TRST, sreda 2. julija 1958
Leto XIV. - Št. 156 (4001)
PRIHORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON S3-J0I in »4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 20 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
Tel. it. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellhso l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski 80, fin»nčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Amintore Fanfani je sestavil novo vlado
iz 15 demokristjanov in 4 socialdemokratov
Fanfani bo tudi zunanji minister - Segni bo podpredsednik vlade in obrambni minister - Najvažnejša gospodarska ministrstva bodo v rokah demokristjanske desnice - V torek se bo nova vlada predstavila pred senatom
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Fanfani je premagal težave za sestavo nove vlade prej kot je predvideval. Zato je že danes zvečer okrog 20. ure obiskal predsednika republike Gronchija in mu sporočil, da dokončno sprejema nalogo za sestavo vlade ter mu hkrati predložil seznam novega ministrskega sveta. Gronchi je nato podpisal odlok o sprejemu ostavke dosedanjega predsednika vlade senatorja Zolija in njegovih ministrov. Odlok nosi datum 19. junija. Nato pa je podpisal odlok o imenovanju poslanca Amintora Fanfanija za novega predsednika vlade in na njegov predlog odlok o imenovanju novih ministrov. Nova vlada je takole sestavljena:
Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve: poslanec Amintore Fanfani.
Podpredsednik vlade in obrambni minister: poslanec Antonio Segni.
Minister brez listnice za gospodarski razvoj Juga in za pasivne kraje: poslanec Giulio Pastore.
Minister brez listnice za birokratsko reformo: sen. Camillo Giardina.
Minister brez listnice za odnose med vlado in parlamentom: poslanec Rinaldo Del Bo.
Minister za notranje zadeve:	poslanec	Fernando
Tambroni.
Minister za pravosodje: poslanec Guido Gonella.
Minister za proračun: sen. Giuseppe Medici.
Minister za finance: posi. Luigi Preti (PSDI).
Minister za zaklad: posl. Giulio Andreotti.
Minister za prosveto: posi. Aldo Moro.
Minister za javna dela: posl. Giuseppe Togni.
Minister za kmetijstvo in gozdove: posl. Mario Fer rari-Aggradi.
Minister za promet: sen. Armando Angelini.
Minister za pošte, brzojav in telefon: posl. Alberto Simonini (PSDI).
Minister za industrijo in trgovino: sen. Giorgio Bo.
Minister za delo in socialno skrbstvo:	posl. Ezio
Vigorelli (PSDI).
Minister za zunanjo trgovino: posl. Emilio Colombo.
Minister za trgovsko mornarico:	posl. Giuseppe
Spataro.
Minister za državne udeležbe: sen. Edgardo Lami Starnuti (PSDI).	*
Antonio Segni. podpredsednik vlade in minister za obrambo
fernando Tambroni, bivši in sedanji notranji minister
Vsi ministri so pripadniki krščanske demokracije, razen štirih, ki so prvaki Italijanske socialdemokratske stranke. Iz-Padel je jz vlade edini strokovnjak, dosedanji minister za zunanjo trgovino Carli. Držav-ni podtajniki še niso imenovani in 'jih bo nova vlada določila na svoji prvi seji pojutrišnjem. Sele prihodnji torek se bodo ministri predstavili pred parlamentom, in sicer najprej pred senatom, nato pa šele pred poslansko zbornico, ker ima Fanfani v senatu že vnaprej zagotov-ve^tn0- medtem ko je ečina v poslanski zbornici teoretična.
Fanfani je zvečer obiskal ajprej predsednika senata, ato pa predsednika poslan-• ke zbornice in ju obvestil, j18 le sestavil novo vlado. Na-0 Pa je obiskal še bivšega Predsednika Adoneja Zolija. .Kot smo že poročali, Fanfa-Piju ni bilo lahko premagati številnih ovir za sestavo nove vlade. Največ opravka je Imel z bivšim predsednikom vlade Segnijem, ker je dolgo časa trmasto vztrajal pri zahtevi, da se mu poleg pod-predsedstva vlade dodeli tudi ministrstvo za proračun. No, končno je vendarle pristal na obrambno ministrstvo. Nato so prišle na vrsto težave s tako unenova.io demokristjan-sko strujo «b a z a». Ta struja je zahtevala eno izmed ministrstev za svojega najvidnejšega predstavnika poslanca Sul-la, v kolikor pa Fanfani ne bi _ na to pristal, naj bi obdržal v novi vladi vsaj dosedanjega ministra poslanca Boja, Končno je Fanfani pristal 'na drugi predlog. Nikakor pa ni uspelo Fanfaniju, da bi odstranil iz svoje vlade ministre brez listnice, čeprav je imel najboljši namen.
V novi vladi so štirje novi ministri, čeprav je bil Fanfa-nijev namen, da bi bilo njihovo število večje. Ti ministri so: 1. sen. Camillo Giar-dima, ki je minister brez listnice za birokratsko reformo in je bil doslej podtajnik;
2. posl. Mario Ferrari-Aggradi, ki je postal namesto ambicioznega mladega Colomba (ki so mu dodelili vsekakor važnejše ministrstvo za zunanjo trgovino) minister za kmetijstvo: tudi Aggradi je bil doslej podtajnik; 3. poslanec Giulio Pastore je postal minister brez listnice za Jug in pasivne kraje:	znan je kot
tajnik demokristjanskega sindikata CISL; 4. novi minister je še poslanec Giuseppe Spataro, ki bo vodil ministrstvo za trgovsko mornarico. Zadnjič je bil minister v De Ga-sperijevi vladi in torej pravzaprav ni novinec.
Nadaljnja značilnost nove vlade je, da so vsa najvažnejša gospodarska ministrstva v rokah demokristjanskih desničarjev. Tu je v prvi vrsti bivši liberalec Medici, ki bo vodil proračunsko ministrstvo in mladi Andreotti, ki je moral
prepustiti finančno ministrstvo socialdemokratu Pretiju, pristašu Saragatove struje in nikakor ni bil zadovoljen, da bi prevzel to ministrstvo bivši tesni sotrudnik pokojnega ministra Vanonija — iz strahu, da ne bi začel uvajati kakršne koli socialne novotarije. Ta desničarska zasedba gospodarskih ministrstev dokazuje, da Fanfanijeva vlada ne bo preveč usmerjena v tako imenovani tlevi center* in da zaradi tega tudi najpozi-
Amintore Fanfani, novi predsednik vlade in zunanji minister
tivnejših točk programa na gospodarskem področju ne bo izvajala tako dosledno kot se v okolici Fanfanija trdi.
Na dan 14. avgusta pa se bo število ministrov povečalo, ker bo takrat začelo delovati ministrstvo za zdravstvo. Novi minister bo senator Monaldi (KD), ki ga bodo pojutrišnjem imenovali za visokega komisarja za zdravstvo na seji nove vlade. Tržaške čitatelje pa bo zanimalo, da krožijo v Rimu že mnogo časa govorice, da bo med podtajniki tudi novi tržaški demokristjanski poslanec Giacomo Bologna, ki bo dodeljen Spataru, ministru za trgovinsko mornarico. Socialdemokratski podtajniki pa bodo: Ceccherini, Ariosto, Ber-tinelli, Agrisani in Lupiš. Izvolili so jih danes na seji parlamentarne skupine PSDI.
A. P.
v
Prva seja male atomske konference v Ženevi
Govorili so Spinelli, Fisk in Fjodorov Nato so razpravljali samo o dnevnem redu
Le otvoritev konference s tremi govori je bila javna, ves ostali del seje pa je bil za zaprtimi vrati - Druga seja bo jutri ob 15. uri
ŽENEVA, 1. — Popoldne ob 15. uri se je v palači narodov v Ženevi začela konferenca o nadzoistvu nad morebitno prekinitvijo atomskih poskusov. Predsedoval je ravnatelj evropskega urada OZN Spinelli. Med drugim je izjavil, da je bilo sporazumno določeno, da bodo Združeni narodi obveščeni o poteku konference preko generalnega tajnika Hammarskjoelda, ki je s svoje strani izrazil upanje, da bo ženevska konferenca predstavljala resen korak naprej za dosego miru in za varnost vsega človeštva.
Tajnik OZN je odločil N. G.
Narrynana, funkcionarja v tajništvu OZN, kbt svojega osebnega zastopnika na konferenci.
Kot smo že poročali zaseda konferenca v dvorani v tretjem nadstropju v Palači na-
rodov, kjer navadno zasedajo komisije. Z zahodne strani so
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUmnillllIlltlllllllllUIIIIHIIllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIUUIMmillIHNIIIHUtlllllllMIIIIIIIIIimiMllltlllllllMIIIlllUllllllltlllllllllItttllMIlimUlllllllllllllllllllllllMI
Tiskovna konferenca držai/nega tajnika ZDA
Stališče ZDA glede Libanona odvisno od uspeha ali neuspeha akcije ZDA
Dulles poudarja zgolj politični značaj konference v Ženevi - Hada-Ijevanje kitajsko-ameriskih razgovorov bo mogoče v Varšavi
WASHINGTON, 1. — Razgovori med Vzhodom in Zahodom, ki so se danes pričel' v Ženevi, imajo tehnični značaj in ZDA bi morale svoje stališče povsem revidirati, če bi hoteli Sovjeti značaj teh razgovorov spremeniti ter uvajati politiko,- je izjavil na svoji današnji tiskovni konferenci državni tajnik Foster Dul-les.
Glede Libanona je dejal, da se bo stališče ZDA ravnalo po uspehu ali neuspehu OZN. Izrekel je upanje, da bo libanonsko ljudstvo samo rešilo krizo. Prav tako upa, da bo imela akcija OZN uspeh, kajti prihod sil ZDA v Libanon bi bil že skrajni ukrep. Vlada ZDA ni sicer nikoli mislila, da bi bila akcija policije OZN edino možno sredstvo Clen 51 listine OZN namreč predvideva kolektivno pomoč v primeru oboroženega napada. Po Dullesovem mnenju pa je o-
boroženi upor, ki prejema pomoč iz tujine, toliko kot oboroženi napad. Končno je Duiles izrazil prepričanje, da se je vojni material, ki je prišel iz tujine, nahajal v Libanonu že pred prihodom opazovalcev OZN,
Dulles je nadalje ierekel u-panje, da bo lahko med svojim obiskom v Parizu dal De Gaultu pojasnila o ugodnem glasovanju kongresa o spremembah zakona o izmenjavi atomskih informacij med ZDA in zavezniki.
ZDA'bodo z vsemi sredstvi
 ...........................................  ■■iiiiiiiiiiiiiiihmiiiiiiiiii
Odgovor današn j e «Borbe» na izvajanja Gomulke
Zakaj naj bi bila prav irtev gonje kriva za negativne posledice te gonje in ne njeni organizatorji? - Jugoslovanski odgovorni krogi razumejo položaj Gomulke
BEOGRAD, 1. — Od socialistične Jugoslavije se ponovno zahteva, da se odpove svojim pogledom in da sprejme določene odnose in metode, da bi bilo z njo mogoče »sodelovanje« in vzdrževanje »normalnih« odnosov. Ker pa Jugoslavija ne pristaja na take metode in »prepričevanja«, naj se proti njej začne politična gonja. Pri tem naj se izvaja pritisk na čim večje število osebnosti v socialističnih državah in v mednarodnem delavskem gibanju, da odobrijo talke metode in da se vključijo v to akcij'o.
S to ugotovitvijo začenja jutrišnja «Borba» v članku pod naslovom »Nelogičnosti« svoj odgovor na izvajanja prvega tajnika Poljske združene delavske partije Wladislava Gomulke. «Borba» ugotavlja, da je teza Gomulke, da je Jugoslavija leta 1948 imela prav, medtem ko danes nima, nelogična. Jugoslovanski komunisti, ugotavlja »Borba«, stojijo tudi danes na tistih načelnih pozicijah, kot so bili leta 1948. S tem, da smo dali odločen odpor Stalinovemu pritisku, njegovemu diktatu in hegemonizmu, smo ohranili svojo neodvisnost in izgradnjo socializma v skladu s pogoji v naši državi in vodili konkretno ter edino pravilno borbo za socializem. Sprejeti Stalinov diktat bi pomenilo sprejeti nesocialistične pojave in škodljive metode, saj je to prav tisto, kar zavira nadaljnji socialistični razvoj. Ni dvoma, da ta kapitulacija ne bi bila v interesu socializma. Ako to ni bilo leta 1948 v interesu socializma, prav tako ni v interesu tudi danes.
S tem, da se je uprla nesocialističnim pojavom, se je socialistična Jugoslavija dosledno zavzemala za čim tesnejše odnose z vsemi socialističnimi državami, globoko prepričana, da je to ogromnega pomena za socializem. Samo na tej osnovi se lahko gradi stvarna enotnost.
Odgovornost za sedanje stanj«, ugotavlja »Borba«, jt ia-
ključno na tisti strani, ki je opustila slovesno proklamira-na načela o medsebojnih odnosih in začela novo gonjo proti Jugoslaviji in ki po eni strani govori o potrebi obrambe interesov socializma, na drugi strani pa skuša izolirati Jugoslavijo od drugih socialističnih držav. Mogočen čini-telj velike sile, ugotavlja »Borba«, zamegluje predstavo o tem kdo je dejansko kriv za sedanje nenormalno stanje odnosov. Taka zameglitev stvari ne more spremeniti dejstva samega.
V zvezi s trditvijo Gomulke da Jugoslavija lahko obstaja kot socialistična država samo zato, ker obstaja skupnost 12 socialističnih držav, «Borba» ugotavlja, da obstoj 12 socialističnih držav govori o velikem napredku socializma v svetu, o spremembi odnosov v korist socializma, kar pa še ne pomeni, da bi Jugoslavija morala sprejeti koncepcije 12 komunističnih partij. Toda kot se vidi iz 'ams-ga govora Gomulke, ki ga »Borba« dobesedno navaia, tu ne gre za objektivni pomen obstoja vrste socialističnih držav za stvar socializma v svetu, temveč gre za to, da se v interesu socialističnih držav zahteva od socialistične Jugoslavije, da kapitulira pred nesocialističnimi pojavi, A to je prav tisto, kar se je od nje zahtevalo leta 1948. Toda dogodki so dokazali, da smo i-nieli prav, ugotavlja «Borba», ker smo se odločno uprli tistim nesocialističnim pojavom. Zakaj bi morali imeti danes drugačen odnos do nesociali-sfičnih metod in pojavov? Kako je mogoče trditi, da je Jugoslavija sedaj «kriva» zato, ker po besedah tovariša Gomulke leta 1948 ni bila kriva?
Kar se pa tiče ugotovitve Gomulke, da dokazuje že to, da je Jugoslavija kriva, ker vsa mednarodna reakcija hvali njeno stališče, #Borba» u-gotavlja, »da je vsa medna-
Toda mi, jugoslovanski komunisti, ugotavlja «Borba», nismo zaradi tega zmanjšali pomena poljskega oktobra za nadaljnji razvoj socializma na Poljskem in za današnji razvoj mednarodnega delavskega gibanja. V ocenitvi poljskega oktobra smo od samega začetka gledali na njegovo družbeno vsebino, na njegovo stvarno vlogo na njegov stvaren pomen za socializem na Poljskem in na mednarodno delavsko gibanje in nismo dovolili, da nam neki drugi razlogi in interesi, ki delujejo izven Poljske in proti stvarnim interesom socializma na Poljskem, niti najmanj zameglijo bistvo stvari.
In končno — zakaj se tema ne obrne in postavi vprašanje tako; zakaj naj bi bila prav žrtev gonje »kriva« za negativne posledice te gonje, a ne njeni organizatorji?
Kar pa se tiče ugotovitve Gomulke, da Jugoslavija s svojim stališčem in s svojo zunanjo politiko stvarno slabi in ne krepi sile miru v svetu, zaključuje »Borba«: »Kot je nelogična teza, da bi kapitulacija socialistične Jugoslavije pred nesocialističnimi pojavi koristila socializmu, prav tako je nelogična teza, da bi doslednost socialistične jugoslovanske zunanje politike, t.j. politike aktivne koeksistence in vsestranskega sodelovanja, ne koristila stvari miru. Praksa dokazuje, da je izvenblo-kovska politika vsestranskega spdelovanja, ki jo vodi Jugoslavija, in njen sedanji mednarodni položaj in napori, ki jih vlaga za mednarodno sporazumevanje, najbolj v korist miru in socializma. Vsako o-puščanje take politike bi bilo škodljivo. To bi predstavljalo le element zaostritve v svetu«.
Iz mirnega in zadržanega tona odgovora »Borbe« Gomulki se vidi, da jugoslovanski odgovorni krogi razumejo položaj prvega tajnika Poljske združene partije in da mu preveč
rodna reakcija« hvalila dogod-,ne zamerijo, ker se je tudi ke na Poljskem leta 1956 in on moral vključiti v gonjo »d* je bila na strani Poljske«. Jproti Jugoslaviji;
poskušale doseči izpustitev štirih ameriških državljanov, ki jih Kitajci še zadržujejo. Ne bodo pa ZDA sprejele ultimata Pekinga, da se v 15 dneh obnovijo kitajsko-ameri-ški razgovori, je dejal Dulles. Obenem je sporočil, da nameravajo ZDA pooblastiti svojega veleposlanika v Varšavi za nadaljevanje ra; eovorov s Kitajsko. Ti razgovori bi lahko bili v Varšavi namesto v Ženevi. Povedal je tudi, da se bo seznam blaga, za katero je prepovf»ian izvoz v komunistične države, znatno skrčil.
