preselil Ante Starčevič k uredništvu na Sušak ter je tamkaj estal do konca leta 1888, ko je »Sloboda« prešla v Zagreb in začela izhajati kot dnevnik. Že leta 1878. je bil izvoljen v sabor v dveh kotarih, pridržal pa je mandat za kotar kra ljeviški. Od tega časa pa do svoje smrti je bil neprenehoma saborski poslanec. Leta 1881. ga je izvolilo mesto Bokar, leta 1884. Kra-sice, 1. 1887. Čabar, a leta 1892. Delnice. V Zagrebu se je nastanil dr. Starčevič v Gajevej ulici v dveh malih sobicah v drugem nadstropju ter je tukaj ostal vse do 1. 1895, ko se je nastanil v svojem »Domu«, ki mu ga je poklonil narod. Prvak in vodja stranke prava je preživel zadnjih 17 let svojega življenja v Zagrebu skromno in stoično, kakor je živel celo svoje življenje. Delal je marljivo za »Slobodo« in za »Hrvatsko«, a v saboru je govoril samo pri važnih priložnostih, toda vsaka njegova beseda se je poslušala tudi od nasprotne stranke z največjo pazljivostjo, ker je Starčesičevo prepričanje okoli cerkve in na pokopališču taka gneča, da se je bilo bati nesreč, vendar pa se ni nič hudega zgodilo, kar se ima zahvaliti rediteljem. Najprej se je zahvalil v imenu rodovine zbranemu narodu dr. Mile Starčevič, da je v tako ogromnem številu prihitel na grob izkazat čast Anti Starčeviču ter je prosil Eugena Kumičiča, da odkrije spomenik kot predsedoik čiste stranke prava. Pred odkritjem je proslavljal v dolgem govoru vrline pokojnega osnovatelja stranke prava. Ko je bil na to spomenik odkrit, ga je blagoslovil župnik Miletič ter izrekel na koncu govora besede : „Bog vsemogočni blagoslovi ta spomenik in hrvatski narod « Na to je spregovoril predsednik hrvat ske stranke prava dr. Brešiensky, položivši na spomenik krasen venec od palm in lovorja. Lovor pomeni slavo, ki si jo je stekel pokojnik v borbi za pravice hrvatskega naroda, palme pomenijo pa mir med hrvatskimi opozicionalnimi strankami, kar je pokojni Ante vedno želel in se je danes tudi vresničilo. Hrvatsko opozicijo čakajo še hudi časi, ali današnje zedinjenje pomeni zmago velike ideje, katero nam je dal učitelj hrvatskega naroda dr. Ante Starčevič, katerega spomin danes slavimo. Dr Frank je na to proslavljal hrvatsko državno pravo in hrvatsko državno misel, kar je cilj hrvatske Btranke prava. Vencev je bilo na to položeno na spo-merik čez sto med njimi dva srebrna, in ne samo eden, kakor smo včeraj sporočili. Enega so poklonile Starčevičanke, drugega pa Hrvati iz Bosne in Hercegovine. Sprevod se je dovršil tudi nazaj v mesto v največjem redu. Svečanost se je dokončala šele v mraku in okoli 7. are zvečer so bila društva zopet v Zagrebu, kjer se je kmalu potem začel komers v *Sokolu". Dvorana je bila premajhna za mnogoštevilne vdeležnike tega komersa. Govorili so dr. P a v e 1 i č predsednik svečanostnega odbora, E 1 e g o v i č o Starčevicevoj ideji, Harambašič o zedinjenej stranki prava. D o š e n se je zahvalil Zagrebčanom na ta krasen sprejem [gostov, P e t r i č i č je na zdravil gostom iz vseh hrvatskih dežel in G r ž a n i č je opominjal vse na trajno slogo. Včeraj so skoraj že vsi gosti Zagreb zapustili in Zagreb ima zopet svoje vsakdanje lice. Čudno je, da pri tej svečanosti in poštenje, njegov redki in trdi značaj in njegovo bistroumnost vsakdo cenil. V tej dobi njegovega delovanja je gotovo najzna-meniteje delo načrt adrese, katero je mogel 1. 1878 v saboru samo prebrati kot popravek adrese večine. Zadnjikrat je govoril dr. Starčevič v saboru 17. avgusta 1. 1892 v adresnej razpravi. Leto dni kasneje, 20. junija 1893 se je sešel v Krapinskih Toplicah pri župniku Rukavini s Škotom Strossmay-erjem. Tukaj sta se oba med seboj pomirila Dasi telesno dosti krepak a v življenju svojem v vsem zmeren, je začel dr. Starčeve v jeseni 1. 1894 hirati, a I. 1895 ga je napala influenca in potem se je pridru žilo še vnetje pluč. Njegova jaka narava je vendar premagala te bolezni in poleti se je mogel podati zopet v Krapinske Toplice k župniku Ivanu Rukavini. Dne 15. julija Be je vrnil dr. Starčevič v Zagreb ter nastal v »Domu«, kjer bo mu privrženci stranke prava priredili sijajno bakljado in serenado. Dva dni kasneje je bila v novem domu skupščina stranke prava. Na tej skupščini je prišlo do razkola v samej stranki, in Bicer zato, ker se je izbral neki osrednji odbor kot vrhovno vodstvo stranke prava. Dne 26. julija 1895. je napisal dr. Starčevič Bvojo oporoko, po katerej je postavil svojega bratranca dr. Mile Starčeviča za ni redarstvo delalo nobenih zaprek. Redarji so bili prav redki in tudi ti so ponižao stali na svojih mestih. In tako je prav- Narod sam drži red, a če ga kdo moti mora nastati nered. Tudi v Šestinah je bilo brez redarjev in orožnikov in za to se je vse mirno razšlo. Le upravitelj redarstva in en pomožni uradnik sta prisostvovala svečanosti, a opravila nista imela nobenega. Zdaj se je očitno pokazalo, koliko je bile krivo redarstvo letošnjih nemirov v Zagrebu. Sestanek neodvisnih novinarjev v Zagrebu. V Boboto in nedeljo so zborovali v Zagrebu neodvisni novinarji. Na shod je prišel tudi poslanec Biankini iz Dalmacije. Glavna svrha temu sestanku je ta, da se hrvatski novinarji zedinijo v društvo, da ne bodo brez vsake medsebojne zveze, kakor so bili do zdaj. beveda je pri naših političnih od-nošajih jako težko, vse novinarje zediniti. Toda če se vsi novinarji smatrajo kot en stan, potem ni bilo umestno, da se na ta shod niso pozvali vsi novinarji brez razlike. Na tem Bhodu niso bili zastopani