Dulles je tudi povedal, da je na sestanku z Eisenhovverjem in drugimi osebnostmi v Beli hiši tik pred konierenco poudaril, da predstavlja znižanje fondov za vzajemno varnost hudo grožnjo za varnost ZDA. S pomočjo teh fondov bi morale ZDA zmagati v hladni vojni, ki jo vodijo komunisti 7. vedno večjo močjo.
De Gaullov obisk še - brez incidentov
ALZIR, 1. — Na letalu »Ca-ravelle« je prispel danes De Gaulle v Constantino. Z njim so dopotovali: državni minister Guy Mollet, minister za bivše borce Edmond Michelet, minister vojske Pierre Guil-laumat, general Ely, načelnik glavnega štaba, gen. Cabanier in generalni tajnik za alžirske zadeve Broillet. Na letališču ga je pozdravil general Salan. Po pregledu enot in letališča, ki je važno oporišče za borbo proti borcem alžirske osvobodilne vojske je De Gaulle odletel v Batno, kjer ga je pozdravila precejšnja množica ljudi. Tu je predsedoval sestanku, na katerem so mu poročali o raznih sektorjih dela. Zvečer se je vrnil v Constantino.
V Alžiru je bil danes zaplenjen dnevnik «Le Monde«, verjetno zaradi nekega pisma čitateljem, ki zagovarja liberalno rešitev alžirskega vprašanja.
V Kasbahu pa je eksplodirala bomba, ki je ranila 22 o-seb, 11 muslimanov in 11 Evropejcev.
Japonska raketa letela 50 km visoko
TOKIO, 1. — Uradno javljajo, da so včeraj z uspehom izstrelili prvo japonsko raketo, ki je dosegla višino najmanj 50 km. Znaki instrumen-tov, ki so bili v raketi, so japonskim znanstvenikom posredovali podatke o temperaturi, o smeri in hitrosti vetrov. Te podatke bodo sporočila centru za mednarodno geofizikalno leto,
 «»■——-
Začelo se je zasedanje Ekonomsko - socialnega
sveta
ŽENEVA, 1. — Danes se je v Ženevi pričelo 26. zasedanje Ekonomsko - socialnega sveta OZN. Na njem bodo obravnavali svetovni gospodarski položaj.
Podlaga za razpravo bo poročilo o svetovnem gospodarskem položaju v lanskem letu, ki so ga pripravili strokovnjaki OZN. '
V zvezi z vprašanji zaposlitve im oibsega svetovne tr-
govine pričakujejo, da bo glavno težišče letos na problemu recesije v ZDA in njenih posledicah v drugih deželah. Svet bo obravnaval tudi gospodarski razvoj nerazvitih dežel in nadaljnje ukrepe za ustanovitev organizacije za finansiranje gospodarskega razvoja.
Program tehnične pomoči OZN je dosegel lani nadaljnji napredek, tako da je pri čakovati, da bodo na tem zasedanju sprožene nove pobude, da se ta akcija še bolj razširi. Lani je dobilo tehnično pomoč 132 držav in ozemelj v znesku 31.5 milijona dolarjev.
V Jordaniji poskus državnega udara?
BEJRUT, 1. — Neodvisni list v Bejrutu «A1 Jarida« piše, da je bilo v Ammanu aretiranih 12 častnikov jordanske vojske, ker so bili zapleteni v neki poskus državnega udara. List tudi piše, da je vlada v Ammanu zahtevala takojšnjo vojaško pomoč Iraka, nakar je vlada v Bagdadu obljubila, da bo takoj poslala pet tisoč vojakov. Nekateri neodvisni opazovalci v Bejrutu so izjavili, da so po informacijah, ki jih imajo, vesti, ki jih je objavil list «A1 Jarida«, vsaj deloma resnične.
Jemenski prestolonaslednik je izjavil na neki vojaški paradi, da je Jemen nabavil o-rožje v SZ in da se jemenske čete sedaj vežbajo v uporabi tega orožja.
bili navzoči delegati ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade, z vzhodne strani pa ZSSR, CSR, Poljske in Romunije. Navzoči so bili številni novinarji, fotoreporterji, dele gati, opazovalci, strokovnjak1 in asistenti omenjenih držav.
Ravnatelj Spinelli je dalje dejal:	»Predmet	vašega raz-
pravljanja bo najvažnejše vprašanje razarožitvenega pro blema, ki ga sedaj obravnava OZN. Zaradi odgovornosti, ki jo ima OZN na podlagi li stine Združenih narodov in zaradi velikega zanimanja generalnega tajnika za to vprašanje, z zadovoljstvom ugotavljam. da ste sprejeli obvez nost, da boste obveščali OZN o napredovanju vaše diskusije.«
Nato je govoril Voditelj a-meriške delegacije dr. Fisk, ki je poudaril vgjiko važnost skupnega gledanja na tehnična vprašanja nadzorovanja prekinitve jedrskih eksplozij, ker ie »to podlaga za nadaljnje proučevanje v okviru naših vlad.# «Vsa:k izmed nas — je dejal — vnaša v našo nalogo tradicijo znanosti, tradicijo, ki do najvišje mere uveljavlja objektivnost. Naš namen je izvršiti poslanstvo, ki bi lahko postalo zgodovinsko: postaviti bistvene, tehnične temelje, za važne sklepe, Ki jih bomo sprejeli «
Prof. Fjodorov. vodja sovjet ske delegacije, je dejal: »Razgovori, ki jih bomo imeli, morajo olajšati prekinitev jedrskih poizkusov. Vendar pa ni naloga strokovnjakov sprejemati sklepe glede prekinitve teh poskusov, ker taki sklepi spadajo v pristojnost posameznih vlad. Sovjetska vlada je glede toga že pokazala plemenit zgled. Strokovnjaki se zavedajo tragičnih dejstev, ki bi nastaia zaradi uporabe atomskega orožja, in posledic za blaginjo človeštva zaradi nadaljevanja poskusov. Doslej se znanstveniki niso ukvarjali s socialnimi vprašanji, toda sedaj so zaskrblje-ni in se zavedajo svoje od govornosti. Znanstveniki se vprašujejo, ali bodo njihova odkritja in iznajdbe služila blaginji ali propadu človeštva.« Svoj govor je prof. Fjodorov zaključil takole: »Gotovi smo. da bo čut naše odgovornosti do človeštva omogočil, da bomo našli skupni jezik, da bi dosegli namen, ki smo si ga postavili.«
Javno zasedanje otvoritve konference je trajalo pol ure. Nato je sledila kratka preki-
Simoniz (Poljska). Behevniek (CSR), Hulubei (Romunija).
Na današnji seji so — v kolikor se je moglo zvedeti — razpravljali o organizacijskih vprašanjih, predvsem pa o dnevnem redu.
Jutri bo druga seja ob 15. uri popoldne. Predsedoval bo sovjetski delegat prof. Fjodo--rov, tako da se bosta ameriški in sovjetski načelnik delegacij vrstila vse dni, dokler bo trajala konferenca. Ob izhodu po seji so razni delegati dali ugodne izjave glede o-zrač.ia in poteka razgovorov. Na današnji seji je sodelovalo 9 znanstvenikov iz vzhodnih držav, 7 pa iz zahodnih.
Izdano je bilo tudi uradno poročilo, ki poudarja, da je bil glede konference strokovnjakov dosežen sporazum med predsednikom Eisenhovverjem in med predsednikom Hrušče-vom.
Dopoldne pa so se sestale delegacije ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade so razpravljale pod predsedstvom prof. Fiska o skupnem stališču do vzhodnih delegatov. Fisk je poročal o svojem razgovoru s prof. Fjodorovom. Fjodorov in Carapkin sta namreč obiskala danes zjutraj ge-
neralni konzulat ZDA, kjer sta imela sestanek s prof. Fi-skom. Ameriški predstavnik je izjavil, da so razpravljali samo o vprašanju postopka in sklenili, da bo seja popoldne ter da se bodo delegacije sestajale vsak dan ob 10. uri zjutraj razen, če se ne bodo drugače dogovorile.
Z angleške strani je navzoč na konferenci tudi diplomatski predstavnik Douglas O' Neill, ker so tudi Rusi poslali diplomata Simeona Carapkina.
Za vrnitev Šihanuka na oblast v Kambodži
PHNOMPENH, 1. — Nadaljujejo se posvetovanja za sestavo nove vlade Kambodže. A San Yun, član kraljevega visokega sveta, je mandat odklonil. V vseh pokrajinah so manifestacije, pri katerih prebivalstvo zahteva, naj se v sedanjem težavnem položaju vrne na oblast princ Sihanuk, V noči od nedelje na ponedeljek sta ljudska skupščina ter kraljevski svet na skupnem zasedanju soglasno zahtevala, naj kralj poveri polno oblast princu Sihanuku.
IINIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllll|lllllllllllllltllllltl||||milllltN
Naser bo prispel danes v Dubrovnik
Prihod raznih tujih delegacij na proslavo 13. obletnice bitke na Sutjeski - Dr. Jože Brilej pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, L — Predsednika Združene arabske države Naserja, ki bo jutri dopoldne na jahti «Huria» prispel v Jugoslavijo, bodo v Dubrovniku pozdravili predsednik Tito s soprogo, predsednik sabora Hr-vatske Vladimir Bakarič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni tajnik za narodno obrambo gen. Ivan Gošnjak in drugi visoki jugoslovanski državni funkcionarji,
Predsednik Naser bo kot gost maršala Tita prisostvoval proslavi 15. obletnice bitke na Sutjeski in se na ta način seznanil s herojsko e-popejo jugoslovanskih narodov v borbi za svobodo in socializem. Po proslavi bo predsednik Naser skupno s predsednikom Titom odpotoval na
..........	,	Brione, kjer se bodo nadalje-
nitev, in delegati so nadalje- - vaJ‘ razgovor,.^ vali svojo prvo sejo za zaprt '• mi vrati. Seja je trajala do 17. ure. Predsedoval je prot Fisk. Okrog konferenčne mize so sedeli z ene strani: So-landt (Kanada), Rochard (Francija), Bacher (ZDA),
Fisk (ZDA), Penney (Velika Britanija), Lawrence (ZDA),
Cockcroft (Velika Brhanija); z druge strani pa: Jurkiewicz (Poljska), Menzovich (CSR),
Tamm (ZSSR), Fjodorov (ZSSR), Carapkin (ZSSR),
Jutrišnje srečanje je četrti sestanek dveh državnikov Tito in Naser sta se prvič sestala v Sueškem prekopu, ko se je predsednik Tito vračal s svojega obiska v Indiji in Burmi. V začetku januarja 1. 1956 je maršal Tito uradno obiskal Egipt; to je bilo njuno drugo srečanje. Julija istega leta je predsednik Naser vrnil obisk predsedniku Titu. Njunemu sestanku na Brionih se je pridružil tudi pred-
aMiMititiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHtiHliiilMiiiiiiiitittiiiiiitliliitiliiiiiiiiiiiliiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiilliHliiilimiiimi intimni
Pred diplomatsko ofenzivo Libanona
Napori libanonske vlade
za prihod tujih sil v deželo
Predsednik zbornice Osseirane odločno nasprotuje, da bi se v Libanon pošiljale kakršnekoli tuje sile
BEJRUT, 1. — Kaže, da je
libanonska vlada začela diplomatsko ofenzivo, da bi dosegla, da bi v Libanon prišla neka mednarodna policija OZN. Zdi se, da je o tej stvari govoril včeraj libanonski zunanji ministei Charles Malik z državnim tajnikom ZDA Dulle9om. Predsednik Samun je včeraj po telefonu govoril z Malikom o možnosti, da bi se sklical Varnostni svet OZN, List «L’Orient» piše, da je Malik prejel navodila, naj doseže, da bi se Varnostni svet sklical v prihodnjih dveh dneh.
Danes dopoldne pa je Samun imel razgovore z ameriškim in angleškim veleposla-i nikom, ki naj bi podprla stališče libanonske vlade. Za jutri pa so bili pozvani v zunanje ministrstvo načelniki vseh diplomatskih misij, da jih pouče o položaju ter o »neprekinjeni pomoči, ki jo uporniki dobivajo iz tujine«.
Skupine vladnih poslancev si prizadevajo, da ne bi prišlo do volitev novega predsednika, ki so določene za konec julija.
Predsednik libanonske poslanske zbornice Adel Osseirane je danes sprejel sovjetskega veleposlanika v Bejrutu. Po razgovoru je predsed-
nik zbornice izjavil, da sovjetska vlada popolnoma soglaša z njegovim stališčem glede njegovega nasprotovanja pošiljanju kakršnekoli tuje sile v Libanon, pa čeprav bi imela značaj mednarodne policijske sile OZN, Jutri bo Osseirane sprejel jugoslovanskega veleposlanika, s katerim se bo razgovarjal o isti zadevi.
Leader libanonskega nacionalnega bloka Raymond Edde je izjavil tisku, da noče, da bi Libanon postal nova Koreja in zaradi tega nasprotuje pošiljanju tujih čet v deželo. Edde, ki si je večkrat prizadeval, da bi našel kak kompromis v sedanji krizi, je poudaril, da se niti angleško-frsneosko-ameriška izjava iz leta 1950 niti Eisenhowerjeva doktrina niti člen 51 listine OZN ne morejo uporabiti v sedanjem primeru. Po njegovem mnenju bi morala vlada prejeti od zbornice odobritev, da OZN pošlje v Libanon mednarodno policijo, ki bi i-mela nalogo, da nadzoruje libanonske meje. Ce bi Ham-marskjoeld uspel prepričati predsednika Naserja, da se ne bi protivil pošiljanju te policije, kot je uspel za opazovalce, bi imel generalni tajnik OZN velike zasluge za obe
deželi. Ce gre namreč res za infiltracijo ljudi m orožja skozi sirsko-libanonsko mejo, se bodo s tem prekinile, če pa gre za neutemeljeno obtožbo, pa bo predsednik Naser opravičen.
Baje so bivšega ministrskega predsednika Saeba Salama postavili nekateri voditelji u-pora na čelo uporniškega gibanja v Bejrutu. Sicer je Salam dejansko prevzel nadzorstvo nad uporom od vsega začetka v mesecu maju, čeprav ni bil priznan kot neposredno odgovorni za vodstvo.
Davi ob zori so Druži pod poveljstvom Jumblata začeli napad 4 km južno od Samlana in sicer v smeri proti temu mestu. V Samlanu je sedež šole arabskih jezikov angleškega Foreign Qfficea. Ravnatelj šole je prejel že včeraj zvečer sporočilo Jumblata, v katerem pravi ta, da je v tej coni preveč sirskih nacionalistov. Povedal je, da jih nameravajo napasti, in zato naj se Angleži odstranijo, da ne bi bil kdo zadet. Ravnatelj šole se je z vsemi učenci odstranil ter prebil noč v nekem drugem kraju. Danes pa so baje vladne čete zopet zasedle predel, ki so ga včeraj osvojili Jumblatovi Druži.
sedmk indijske vlade Nehru.
Vi'okviru proslave 15. obletnice bitke na Sutjeski je danes v Sarajevu izšla prva številka lista «Sutjeska», ki bo izhajal šest dni. V Beogradu pa je izšel »Zbornik«, posvečen borbi enot jugoslovanske vojske na Sutjeski. «Zbornik» vsebuje članke udeležencev borbe, med njimi Koče Popoviča, Peka Dapčeviča, generala Pavla Jakšiča - Primorca ter drugih. V uvodniku »Zbornika« poudarja maršal Tito, da se bodo današnja in bodoče generacije najbolje oddolžile padlim na Sutjeski, če bodo varovale pridobitve jugoslovanske ljudske revolucije in gojile tiste ideje, za katere so se borili in padli bof-ci na Sutjeski, posebno pa bratstvo in enotnost, ki je največja pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Maršal Tito poziva vse udeležence, naj opišejo svoja doživetja, da bi s* mogli sedanji in bodoči rodovi napajati na vrlinah borcev, ki so se do smrti izmučeni borili in junaško umirali, prepričani, da s tem prispevajo k lepšemu in srečnejšemu življenju bodočih rodov.
V Beograd so danes prispeli številni inozemski gosti, ki se bodo udeležili proslave na Tjentištu. Med drugimi so dopotovali generalni tajnik svetovne federacije bivših borcev Curtis Campeigne, zastopniki mednarodne federacije bivših vojnih ujetnikov, zastopniki mednarodne federacije bivših borcev, odporniškega gibanja, člani ameriške vojaške misije, danes popoldne pa je prispela v Beograd še delegacija Nacionalnega združenja italijanskih partizanov. V delegaciji so podpredsednik federacije Francesco Uliari, federalni tajnik Walter Nerozzi, član nacionalnega sveta Mario Andrei, Leonida Tarozzi in Giuseppe Maraš,
Zvezni izvršni svet je postavil za pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve Bogdana Crnobornjo, dosedanjega veleposlanika v Indiji, in dr. Jožeta Brileja, dosedanjega stalnega delegata Dri OZN.	B.	B.
BEOGRAD, 1. — Kot poroča dopisnik Anse se je sovjetski veleposlanik Zamčevski vrnil po enajstih dneh bivanja v Moskvi v Beograd. Zamčevski je hotel baje omiliti sedanji spor, zlasti v zvezi s proslavo 15. obletnice Sutjeske, kjer naj bi Tito v svojem govoru ne omenjal perečih vprašanj sedanje polemike.
Rekordna višina sovjetskega izstrelka
MOSKVA, 1. — V okviru geofizičnega leta je uspelo izstreliti izstrelek do rekordne višine 473 km. Izstrelek im« samo en stadij in vsebuj« znanstveno opremo, ki tehta več kot eno tono in poL
LISBONA, 1. — V vojašnici v Amadori blizu Lisbone je med neko vajo nepričakovano eksplodirala neka ročna bomba in pri tem je bilo ubitih 5 portugalskih vojakov, M P« ranjenih.
Natfvišja temperatura dneva
26.4, najnižja 18,9, ob 17. uri
26.4, zračni tlak 1006,7 pada, veter 10 km zahodnik, vlaga 64 odst., nebo 2 desetini pooblače-m>, morje lahno razgibano, temperatura morja 23,8.
Tržaški dnevnik
Dan.es, SREDA, 2. julija
Oton, Manica Sonce vzide ob 4,19 in zatone ob 19,58. Dolžina dneva 15,39. Luna vzide ob 20,33 in zatone ob 5,43. Jutri, ČETRTEK, 3. julija Hiacint, Nada
Za izvajanje Posem statuta
Prva - pripravljalna
mešanega odbora v palači Chigi
Predsedoval je načelnik ital. delegacije dr. Pasgui-neili ■ Delegacijo FLRJ pa vodi svetnik Berislav Žulj
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Danes zjutraj se je v pala,i Chigi začelo tretje zasedanje mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora, ustanovljenega na podlagi čl. 8 Posebnega statuta londonskega memoranduma. 'Zasedanju predseduje svetnik zunanjega ministrstva italijanske vlade dr. Pasquinelli. Jugoslovansko delegacijo pa vodi svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve FLRJ Berislav žulj.
Današnja seja je bila pripravljalna in je trajala manj kot eno uro. Najprej so ugotovili sestavo obeh delegacij in njuna načelnika sta si izmenjala prisrčne pozdrave. Omenila sta naloge, ki čakajo na rešitev in ki so posebne važnosti za dosego mirnega sožitja med obema jadranskima državama.
Prva delovna seja bo šele Jutri. Predvideno je, da bo zasedanje trajalo ves teden. Jugoslovanska delegacija je prejela namreč precej pritožb od slovenske etnične skupine na tržaškem ozemlju. Z druge strani pa se je zvedelo, da bo tudi italijanska delegacija predložila nekatera vprašanja, ki niso v skladu s predvidenim postopkom za vlaganje pritožb, imajo pa splošen značaj jn pomen. Ni se moglo točno zvedeti, kakšna so ta splošna vprašanja.
A. P.
Posredovanje Vidalija za rešitev spora
V Acčo;
Tržaška federacija KPI sporoča, da sta sindikata Acegata poslala poslancu Vidaliju prepis resolucije, ki so jo sprejeli delavci na zadnjih dveh skupščinah, ter ga zaprosila, naj intervenira na pristojnem mestu in s tem podpre sindikalni organizaciji za rešitev spora pri Acegatu.
lo ljudsko rajanje.
Vidali je potem poslal ministrstvu za delo brzojavko, v kateri ga opozarja na krivično ravnanje ravnateljstva Acegata ter ga poziva, naj posreduje, da se reši resni spor.
 «» .
Ljudski praznik v Gabrovici pri Ospu
V petek 4. t. m. bo v Gabrovici pri Ospu ljudski praznik. Obsežen program predvideva med drugim tudi slavnostno sejo ljudskega odbora in otvoritev obnovljene Ljudske tehnike iz NOB, ki bo	________
skupno z muzejem odprta ob- I Ul. Fogazzaro 6 z vstopnico činstvu. Praznik bo zaključi-1 029484
Izžrebane nagrade
Sinoči so bile na tržaškem velesejmu izžrebane naslednje nagrade:	pleteno opremo iz
bek za sprejemnico je dobila Lisetta Del Vecchi iz Ul. sv. Frančiška 28 z vstopnico št. 029457: fotografski aparat Li-dia Benedetti iz Ul. Sagenti-ni 14 z vstopnico št. 029652; dve svetilki Lilio Losrodich iz Milj z vstopnico 030192; likalnik L. Tonon iz Ul. San Michele 2 z vstopnico 029333; zaboj tipičnih proizvodov «Iso-labella« Silvana Semzza iz
Slavka v Italcementi
Včeraj se je pričela po vsej državi stavka cementnih delavcev, ki bo trajala teden dni. V tovarni Italcementi v industrijskem pristanišču so stavkali delavci skoraj stoodstotno. Od skupnega števila 126 delavcev so delali namreč samo štirje.
 «»-------
Dražba za dodelitev javnih del
26. t. m. je bilo pet dražb za dodelitev naslednjih javnih del: 1. Vzdrževanje stavb v begunskih taboriščih v Pa-dričah, pri Orehu in na Opčinah za 5.600.000 lir — podjetje	Savi	iz	Trsta. 2.	Gradbena	dela	v	taborišču	pri Sv.
Soboti 4.300.000_ lir — podjetje Scacci	in Rossi iz Trsta.
3	Gradnja	skupnih	prebiva-
lišč za begunce na Opčinah za 143.000.000 lir — podjetje Cri-smani Giuseppe iz Trsta. 4. Popravilo ceste na istrskem obmejnem bloku za 4.400.000 lir —■ podjetje Lobba in Angelis. 5. Razna dela v begunskem taborišču na Proseku za 7 milijonov lir — podjetje Fran-
Na velesejmu dan Zahodne Nemčije
Nemški trgovinski ataše poudaril važnost gospodarskih odnosov z Italijo
Nemška podjetja razstavljajo na tržaškem velesejmu v raznih paviljonih - Zanimanje Nemčije za tržaško pristanišče postopno narašča
Ob priliki dneva Zahodne Nemčije si je včeraj ogledal tržaški mednarodni velesejem nemški trgovinski ataše konzulata v Milanu dr. Sautter, katerega sta spremljali po paviljonih podpredsednik velesejma Grioni in svetnik Wag-ner.
Takoj nato je imel dr. Sautter v sejni dvorani upravnega pos'npja tiskovno konferenco, na kateri je obsežneje govoril o gospodarskih odnosih med Italijo in Zahodno Nemčijo.
Nemški predstavnik je nato podčrtal dejstvo, da se u-vdz italijanskega blaga veča hitreje kot uvoz blaga iz katere koli druge države in da je do sedaj samo uvoz iz ZDA
cesco Felluga
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiniiiiHUuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
Izpred porotnega sodišča
Consolato Marciano je ubil Crocettijevo iz maščevanja, ker se mu je odtujila hči
Obtoženec sicer trdi, da si ne zna pojasniti, kaj ga je zadnji trenutek pripravilo do streljanja, toda kazno je, da je že dolgo gojil v sebi maščevalne načrte
Zakaj je Consolato Marciano doma iz Reggio Calabria 22. novembra 1956. leta zgrabil samokres in ubil svojo bivšo ljubico Olimpio Crocetti ter ranil njenega moža Tom-masa Steganija in svojega prijatelja Francesca Pinta iz Ul. Moreri?
To zanima tržaško porotno sodišče, pred katerim se Marciano zagovarja pod obtožbo namernega in premišljenega u-mora, zaradi poskusa dveh u-morov, zaradi posesti samokresa in tudi žepnega noža. Ali bodo porotniki ugotovili vzroke, ni gotovo. Dejstvo je namreč, da obtoženi vztraja samo pri enem; to je ljubezen do hčerke Diane, ki jo je imel 1944. leta s Crocettijevo in katera ni' hotela z njim k njegovi materi v južno Itali-'o. Možno je, da je to edini vzrok, možno pa je tudi, da obstaja še kak drug vzrok, o katerem Marciano noče govoriti, Crocettijeva pa ne more več.
Ves čas zagovarjanja je obtoženec, katerega je stalno o-pazovalo več karabinjerjev,
IMiliiiniHiiiMiiiiii limit iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiliiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Prepir s sinom in hčerko je spravil mater v obup
V drvarnici pri Banih se je obesila na kos električne žice
Ko se je včeraj zjutraj neki major vozil po cesti, ki vodi od Banov na Opčine, mu je pogied obstal na odprtih vratih drvarnice ob hiši, ki je označena s št. 13. Šoferju je naročil, naj ustavi in še enkrat pogledal proti vratom drvarnice, ker se mu je zdelo, da vidi v notranjosti viseče človeško truplo. Stopil je bliže in z grozo ugotovil, da ga pcgled ni varal. Z edinega tramu v drvarnici, ki je služila tudi za sušilnico perila, je na žici visela neka ženska, ki ni dala nobenega znaka Življenja.
Major je nato stopil v hišo, kjer je zbudil fanta in dekle, k; sta spala v sobi. Kot so kmalu zatem ugotovili sta to bila sin in hčerka obe.enke, ki sta jo oba identificirala za svojo 46 let staro mamo Neri-liij Giorgolo vd. Superina.
Pokojnica, ki je po možu uživala malenkostno pokojnino je bila zaposlena kot perica v vojašnici pri Banih. I-meia je majhno hišico in vrt, medtem ko sta bila hči in sin brezposi na. Kljub temu pa sta imela precejanje zahteve in prav zaradi tega je prišlo med njima in materjo večkrat do prepirov. Nekaj takega je bilo tudi v ponedeljek zvečer. Spet je bilo na dnevnem redu vprašanje .denarja in vsi trije so se sporekli. Okoli 21, ure se je mati oblekla in odšla v vas ter se vrnila okoli polnoči, ko sta bila sin in hčerka že v postelji. Toda prepir se je tu nadaljeval in to je mater spravilo v obup. Odšla je v drvarnico, kjer je vzela kos električne žice in se iz obupa oiicsila.
Žalostna vest je globoko pretresla vse. ki so pokojnico poznali. Okoli 13. ure so truplo potem ko so karabinjerji zaključili preiskavo, odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, k.ier je na razpolago sodnim oblastem.
 «»-------
Tatvine dragocenosti
Neznani zlikovci so včeraj mori 11, in 12. uro vlomili vrata stanovanja 71 let starega Edoarda Cecchettija iz Ul. Torrebianca 37 in odnesli iz skrinjice, ki je bila v neki omari med perilom, 25 zlatih napoleonov, zlato uro ter 4 zlate zapestnice v skupni vrednosti 250.000 lir. Okradenec je tatvino seveda takoj prijavil centralnemu policijskemu komisariatu, kjer je izrazil mnenje, da je moral tatvino izvesti nekdo, ki dobro pozna navade njegove družine. Cee-chetti se namreč vsako jutro odpravi v svoj bar v Ulici XXX Ottobre, medtem ko o-stane njegova žena doma do
11. ure, ko gre tudi ona v bar. Tako se je zgodilo tudi včeraj. Cecchettijeva je odšla ob 11.10 k možu v bar ter seveda za seboj dobro zaklenila vrata. Ob 12.15 je prišel domov mož, vendar je presenečen opazil, da so bila vrata vdrta.
Tatvino dragocenosti je prijavila tudi 25 let stara Silvana Carboni iz Rima. ki je kot subretka zaposlena v gledališču «Armonia». Povedala je, da je pustila svoj kovček v sobici gledališča in v njeni odsotnosti ga je nekdo cAprl ter iz njega ukradel dragocenosti v vrednosti 30.009 lir.
Končno se je na policijskem komisariatu zglasila tudi 33 let stara Irene Puddu por. Co-lombo iz Ul. del Fortino, ki je prijavila, da je neznan tat ukradel iz omare v njeni sobi 150.000 Jir vredno zapestnico.
Polička je uvedla preiskavo, da ugotovi oziroma izsledi tatove.
•---«»——
Povzročil je nesrečo potem pa pobegnil
Sinoči ob 9.10 so pripeljali na II. kirurški oddelek z avtom RK 65 let starega upokojenca Antona Bearzija iz Ul. Flavia 8, ki je postal žrtev prometne nesreče. Pri začetni postaji filobusa proge «19» v Ul. Flavia je upokojenca podrl na tla neki vespist, star 18 do 20 let, ki je, namesto da bi ponesrečencu nudil pomoč. pobegnil. Očividci so takoj poklicali rešilni avto, s katerim so ponesrečenca, ki ne govori, odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili poleg drugih poškodb tudi pretres možganov in se o njegovem zdravstvenem stanju niso izrekli.
 «»------
Prijavljeni tatvini
Na komisariatu javne varnosti v Barkovljah se je zglasil včeraj 17-letni Antonio Palma iz Ulice Rigutti št. 45, ki je službujočemu policijskemu funkcionarju prijavil, da mu je neznan zlikovec dne 30. junija ukradel iz Ustnice, ki jo je imel v hlačah v garderobi kopališča «Topolino», 300 lir.
Na istem komisariatu se je včeraj zglasila tudi 58 let stara Aliče Favaro vd. Baricolo iz Ulice Donadoni 3, ki je povedala, da so prejšnjo noč skušali, neznani tatovi vdreti v njen kiosk »Baricolo« na Drevoredu Miramare. Zaradi poškodovanih vrat, skozi katera so hoteli tatovi vdreti v kiosk, je lastnica utrpela sedem tisoč lir škode.
govoril o svoji hčeri, kot da na svetu ne bi bilo ničesar drugega razen nje. Pri tem si je nervozno pomagal z rokami in ni čuda, če so psihiatri, ki so ga pregledali, prišli do ugotovitve, da mož trpi za «a-damizmom«, to je da je njegovo vedenje podobno primitivnemu vedenju... Adama. Je pa nevaren sebi in drugim in zato ga karabinjerji niso niti za trenutek izpustili izpred oči, da bi mu morda preprečili, da bi tudi pred sodniki v javnosti poskusil s samomorom, kar je že dvakrat storil za stenami koronejskega zapora.
Crocettijevo je Marciano spoznal med vojno. Ona je bila mlado dekle, on pa je »trgoval« z oljem, z očetovim dovoljenjem je šla z njim v južno Italijo. Hotela je namreč potovati in to željo ji je Marciano pomagal uresničiti. Vrnila pa se je v družbi mlade Diane. Marciano, seveda vedno po njegovih izjavah sodeč, se je hotel z njo poročiti in je hčeri dal svoj priimek. Toda Crocettijeva ni bila zanj. Ko je moral 1952. leta v zapor pod obtožbo tihotapstva opija, se je njuno razmerje končalo in Diana je morala v zavod občinske podporne u-stanove.
Štiri leta je mož preživel za rešetkami in ko je prišel iz zapora, je njegova bivša ljubica imela zaročenca, njegova hčerka pa je dopolnila 12 let. Sicer je v preteklosti hčerko malo videl, ker je bil tudi 1948. leta obsojen na daljšo dobo zaradi nakupa ukradenega blaga. Morda si je prav zaradi dolge odsotnosti zaželel ljubezni hčere. A ta ga ni hotela poznati. Mislil je, da jo mati podpihuje in v njegovem srcu se je porajalo čustvo sovraštva. Da bi pozabil, je šel domov k materi, a zopet je moral na pot in v Trst.
Na vse načine je poskusil, da bi prišel do hčere: govoril je z Marcello Marcelli, s katero je Qlimpia Crocetti nastopala v kinu «Armonia». Dobil pa je le zaničljiv odgovor. Obrnil se je do sodnika za mladoletnike in do Crocettije-vega brata. Zaman, hčere ni mogel dobiti.
Ko je moral v zapor pod obtožbo tihotapstva opija, mu jo tja sledil tudi mladi prijatelj Franceseo Pinto. Pred aretacijo mu je izročil 42 tisočakov in ga naprosil, da bi mu prodal blago, ki ga je imel doma. V zameno je prevzel nase vso odgovornost. Pinta so oprostili in namesto da bi mu pomagal, ga je pustil na cedilu. Iz zapora je pisal hčeri, a ta mu ni hotela odgovarjati. Ko je prišel iz zapora, potem ko mu je Pinto dal denar, da je plačal globo, je hčerko obiskal v Sappadi, kjer mu je obljubila, ' da mu bo sledila v Reggio Calabria.
Tedaj ga je Tommaso Ste-gani obvestil, da se je poročil
s Crocettijevo in to je v Marcianu vzbudilo upanje, da bo vendarle prišel do hčere. Pri odv. Paperiu je Crocettijeva podpisala izjavo, da prepusti hčerko v popolno oskrbo očetu. Vesel te zmage, je Marciano odšel domov,-da bi si z delom .zaslužil kaj denarja.
Ko se je z materjo vrnil po hčer, ga je ta zavrnila. Bila je hladna in ko mu je odgovorila, da ljubi bolj Steganija kot njega, je vzrojil. Tri dni ga ni bilo doma- id je taval kot izgubljen po mestu. Mater je odpeljal domov v Reggio Calabria, a nekaj dni kasneje je bil zopet na poti proti Trstu. V glavi mu je rojila misel o uboju. Hotel se je maščevati tudi nad Pintom, katerega je smatral za krivca, da ni imel še hčere pri sebi. Ce bi mu Pinto vrnil denar, si je mislil spolno bolni Marciano, bi hčer imel že davno daleč od njene matere in očima.
V Benetkah si je nakupil nabojev za samokres in nož z dolgim in ostrim rezilom. V Trst je prispel dan pred zločinom. Noč je proti svoji navadi prespal v hotelu. Sele naslednjega dne se je zglasil pri sestri in nato poiskal Pinta, ki je bil v baru Preti v Ul. Battisti. Zvečer sta odšla v Cavano in nato proti Rojanu. Pinto je doma odložil aktovko in sledil Marcianu, ki ga je prosil, da bi mu delal družbo. Bil je prijazen in zgovoren in ni z ničemer kazal, da bo nekaj minut kasneje sprožil samokres in ubil Crocettijevo. A že na Scala Santa je Marciano srečal zakonca Stegani, ki sta se okoli polnoči vračala proti domu. Ustavil se je, pozdravil Steganija, medtem ko ga Crocettijeva ni niti pogledala. «Kako je z Diano?« je vprašal svojo bivšo ljubico, ki mu je odvrnila, da je vse urejeno, kot je bilo podpisano pri odv. Paperiu.. Trenutek zatem je Marciano zakričal »Stojte vsi!«, potegnil iz žepa samokres in začel streljati.