mažaron-ski novinarji, a tudi »Hrvatsko Pravo« ni bilo zastopano na tem shodu. Ko se je radi tega pritožil urednik »Hrvata« bmojvor, je odgovoril Stelan Radič da so sklicali na ta shod le one delavce na novinarskem polju, ki so za napredek hrvatskega naroda v slogi z drugimi Slovani, kar pa novinarji »Hrvatskega Prava« odbijejo, ker pišejo proti slogi s Srbi in drugimi Slovani. Mi mislimo, da bi se dalo vse to izravnati med samimi novinarji, če zares resno mislijo na svoje društvo. in gotovo ni bilo umestno, da so izključili že pri dogovoru o osnutku tega društva velik del svojih drugov. Ce mislijo napredni novinarji, da bi jim mogli ti nepo-zvani njihovi tovariši že pri osnutku delati zapreke, ne bi jih potem trebali sprejeti, izključiti jih pa že kar naprej, gotovo ni v redu. Da se novinarsko društvo osnuje in združi z novinarskim odsekom pri pisateljskem društvu, je zagovarjal dr. Dežman, kar pa se ni odobrilo. Razpravljalo se je tudi o poročevanju hrvatskemu časopisju, da ne bode odvisno od protivnikov hrvatskih, nego da bi se vredil za Jugoslovane poseben urad za poročanje. Z/animivo je bilo poročilo župnika Tomljanoviča iz Slavonije, da tam naseljeni Nemci niso protivniki hrvatske ideje, marveč da mlajši naraščaj govori hrvatski, in da volijo ti Nemci večinoma z opozicijo. glavnega dediča. Meseca septembra se je moral otarčevič leči v postelj, ter je iz-držal tri operacije, pa mu je tudi malo odleglo, toda le za kratek čas, ker mu je telo preveč oslabelo. Na koncu svojega življenja se je Starčevič ločil z enim krilom svojih nekdanjih privržencev ter tako tudi umrl. Zapustil je stranko razdeljeno, kar je stranki samej največ škodilo. Težka njegova bolezen je trajala do konca februarja 1896. Ostal je bistrega uma vse do zadnjega časa ter rad sprejemal prijatelje. Umrl je v petek 28. februarja 1996. v rokah svojega sinovca Mile v 73. letu svoje starosti. Zadnje besede, ki jih je spregovoril pred svojo smrtjo so bile: „Hvala, dobro je!" Dva dni kes-neje je bil pokopan vsled lastne njegove želje na župnom pokopališču v Sesticah. Mnogoštevilno ljudstvo vseh stanov in naroda ga je spremilo do hladnega groba. Se pred njegovo smrtjo je začel posebni odbor 1. 1893 izdajati v Zagrebu »Djela dr. Ante Starčeviča«. Do I. 1895 jo bilo izdanih 15. zvezkov. Vsled razkola v stranki je isdavanje prenehalo; toda bratranec Mile je nakanil izdavanje dovršiti. Do zdaj je zbranih v 7 zvezkih 84 njegovih govorov, potem njegove predetavko in neke razprave, ki so izšle u »Hrvatu« in v »lir-vatskej«. Sklenilo se je, da se po moinosti osnuje za te Nemce popularno pisan nomški časopis, ki bi širil med temi naseljenci hrvatsko idejo. Malo čudno se pač glasi ta sklep, a taki bo odnošaji v Slavoniji, kjer gine domači živelj, kar je bilo že večkrat tudi v »Slovencu« opisano. Nato je še urednik »Ob-zorov« zagovarjal osnutek »Ruskega krožka« za Zagreb. Sklenilo se je slednjič, da se sestavijo pravila za društvo hrvatskih novinar jev in da se skliče o Božiču skupščina, ki bode slednjič odločila o osnutku prepotreb* nega društva. Ob svojem času še katero spregovorimo o načinu, kako se misli to društvo osnovati. Hrvatska stranka prava složna. Li včeraj smo javili, da je najvažneji del včerajšnje Starčevičave slave gotovo ze-dinjenje obeh strank prava. Na skupščini so vodje čiste stranke prava priznali, da priznajo vaj dogovore iz leta 1894 in od 29. prosinca leta 1903. ter da ni vsled tega nobene razlike več med obema strankama. Ci sta stranka prava je sprejela dr. Breszcen skega za predsednika zedinjene hrvatske stranke prava in Eugena Kumičič) za podpredsednika, a stranka se od zdaj zove »hrvatska stranka prava«. Da se seveda konečno vsi dogovore glede tega zedinjenja, se izbere pcsabni odbor od 10 članov, ki bodo ob enem tudi članovi središnjega odbora hrvatske stranke prava. — Od bivše čiste stranke prava so izvoljeni v ta odbor dr. Frank, Eugen Kumičio, dr. Mile Starčevič, dr. David Starčevic, Jcsip Pržan č, Mijo Tkalč č, dr. Ante Pavelič, dr. Aleksander Horvat, Ivan Zatluka; namestniki: Martin Lovrenčevič, I van Perš o. Za starčevičansko mladež: Ivan Etegovič. Za hrvatske delavce: Anton Mlinaric. \z brzojavk. Line. Nemški nacijonalci hujskajo proti češki službi božji v cerkvi sv. Martina v Lincu. V deželnem zboru sta nemškonacio-nalna pcslanca Beuele in Jiljer stavila predlog, naj se pozove vlado, da predloži cesarju v potrjenje pred leti sprejeti predlog, da je nemščina edini uradni in poučni jezik v Gorenji Avstriji. Dalje sta predložila resolucijo, v kateri sa poziva cerkvene kroge, naj v Gorenji Avstriji rabijo samo nemščino pri vpisovanju v matrike in pri pridigah ter naj vse češke pridige prepovedo. Praga. Nemške stranke so sklenile danes nadaljevati obstrukcijo z najostrejšimi sredstvi ter ao izvolile poseben odbor, kateremu so poverile vodstvo obstrukcije. Praga. Po predvčerajšnjem scc. dem. shodu so vdeležniki priredili demonstracijo proti M adočehom. Zvečer je bil shod čeških narodnih sccialcev. Po shodu so bile demonstracije proti dr. lleroldu. V nedeljo je večja množica napadla nemške burše, ki so imeli nemške trakove. Budimpešta. Danes zjutraj se je večje število vseučiliščnikov peš podalo v Szegedin. Seboj nosijo venec, da ga polože na Košutov spomenik. Osek. Radi ex lex položaja je v Slavoniji vedno manj davka vplačanega. V sir-iiiskem okraju je bilo v enem mesecu vplačanega za 300 000 kron manj davka. L v o v. V S*ybušu je bil v nedeljo