Kako je do tega prišlo, Marciano ni znal obrazložiti. »Ne vem,« je trdil, «nisem jaz streljal. Bila je neka oseba v moji notranjosti, ki je sprožila«. Medtem ko so ranjence odpeljali v bolnišnico, kamor je Crocettijeva prišla že mrtva, je Marciano zbežal. Mož je prespal nekje za grmom. Bele naslednjega dne je zaradi lakote in mraza stopil proti mestu in se zatekel v gostilno «Delizia» v Ul. Pic-colomini, kjer so ga aretirali.
Ko je odprl časopis, je spoznal, da je ubil Crocettijevo in Steganija. Zal mu je bilo le, da ni ubil tudi Pinta. To je priznal pred policijskimi in sodnimi preiskovalnimi organi, katerim je izjavil, da je že iz Reggio Calabria odpotoval z maščevalnimi nameni. Sedaj pa se je hotel izgovoriti, da ni hotel ubiti. A vseeno
Crocettijeve ni več, medjem ko sta Stegani in tudi Pinto, proti kateremu je sprožil prvi
strel, okrevala in sta prišla včeraj pričat o dogodku.
Stegani, ki je bi! komaj 11 mesecev poročen s Crocettijevo, je hotel sicer preprečiti streljanje in je skočil proti Marcianu. Bilo pa je prepozno, ker je bila njegova žena na tleh v zadnjih zdihljajih. Pinto se je ranjen zatekel v bližnjo hišo in tudi on je imel dve precej resni rani na roki in ključnici.
Pintove izpovedi niso razčistile ozadja Marcianovih morilskih namenov, ker se je ta skušal izgovarjati, da jih ne pozna.
Marciano je v preiskovalnem zaporu že dvakrat skušal izvršiti samomor. Prvi poskus je dal povod, da so sodni preiskovalni organi odredili psihiatrični pregled, do katerega je prišlo v umobolnici Mon-telupo Fiorentino. Tam so sicer ugotovili, da je nevaren sebi in drugim, a to ni zadovoljilo obrambe, ki je včeraj zahtevala, sklicujoč se tudi na drugi poskus samomora, ponovni psihiatrični pregled. Predsednik je zahtevo spre-
in Nizozemske višji od uvoza iz Italije. Podobne ugotovitve veljajo tudi za izvoz nemškega blaga v Italijo, saj je povečanje tega izvoza preseglo povprečno povečanje izvoza v druge države. Vse to dokazuje, da sta gospodarstvi obeh dežel komplementarni in da obstajajo še široke možnosti za nadaljnji razvoj. Kot primer je trgovinski ataše navedel odličen uspeh, ki so ga dosegli na nemškem trgu italijanski tekstilni izdelki, čevlji, avtomobili, stroji za urade itd..
istočasno se je povečal tudi izvoz italijanskih kmetijskih pridelkov in je sedaj Italija ena izmed treh najvažnejših držav, ki dobavljajo kmetijske pridelke Nemčiji. Vendar pa postaja Italija istočasno tudi vedno pomembnejši izvoznik industrijskih izdelkov, saj so ti sestavljali lani 34,4 odst. vsega italijanskega izvoza v Zahodno Nemčijo.
Obstaja utemeljeno upanje, da bo tudi letos Italija utrdila svoje pozicije na nemškem trgu in je v prvih treh mesecih dosegel nemški uvoz o-krog 400 milijonov mark ter bil rorej za 21,4 odst. višji koi. v istem lanskem razdobju.
Pomemben je tudi prispevek nemških turistov za italijansko plačilno bilanco, saj je lani obiskalo Italijo 3.330.000 nem-ši 2 .
so obiskali Italijo.
Med svojimi izvajanji se je nemški trgovinski ataše dotaknil tudi pomena tržaškega velesejma in je dejal, da je ta velesejem zelo pomemben, saj odraža gospodarstvo mesta, ki razpolaga z izredno važnimi zvezami z vzhodnim delom Sredozemskega morja, A-friko in Daljnim vzhodom.
Zahodna Nemčija sodeluje na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu z vrsto proizvodov, ki pa niso razstavljeni v enem samem skupnem paviljonu, temveč jih razstavljajo podjetja sama v raznih paviljonih. Poleg tega pa je še urad za velesejme in
■ imii ii iiii»«iici«imi iiBiiiit n i ii ■mili iiisililmia
ilyh turistov, kar predstavlja 22J1 odst. vseh turistov, ki
Trž. posojilnice
30. avgusta zapade rok za vlaganje prošenj za dodelitev študijskih štipendij, ki jih je dala na razpolago Tržaška posojilnica za šolsko leto 195-7-1958 za dijake srednjih šol
jel na znanje, vendar je skle- bivajoče v tržaški občini, in
nil, da se bo o njej razpravljalo šele, ko bodo porotniki imeli kaj elementov v rokah, ki bi lahko potrjevali trdi/ev obrambe. Zato ni izključeno, da bosta zagovornika to zahtevo ponovno predložila že danes, ko se bo razprava nadaljevala. Elementov po , našem mnenju ne manjka, še posebno ker so že prvi izvedenci spoznali v Marcianu psiho-patično osebnost in nemoralno frenastenijo.
sicer ob svetovnem dnevu varčevanja 31. oktobra. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo v sobo št. 100 v II. nadstropju občinske palače.
O Pokrajinski protituberku-lozni konzorcij sporoča, da bo tržaški center za fluorografi-ranje, ki ima svoje prostore na Trgu Sansovino št. 3, zaprt od 1. do 30. julija zaradi dopustov.
iiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiuiiiiiiMiiiiiiMiii-tiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinliiiiiifiiiiliiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
t'
Strogo zastraženi Consolato Marciano posluša čitanje obtožnice pred porotnim sodiščem
Sodniki znižali kazen sardinskemu pustolovcu
Razprava proti Blessiju se nadaljuje - Mladeniču 16 mesecev zapora za tatvine skuterjev
Čeprav iz ugledne in premožne družine, je hotel 46 let stari Mario Scarantino iz Bose pri Nuoru na Sardiniji po svoji poti, ki pa je bila precej nevarna in ga je pripeljala naravnost v zapor. Njegova družina (oče je bil general, brat je baje na nekem ministrstvu, drugi je zdravnik) je sklenila, da bo zanj popolnoma skrbela misleč, da ga bo s tem odvrnila od nepoštenih poti. Scarantino pa ponudbe ni sprejel in to predvsem, ker je želel biti samostojen.
Kamor je prišel, je predložil družinski list, -na katerem je bilo črno na belem, da je doktor. Seveda tega naslova ni nikoli dosegel in ker mu je ta blagozvočni naziv ugajal, se mu ni hotel zlepa odreči. V kratkem času pa si je nakopal ogromno obtošb, ki so šle od poneverb, ponarejevanja podpisov in dokumentov pa do tatvine osebne izkaznice uradnega papirja občine Teor pri Vidmu in poskusnih prevar in prevare neke industrijske družbe za 3 milijone in pol lir. Njegovi sorodniki so nekaj povzročene škode povrnili in rešili Scarantina hude kazni. Nad njim se je nabralo okoli 200 obtožb, a po povračilu škode jih je še vedno ostalo 32, za katere pa se je januarja letos zagovarjal pred sodiščem v Tolmez-zu, kjer so ga sodniki obsodili na 10 let .. pora, na 82 tisočakov globe in na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb.
Kakor vsi obsojenci ie tudi Scarantino izrabil ugodnost, ki mu jo dovoljuje zakon, in je vložil priziv, s čimer pa je dosegel le delno zadoščenje. Tržaški prizivni sodniki so mu prvotno kazen znižali na 7
V včerajšnjem nadaljevanju Blessijevega procesa zaradi namernega bankrota in sleparije so zopet razpravljali o obtoženčevem delovanju in predvsem o obstoju njegove ladjedelnice, prečitali so namreč njegovo spomenico, s katero se je, kakor že predvčerajšnjim ustno, branil obtožb. V njej je obtoževal nekega prijatelja in bivšega sodelavca, da mu je uničil podjetje, a glavno krivdo je vrgel na zakasnele podpore bivše zavezniške vojaške uprave. Ladjo »Ligia Blessi«, na katero so hipotekirali posojilo je zgradil s pomočjo posojil vojaške uprave in tako imenovane nagrade za gradnjo. A ker so se obroki posojila zakasnili, si je moral denar izposoditi s posledicami, da so dolgovi zaradi obresti precej narasli. Ob koncu je bivši tovarnar dodal, da živi sedaj s podporo prijateljev in nekaterih njegovih bivših delavcev.
Drugačnega mnenja pa je bil sodni stečajni kurator odv. Jona, ki je bil in je še prepričan, da je o bankrotu dovolj- dokaizov.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj.
* * *
Komaj 19 let stari Elio Co-lonna iz Ul. delle Docce je dosegel to, kar si je sam priboril: sodniki so ga zaradi številnih tatvin skuterjev in drugih motornih vozil ter zaradi tatvin v avtomobilih obsodili na 1 leto, 4 mesece in 26 dni zapora ter na 11.000 lir globe.
Coionno so aretirali v prvih dneh aprila letos po dolgem zasledovanju. Policija ga je r.e.mreč opazila na ukradeni lambreti in ker se fant ni hotel ustaviti, so policisti zdrveli za njim po Goldonijevem trgu, predoru, Trgu Vico do
SNG
v TRSTU
gostuje
v soboto 5. in v nedeljo 6. julija ob 21. uri na »LJUBLJANSKEM FESTIVALU«
Goldoni - Rupel
PRIMORSKE
ZDRAHE
velika uprizoritev na prostem
Obveščamo cenjeno občinstvo, da bomo uspelo igro Jerzy Lutowskega «Dežurna služba« ponavljali v Trstu m okolici v začetku nove sezone 1958-59.
( ŠOLSKE PRIREDITVE )
Nižja industrijska strokovna šala s slovenskim učnim jezikom v Trstu (.Rojan, Ul Mon-tersino št. 8-III) je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo deških m dekliških izdelkov ročnega dela in risanja. Razstava bo odprta do vključno petka dne 4. julija t. 1., vsak dan od 9. do 12,30 in ‘od 15. do 19. ure.
S A D I O
razstave iz Muenchena uredil uradni paviljon, kjer stalni trgovinski predstavnik nudi vse potrebne informacije tako gospodarskega kot turističnega značaja.
Zanimanje Zahodne Nemčije za tržaško pristanišče postopoma narašča in se promet stalno veča, čeprav do sedaj ni dosegel izredno pomembnih številk. Lani je tako na primer dosegel železniški promet med Trstom in Zahodno Nemčijo 154.4C1 ton blaga, medtem ko je znašal celotni tržaški železniški promet 3,46 milijona ten. Vendar pa so ti podatki v resnici važnejši, saj gre skoro izključno za promet z industrijskimi izdelki in ne za promet z masovnim blagom.
Dopoldne ob 9. uri bo V bkviru velesejemskih manifestacij v svečani dvorani tržaške občine zasedanje delegatov Zveze jadranskih pristanišč. Ob tej priliki bo imel poročilo predsednik centra za dokumentacijo te zveze prof.
Roletto, uradno poročilo pa bo imel predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidas-si, ki bo govoril o temi »Jadranski promet in SET«. Nato si bodo delegati ogledali velesejem, popoldne pa Javna skladišča.
Nevarne vespe
Včeičj dopoldne ob 13.35 so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh 35 let starega Nicola Colella iz Ulice Marconi 2, katerega so v bolnišnico pripeljali z avtomobilom Rdečega križa. Colella, ki je imel več poškodb na obeh nogah, je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je na vogalu Ulice Milano in Ulice Carducci trčil vanj neki motociklist in ga skupno z njegovim motornim kolesom podrl na tla. Karabinjerji so uvedli preiskavo.
* * s
Na opazovalnem oddelku splošne bolnišnice so včeraj popoldne ob 15.50 zaradi poškodbe levega kolka in desne roke sprejeli 50 let staro Li-dio Ravalico iz Kraške ulice št. 2-25. Ponesrečenka, ki so jo v bolnišnico pripeljali z nekim zasebnim avtomobilom, je hotela prekoračiti Ul. S.
Giacomo in Monte, ko jo je podrl na tla neki vespist.
Prometne nesreče
Včeraj dopoldne ob- 9.4o je prišlo na Korzu do prometne nesreče, ki je privabila številne radovedneže.	Neki rdeč
športni avtomobil z evidenčno tablico TS 30116 se je v višini Ulice Imbriani zaletel v trolejbus proge «1 Op in ostal skoraj zmečkan pod težkim vozilom. Promet	je bil u-
stavljen toliko časa, dokler niso odstranili nepredvideno zapreko.
Do prometne nesreče je prišlo včeraj zjutraj	tudi na U-
lici dellTstria, kjer je 22 let stari Luciano Latin iz Ulice Concordia 25 s svojim motorjem zadel v 70	let starega
Antonia Radivo ter ga podrl na tla. Radivo so z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi manjših poškodb sprejeli na opazovalnem oddelku.
V bolnišnico so pripeljali še 22-letnega Antonia Silo od Sv. Ivana 990, ki je hotel na začetku Ulice Giulia s svojim motorjem preprečiti trčenje z nekim pešcem, a je pri tem tako močno zavrl, da je izgubil ravnotežje in padel na tla. Z avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu samo obvezali nekaj manjših ran in ga nato s prognozo okrevanja v 6 dneh odposlali domov.
niiiiiiiitiiiiimiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinn™>“»»H»i't»iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiii
Sreda, 2. julija 195* RADIO TRST A
7,00:	Jutranja glasba. 1130:
Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet. 12,10: Za vsakogar nekaj. 12,45: V svetu kulture. l£55: Orkester Helmut Za-charias. 13,30:	Lahke melodije.
17,30:	Plesna čajanka. 18,00:
Haydn: Simfonija št, 45 v fis-molu. 18,30: Operetna fantazija. 18,55: Dalmatinske narodne pesmi. 19,15: Sola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: ((Koristno izrabimo počitnice«. 19,30: Pestra glasba. 20,00: Šport. 20,30: Od melodije do melodije. 21,00: Gene Senečič: »Dama v zelenem«, komedija v treh dejanjih — nato orkester Riccardo Santos. 23.00: Debussy: Preludiji.
RADIO TRST 11,45: Sjmfonična glasba. 12,10: Orkester Angelini. 14,30: «Tretja stran«. 21,00: Pustolovske zgodbe Sherlock Holmesa. 2130: Koncert dueta Mai.nardi-Zecchi. RADIO KOPER Poročila v siov.:	7.00,	7.30,
13,30, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00—6,15:	Prenos RL. 7.00—
7,15: Prenos RL. 7,15: Glasba za dobro jutro, 8,00—12,00:	Prenos
RL. 12,00:	Opoldanski coctail.
12,40: Kmetijski nasveti, 13,45: Od melodije do melodije. 14,20: Pionirji na počitnicah: »Spomini :iz osvobodilni boj očetov in mater«. 14,40: Poje vokalni kvintet «Niko Štritof«. 15,20: Igra orkester Fritz" iz Trsta. 15,40—17,00: Prenos RL. 17,00: Ritmi in popevke. 17,25: Glasba naših dedov. i9 30—22,15: Prenos RL.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.Q0, 6.00, 7.00, 8,00,
10.00,	13,00, 15,00, 17,00, 19,30,
22.00.
8,05: Pisana paleta, 9,00: Zabavni pele-mele. 9,31’: Za ljubitelje narodnih m domačih melodij. 19,10:	S koncertnega odra
Slovnske filharmonije. 11,00; Izbrali smo za vas iz arhtva zabavne glasbe. 11,30: O najmočnejših možeh sveta. 11,45: Zoltan Kodaly: Teatrska uvertura. 12,00: Pet pevcev — pet popevk. 12,15: Kmetijski nasveti. 12,25:	Trio
Bardorfer igra. 12,40:	Skladbe
slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel. 14,00: Lahka glasba. 14,30: Radijski leksikon. 14,45: Poje vam Lu Van Burg. 15.40: Pri klasičnih mojstrih — Branko Čopič: Ne tuguj bronzaoa stražo. 16,00: Koncert po željah, 17,10: »Glasba po petih«: a) Črnski pevec Billy EckStine; b) Prelistajmo naš zabavni album. 18 00: Sestanek ob šestih. 18,20: Šopek orhidej (pesmi in plesi iz Južne Amerike). 18,45:	Razgovori o
mednarodnih vprašanjih. 20,00: Nikolaj Rimski-Korsakov: Snegu-ročka, radijska priredba opere. 2i,50; Dve skladbi za klavir.
TELEVIZIJA 17,00: Spored za otroke. 18,00: Prenos s srednjeveških iger iz Siene. 19,20: Jane Austen: »Ponos in predsodki«. 20,30: Poročila. 21,00: Počitniške popevke. 21,50: Donizetti:	«Ljubavni na-
poj«, II. dejanje. 23,00: Poročila.
( oledaliSča"*!
VERDI
BALET ZDA NA GRADU
Ob otvoritvi letnih gledaliških prireditev 1958 na gradu sv. Justa bo 8. in 9. julija nastopil balet ZDA »Ierome Rob-bins«, ki je že nastopil v Spo-ktu na ((festivalu dveh svetov«. Razen v Spoletu bo to edini nastop v Evropi. Balet bo spremljal orkester Tržaške filharmonije spopolnjen z orke> strom jazza pod vodstvom Werž nerja Torkanovvskega.