ljudski shod. Stojalovski je s svojimi pristaši udri na shod, na katerem so bili soc. demokrati in pristaši poliske ljudske stranke. Prišlo je do pretepa, 20 oseb je bilo ranjenih. Stojalovski je bil oklolutan ter je mo ral s svojim pristašem poslancem Fijakom bežati. L v o v. Včeraj se je končala povodom obravnave proti uredniku soc. dem. lista »Naprzod«. Tožitelj je bil Stojalovski, kate remu je urednik očital razne nemoralnosti in nepravilnosti. Porotniki so zanikali krivdo in urednik je bil oproščen. R i m. »Italija« poroča, da je prišel prvi adjutant carja Nikolaja knez Dolgoroky v San Rassore, kjer je laškemu kralju izročil carjevo pismo, v katerem car javlja, da svoje potovanje v Italijo odlaga. Vzrok sociali-stiške agitacije, vsled katerih se car smatra razžaljenim. Pariz. V Bilbas so bile v nedeljo velike demonstracije. Iz katoliške društvene hiše in iz cerkve sv. Nikolaja so bili baje oddani streli. Aretiran je župnik, katerega dolže, da je ranil več oseb, ko se je branil. Govori se, da je pri nemirih bilo ubitih sedem oseb in 33 ranjenih. Nekega duhovnika bo prostozidarji vrgli v vodo. London. Dasi bi Rusija po ruski kitajski pogodbi že 8. oktobra morala odpo-klicati svoje vojake iz Mandžurije, tega do danes še ni storila. Ruski civilni guverner v Ninčvangu nima doslej v tem še nobenih navodil. Rusi bodo skoro vgotovo ostali. Frankobrod. Iz Sangaja se poroča : Sem je došla vest, da so Japonci zasedli Masampho na Koreji. Vsak čas so pričakuje oficijelnega naznanila vojake. London. Iz Či Fu poročajo: Rusko brodovje, 90 ladij je odplulo iz Port Arturja, ker je ondi in v Fu Č\vangu nastala kolera. Pričakovati je, da Japonska napove Rusiji vojsko. Čuje se, da je Japonska Rusiji dala že ultimatum, ki poteče jutri. Poznanj. Včeraj bo tu slovesno odkrili BiBmarckov spomenik. Budimpešta. Odsek devetorioe, katerega naloga bi bila sestaviti program liberalne stranke o vojaških zahtevah, se bo skoro gotovo razšel in ni izključeno, da se skoro liberalci ločijo na konferenci, ki bo v kratkem sklicana, od radikalnejših Apponyi-jevih pristašev. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. oktobra. Kranjski deželni zbor ima jutri ob 10. uri dopoludne zopet sejo. Nadaljevalo se bo s čitanjem interpelacije o slovenskem vseučilišča. — Ustavni odsek je danes imel sejo. Osebne vesti. C. kr. železnično ministerstvo je premestilo g. Maksa Jegliča, adjunkta pri tukajšnjem državnem kolodvoru, k c. kr. državni železnični direkciji v Trst. — Svetnik pri dež. vladi v Celovcu g. Fr. K o I e n c je umirovljen ter je tem povodom dobil naslov dvornega svetnika. — Mesto poštne ekspeditorice v Spodnji Košani je dobila ondotna poštna administrat. g. K milja P u p p i s. Shod na Vrhniki. Iz Vrhnike: Zadnjo nedeljo smo imeli občni zbor »Katol. pol. diuštva«. Vdeležba je bila nenavadno mnogoštevilna. Gosp. Povše popiše svoje delovanje v prid našega okraja. Na vrsti je posebno vodovod in izsuševanje barja. Na kratko se dotakne tudi državnega in deželnega zbora. Kaplan Sušnik poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo šteje danes 546 udov, kar je še vsekako premalo za tako obsežen okraj. Velikega pomena je dobro berilo. In ravno po društvu se je razširilo po kraju blizo 600 »Domoljubov« in 7 Slovencev. — Pogubonosna liberalna načela hočejo vzeti Slovencu dvoje: sv. vero in rodno zemljo. Kakor jagnje v ; mesiici so zvezani nižji stanovi, kmet in de i lavec po krivično razdeljeni volivni pravici, da ne morejo na merodajnih mestih do be-1 sede. Združujmo se v pol. društvu, čegar | namen ravno je, odpirati nižjim slojem oči j posebno v boju zoper liberalstvo. Kot odgovor na nezaupnici našega liberalnega občinskega odbora z dne 10. okt, 1903 damo g. Šusteršiču in »Kat. narod, stranki« se je sprejela sledeča resolucija: »Kmet in delavec sodnijskega okraja vrhniškega zbran mnogoštevilno i na občnem zboru »Katoliškega 'političnega društva« soglaša s k a t o 1 i š k o - n a r o d n o stranko in njenim vodnikom gospodom Š u-steršičem v trdem boju za ljudske pravice v deželnem zboru. Zahtevamo, dajte nam splošno in enako volivno pravico«. Politični shod v Velenju se je izvršil, kakor je bilo pričakovati, prav imenitno. Ljudstva se je nabralo veliko število, cenili so do 1000 udeležencev, ki so z največjim zanimanjem sledili izvajanju govornikov. Predsednikom shoda je bil izvoljen velenjski župan gosp. S k a z a , ki je shod otvoril in dal besedo poslancu vitezu B e r k s u , da poroča o svojem državno-zborskem delovanju. Gosp. poslanec je natančno pojasnil sedanji politični položaj, in kar je poslušalce najbolj zanimalo, železniško vprašanje in pa vprašanje glede celjske gimnazije. Poslanec IvanVošnjak je poročal o svojem deželnozborskem delovanju. Omenil je potrebo kmetijskih šol za spodnještajersko slovensko ljudstvo in svoje delovanje v tem pogledu. Poslušalci so mu navdušeno pritrjevali in so njemu in g. vit. Berksu izrekli popolno zaupanje in zahvelo. Dr. Vladimir Sernec je govoril o velikem pomenu zadružništva za kmetsko prebivalstvo. V slogi je moč in le tedaj bo kmetski stan uspeval, ako se združi v močni gospodarski organizaciji. V sedanjih razmerah ne bodo rešila našega ljudstva kon-sumna, temveč gospodarska društva. Govorila sta še dr. S t i k e r in dr. K u k o v e c iz Celja. Prvi je kaj drastično osvetil namere šoštanjskih nemčurjev, drugi pa nad vee pristransko postopanje c. kr. vlade pri nameščanju uradništva v slovenskem delu Štajerske, blovence se poSilja v prognanstvo na Goronje Štajersko, Nemce bo pa impor- tira od vseh vetrov, da že kmalu ne bo niti enega slovenskega uradnika v naših, uradih. Ostra kritika te vladne politike je vladnega zastopnika tako razburila, da je zahteval od predsednika, da govorniku odvzame besedo, kar se seveda ni zgodilo. Po končanih govorih se je sprejela resolucija za ustanovitev Blovenske kmetijske šole in druga proti po-nemčevanju c kr. uradov vsled nameščanja nemških uradnikov, ki ne znajo slovenščine, ali jo pa večinoma nočejo umeti. Resoluciji sta bili sprejeti z navdušenim odobravanjem zbranega ljudstva in nervoznim od-kimavanjem zastopnika slavne o. kr. vlade. Shod se je nato zaključil in ljudstvo, ki je skoraj celo popoldne z največjim zanimanjem poslušalo govornike, se je razšlo s prepričanjem, da bo s složnim nastopom prej ali slej doseglo in moralo doseči uresničenje svojih pravičnih želja. Nafiim poslancem pa kličemo : hvala Vam in na svidenje kmalu na kakem drugem shodu ! Ali je namen. Z Vrhnike se nam piše: Fiolichova pivovarna na Vrhniki je prišla v konkurz. Imenovan je dr. Ambro-s c h i t z iz Ljubljane konkurznim oskrbnikom. Vrhničanje se čudijo, da je postavilo prav zagrizenega Nemca ljubljansko sodišče za oskrbnika. Na Vrhniki imamo notarja in v Ljubljani je nad 20 slovenskih odvetnikov. Ali res ni drugega slovenskega odvetnika, da bi prevzel ta posel ? Ze leta 1899 je nemški dr. E/ger bil imenovan za konkurznega oskrbnika in zdaj zopet tako. Je li to namen ali slučaj ? Obstrukcija v Štajerskem deželnem zboru. Tudi štajerski deželni zbor dobi obstrukcijo, ako v kratkem ne bo rešena vo-| livna reforma. Na shodu v Št. Petru pri i Gradcu je vodja »nemške kmetske stranke« ! poslanec baron Rokitansky napovedal, j da njegova stranka prične z tehnično obstrukcijo v štajarskem deželnem zboru, ako načrta o volivni reformi večina do 1. no-' vembra ne predloži zbornici. Obstrukcijo | bodo podpirali skoro gotovo tudi nemški ! konservativni poslanci in tudi slovenski ne j bodo tiho. Knezoškof Valussi umrl. Včeraj i Bmo poročali o smrti knezoškota Valussi j a iz Trienta. Knezoškof dr. Eigan Karol Valu-s je bil rojen 1. 1837 na Furlanskem, študiral je v Vidmu, Gorici in na Dunaju ter se je v Gorici posvetil profesor-Btvu. L. 1880 je bil imenovan stolnim pro-štom v G .nci. Bil je delaven tudi na časnikarskem polju. L 1886 je postal škof. Do tedaj je bil od 1. 1873 v drž. zboru zastopnik kmetskih občin gradiščanskega ! okraja. V zadnjem času je jako živaho deloval za spravo mej tirolskimi konservativci j in kršč. socialci. Njegov naslednik bo skoro gotovo goriški prošt dr. F a i d u t t i ki je j bil te dni imenovan njegovim pomožnim škofom. ,.Skofov ferman". V ljubljanskih cerkvah se je ukoreninila razvada, da ženske zaBedajo vse klopi na mcških straneh. Večkrat so se že moški pritoževali pri župnih uradih in pri škofi istvu, da bi se ta razvada kako odpravila. Ž»libog brezvspešno, akoravno je to res skrajno potrebno. Zadnji čas so se možje zopet pismeno pritožili pri škofu samem. P/esvitli je poslal dotično pismo ad circulandum mestnim župnim uradom z naročilom, da potrebno ukrenejo. 4. t. m. Bta po pridigi župnik in kapelan trnovski omenila te zadeve. Pripomnila sta, da je nedostojno, če ženske silijo v moške klopi in slednjič sta prebrala dotično pismo, izrečno povdarjajoč, da je bilo pisano to pismo škofu. Tako smo izvedeli od mnogih mož, ki so bili pričujoči pri eni ali drugi pridigi. — Zdaj pa pricaplja »Narod«, zasufie vso stvar, 5 in poroča, da je škof pisal dotično piemo samo trnovskemu župnemu uradu; da je za ukazal iz prižnice vernikom prebrati ta svoj ferman, in da v njem imenuje Trnovčanke , ® »babe«, kar jih je tako užalilo, da so neka- j tere demonstrativno zapustile cerkev.— Bu- ] dalo slepo, ker je videlo, kar se ni godilo, in neumno, ker je slišalo, kar se ni govorilo. Trnovski župni urad je „Narodu" poslal včeraj popravek. Laika univerza. Tirolski laški vi-sokošolci poslali so na vse avstrijske Italijane poziv, v katerem vabijo italijanske di-j jake na privatno laško univerzo v I n o -'mostu. To privatno univerzo bodo imeli v Inomostu toliko ftasa, dokler jim ne da vlada laške univerze v T r s t u. Od prihodnjega novembra do polovice decembra predavalo bo 10' profesorjev, od srede janu-varja pa do konoa zimskega semestra pa fie mnogo drugih. Tako delajo Lahi, a med Slovenci se še najdejo ljudje, ki pravijo, da dr. Susteršičev predlog za slovensko univerzo ni nujen!? Kaj takega more trditi le Nemec ali nemškutar, Slovenec pa — nikdar! Ustanovitev laškega vseučilišča je zopet min. predsednik Korber obljubil Italijanom v Avstriji. To obljubo so Italijani dobili po zadnjih veleizdajakih demonstracijah. Na ponižne slovenske zahteve po vseučilišču se nihče ne ozira. Nekaj naj pa izve ministrski predsednik Korber: Ako hoče Italijanom dajati s polno roko, Slovence pa prezirati, tedaj bo našel v slovenskem narodu tak odpor, da se mu sedaj o tem še ne Banja. Mi zahtevamo, da se nam da pravice, kajti slovensko univerzo smo mi bolj opravičeni zahtevati, nego Lahi italijansko univerzo. Nestrpnost celovških Nemcev. Proti pravicam slovenskega jezika pri sodiščih se je oglasila sedaj tudi celovška — trgovska zbornica. Skrajna zagrizenost je, da na stran nemškonacijonalnih hujskačev stopi tudi trgovska zbornica. Koroški Slovenci seve radi tega ne odstopijo niti za korak od svojih pravic. Vega. Vsled