KINO
J
Excelsior. 15.30: «Gospem ugaja Mambo«. Eddie Costantine, P. Robert,
Fenice. 16,00: «Goreče obzorje«.
Gecard Landry, Ileana Lauro. Nazionale. 16,00: «Sveta Ivana«.
Richard Wictmar. Richard Todd Filodrammatico. 15,00:	«OgejU
na Yangtse» R. Todd in A. Tamiroff.
Grattacielo. 16,00:	»Plava kri«.
Al ec Guinness.
Supercinema. 16,00: »Pamet, ki ubija«. A. De Cordova, E. Pe-nella.
Arcobaleno. 16,00; »Rdeča reka«.
M. Clift, J, Wayne.
Astra Roiano. 16,30:	«Tammy,
divji cvet«. D. Reynoldšs. Capitol. 16,30: »Opoldanska visoka plima«. Betba St. John, Michael Crai.
Cristallo. 16,30: »Gasilci iz Vig-giu». Igrajo najbolj znani artisti.'
Alabarda. 16,30:	»Bandit	z Epi.
ra«. V. Johnson in M. Carol. Cinemascope. Technicolor. Aidebaran. 16,00:	«Gusarski za-
klad«. L. Gbaney, V. Joky. Technicolor.
Aurora. 16,00: ((Zgodba o Esther Costello«. J. Crawford, R. Brazzi.
Garibaldi. 16,00: »Ilovnati velikan«. Hum-phrey Bogart in Rod Steiger.
Ideale. 16,30:	«Jetniki Južnega
tečaja«. J. Mahoney in W. Reynolds.
Im pero. 16,30: ((Gusarski otok«.
F Perier in R. Podiestb.
Italia. 16,30: »Kočica«. A. Gard-ner, S. Graoger in David Ni-ven,
Moderno. 16,00: »Sangaree«. F.
Lamas, A. Dahi. Technicolor. S. Marco. Zaprto.
Savona. 16,00: «Obala smrti«. A-lexander Knox, Sheila Sim. Viale. 16,00:	«Skrivnost Mora
Tau«. G. Palmer, Allison Ha-yes.
Vittorio Veneto. 16.15: »Tista div_ ja leta«. J. Cagney, B. Stan-\vick.
Belvedere. i6.30:	»Dovršen	zlo-
čin«. G. Ke!ly in R. Milland. Massimo. 16,30:	((Objektiv Bur-
ma«. E. Flynn.
Marconi. (Glej kino na prostem.)
Novo Cine 16,00: ((Vampirji«. G.
M. Canaie, C. D’Angelo.
Odeon. Zaprto.
NA PROSTEM Arena dei fiori. 20,30: ((Nemirno življenje«. Elizabeth Taylor, W. Po\v<=U.
Parad,iso. 20,30; ((Narednik Car-veri'. George Montgomery, Ponziana. «Lovci Indijancev«,
Kirk Douglas, Elsa Martineili. Vaimaura. 20,15:	»Vojščaki mo-
drega losa«. Tony Martin in Peggye Casble.
Arena Diana. 20,30: »Beg v sonce« Jean Marais.
Ariston. 20 30:	«Ni res, ampak
verjamem«. Zabavni film. Igra De Filippo.
Marconi. 20,15:	»Muka«. Paul
Newm’an, VVendel Korey ip VVaitpr Pidgeon.
Garibaldi, 20,15: »Ilovnati velikan«. Homphrey Bogart in Red Steiger.
Stadio. 20,30: «Zemlja proti letečim krožnikom«.
Roiano. 20,30; ((Karibski ciklon«.
Robert Netvton.
Secolo Sv. Ivan, 20,30: »Petrolejska mrzlica«. Clark Gable in H. Lamar.
MALI OGLASI
OD VČERAJ DO DANES
(LJUDSKA PKOMVKTA )
Ob priliki gostovanja ljubljanske Opere na Primorskih prireditvah v Kopru *. t. m. s Smetanovo opero »Prodano nevesto« organizira prosvetno društvo «Andrej Cok« z Opčin obisk predstave Vpisovanje vsak večer do petka 4. t. m. v krožku društva, Konkonelska št. 1 od 20 do 21. ure
Vpisovanje tudi v Trstu, Ul. Homa 15-II. (SPZ).
RAZNA »UVRSTILA
I let in 11 mesecev zaporne ter j Ul. del Bosco, kjer so ga le la« 09.88)5 lir denarne kazni. 1 dohiteli.
r
L
Slovenski totoklub v Trstu. Danes ob 20,30 v Ul. Roma 15 redni sestanek. Na dnevnem redu pomenek o načrtu za delo med počitnicami za razstavo. Prosimo člane da prinesejo knjige za izmenjavo.
DAIIOVI IM ritlNIMCVttlJ
Na obletnico smrti svojega očita sodnega svetnika Ivana Douga-r.a daruje Boža Perhavc 2000 lir Dijaški Matici.
ROJSTVA, SMRTI )N POROKE
Dne 1. julija so se rodili v Trstu 4 otroci, umrlo je 12 o-»eb, porok je bilo 8.
Poročili so se: uradnik Euge-nio Costantini in gospodinja Ar-gia Pasinu, mehanik Giuseppe Cerctuenich in gospodinja Renata Cenda, trgovec Umberto San-zln tn uradnica Renata Maiettl.
uradnik Giulio Mase in gospodinja Marija Gaiata, jurist Antonio Peinkhofer in učiteljica Biancamaria Suttora, mehanik Bruno Cristofaro in uradnica Leonilde Canducci geometer Bruno Calini in šivilja Nives Smaila, elektromeharnk Adriano Cravero in prodajalka Emilia Volk.
Umrli so: 78-letna Paola De-pangher vd. Goltan, 41-letna Guerrina Maria Ilias, 45-letni Er-manno Serbottlni, 28-letna Dolores Cusanno por. Cappon, 73-letna Arina Rismondo por. Saf-ticih, 54-letni Giuseppe Coretti, 64-letni Ettore Campagnari, baletni Rinaldi Marcello, 56-letnl Franceseo Mislei, 73-letna Anna Kuret por, Komar 74-letni Romano Masu-tti, 66-letni Guido Buttiro.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
Davanzo, Ul. Bernini 4; Giusti, Strada del Frlulj 7; Millo, Ul. Buonarrot! 11; Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
«EMPORIO DELLO SCAMPOLA. ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke:	svile,	najlona,	rafije,
popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo.
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na
«Primorski dnevnik*
Pošljemo vam ga v katerim).i kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina
Lit. 300.—
Telefonirajte na št. 37-338
IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA MLADINSKE REVIJE
DOBITE JO v
Tržaški knjigarni
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Valute
1	Milan	Rim
Zlati funt .	5900 —	6100,—
Marengo	4600,—	4700,—
Dotar ....	622,—	626 —
Frank franc.	135.—	139,—
Frank Švicar.	144 —	146 —
Sterling	1720 —	1760.—
Dinar .	82 —	84 —
Šiling , .	23.75	24.25
Zlato ....	707,—	709 —
Zah. n, marka	148.—	149.—
+
30, junija nas je za vedno zapustila ljuba mama
Ana Komar
roj. KURET
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 17.45 iz bolnišnice pri Sv. Magdaleni na domače pokopališče v Ricmanjih.
žalujoča sinova Milan in Danilo ter ostalo sorodstvo Trst-Ricmanje, 2.7.1958
NOVOSTI	ZA	NAŠE
Nove določbe o maturi
Strožji kriterij pri ocenjevanju kandidatov - Večja odgovornost izpitnih komisij
Mature in zrelostni izpiti bodo letos potekal: v drugačnem vzdušju kot pretekla leta Odgovorne šolske oblasti so namreč izdale nove določbe, ki urejajo na nekoliko drugačni osnovi te izpite.
Glavni spremembi, ki ju bor do prinesle nove določbe, vključene v zakonu z dne 6. marca, ata v bistvu dvojni. Prva sprememba postavlja nekakšen nov kriterij pri o-cenjevanju kandidatov, ki pa nas vendarle spominja na Gentillejev zakon, po katerem ni mogel kandidat za maturo ali zrelostni izpit ponavljati tega v drugič v jesenskem roku, če je pri prvem izpitu padel v dveh predmetih. Te določbe se šolske oblastj že dolga leta niso držale ter so študentje lahko prišli na maturo, tudi če niso dobili zadostne ocene v več učnih predmetih. Lahko torej rečemo, da se .šolske oblasti vračajo k o-strejšemu kriteriju, kar pomeni, da bo maturant, oziroma kandidat za zrelostni izpit brezpogojno padel, če bo imel pri prvem zrelostnem izpitu slabo oceno v treh učnih predmetih.
Te določbe pa vendarle ne bodo tako strogo izvajali, kot bi se študentje sicer utegnili bati. Vsaka izpitna komisija bo namreč morala preveriti še pred začetkom mature oziroma zrelostnih izpitov, če je bil kandidat v šolsici dobi- dovolj zrel, o-ziroma če njegovo celotno znanje zadošča za pristop k maturi ali zrelostnemu lzpitu. Po njegovem celotnem znanju bo ista komisija skle-v katerih učnih pred-e m je bil slab in iz katerih delatj ponavljalne t Pl '. .To pomeni, da se bo _ \sl)a ozirala na celotno ter mu bo č_ v 1 a Ponavljalni izpit le, ločenem la’ da je bU V d°‘
Predmetu popolno-
ma nepripravljen.
refuie63 n,°Vast za-kona, ki u-
lostnfh P k matur in zre‘ didlt iZP,t°V te. da kan-ne bo padel že, če ne imel zadostne ocene v pi-
smeni nalogi iz italijanščine, temveč bo komisija počakala še na izid ustnega izpita v italijanščini. Brez dvoma bodo sprejeli dijaki to spremembo z zadovoljstvom, saj je znano, da je vladal med njimi velik preplah, da bi padli že pri pismenem izpitu iz italijanščine, ne da bj imeli možnost izkazati se pri ustnem izpitu.
Za študente višje realne gimnazije pa velja še ena sprememba: ukinitev pismenih prevodov iz italijanščine v latinščino.
Novi zakon pa predvideva še druge določbe, ki urejujejo na novi podlagi potek matur in zrelostnih izpitov. Vse pismene naloge bosta namreč morali pregledati vedno dve podkomisiji (ena za literaturo in druga za ostale predmete). Isti zakon določa še, da bo vsak izpit neveljaven, če bi bil kandidat izprašan le pred enim članom konr-sije. S tem so' hotele šolske oblasti preprečiti, da bi lahko profesor, na svoj račun in v svojem predmetu, izpraševal kandidate, ne da bi bili pri- tem navzoči člani komisij, oziroma podkonrsij.
In še nekaj novosti novega zakona, ki zadevajo potek zrelostnih izpitov. Novi zakon predvideva med drugim, da se morajo komisije zbrati vsak dan po zaključku izpitov ter proučiti kakšen je bil potek dela v tistem dnevu. S tem bo komisijam , delo olajšano, saj bodo lahko ob koncu izpitov pregledale samo zaključke posameznih dni in na osnovi teh dale svoje zaključne o-ccne.
Šolske oblasti so prepričane, da bodo z novimi določbami — če jih bodo profesorski zbori do kraja upoštevali — preprečile razne krivice in napačne sodbe in s tem prispevale k boljšemu uspehu matur in zrelostnih izpitov. Upajo, da bodo z novimi določbami zadovoljni tudi študentje sami, v korist katerih so šolske oblasti izdale še drugo določbo. Ta določba predvideva, da mora
vsak razrednik predložiti izpitni .^komisiji, poleg spričevala zadnjega šolskega leta, tudi nekakšen opis posameznih kandidatov, v katerem naj bi bile naštete značilnosti in navade posameznega kandidata ter mnenje posameznih profesorjev o vsakem kandidatu.
Ce pri- tem upoštevamo še to, da bo letos imenovalo vse izpitne komisije ministrstvo za vzgojo in šolstvo,' moremo zaključiti z ugotovitvijo, o-ziroma upanjem, da bodo letošnje mature in zrelostni izpiti potekali- v boljšem in pravičnejšem vzdušju. Vsaj takšne so želje in nameni šolskih oblasti.
Bivši voditelj alžirskih upornikov. Sid Cherif, se je pred dnevi poročil. Na sliki ga vidimo z ženo, ko zapušča županstvo, medtem ko mu vojaki (tudi bivši uporniki) drže špalir. Po izrazu obraza sodeč, mu izdajstvo rojakov ne gre v klasje.
Nacionalni čut
(Nadaljevanje in konec)
To stališče .ie zastopal na procesu v Bocnu in Tridentu tudi državni pravdnik. Po njegovem mnenju mora ta čut vedno obstajati, neodvisno od vsakokratnega Te-žima. «Nacionalni čut je nacija sama, je njena moč, s katero se uveljavlja na zu-naj.» Nacionalni čut je zanj realnost. Zakonske določbe o nacionalnem čutu izvirajo sicer iz fašističnega časa, nacionalni čut pa je bil že prej in je še danes. Pod fašizmom je bil skrajni nacionalizem, sedaj je «zdravi paravni čut skupnosti nacije*. V tem pogledu ne sme veljati nobena izjema za druge etnične skupine. Na cionalni čut pa je tudi nekaj konkretnega, v zakonu podanega, a vsak državljan mora spoštovati zakon.
Definicija nacionalnega čuta, kakršno je dal kasacijski dvor, pa ni zadostna in
lllllltlllllllll II IIIIIIIIINItlill IN lllllllllllllllllll llllfl lllllllllll | lil || iiiif (li j | iiiiiiiiiiiiiii iiiiiii iiiiiiiiiiii || iiiiigiiia iiiiiiii ||( |!| aii^iiiiiiiiiiiiaii !|i||,|! iiiiiiiiiiiii iii, lij,1,11,11	igli,!!	||,|,mm, mm
Električni človek ■ čudežen pojav
12-letna deklica, živ elektromagnet - Gospa v plamenih - Šele s 60. letom je postal električen - Električni znanstvenik preslepi ljudožerce - Mr. Salambo prenese 1280 voltov
Morda se bo komu zdelo, da gnet. Kovinski predmeti so se
je pojav električnega človeka le izmišljotina. Vendar so taki ljudje na svetu, čeprav ne tako pogosti. V Londonu so bile tri osebe, ki so jih v zad-
ji kar prilepili na roko, če se jih je dotaknila in težko jih je bilo potem odtrgati. Svojo lastnost je izkoriščala tudi tako, da je z dotikanjem dru-
njih 10 letih znanstveniki pre- gih oseb prenašala nanje ma-
gledali .in ugotovili, da gre za ose.be, ki imajo v svojem telesu določeno množino elektrike, ki pa ni vedno enaka, niti nima vedno enake napetosti. Ti učenjaki pravijo, da to ni kako posebna lastnost v človeškem telesu, marveč, da gre pri teh osebah za bolezensko spremembo človeškega organizma.
Tudi se pri vseh teh osebah ne izraža električnost na enak način. Pri nekaterih se v določenih trenutkih pokažejo e-lektrične iskre, pri drugih pa je mag elektriko zaznati z dotikom.
Poseben fenomen je bila 12-letna Filipina Singer, ki je bila pravi živ elektroma-
lillllllllltlllllll
-ŽELEL	BI	OBISKATI
Jean Paul Sartre
»Zeiel bi obiskati Jugoslavijo« je izjavil jugoslovanskemu novinarju poznani francoski pisec in filozof Jean Paul Sartre (izg.: Zan * Pol jjartr).
tole Sartre je v svetu že tako znano, da bi bilo odveč Pisati njegov življenjepis ali Pa precizirat: za koga pravzaprav sploh gre. 'tudi naj-Preprostejši človek si ob tem ‘nienu predstavlja, če drugega ne, voditelja tistih eksisten-oialistov, po katerih je Pariz zaslovel daleč naokoli. Lahko ka smatramo za čudaka, odpornika ali pa eksponenta malomeščanskih krogov, toda n® moremo zanikati njegove Veljave kot liiozola in izvedenca v političnih vprašanjih. Lahko ga tudi kritiziramo, lah-tudi izjavimo, da ga ne fazumemo oziroma, da ne soglašamo z njegovimi idejami, vendar mu moremo priznati, da je velik mož. Tako gledajo na Sartra danes v svetu. To Je človek, pravijo, ki po-Ve vedno to, kar hoče povedati ,n ki pri tem ne izbira načinov. Njegove izjave so o-stre m odločne, pa naj gre za izjave o literaturi ali pa o
Politiki.
Težko je orisati Sartra v ne-aj besedah. Pravijo, da je sovražnik malomeščanstva, ce-Pfav izhaja sam :z njegov.ii vrst. O malomeščanstvu pravi sam, ha bi moralo izginiti četudi «bi morali pri tem izg-hiti m, sami«. Sam zatrjuje ob vsak, priložnosti, da mora “iti človek svoboden, toda pr tem se poslužuje definicij, ki *o mnogokrat nerazumljive. *--e si kdo zamišlja Sartra kot
zastopnika tistih eksistenciali-8tov, ki se v umazanih .n raztrganih oblekah ter neobn.
in neumiti sprehajajo po Parizu, potem se pravi, da 8a ne pozna, oziroma da ne ve o njem ničesar. In motijo *e tudi eks.stencialisti sami, k na ta način tolmačijo njegove ideje in zamisli. S temi, mnogokrat bolj opicam podobam ljudem, ki si ne brijejo rade ,n ki se požvižgajo na moralo, nima Sartre nič skup-
h«ga.