prošnje stotnika Kavčiča je darovala »Koniglich - fcohmische Gaaell-schaft der WissenBchaften« v Pragi za Vegov spomenik 100 kron. — Stavka v Zagorju ob Savi Iz Zagorja Be nam piše : Strajk še vedno traja. Prve zahteve delavcev-premogarjev so bile, naj bi se jim plačevalo kakor leta 1890, namreč akordno delo in 12% od vsega zaslužka, tako je takrat zaslužil vsak od 2 K 70 h do 4 K. Namesto 12% zahtevajo sedaj 30% od mesečnega zaslužka. Družba pre-mogarska se je izjavila, da je to nemogoče, ker bi morala doplačati k sedanjemu ža-služku 24.000 kron na leto. Premogarji imajo skoraj vsaki dan shod; V soboto so imeli shod „Pod hruško". Poročal je Kopač. Prijemali so na shodu hudo tudi g. župana R h. Michelčiča, da ni z delavci in zakaj se je poklicala stotnija vojakov, ko so delavci mirni. Baje se ie g. R b. Michelcič odpovedal županstvu. Družba premogarska se dosedaj še ni nič podala, kakor da prida 5% na neakordno delo. V Kisovcu vse stoji. Nihče ne dela v jami razven vsakdanje straže, da se v jami ne vname premog. V j jamo proti Kotredežu pojde nekaj delavcev ; na delo danes. Lokomotiva neprenehoma j vozi premog, ki so ga imeli v rezervi. V j sredo ali četrtek pa tudi te rezerve zmanjka. Delavci ne popustijo od svojih zahtev. Straše : delavce s službenim redom, da mora vsak, i ki je osem dni brez dela, na svoj dom. Kam bode šel ubogi delavec s svojo obilno družino ! Včeraj bo imeli premogarji zopet shod. Danes je napovedan shod na Lokah \ pri D.bensteinerju. Poroča zopet Kopač. Mir ' so do sedaj še ni kalil. Dalavec. — V Opatiji bo tekom zime bival švedBki kralj Oskar. — Utonil je v mali vodi v gozdu pri Mošnjah Jakob Bevc iz Kamne Gorice. Onemogel je vsled slabosti in padel v vodo. Našla ga je mrtvega njegova žena. — Nova društva. V btefanji vasi se je ustanovilo „Slovensko pevsko društvo b t e f a n j a vas". — V Bohinjski Bistrici ustanavljajo »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. — Prostovoljno gasilno društvo ustanavljajo v K o -b t a n j e v i c i. — Napad na poštnega hlapca. Ko se je zvečer ob pol 9. uri pri bmarški pošti službujoči hlapec Janez Dežman vračal s poštno vrečo iz Smarske železniške postaje proti doma, napadla sta ga na veliki cesti brez kakega povoda dva domača fantina, ga > bdelavala s pestmi in mu raztrgala uradni za/namek poštne pošiljatve. Orožniki so storilca že zaBledili. — Utonil je blizu Frolihove tovarne pcsoBtnik s Stare Vrhnike Gregor Tiče k. — Vodovod na Vrhniki napreduje. Včeraj je bil ogled, kje bodo stali novi vodnjaki. — Italijanska zastava. Ona dva tržaška magistratna uradnika, L u p e t i n a in O r a z i o , ki sta bila aretirana radi raz-obešenja italijanske zastave na stolpu magistrata v Trstu, bila sta v nedeljo zvečer zopet izpuščena na svobodo. — Ženska roparica Nedavno je bil bolehni rudar Anton Pecman iz Krašnje napaden pri Podpeči od neke žensko, ki ga je vrgla na tla in mu iztrgala del srebrne ve-rižioe. Nato je ženska pobegnila. Napadeni delavec je napadalko spoznal v osebi košarica Apolonije Pestator iz Gradišča. — Zmečkalo je pri gradnii železniškega predora v Hrušici delavca Milana j P r p i č ». i —- Surovost celjskega redarstva I pač že presega vse meje. Človeku se v res- i niči trese vsaka žilica opravičenega ogorče- j nja, ako gleda, kako nastopajo ti čuvaji jav- j nega miru in reda. In ne bi rekli, da se to ; dogaja enkrat ali dvakrat v letu, ali ti odurni nastopi se ponavljajo dan za dnevom, da mora konečno poiti že najpotrpežljivejšemu j občanu potrpljenje. To, kar se ie n. pr. zgo- < dilo pred enim tednom ob dr. Smflevi vili, < je eden takih kričečih slučajev. V petek se j je zopet dogodil tak Bluča<, samo da je bil < de mnogo odurnejši, da so se ljudje obra- j čali na ulici, da ne bi videli, kako nastopa celjska policija proti ljudem. Prišli so trije fantje po glavnem trgu pojoč. Tamkaj stoječi policaj jih ustavi. Petje poneha in čuti je bilo le nekoliko pričkanja, kakor se to zgodi vedno v takem slučaju. Vse, kar je bilo tako groznega, so bile besede enega iz med fantov, da naj ga redar vzame s *eboj. ako ga ima za kaj. Nato pridrvi od nekod oni prosluli Gratschner, se zaleti v fanta in ga zbije na tla, da se je na daleč okolu čulo, kako je glava udarila ob kameniti tlak To se je zgodilo parkrat, da so sa g'edalcem kar lasje ježili. S pomočjo maraerja Iha in Traun & Stigerjevih hlapcev se je posrečilo slavni policiji, zvezati fante, da so jim kosti škripale, in jih odvet^ na policijo. Ves prizor je kazal tako surovost, tako nečloveško surovost, kakor se je ne spominjajo kmalu ljudje. Kar je prav, je prav. Ako se ne moti javni mir in red, naj Be dotičnik kaznuje, ali vsako prekoračenje mere od strani policije v takih slučajih se mora najstrožje Ua- j znovati. Sicer smo prepričani, da bi se fantom nič posebnega zgodilo, ako bi bili Nemci, ali žalibog so bili Slovenci, in vsak Slovenec je v očeh celjskega redarstva zločinec, s katerim se nikdar ne more dovolj strogo postopati. Videli smo svoj Čas od »Pack-festa« se vračajoče Nemce, ki so neusmiljeno razgrajali po glavnem trgu. ali policaj je izginil po Graški ulici in markerja Ihe in Stigerjevih hlapcev ni bilo nikjer. Z vso opravičenostjo smo že protestirali in še protestiramo proti taki pridtranoBti celjske policije in odločno zahtevamo od naših poslancev, da zahtevajo za Celje drža v n o policijo, ki ne bo na povelje magistratne nemčurske klike in v zabavo celjske lakinaže trpinčila slovenskih aretran-cev, nemčurske razgrajače pa pustili razgrajati do mile volje. Slovensko ljudstvo, ti si pa zapomni, da so hlapci Traun & stiger-jeve trgovine, kamor nosiš svoj težko pri-sluteni denar, pomočniki one polic'je, ki tvoje ljudi pobija po tleh! — Razglas. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (III/4) pri sv. Ani na Gorenj skem proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 600 K, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 100 K, uradni pavšal 150 K in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatav. Eventualno se tudi lahko prevzame za letni pavšal 750 K vzdr-lava dvakratne (od 16. novembra do 15. maja vsacega leta pa le jednokratne) poštne vožnje na dan med Sv. Ano in Tržičem ter obratno. Prošnje v teku dveh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu — Hrvatske novice Samomor. V Opatiji se je vrgel 9. t. m. skozi okno druzega nadstropja advokat dr. Ivan Ho-r o v i c in umrl za par minut. — T r i d e aetletnico učiteljevanja je obhajal 10. t. m. Josip K e r i n , učitelj na pripravnici v Zagrebu. — Potres so čutili 11 t. m. ob tričetrt na tri zjutraj v Vi-rovitici. Potres je spremljalo pozemeljsko bobnenje. — Novo parobrodsko progo otvori »Ogrsko-hrvatsko parobrod ako društvo« med Rabco in Reko. Parobrod jame vozili 15. t. m. — Hrvatski sabor ne bo toliko časa sklican , dokler ne bo rešena ogrska kriza. — Podpredsednik o m d a 1 m a t i n s k e g a sabora je imenovan vitez S i m i č. — Izpuščen na svobodo je bil iz šesttedenskega zapora pravnik Mirko L e i t n e r , ki je bil radi izgredov v Za-prešičah obsojen na 3mesečno ječo, katero kazen pa mu je banski stol znižal v šest-tedenski zapor. — Ban grof T. Pejačevič je pristopil k mestnemu strelskemu društvu v Zagrebu kot ustanovni član. — Zdravniki so jelištrajkati v bolnici na Reki radi slabe plače. — Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po dobavni ponudbi oddajalo za 1. 1904 dobavo naslednjih potrebščin, in sicer: stenjev (tehtov), bakelj, cunj za politiranje, volne za čedenje, prediva, asbesta, trde masti, kolomaza, mila za maio in pranje, kovanega in komerčnega železa, raznih vrst ploščevin, različnega železnega blaga kakor: pletenin, verig, raznih žcbljev, vijokov in žičnih ovekov, nadalje kemičnih in navadnih izdelkov, kakor lakov, barvnega blaga, kemikalij (tudi bakrene galice za galvanske baterije), kleja, smirka itd., poiamenterij-skega in krojnega blaga vrvarskih izdelkov, usn|evine, stekla in ščetarske robe. Ponudbe se morajo najkasneje do 25. oktobra 1903, 12. ure opoludne vposlati zgoraj imenova nemu ravnateljstvu, kjer se lahko pogledajo natančnejši pogoji, zaznamki in ponudbeni vzorci, ki Be pa tudi proti plačilu poštnine dopošljejo. Dobavni razpis se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v L ubljani. — Promet skozi Kanalsko dolino se je zopet otvoril dne 8. t. m. lati dan si je škodo po Kanalski dolini ogledal Železniki minister vit. pl W i 11 e k , ki je prišel tudi v U k v « in podaril tamt šnjim oškodovanim 200 K liiuMjufiv * novice. Zopet surov nemški vojak. Včeraj okoli pol 8. ure Ziutrai je v Kovačevi gostilni v Kolodvorsk h u ic>-h št. 27 neki pijani narednik od gjdbe 27. pešpolka provzročil izgred. V omenjeno gostilno prišli so bili namreč i vojaki-novinci, mej katerimi je bil tudi jeden enoletmk. V go»tiloi navzoči narednik začel je fantom trgati šopke stran in ko je na to enoUtnik rekel naredniku, da naj jih pusti v miru je ta potegnil sabljo in udaril enoletnika po desnem licu. da ga je ranil, pa tudi gostilničar Ant^n K na*, ki je hotel miriti, jo je dobil s sabljo po ievi roki. Gostilničar je poklic* 1 na tj v gostilno dva policaja, da bi narednika pomirila, t da ta je v svoji p janosti le razgraial in hotel še enkrat sabljo potegniti, na kar pa sta mu policaja vzela sabljo. Ko ju narednik slišal, da so poslali po vojaško patruljo, je zbežal iz gostlne. Zborovanje pekovskih mojstrov. Izvan-redni občni zoor zadruge peiiov in kolačni-kov za Ljubljano i.i Sp. Šiško vrši se v četrtek, dne 15. t. m., ob 3. uri popoludne v gostilni Ferlinc v vrtnem s-ilonu N* ta iz-vanredni občni zbor povabljenih je pa tudi 45 zunanjih pekovskih mojstrov iz ljubljanske in kranjske okolice. Pri prijateljskem razgovoru reševale se bodo neke zadeve, katere v zadnjem času posebno manjše ljubljanske in zunanje pekovske mojstre zatirajo. Vsled tega more postati ta izvanredui občni zbor prav zanimiv za peke in vsled tega je priporočati, da se vsaki pek, ako le mogoče, vdeleži tega zborovanja. Povabljeni so še enkrat tem potom vsi pekovski mojstri Kranjske na ta sestanek, ker pristop ima vsaki mojster, ako je prejel vabilo ali ne. Zunanjim pekom se pa priporoča, razmišlje-vati o tem, ali ne bi bilo umestno ustanoviti deželno pekovsko zadrugo, ker le potem bi se moglo vspešno ščititi male obrtnike, kateri so sedaj prepuščeni na milost in nemilost umazani konkurenci gotovih podjetnikov-kapitalistov. Vojaški novinci 17. pešpolka so su včeraj s posebnim vlakom odpeljali v Celovec. Izgubljeno. Lovrenc Demšar, trgovski vajenec pri Kordiku v Prešernovih ulicah je izgubil včeraj dopoludne med potjo iz prodajalnice na poŠto zavitek, v katerem je bilo 50 k on. — Trgovskega pomočnika žena Frančiška Kauzlarič, stan. v Cerkvenih ulicah št. 7 je izgubila včeraj popoludne zlato zapestnico z rudečim kamnom. Tat perutnine Dae 11. t. m. je neki zlikovec idstrupu gostilnič*ju Ivanu Struž niku v Krojaških ulicah