"Kaj je torej eksistenciali-aam?i), je p-satelja vprašal ne-ameriški novinar. In ta I1"1 je odgovoril: «Eksistencia. izern je tista stvar, ki mi al* možnost in sredstva za °bstoj.»
. Sartre, po postavi majhen, groben m živčen človek, živi Ulici Napoleon št. 42, v aju Sa:nt-f)ermcin-des-Prčs, *Y nasproti stare cerkve.
Stanovanje ima v četrtem nadstropju starinske hiše, v kateri ni dvigala, niti drugih u-riobnosti, ki jih imajo moderne stanovanjske hiše. V tem stanovanju, ki ima štiri sobe, je živel Sartre tudi tedaj, ko še ni bil slaven. Samo ena soba pripada njemu samemu in v njej Sartre dela tudi cele noči. V sosednji sobi stanuje njegova mati, v tretji je njegov sodelavec, oziroma tajnik. Četrta soba je nekak salon, kjer sprejemajo razne obiske. Toda Sartre se' teh obiskov skoraj nikoli ne udeležuje, ker pravi, da nima časa.
Ce pa koga Sartre sprejme, potem je z njim zelo prijazen in vljuden. Sam pravi,-da hoče v najkrajšem času dokončati knjigo o dialektičnem materializmu, kž jo sedaj piše. Pravi, da bo knjiga gotova že v jeseni, nakar bi rad odšel na kratek obisk v Jugoslavijo. Sartre je bil že en-
krat v Jugoslaviji ter je imel tedaj več razgovorov z jugoslovanskimi pisatelji in misleci. Tudi sedaj bi se hotel z njimi pogovoriti o raznih teoretičnih problemih. Sam pravi, o tem svojem bodočem obisku takole: «Lahko ga smatrate za obisk intelektualca intelektualcem.«
Drugih načrtov za sedaj nima. Ima samo dosti, dosti dela. O svojih gledaliških delih noče povedati niti besede, prav tako ne mara govorit' o slikarstvu. Toda o politiki govori zelo rad, posebno sedaj, ko je v ospredju vprašanje Alžira. In vprav v zvezi s tem problemom je Sartre v zadnjem času večkrat govoril, oziroma povedal svoje mnenje.
Ko je prečitaT knjigo Alle-ga o ravnanju francoskih padalcev z raznimj ujetniki v alžirskih zaporih, je tudi napisal svoje mnenje v časopisu «Victoire»: «Alžirski problem je postal v zadnjem času zelo aktualen. Večkrat sem razmišljal o neodgovornosti ukrepov naše vlade v zvezi s to zadevo; vendar moram priznati, da si še zdaleč nisem predstavljal, na kakšno stopnjo degradacije smo že prišli. Vzrok temu je po mojem, da smo hoteli pozabiti, na francosko tragedijo iz leta 1945.» Francoske oblasti so prepovedale prodajo Allegove knjige in objavo Sartrove izjave. Toda prav v zadnjih dneh je reko veliko založniško podjetje Izdalo brošuro, v kateri objavlja izjavo ki jo je podal Sartre in izvlečke iz Allegove knjige.
  Itllllll illlltlMMIMMIIl,
Urni nahod
V norveškem paviljonu v bruseljski svetovni razstavi so razstavili nov tip mikroskopa, ki deluje na podlagi infrardečih žarkov in s katerim je moč odkriti v zraku virus nahoda.
Ljudje često zbijajo sale iz znanstvenikov zato, ker se je tem posrečilo izdelat: vodikovo bombo, odkriti razne ant!, biotike in izpolniti televizijo, medtem ko hkrati ne znajo ozdraviti navadnega nahoda.
Toda z novim tipom mikroskopa se je norveškemt zdrav, niku He!gexu Qrstromu posre-
čilo, da je ugotovil zanimive stvari o nahodu. Tako je na primer dognal, da virus nahoda leti po zraku s hitrostjo kakih 200 km na uro. Ta izredno odporni virus lahko, če ga nosi veter, prepotuje tudi več ko 150 km.
Tako lahko človek, ki je kihnil, okuži človeka, ki je 150 km oddaljen od njega. Virus nahoda vzdrži v zraku okrog dva meseca. Njegova trdoživost pa se poveča s povečano vlažnostjo zraka. Nasprotno pa ga sončni žarki pri priči uničijo.
gnetičnost in na mnoge je to blagodejno vplivalo, da so jim celo izginile razne tegobe in bolečine.
Gospa Lucienne De la Ro-che je postala zjutraj, brž ko je slekla spalno srajco tako električna, da je bila videti kot da bi gorela. Plameni so bili včasih tudi do 20 cm dolgi.
A gospa Ely Gardner je svo. jo električnost kar v domačem gospodinjstvu prakt čno uporabljala. Dotaknila se je plinskega gorilnika in že se je vnel plin. Ni potrebovala vžigalnika ne vžigalic.
Uslužbenca železarne v O-stravi pa sta že močneje e-lektrična. Lahko sta z elektriko v svojih telesih vzbudila radijski aparat k delovanju. Ce sta se dotaknila vsak ene žice, je začelo v zvočniku šumeti in včasih se je oglasila prav rahla godba. To sta bila 35-letni mehanik Bltavskjr n 21-letni delavec Sykora. Poskuse sta napravila pred posebno komisijo 28. maja 1937. leta. Takrat sta tudi prižgala neonsko cev. Vsak od njiju je prijel za en pol cevi in v cevi je zažarela lepa, jasna luč. Glasove v zvočniku so posneli na plošče, da bi se tako izognili očitkom, da je bila morda komisija pod vpli. vom sugestije. Izmerili so napetost električnega toka v njunih telesih, ki jt znašala 50 do 300 voltov.
Ali pa J-ohannsen. Prvi je opazil, da prihajajo izpod njegovih prstov električne iskre inž. Gruenewald. Prav tako se je močno odklonila magnetna igla na kompasu, če se ga je z roko dotaknil.
Svoj čas je vzbujal veliko pozornost grški študent Pa-najotis Culumvachis. Ko mu je bilo 28 let, je vej začuden opazil, da mu električna žarnica zažari kar v roki. To svo-jo lastnost je znal spretno izkoristiti v svoj prid. Lotil se je masiranja. Qdprl je salon za masiranje in je imel prav lepe uspehe. Saj je njegova električnost brez dvoma tudi ugodno vplivala na počutje klientovi Nekateri so se popot n-oma znebili raznih trganj m drug.h bolečin.
V še poznejših letih je zaznal svoje nenavadne lastnosti grof Johann Berenyi, ki je šele v svojem 60. letu o■ pazil, da se magnetnica močno premakne, čeprav se le narahlo dotakne kompasa jn da zažari neonska luč, če prime za vsak konec cevi z eno r-oko.
A najbolj zanimive doživljaje je imel ameriški raziskovalec prof. Grundze, ki je organiziral znanstveno odpravo v južnoameriške pragozdove, da bi raziskovala tamkajšnja plemena ljudožercev ali lovcev na človeške glave. Vse je slo gladko, dokler niso prišli blizu naselbin teh nevarnih divjakov. Vsi spremljevalci so ni' teli pregovarjati učenjaka, naj opusti nevarni podvig in naj se rajši vrne, dokler je še čas. A prof. Grundze ni hotel nič čuti o tem, zato so ga vsi spremljevalci in nosači zapustili. Ostal je popolnoma sam, sredi pragozda, z vso prtljago. Ko je tako sedel sredi vreč in zabojev, vdan v usodo, so ga zgrabile močna roke, ga zvezale in bil je jetnik «lovcev na glave«. Vse svoje znanje jezikov raznh divjih plemen je poskušal, pa ni dosegel nič. Hočeš nočeš je moral z njimi. Ni se mogel upreti tem divjim vojščakom. »Mogočni Puma veselo imeti tvoja glava za trofeja!« To je bil edini odgovor na vsa j dokazovanja :n prepričevanja |
V taborišču ljudožercev so ga
imeli v nekem ograjenem prostoru in ves čas so ga stražili divji vojščaki.
Toda... Groza! Vojščak je opazil, da pršijo iz jetnikovega telesa iskre. Iz glave in iz prsi, iz rok in iz ledij. Ves je bil obžarjen, bil je kot prikazen...
S krikom so vsi preplašeni stekli povedat poglavarju o tem nenavadnem belem jetniku. A poglavar, «Mogočr.i Puma«, je ves prebledel, ko je to zvedel. Takoj je pohitel k velikemu belemu čarodeju, ter mu slovesno izjavil svojo vdanost in mu ponujal pomoč in usluge. Vrnili so mu vso prtljago, katero so prej u-kradli in mu dali nosače in spremljevalce za nadaljnje potovanje po vsej džungli.
Prof. Grundze se je spomnil, da more z lahnim drgnjenjem dlani in kože sploh, povzročiti iskre, kot pri električnem aparatu. Tak*o je to izkoristil m divjaki v džungli so ga pa vsod sprejemali z vsemi čast-
sti, a njemu ni bilo prav nič. Mirno je stal tam dalje in o-pazoval. Spoznal je, da je njegovo telo odporno proti visoki napetosti in to je spretno izkoristil. Skupno s svojo ženo je prirejal predstave, kjer
mi in na moč slovesno. Bili | sta kazala vse mogoče umet-so obveščeni že davno pred j nije, da so se gledalcem las-
njegovim prihodom, po čudež nem brzojavu teh divjih ljudstev. Vsi so vedeli, kako mogočen čudodelnik je ta bel; mož.
A mr. Salambo, ki je mogel prenesti električni tok 1280 voltov napetosti! To lastnost svojega telesa je opazil med prvo svetovno vojno, ko je nekoč stal med hudo nevihto z materjo in sestro v domači sobi. Nenadoma je treščilo v hišo in obe ženski sta padli na tla, zadeti. Bili sta v nezave-
je ježili. Toda v Sangaju bi kmalu skupila, ko so ju napadli »ognjeni plesalci«, in sta jim komaj ušla. Bila sta pač prenevarna konkurenta. A v Indiji bi se prav kmalu končala predstava za njiju nesrečno. Za oder sta uporabila kar slonov hrbet, in ko so vključili električne baterije, je slona začelo stresati in je podivjal. V hipu je stresel vse z «odra».
S. A.
iiiiiiiiiiiiiiHiiinHiiiiitiiiiiiMiiiiininnnnmiminnuinin,, 1114,1111, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiifiiiiiiiHiiiiiiiifiiitiiiiiiiiHiiiiii
iiimiimiiiiii
Bohinjska „Kmečka ofcet“ vabi
Od 29. junija do prihodnje nedelje, 6. julija, imajo v Bohinju tradicionalne prireditve, ki nosijo naslov »kmečka ofceta. Ves teden so na programu razne prireditve. Najbogatejši program pa bo v soboto in v nedeljo. V soboto zvečer imajo »vasovanje«, naslednji dan pa dopoldne veslaške tekme na Bohinjskem jezeru, popoldne pa pravo kmečko ohcet, pri kateri sodeluje malone ves bohinjski kot. Lanska «ohcet» je v ta čudoviti kot Slovenije privabila več tisoč ljudi, letos je verjetno, da jih bo še več, saj bo že itak bogat kulturno-folklorni program, pri katerem sodelujejo številna društva iz Bohinja in okolice, dopolnil še priljubljeni Avsenikov kvintet. Na sliki eden izmed številnih svatovskih vozov pri ukmečki otcetin.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllilllliliiiiliiililiilliiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiint,,,!!,,,,,,!,,,,,,,,,!,,,,!,!!!
Trije SS-ovci pred sodiščem
zaradi trpinčenja in 11.000 umorov
Proti sredi n; prihodnjega septembra bo sodišče v Bonnu sodilo trem bivšim pripadnikom enot sWaffen-SS»; ki so bili čuvaji v zloglasnem taborišču Sachsenniaus-na pri Berlinu. Gre za 48-let-n ega Gustava Hermannu Sorpeja, 41-letnega Wil hel-ma Schuberta in 42-letnega Martina Knittlerja, Tei jo obtoženi sokrivde pri 11.000 u-morih. Vse tri so aretirali leta 1956 kot vojne zločince, brž ko so se vrnili iz ujetništva v Sovjetski zvezi, kjer jih je neko vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno prisilno delo zaradi usmrtitve ruskih vojnih ujetnikov, Lela 1956 so jih izročili Za-padni Nemčiji kot «neamne-stirane vojne zločince», na
meji pa so jih nemške oblasti aretirale in zaprle.
Razprava bo trajala verjetno dva do tri mesece in predvideva zaslišanje 1,161 prič različne , narodnosti: Nemce, Cehe, Norvežane, Poljake, Belgijce, Američane in Z ide. Obtožnica našteva pokol 10.8(10 ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih likuidi-rali S strelom v tilnik, nato trpinčenje in smrtno mučenje 294 Zidov in poljskih intelektualcev, in to v razdobju med letorti 1933 in 1945. Obtožnica jih tudi dolži, da so lastnoročno ubili številne ujetnike in da so se udeležili množičnih pokolov vojnih ujetnikov, v sodelovanju z drugimi čuvaji, ki so bodi-
si le umrli ali pa se ne ve, kje se nahajajo. Med to dolgo vrsto zločinov obtožnica navaja tudi kakih 40 poskusov umora.
Pri tem je vredno zabeležiti, da se v Zapadni Nemčiji, celo 13 let po koncu vojne, še vedno stopa na prste bivšim pripadnikom nacistične vojske, medtem ko se v Italiji vrše procesi proti bivšim antifašističnim borcem, bivših pripadnikov 'fašistične vojske, ki so se odlikovali s pustošenjem tuje dežele in ubijanjem borcev za svobodo, pa nihče ne preganja, ampak so celo včasih deležni odlikovanja za svoje «junaškoi) zadržanje na Balkanu,
ni zadovoljiva. Povsem u-pravičeno je na procesu v Tridentu prof. Perego pripomnil k takemu tolmačenju pojma «nacionalni čut*: «Kasacijski dvor je s tem dal pravilno definicijo države, hkrati pa je zmešal pojme. Kajti biti nacionalen in nacionalno misliti pomeni nekaj drugega, namreč čutiti pripadnost k neki skupnosti, ki ima svoje korenine v zgodovinsko - kulturnih vrednotah in ki ni neobhod-no istovetna s tem, kar obstaja kot država.*
Še bolj jasen je v tem pogledu pravni komentator Manzini, ki pravi, da je nacionalni čut čut pripadnosti k neki določeni etnični skupini, ki ima skupno zgodovino in skupno kulturo.
Tudi po definiciji pojma, ki jo je podal kasacijski dvor, je še vedno nejasno, kaj je nacionalni čut, kajti še vedno se mešajo pojmi ljudstvo, nacija in država.
Če imamo nacionalni čut za bistvo državnega edin-stva, potem so prekrški proti temu čutu prekrški proti državnemu edinstvu; tem pa pravimo veleizdaja in zanje so že primerne določbe v kazenskem zakoniku.
Ako si raztolmačimo nacionalni čut kot zavest dr žavnega edinstva, je jasno, da ga moramo spoštovati. Ali pa so zato potrebne posebne zakonske določbe? V Angliji, Franciji. ZDA in drugih državah nimajo takega zakona. Ali je morda zato ta čut v Angliji ali Franciji in drugod slabši?
Nacionalni čut in spoštovanje tega čuta sta, kakor je pravilno izvajal odvetnik Ravagni na procesu v Tridentu, ena stvar, druga stvar pa je kritika nacionalnega čuta. V demokratični državi mora biti dovoljeno kritizirati nacionalni čut. Ne smemo ga žaliti, pač pa kritizirati in po potrebi tudi slabiti.
Docela nasprotnega mnenja pa je bil državni pravdnik, ki je izjavil: Nacionalni čut je substrakt, je življenjski element in življenjski namen države. «Gorje, ako bi začeli razlikovati med nacionalnim čutom države in nacionalnim čutom kake etnične skupine, ki bi bila izločena iz nacionalne skupnosti. Ta skupina bi lahko vstala proti naciji in opravičila svoj upor pred zunanjim svetom. Zato so potrebne zakonske določbe, ki ščitijo in branijo nacionalni čut*.
Podobno stališče je zavzel tudi sodni dvor, ko je zavrnil zahtevo braniteljev, da se procesni akti odstopijo upravnemu sodišču, ki bi sodil o ustavni zakonitosti členov 271 in 272, z utemeljitvijo, da je «nacionalni čut, ne pa nacionalizem, ki se od njega razlikuje in ki tupatam tudi greši, nekaj, kar preživlja historične či-nitelje kakega ljudstva in mora veljati kot neka imanentna realnost nad vsemi zgodovinskimi nripetliaii ka. ke nacije kot nek^ sveta dobrina ljudstva, ki se mora ljubosumno čuvati in skrbno ščititi*.
Nacionalni čut v smislu definicije kasacijskega dvora bi po besedah državnega pravdnika bil prirojen (imanenten) in se zaradi tega ne more nikomur vsiljevati.
Nacionalni Čut v tem pomenu pa je le relativen, po svoji vsebini in po svoji intenzivnosti. Drugačni so bili pojmi o državi, zlasti še o njeni suverenosti pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama in drugačni so danes, še drugačno lice bodo dobili jutri, ako pride do Združene Evrope kot neke naddržavne skupnosti, katere članica bo tudi Italija.
Na drugi strani — kakor je na procesu poudaril odvetnik Viaro — pa ni mogoče zahtevati od Južnih Tirolcev, da čutijo kakor Italijani. «Ko je Južni Tirol pred štiridesetimi leti postal sestavni del Italije, se ni s tem spremenila narava južnih Tirolcev. Zanje ni italijanska domovina isto, kar je za rojene Italijane; zanje je pač neka vrsta »adaptivne domovine*. Isto velja seveda tudi za Slovence, ki živijo v Italiji. Pri teh bi morali celo razlikovati dve stopnji, bolj razvito stopnjo pri beneških Sloven-
cih, ki pripadajo Italiji od
leta 1866, in manj razvito pri goriških Slovencih, ki so šele leta 1920 postali italijanski državljani. Ker pa je Italija zanje po Viarovih besedah samo neka tadop-tivna domovina*, se mora ta čut drugače izrazati. Pravo mater otrok (s prav redkimi izjemami) vedno ljubi, pa naj bo taka ali taka; zanj je vedno mati. Ljubezen do adoptivne matere pa je v veliki meri odvisna od ravnanja adoptivne matere z otrokom.
V otroku pa ostane tudi pri najboljšem ravnanju še vedno spomin na mater. Zaradi tega pa, je izvajal Viaro, «se ne smejo pripadniki drugih etničnih skupin-kaznovati, če je v njih še vedno živ nacionalni čut, ki se je z njimi rodil in ki si ga niso mogli iztrgati iz srca*.
Spričo nejasnosti glede pojma «nacionalni čut* bi bilo le pozdraviti, ako bi sodni dvor ugodil zahtevi braniteljev in vprašal ustavno sodišče za mnenje o u-stavni zakonitosti obeh členov kazenskega zakona, ki govorita o nacionalnem čutu. Sodni dvor ni smatral to za umestno. Pač pa so bili porotniki tako uvidevni, da niso videli v dejanjih obtožencev prestopka proti tema dvema členoma.
Po mnenju braniteljev je taka razsodba smrtni udarec za ta dva člena.
Sicer je tudi že kasacijski dvor ponovno, zlasti še pred letom 1950, razsodil, da sta člena 271 in 272 v nasprotju z ustavo in da sta bila ustvarjena samo za oporo fašističnega režima.
Prav tako tudi omenjeni pravni komentator meni, da bi se morala ta člena črtati, ker nimata nobenega pomena v demokratični državi.
Tako je tudi stališče o-snutka novega kazenskega zakonika, ki nosi ime po prejšnjem ministrskem predsedniku Zoliju. V tem o-snutku ni več teh dveh členov, pač pa so kot «anti-nacionalna* prepovedana tajna protidemokratična združenja in ‘protidemokratična propaganda.
Osnutek je že bil odobren od dveh komisij, vendar do danes še ni bil sprejet od poslanske zbornice in senata.
Zato oba člena še vedno strašita kot ostanek fašistične ere. Za nas Slovence pa je z njima združeno še posebno vprašanje, namreč vprašanje veljavnosti teh dveh členov za tržaško o-zemlje. na katero je bil raztegnjen italijanski kazenski zakon, glede na posebni položaj tega ozemlja v skladu z besedilom londonskega memoranduma o soglasju.
LAVO ČERMELJ
HOROSKOP
 ZA DANES_______________
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.1 Brzdajte svoje navdušenje ker utegnete v naglici vse po,
kvariti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Obeta se vam krajše poslovne potovanje v zadevi, ki se j« zdela skrajno negotova.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Vaša prisrčnost vam bc ustvarila krog prijateljev ir občudovalcev.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.1 Prevelika podjetnost ni na mestu, zaskrbljenost zaradi zdravja pa nima stvarne pod' lage.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Obeta se vam zadoščenje v krogu vaših prijateljev. Ve čer boste preživeli v simpatič ni družbi.
DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Prejeli boste darilo, k vam bo skrajno všeč. Nadzo' rujte svoje zdravje.
TEHTNICA (od 23. 9. dc 23. 10.) Ne bodite napadaln: do predstojnikov. Obeta s« vam lep izlet.
ŠKORPIJON (od 24. 10. dc 22. 11.) Pri Izvrstnem zdravje boste s svojo iznajdljivostjc kos vprašanju, ki vas že dolge muči.
STRELEC (od 23. 11. do 20
12.) Srečno boste zaključili dan in odkrili nove prijatelje
KOZOROG (od 21. 12. dc 20. 1.) Premagali boste nego, tovost in ponovno zaplavali \ optimizem.
VODNAR (od 21. 1. do 19, 2.) Odklonite svoje sodelovanje pri dvomljivem poslu. N« grenite si življenja z nepotrebnim kesanjem.
RIBE (od 20. 2. do 20. 8.) Našli boste uteho v razumevanju ljubljene osebe.
~ -Ali ie uporabljaš tudi britvico, ko se brijeif,
Goriško-beneški dnevnik
Nocoj seja sovodenjskega občinskega sveta
NakupTOO kub. m gramoza za popravilo občinskih poli
Pregledali bodo tudi, kakšne koristi lahko ima občina od novega zakona o prosti coni
Sovodenjski občinski svet bo imel danes zvečer ob 20. uri sejo, na kateri bodo razpravljali o sledečih točkah dnevnega reda:
Nakup in prevoz 100 kubičnih metrov gramoza za popravilo cest; nakup 90 m cementnih cevi, širokih 30 cm, za kanalizacijo spodnjega dela Sovodenj; nakup dežnih plaščev za občinskega obhod-nika in cestarja; povišek najemnine lovskih revirjev; namestitev novega poda v občinskem ambuiatoriju; povišek odškodnine Marušiču za zemljo v Rupi, po kateri se hodi živina napajat; mesečna nagrada županu; podaljšanje pogodbe s podjetjem Bozzini-Gionchetti za izterjevanje trošarine; prodaja občinskega zemljišča Francu Peteanijn; izplačilo nagrade občinskemu blagajničarju za leta 1954, 1955, 1956 in 1957 (po 84.000 lir letno); nagrada občinskemu obhodniku za uporabo vespe za službene potrebe; prepis zemljišča na Franca Kovica s Peči; sprememba letošnjega proračuna; bolniški stroški Katarine Kuzmin. Na koncu se bodo svetovalci pogovorili tudi o koristih, ki se jih nadejajo od novega zakona o prosti coni ter o asfaltiranju cestišča s »Spalmobit« ali .z «Maxbit».
Seja občinskega odbora v Gorici
Na gradu bodo poleti prireditve?
V ponedeljek zvečer je bila seja goriškega občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan. V začetku seje so odbor-nki pregledali nekatere sklepe komisije prve stopnje glede družinskega davka, potem pa so sklenili kupiti nekaj omar za 2.370.000 lir, s katerimi nameravajo modernizirati ana-grafski urad. Občina bo že sedaj kupila 3500 stotov nafte in 970 stotov koksa za gretje občinskih uradov v prihodnji zimi. Za kurjavo bodo potrošili okoli 9.3 milijona lir Zadnjo besedo o tem bo spregovoril občinski svet.
Odborniki so sklenili del ločniškega pokopališča preurediti tako, da bodo na njem oddajali grobove v najem za 20 let; zgradili bodo tudi kostnico.
Pregledali so tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo glav-
nega goriškega pokopališča. Odbor namerava namreč predložiti občinskemu svetu spremembo nekaterih členov pravilnika o družinskih grobovih.
Na koncu so odobrili prošnjo pokrajinskega odbora Do-polavora, naj bi mu dovolili uporabo dvorišč Bastione Ve-neto in Piazzale delle Milizie na gradu, da bi ju opremil in v poletni sezoni organiziral ngkaj prireditev. Županstvo je, kakor smo rekli, prošnji ustreglo, toda le pod določenimi pogoji, ki jih bodo prosilcu sporočili.
rošca, ki se je v nedeljo popoldne ponesrečil z motociklom pri cestarjevi hiši med Gabrijami in Devetaki, je še vedno zelo resno. Zdravniki nočejo izreči dokončne sodbe o njegovem stanju.
Dve aretaciji
Včeraj ob dveh ponoči so agenti goriške kvesture aretirali 68-letnega Tržačana Lui-gija Mizicha v nekem gori-škem hotelu. Mizichu so namreč lani za dobo treh let prepovedali priti v Gorico.
Po naročilu goriške kvesture so v Genovi aretirali 39-letno Marijo Donati iz Tržiča, ker mora presedeti 10 mesecev v zaporu na podlagi obsodbe sodnije v Maniagu iz letošnjega maja.
Koroščevo zdravstveno stanje se ne zboljšuje
Zdravstveno stanje vrhov-skega mladeniča Feliksa Ko-
•llltllllllllllllllMIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllinillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiriHllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllHIIItlllllllllMIIIIIII
, S koncem pouka za starše nove skrbi...
Osemletni Angelo Pinello se je včeraj opoldne igral na dvorišču hiše na Tržaški cesti 187, Med tekanjem se je spotaknil ob kamen in padel. Jokanju ni bilo ne konca ne kraja .in morali so ga prepeljati z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali lažjo rano na glavi.
 «»-----
IZ SOVODENJ
Danes pogreb Jožefe Mastenove
Danes popoldne ob 17 bodo pokopali na domačem pokopališču 63-letno Jožefo Masten, rojeno Vižintin iz Sovodenj. Pokojnica je v zadnjem času pričela bolehati. Zatekla se je tudi v bolnišnico', toda zdravniška pomoč ni zalegla. Včeraj je umrla na svojem domu. Mastenova je bila zelo poštena in zavedna žena ter je zaradi svojih lastnosti bila med vaščani zelo priljubljena. Bila je zvesta čitateljica našega časopisja. Zapustila je moža in dve poročeni hčeri Mimico in Ido. Užaloščeni družini izrekamo naše najgloblje sožalje.
'O
'O
Kolesarska dirka po Franciji
Voorting prevzel rumeno majico Van Geneugden zmagovalec etape
Bauvin zdrknil na 6. mesto - Janssens odstopil- V vodilni skupini tudiFavero
Izpred goriškega sodišča
Z mopedom iz Padove v Gorico da sta okradla občinsko skladišče
Tatiča so kmalu izsledili in ju obsodili - Obsojena tudi kupca ukradenega blaga
Včeraj zjutraj so na gori-škem sodišču sodili dvema mladeničema, ki sta okradla 20. marca t.l. občinsko skladišče za vrtno orodje v Ulici Diaz 13. Bila sta to dva mlada potepuha iz Padove, ki sta bila že večkrat obsojena zaradi sličnih dejanj.
20-letni Sergio Garavello iz Solesine in 22-letni Luciano Beraldo iz Pozzonuova sta prišla tistega dne v Gorico s svojima mopedoma. Oba se preživljata s kupovanjem in prodajanjem starega železa, krp in ostalih ostankov. V Gorici sta «obiskala» občinsko skladišče (morda ju je kakšen goriški tovariš napotil tja), našla na dvorišču dva zaboja bakra, eno vrtno črpalko in šč nekaj drugega materiala, spravila vse v vrečo in šla k Madonnini, kjer je skladišče starega železa. Tam sta vse skupaj prodala in dobila nekaj nad pet tisoč lir. Ves material pa je bil vreden o-krog 30.000 lir. Nato sta šla spat v neki goriški hotel.
Naslednjega dne je občinski vrtnar odkril tatvino in jo takoj naznanil policiji. Ta je ta-
koj preiskala vsa skladišča starega železa in pri Madonnini našla ukradeno blago. Lastnika skladišča 38-letna Ca-terina Padolino in 42-letni Gu-glielmo Lafracchini nista vpisala kupljenega blaga in prodajalcev v svojo knjigo, Lafracchini pa je znal povedati, da je imel eden izmed mladeničev motorno kolo z evidenčno tgblico «Treviso», in da sta imela beneški naglas. Policija je odkrila tudi, da sta dva mladeniča iz Padove prenočila v nekem hotelu in prosila za informacije sorodni urad v Padovi in v Trevisu. Po nekaj dneh so mlada tatiča prijeli in oba sta krajo priznala.
Padalino je bila obsojena na 3000 lir globe, Lafracchini na 6000 lir, ker sta kupila u-kradeno blago, Garavello in Beraldo pa vsak na tri mesece in 16 dni zapora ter na plačilo 2666 lir kazni. Beral-du so prisodili pogojno kazen.
Roko si je zlomila
72-letno Antonio Plehan iz Ul. sv. Antona 6 so včeraj
V Novi Gorici je bilo svoj čas izročeno svojemu namenu še eno upravno poslopje podružnice Narodne banke FLRJ. Skupaj z upravnim poslopjem DOZ in pošte, ki je še v gradnji, predstavlja lepo celoto ob Kidričevi cesti.
sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili zlem desne roke. Plehanova je padla na tla na ulici, kjer je izgubila ravnotežje.
SPET TATOVI KOLES
Ukradel je kolo in ga nesel v zastavljalnico
Pred nekaj dnevi je gospa Elda Chiararia iz Ulice Mi-chaelstaedter 1 prijavila goriški policiji, da so ji neznanci ukradli novo kolo, vredno 30 tisoč lir. Po kratki preiskavi so agenti dognali, da je kolo ukradel 21-letni Mario Mastro-rillo iz Svetogorske uulice 99. Na policiji je Mastrorillo izjavil, da je nesel kolo v zastavljalnico, zastavni listek pa je raztrgal in vrgel v domače stranišče med policijsko preiskavo. Listek so zares našli v Mastrorillovem stranišču in kolo je zastavljalnica vrnila lastnici.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	«Pristaniško
dno», R. Eagan in D. Dyu-rea.
VERDI. 17.00: »Topla poletna noč», L. Nielsen in O. Miller, cinemascope.
VITTORIA. 17.30:	»Čudoviti
plen«. M, Monroe in R. Mit-chum, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00: »Nagajiva zaljubljenca«, D. Niven in J. Mansfield.
MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 24,6 stopinje, najnižjo pa 15,6 stopinje.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ve« dan in ponoči lekarna Alesani, Gosposka ulica 12, tel. 8268.
SAINT BRIEUC, 1. — V današnji šesti etapi kolesarske dirke po Franciji Caen-Saint Brieuc, dolgi 223 km, je star-talo preostalih 113 kolesarjev. 2e pri 6. km je uspelo uiti Francozom Gvoussardu, Pipe-linu, Darrigadu in Maheju, Belgijcema Foru in Ceramiju, Italijanoma Nascimbeneju in Catalnu, Švicarju Holienstei-nu, Nizozemcu Piet Van Estu ter pokrajinskim vozačem Del-bergheju, Lamyju, Picotu, La-cignu. Rohrbachu in Rollandu. Z naglo vožnjo so si kmalu pridobili 2’ prednosti, medtem ko so iz glavnine zaman poskušali uiti Christian Busto in Manzaneque, kateremu je sledilo še kakih deset drugih kolesarjev, med katerimi tudi Adriaenssens.
Pri 45. km je odstopil Belgijec Janssens, ki je že dva dni vozil z zlomljenim palcem leve roke. Zaradi dveh zaporednih padcev i» zaostalo 15 kolesarjev, med katerimi tudi Privat, Stablinski, Walko-wiak, Debusmann in Coe, ki sta pozneje odstopila. Kolesar-’i, ki so bili žrtve padca, so začeli kmalu izgubljati stik z glavnino, ki je medtem začela diktirati oster tempo na pobudo Plankaerta, Adriaenssen-sa, Angladeja, Manzanequeja, G. Desmeta, Loerderja, Crist-iana, Ferlenghija, Nencinija in Pomerja. Pri 91. km je tem dirkačem uspelo doseči vodilne, ki so medtem izgubili Del-bergha zaradi defekta ter pi-pelina in Groussarda katera je zaustavil njun tehnični direktor. Med vodilno skupino, ki jo je vodil Nencini in med glavnino, ki so jo vlekli Francozi. se je kmalu začela ostra zasledovalna borba.
V Avranchesu pri 97. km je vodilna skupina imela 1’20” naskoka pred glavnino m 3’15” pred zamudniki, med katerimi so bili tudi Privat, Walkowiak in Stablinski. V naslednjih 30 km se je razlika med vodilno skupino in glavnino gibala okrog 1’ Sele pri 132. km je glavnina konč n" ujela ubežnike, ki so medtem izgubili Lavigna zaradi defekta in Darrigada, ki ga je zaustavil tehnični direktor francoske ekipe Marcel Bidot Pri Dol de Bretagne (139. km) so dirko poživili Padovan, Mahe, Van Geneugden, Voorting, Busto in Barone, katerim so se najprej pridružili G. Desmet, Polo, Favero, Fo-re. Botella, Anglade in nato še Geminiani; Baffi, Nascim-bene, De Jongh, Elliott. Grous-sard, Picot, Christian, Morvan in A. Desmet
Ta skupina, ki je pozneje izgubila A. Desmeta, Padova-na. Nascimbeneja, Baffija in
De Jongha, je kmalu povečala svoj naskok, ki je od 1’5” narasel do 163. km n . 4’15”, do 187. km pa na 6’30”. Woor-ting je bil v tem trenutku že nova rumena majica.
Vodilna skupina je dosegla cilj z velikim naskokom pred glavnino in v Saint Brieucu je zmagal Van Geneugden pred Ircem Elliottom po burnem zaključnem sprintu, ki je povzročil protest Irca El-liotta. katerega pa je komisija zavrnila.
Glavnina z glavnimi favoriti je dosegla cilj z zaostankom skoraj 11’. Povprečna hitrost “tape je bila dl.5>35-km.