št 13 osem piščet. Mesarjevi ženi Msriji Marčan Pred konjuš nico pa šori kokoši. Izseljevanje. Danes ponoči je odpotovalo v Ameriko 47 oseb s Kranjskega in 78 s Hrvaškega. Iz Gradca se je pripeljalo daves zjutraj 373 rearutuv 27 pešpolka. Na kolodvoru jih je pr čakovala vojaška godba. Vojaki iz Zagorja. Danes z utraj vrnili so se v Ljubljano vojaki (1 stotnija) ki so bili odposlani v Zigorje zaradi štraika. Vstaja na Balkanu. Najnovejša poročila z Balkana pravijo, da je Turjija prenehala zdo-važevanjem moštva, a da s tem še nikakor ni odstranjena vojskina nevarnost. Na turško-bolgarski meji je w vsak slučaj koncentriranega dovolj moštva. Toda Turčija se vendar pripravlja za vojno. Sultan je izdal tri i r a d e; prvi zadeva komisijo, ki gre pod vodstvom beja Sabry na Nemško, da nabavi dovolj brezdimnega smodnika; drugi govori o nabavi sto tisoč patron iz tovarne v Zeitiverburnu in tretji pravi, da Turčija kupi 5000 k o n j v azijski Turčiji. O najnovejših bojih govore poročila iz Monastira. Na planini Peristeri bo se vstaši spoprijeli s turškimi vojaki; na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Vroč boj se je bil tudi na gori Kaimakalau. Nadalje so bili boji pri vaseh D e m i r -hissaru, Reki in Kerčevca. ZiBtopnik bolgarske vlade v Carigradu, N a Č e v i č , je opozoril turško vlado da so turške čete prekoračile bolgarsko - turško mejo, prišle do vasi Karamanica ter jo oropale. Turčija je odgovorila, da o tem še ni dobila nikakega poročila. Pri turški vladi se je pritožil črnogorski poslanik M a t a n o v i č v imenu svoje vlade, da bo turški vojaki prišli v vasi na črnogorski meji in ondi stikajo za orožjem; ravno tako hočejo ljudstvu naložiti večje davke in da je vsled tega prišlo med mirnimi prebivalci in vojaki do resnega boja Matanovič zahteva, da Turčija takoj stori potrebne korake, ker zna vse to imeti težke posledic e. It, D r i n o p o 1 j a poročajo, da so vsa vojaška in civilna oblastva dobila sultanov irade, v katerem jim je strogo zapovedano, naj varujejo mirno bolgarsko prebivalstvo, sosebno žene in otroke. Bolgarsko prebivalstvo se je v zadnjih dneh nekoliko pomirilo. Književnost in umetnost. * Slovensko gledaliiče. V nedeljo popoludne igrala se je Gornerjeva bajka » P e p e 1 k a «. Igralno osobje je bilo vse lansko, razun g. I 1 i č i č a in gospe L i e -rove. Ugajal je g Ilič č, samo priporočali bi mu uialo več ognja, katerega zahteva vlega od igralca. Manj ugajala je gospa Lie-rova, ki so je preveč spakovala v izreko-vanju. Drugo osobje je bilo v obče dobro, s»mo ^isi je bilo »Zu viel des Guten«. Gledališče je bilo srednje obiskano. Zvečer se je uprizorila Fasterjeva burleska »Lopa L i d a «. „L«ps Lida" spada med igre, ki se navadno igrajo od novega leta naprej in se lahko uvršča v razne fran ooske Ubrikate, ki pa imajo pred to igro le to prednost, da so finejše. Igra nima druzega namena, kakor za bavati občinstvo in to je v obilni meri sto rila. Niše gledališko občinstvo, ki se navdušuje za enake igre, a dolgčasa zija pri uprizoritvi kakega velikega svetovnega dela. Hči občinskega svetovalca Krišpinovica (gosp. Verovšek), D»rinka (gdč. R ii -c k o v a ) se zagleda v Ljubljani v pisatelja Ivana Jarnika (g. C o n s k y). Ko se vrne Dirinka iz Ljubljane na dom, hoče jo njena mati Eivira (gospa Dragutinovi-čeva) omožiti z ponemčurjenim tovarni-čsrjem Škrob« Armbrustschiltzom (*. L i e r). Tega se Darinka brani in to sporoči Jarniku. Ta dospe s svojima prijateljema Srakarjem (gosp. Boleška) in Trdoglavom (?osp. N u č i č) h Krišpinoviču, kjer se hočejo na vsak način znebiti Armbrustschiitza. Zaroko Darinke in tovarnarja sklenejo praznovati v Ljubljani. V Ljubliani sa zagledata Krišpi noviČ in tovarnar v slavno operno pevko »Lepo Lido« (gdč. Kalivodova), ki ju zvabi brez vednosti Krišpinovičave žene v gledišče. Tej to skrivnost razodene Jarnik, da se more v tem času zabavati z Darinko. Eivira naide svojega soproga in zeta v gledišču in ju napodi domov v hotel. Tam se vsi zbero, in kakor se zgodi v vsaki burki, tako se tudi tu vse dobro izteče. Tovarnar prepusti svojo nevesto Jarniku. KriSpinovičev sin Bruno se poroči z Lepo Lido in igra je pri kraju. Igralo se je dobro. V svoji ulogi je oživel g. V e r o v š e k. Take uloge so njegovo »Glanzrollen«. Njemu se pridružili gg. Ler, Boleška in Nučič, ki sta vstvarila originalne tipe. Z asti nam je ugajal g. Nučič. Dobro je igral tudi g. Čonsky, katerega zla4i odlikuje dovršena igra. Le slovenski naglas mu dela še preglavico. Dobro je izvršila svojo ulogo g. Dragutioo<;ic3va. Ljubka in izborna kakor vselej je bila gdč. Riickova. V ulogi »Lepe Lide« se nam je pred stavila gdč. Kalivodova. Sicer je to majhna uloga, a gdč. Kalivodova je storila iz nje po vsej moči. Nje simpatična zunanjost in lep glas priljubili Bta jo takoj po prvi pevski točki, po kateri se ji je burno aplavdiralo. Drugi igralci so nas zadovoljili. Gledišče je bilo nabito polno in jo po j vsakem dejanji odmevalo burnega aplavza. Slovensko gledališče V č e t r - \ t e k je repriza izvrstne, duhovite moderne ! drame iz poljskega življenja „ K a r i k a • \ ture". Ta drama je dosegla v Berolinu, t v Prsgi in na raznih galiških odrih, pa tudi 1 pri nas najpopolnejši umetniški vspeh. N»š ensemble jo igra vsestransko prav dobro. J Velike uloge imajo gdč. Riickova, g. j L i e r in pr. Č o n s k y. — Opera študira j poleg „Amaconk" Puccinijevo »Bo- ( h e m e «. * Voditelj v bogoslovnih vedah. » I/.dajejo profesorji kn. šn. bogoslovnega uči- . lišča v Mariboru. Ufejuie Frančišek Kovačič. Lato VI. Zvezek 4. je ravno- I kar izšel in prinaša nasl* d.ijo zanimivo vse- } bino: Gospodova zadnja večera. (Dalje) Dr. Josip S o m r e k. — Pojem o grehu pri starih Egipčanih. (Konec) Dr. J. H o h n j e c. — Beseda »krstiti" v dogmatičnem oziru. E. Rakovec S. I. — Oskrhovanje cerkvenega imetja. (Konec.) Dr. A J e r o v š e k — Dušno pnstirstvo: A. Pastirsko vodstvo: Obljuba čistesti. M. M. — Aedituis hac in re diligenter invigiletur. A. Stergar. — Lastovke v cerkvi. A. Stergar. — Nekaj za mladeniške in dekliške druibe. — B. Li-turga: Kvašen kruh za sv. mašo in obhajilo dovoljen. Dr. J1. S — Se-li sme maševati za rajne male otroke? Dr. J. S. — Enake komemoracije. — C. Katehetika: Priprave za biblične katekeze. A K r ž i č — D. Asoetika: Liber regula« pastoralis b. Gre-gorii I J Cede. — Cerkveni letopis: -f-Papež Leon XII1. — Pij X. — Četrta lav. sinoda. — L ubljanska škof. sinoda. — Katoliški shodi. — Vzhodna cerkev. — Misijonski obzornik. J. E Kociper. — Slovstvo: a) Ocene: Stadler. Sv. evangelje po Ivanu. — Scheiw | Srednja včerajšnja temperatura 9'3*, normale 11 1". .J 7. zjutr. I 7*69 j I 2. popol.| 729-5 | 2-7 Dunajska borza dnč 12. oktobra Skupni državni dolg v notah.....lOO1— Skupni državni dolg v srebru.....99 95 Avstrijska zlata renta 4% .....119 35 Avstrijska kronska renta 4%.....ICO'— Avstrijska inv. renta 3lh % .....92-— Ogrska zlata renta 4%.......11815 Ogrska kronska renta 4%......97-70 Ogrska inv renta 3llt%.......89 15 Avstro-ogrske bančne delnice.....15*73 Kreditne delnice..................650'25 London vista....................239 30 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v H7-27'/9 20 mark............23-48 20 frankov........... 19-05 Italijanski bankovci........9615 C. kr. cekini...........1134 P/111/i/i rkoonbi za snaženje parketnih tal JTllUULl OfttL/ttdo^ se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 ll—2 Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. JKg" Prosim prečastite gospode žup-8S" nike, naj si blagovolijo ogledati. JSlaroeena dela se izvrše pra« vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in •a*. praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, lll8 14 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. prodaja zemljišč v Vipavi v soboto, dne 17. oktobra vaeh Stranoarjevlh usnjarskih in kmetijskih zemljiftfi vložn št. 3, 7, 8, kat. obč. Vipava in št. 142 kat. obč. Vrhpoije z delavnico za usnje m drugimi poslopji vred na javni ob 9. uri dopoldne pri sodniji v Vipavi. Klicale se bodo, ako ni za celoto nobenega kupca, sledeče posamezne parcele vipavske davčne občine. z\ nastopne o ne: Št. 85/1 85/2 in 168-»/2, pri tleh je hiša H. 2 in 3 48 40 in vrt za......5157 K 20 h goud za......100 . — » njiva s trtami za . . . 320 travnik za......474 „ 2576,76 gozd za.......Io0 87 hiša, v kateri stanuje Anton Smuc, za............2340 vrt za zelenjad za . . . 31 travnik za......378 2546/97 3302 2372 2544 1625 8 40 Št. 26travnik za...... „ 1&78 njiva s trtami za . . . „ 1587 njiva s trtami za . . . „ 1590 njiva s trtami za . . . „ 1588 njiva s trtami za . . . „ 2646/128 gozd za....... potem se še kličeta dve parceli davčne občine Vrtipoljske štev. 826 in 878 in travnik za.......... 20i K 10 h 1003 „ 92 „ 768 „ 24 „ 1298 403 „ 92 100 „ - .. 4U „ 739 „ 54 Zamljeknjižni ekitrakt in dražbeni pogoji in druge podatke se razven pri Vipavski sodniji tudi poizve pri podpisanem. Dr. F. Papež, 1314 l-i odvetnik v Ljubljani. M t ■i vj * -i — " 1 L i 905 26—15 G. Tonnies tovarna za stroje 14 ubijan a priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. » Turbine. * Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro Oskrbnik za večje posestvo oženjen, star 35 let, ki se dobro razume na živino, poljedelstvo na lesno trgovino ter gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v primerno službo. 1291 6-6 Pojasnila daje naše uredništvo. 'iiiiiiiiiii* <{" t'listsilittiiilii t issisi: ^—- jLaneza Trdine K ^branih spisov je pravkar ijšla prva knjiga: Sajjeui Ijazarji in Iliri. •••r ii? ii:S :::: ::: •••» :::: •••• ...» :::: :::: »n :::: •h« •••• ...» ...» :::: • '•C. ■••o •••• Prcjanimiva epizoda ij jujno-slovanske 3godovine. Jfnjiga, vaj na jar vsakega zavednega ^lovcnca. Cena Jf 3'—, po pošti tf 3-20. Založil LJc^tucntner u Ljubljani. '651 16 ■••-•••i........•■•••............................. Sukneno blago za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in največji izbem najcenejše pm J. G$OBEIi]4IK~U Pred Škofijo 1. LuJUBLuJArlA. jVIestni trg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno. Imam večjo zalogo { VOZOV ******** MM* vseh vrst. 973 6-11 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. p«f« n/> Tiri gin H izdelovalec vozov - K I ctilllr W IdJdiUj Ljubljana, Rimska cesta št. lir •A? ttT Vakap In prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, mik, denarjev itd. Zavarovanja za »gube pri ftrebanjih, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Proaseae za vsako irebanje. Kllantna izvrlitev naroftll na borsi. 99 Menjarična delniška družba MEBCCBM I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgmo 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih Stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnlo. 134 246 Iidajatelj ia odgovtrai arsdnik:, Br..l|saol)Jtltalk Tisk »Katoliške Tiskarne* v Ljubljani.