Vrstni red v 6. etapi Caen-Saint Brieuc (223 km):
1. VAN GENEUGDEN (Bel.) 5.21’45” (z odbitkom 5.20’45”); 2. Elliott (Mednar.) (z odbitkom 5.21’1S’); 3. Favero (It.); 4. G. Desmet (Bel.); 5. Barone (PNE); 6. Botella (Sp.); 7. Voorting (Niz.-Luks-); 8. Mahe (Fr.); 9. Busto (CM); 10. Geminiani (CM); 11. Anglade
(CM); 12. Polo (CM) vsi s časom zmagovalca; 13. Morvan (OSO) 5.21’55”; 14. Grae-ser (Sv.-Nem.) 5.22’10”; 15. Pi cot (OSO); 16. Christian (Mednar.) 5.23’00”; 17. Fore (Bel.); 18. Otano (Sp.) 531’41”; 19. Delberghe (PNE); 20. Dar-rigade (Fr.) 5.32’36”; 21. Gain-che (OSO); nato glavnina z vsemi najboljšimi.
Splošni vrstni red po 6. etapi:
1. VOORTING (Niz.-Luks.) 30.33’58”; 2. Mahe (Fr.) z zaostankom 1’;	3. Geminiani
(CM) 2’32”; 4 G. Desmet (Bel.) in Botella (Sp.) 4’49”; 6. Bauvin (Fr.)	6’18”;	7. Morvan
(OSO) 7’20"; 8. Barone (PNE) 8’50”; 9. Favero (It.) 978”; 10. Plankaert (Bel.) 9’41”; 11. Fore (Fr.); 12. Darrigade (Fr-); 13. Graczyk (CM);	14. A-
driaenssens (Bel.); 15. Sabba-dini (OSO); 16. Gainche (OSO); 17. Van Geneugden (Bel.); 18. Bobet (Fr ); 19. An-quetil (Fr.), Nencini (It.) in Ernzer (Luks) itd.
Od 6. do 10. t. m. v Moskvi
Svetovno prvenstvo v orodni telovadbi
Prvenstva se bo udeležilo 19 kompletnih moških in 13 kompletnih ženskih reprezentanc
LJUBLJANA, 1. — Od 6. do 10. t. m. bo v Moskvi 14. svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. Na njem bo nastopilo 19 kompletnih moških in 13 kompletnih ženskih reprezentanc, nekatere države pa bodo poslale samo tekmovalce za posamezne discipline.
Med drugimi se bo prvenstva udeležila tudi popolna moška in ženska jugoslovanska reprezentanca, sestavljena iz 7 telovadcev in 7 telo-vadkinj. V moški vrsti bodo Cerar iz Ljubljane, Caklec, Petrovič Petek, Markolin in Jurjevič iz Zagreba in Skaza iz Hrastnika; v ženski vrsti pa so Kočiš, Marič, Spasič in Bilič iz Beograda, Mukič iz Subotice. Medle iz Zagreba in Pogačnik iz Ljubljane.
Jugoslovanski tekmovalci in tekmovalke so se pripravljali v Ljubljani od 8. do 27. junija. Nato so se vrnil; domov, v nedeljo pa so pod vodstvom predsednika Partizana Jugoslavije Milivoja Radovanoviča odpotovali v Moskvo, kamor prispejo 3. t. m.
Illllllllilllllllllllllllltllllllliltilliliilllliiilllllllitiifitlllllllllllilltliliillillillllllllllllllliltlllflllllriiiit«iiiillltlllllillllilltllllllllllllitllHliliii||ii|i||l
Svetovni nogometni prvaki se vračajo v domovino
V Riu se pripravljajo na triumfalen sprejem
Danes državni praznik - Nogometaši - častni meščani Ria de Janeira
RIO DE JANEIRO, 1. — Vseljudsko slavje v Braziliji se nadaljuje in zdi se, kot da bi glavno mesto brazilske republike ne imelo drugih skrbi kot kako na kar najbolj triumfalen način sprejeti zmagovalce iz Stockholma. Ze včeraj so uradno razglasili, da je dan povratka svetovnih prvakov v nogometu proglašen za državni praznik, danes pa so bile sprejete še nove pobude na čast zmagovalcem. Mestni svet Ria de Janeira je sklenil, da bodo imena članov reprezentance in njenega trenerja vpisana v bronasto ploščo, ki jo bodo vzidali pri vhodu v občinski stadion. V občinskem svetu pa sta bila predložena še dva predloga: prvi predlaga, da bi vsem članom brazilske nogometne reprezentance podelili častno meščanstvo Ria, drugi pa, da bi se most, ki veže mednarodno letališče na otoku v zalivu Ria s celino, preimenovali v uMost svetovnih prvakov».
Mestni svet je tudi sklenil, da se v sredo ne bo sestal, da bi se lahko vsi njegovi člani
iiaim iiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii tim itiiKaiiii iii milili m m im n n iiuiiiiiiiiiiiii m i m um milili d
T eniško prvenstvo Wimbledona
Tudi nosilci serij so začeli odpadati
Izločeni Mackay, Anderson, Davidson, Pietrangeli
LONDON, 1. — V okviru mednarodnega teniškega prvenstva v Wimibledonu so bili danes v osmini finala posameznikov doseženi med drugimi naslednji rezultati:
Rose (Avstral. nosilec serije št. 3) - Madkay (ZDA - št. 8) 6:2, 6:4, 6:4, Cooper (Avstral. -št. 1) - Wilson (Angl.) 6:4, 6:2, 3:6, 4:6, 7:5, Nielsen (Dan. -št. 6) - Anderson (Avstral. št. 2) 6:3, 6:3 odstop, Fraser (Avstral. - št. 4) - Davidson (Šved. - št. 7) 6:4, 6:8, 6:2, 3:6. 8:6.
Zenske (četrtfinale):	Hay-
don (Angl.) - Bueno (Braz. -št. 4) 6:3, 7:5, Gibson (ZDA št. 1) - Bloomer (Angl. - št. 5) 6:3, 6:8, 6:2.
V drugem turnusu moških dvojic sta včeraij Jugoslovana Panajotovič in Plečevič
premagala avstrijsko dvojico Hainka-Saiko s 6:4, 6:4, 6:2.
ATLETIKA
Jugoslovanski atleti na mitingu v Moskvi
BEOGRAD, 1. — Velikega mednarodnega atletskega mitinga v Moskvi, ki se bo začel 6. t, m., se bodo udeležili tudi naslednji jugoslovanski atleti:
Račič (kladivo), Lorger (110 metrov in 110 m ovire), Štritof (5000 m), Marjanovič (višina), Lešek (palica), Murat (1500 m in 3000 m ovire), Miler (daljina), Olga Gere (višina), Rajkov (800 m). V Moskvo bodo odpotovali v sredo.
udeležili sprejema prvakov.
Predsednik brazilske športne zveze je danes sporočil, da je uradno povabil francoskega sodnika Maurica Guigua, ki je vodil finalno tekmo med Brazilijo in Švedsko na obisk v Brazilijo.
Skratka; slovesnosti, ki jih pripravljajo na čast nogometašem, bodo zasenčile vse, ki so jih kdaj koli priredili v Riu de Janeiru tudi najvišjim državnim predstavnikom tujih zavezniških držav.
NOGOMET
Hajduk zmagovalec «Kvarnerskega turnirja»
REKA. 1. — V finalni tekmi mladinskega nogometnega turnirja za pokal «Kvarnerske obale« je Hajduk premagal Reko z 1:0 in osvojil prvo mesto. V tekmi za tretje mesto je Velež premagai zagrebški Dinamo s 5:2.
Končni vrstni red vseh udeležencev turnirja: 1. Hajduk, 2. Reka, 3. Velež, 4. Dinamo, 5.	- 8. Hellerup (Danska),
Sturm (Gradec), Šibenik, Au-stria (Dunaj), 9. - 12. Vojvodina, Lokomotiva, Admira (Dunaj), Bronshoi (Danska), 13. - 16. Uljanik. Zagreb, Opatija, Rudar.
* * *
BEOGRAD, 1. -v- V nedeljo je bilo odigrano 4. kolo kvalifikacijskih tekem za vstop v prvo zvezno nogometno ligo. V A' skupini sta Spartak in Reka igrala neodločeno v Subotici, v B skupini pa je v Sarajevu Sarajevo premagalo Split s 4:0. Sarajevo in Reka sta se še bolj približala cilju. Lestvici obeh skupin sta naslednji:
A skupina Rijeka	3
Spartak	3
Napredak	2
B skupina Sarajevo	3
Split	3
Proleter	2
1 2 0 3:0 4 111 6:3 3 0	11	0:6	1
2	10	9:4	5
0	2 1	2:6	2
0	1 1	6:7	1
MEDNARODNI NOGOMET
BRNO, 1. — V drugi polfinalni povratni tekmi za »Donavski pokal« je Ruda Hvezda iz Brna premagala Tatran ia
Prešova s 3:0 in se kvalificirala v finale, kjer se bo pomerila s Crveno zvezdo iz Beograda.
PLAVANJE
Pred odhodom iz Ljubljane
je trener moške reprezenntan-ce ing. Anton Kropivšek izjavil, da je moška vrsta zelo dobra in celo boljša od vseh dosedanjih tako glede kondicije kot tehnične pripravljenosti. To se je pokazalo tudi na nedavnem troboju reprezentanc Vzhodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije v Berlinu, kjer je jugoslovanska reprezentanca — čeprav je nastopila brez državnega prvaka Cererja — zavzela drugo mesto za Nemčijo in e več kot 5 točkami naskoka pred Madžarsko.
Plasma jugoslovanske reprezentance v Moskvi bo odvisen v veliki meri od vrstnega reda tekmovanja odnosno od žreba. Na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 1954 v Rimu, je Jugoslavija tekmovala v skupini z Rusi in Japonci, ki so se borili za prvo mesto. Že samo zaradi tega je bil kriterij sodnikov za to Skupino strožji kot za druge Skupine. Jugoslovanska reprezen-tantanca se je plasirala slabo, ker so sodniki pozneje sodili mnogo bolj milo in so se pred jugoslovansko reprezentanco uvrstile mnoge druga; ki so bile dejansko slabše od nje.
Ženska vrsta je znatno slabša od moške in od nje si ni mogoče obetati mnogo, čeprav lahko v konkurenci posameznic katera izmed tekmovalk prijetno preseneti. V vsakem primeru pa bodo jugoslovanske telovadkinje morale voditi težko borbo s telovadki-niami vzhodnih držav in predvsem z Rusinjami, ki so na orodju prave umetnice.
Uspeh jugoslovanskih plavalcev v Turinu
TURU«, 1. — V soboto in v nedeljo so nastopili v Turinu jugoslovanski plavalci pojačenega kluba «Primorje». Tekmovali so v 50-metrskem bazenu in čeprav so kot ekipa izgubili proti plavalcem turinskega »Fiata«, so vendarle dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, med katerimi tudi nov državni rekord v štafeti 4x100 prosto s časom 4’10”5 in v sestavi Volčanšek - Baraba -Mušnjak - Jeger Na 400 m prosto je mladi Brinovec postavil nov juniorski rekord
Rezultati:
200 m metuljček moški: 1.
Volčanšek (Pr.)	2’47”1,	2.
Grilz (F.) 2’52"8;
100 m prosto ženske: 1. Mar-tineHi (F.) 1’H”4, 2. Koncilija (Pr.) 1’15”3;
100 m hrbtno moški: 1. Dor-čič (Pr.) 1’11”7, 2. Burul (F.) 1’13”5;
100 m prosto moški: 1. Pe-
rondini (F.)	59”5, 2. Jeger
(Pr.) 1’00”1;
200 m prsno moški: 1. Ma-speri (F.) 2’50”8, 2. Boguno-Vič (Pr.) 2’57”8;
100 m metuljček ženske: 1. Beneck (F.) r22”3, 2. Koncilija (Pr.) 1’25”6;
400 m prosto moški: 1. Brinovec (Pr.) 4’47’3,	2. Jeger
(Pr.) 5’05”;
4x100 m mešano ženske: 1. Fiat 5’30”7, 2. Primorje 5’53’’l;
4x100 prosto moški: 1. Primorje 4’01”5, 2. Fiat 4’04”6.
MEDNARODNI NOGOMET
VARŠAVA, 1. — Beograj-ski Partizan je dosegel svojo tretjo zaporedno zmago na Poljskem. Včeraj je v Wroc!a-
vu premagal lokalno moštvo Scljonsk s 3:2.
V Varšavi pa je včeraj reprezentanca Zagreba premagala reprezentanco Varšave • 3:1 (1:1).
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 2. t. m. ob 20. uri Titanus film:
MUKA
(Tormento)
Igrajo: AMEDEO NAZ-ZARI in YVONNE SAN-SON
Kino
v Križu
predvaja danes 2. t. m. ob 2030 uri
Tatovi
avtomobilov
(Ladri di automobili)
W. CAMPBELL, MAMIE VAN DOREN
predvaja danes 2. t. m. z začetkom zelo zanimiv film:	ob 18. uri
V mm fi mm mm mf	m
VHAŽJ	1»
(I diabolici)	
Igrajo: SIMONE SIGNORET, VERA CLOUZOT in PAUL MEURISSE	
✓—VLADIMIR BARTOL--
ALAMUT
V
Novinci, ki so bili zdaj v šoli za fedaije, so bledih obrazov čakali nadaljnjih povelj. Pouka je bilo zaenkrat konec. Sulejman in Jusuf sta jim bila dodeljena kot vodnika. Vedno znova sta jim pripovedovala podrobnosti o bitki s turško konjenico. Njune široke kretnje so jih navduševale in in navdajale z zaupanjem. Že so bili toliko izvežbani, da so nudili sliko najvzomejšega reda. čim večji je bil strah, tem močnejše je bilo hrepenenje po bojnih lovorikah. Zavedali so se, da so izbrana četa in temu primemo je bilo tudi njihovo
vedenje.
Popoldne so prejeli ukaz, naj zasedejo vrh stolpa, na katerem so bili golobnjaki. Oboroženi so bili z loki in s kopji. Dodeljen jim je bil oddelek šestih vojakov, ki so pripravili kotle za smolo in olje.
Po tretji molitvi so novinci prinesli Sulejmanu in Jusufu kosilo. Sedela sta sama zase vrh enega izmed nadzidkov. Bojne kape sta imela spodaj razpete, da bi ju soparica preveč ne kuhala. Kljub temu jima je lil pot po obrazu. Težko bi nekdo, ki Ju je videl pred pol leta, spoznal v njih takratna vedra mladeniča. Lica so jima bila črna, udrta. Trde, skoraj surove poteze so se črtale na njih. Pričale so o odločnosti, ki ni navdajala s strahom samo njunih učencev.
»Dali smo se zapreti v gradu kakor miš v svoji luknji,*
je dejal Sulejman. »Prvič je bilo drugače. Udari sovražnika z golo sabljo po glavi! To je po mojem okusu.«
»Počakajmo. Morda ima Seiduna nekaj prav posebnega za bregom. Krivovercev je menda čez trideset tisoč.*
«Nič ne dč število. Da bi mi dal zdaj ukaz, takoj bi se zaprašil mednje. Ali bomo morali večno prenašati ta brezdelni pekel?!*
»Sem popolnoma tvojih misli. Zdaj bi šele pokazal tem krivoverskim psom!*
»Veš, kaj mi že ves dan roji po glavi? Samo tiho ostani-Ponudil se bom Seiduni, da se splazim v sovražnikov tabor in zakoljem psa Arslana Taša.»
»Ne bo ti dovolil. Zaobljubili smo se in moramo čakati na ukaz.*
»To hudičevo čakanje! Rečem ti, ne manjka mnogo, da znorim. Včasih mi je že tako čudno v glavi. Poslušaj. Pred dvema dnevoma, bilo je med četrto in peto molitvijo, mi postane naenkrat vse krvavo pred očmi. Sam ne vem kako, v trenutku sem tiščal bodalo v rokah. Bil sem na vrhnjem okopu in pod mano so se sprehajali trije novinci. Pogovarjali so se in se mi bližali. Kri mi je zavrela v žilah. Nepremagljiva slč me je popadla, da bi jih poklal, da bi čutil, kako bi jim zaril nož v drobovje. Sli so ravno pod mano. Z viška se poženem mednje. Vrisnili so od strahu kakor ženske. Dvignil sem bodalo in v tistem trenutku sem se zavedel. Bil sem upehan, da sem se komaj držal na nogah. Zbral sem poslednje sile, da sem se nasmehnil. JE, slabi ste mi vi junaki,’ sem jim rekel. ,Vaš pogum sem hotel preizkusiti, pa sem videl, da niste bili pripravljeni.’ Potem sem jim pridigal, kot denimo kakšen Abdul Malik, da mora biti izmailec, posebno še fedai, neprestano na preži in da je sramotno, če se da presenetiti po komer koli. Tako sem se izvil iz zagate. Toda od takrat me muči bojazen, da bom nekoč znorel in podivjal, če nam Seiduna kmalu ne pošlje odrešenja.*
Jusuf se je nehote umaknil za ped od njega. Strah ga je postalo.
»Temu bo menda kriva tista Seidunova kroglica,* je dejal. «Z njo nam je odprl pot v raj in zdaj nas neprestano muči želja, da bi se vanj vrnili.*
«Kdo bi tudi ne silil nazaj v raj, ki ga je bil enkrat okusil?! O Alah, Alah! Zakaj ta dolga preizkušnja?*
Dva dneva sta tako minila v mrzličnih pripravah in zlovešči tišini. Živci slehernega izmed mož so bili od čakanja do skrajnosti napeti.
Hasan in velika daija so s svojega stolpa opazovali sovražnikovo premikanje. Slutili so, da se na nekaj pripravljajo, toda vzpetina nad sotesko jim je zapirala pogled, da niso mogli videti njihovega početja. Hasan je dal po Abu Aliju ukaz Obeidi, da skuša s svojimi ogledniki dobiti stik s sultanovo vojsko.
Zdaj je bil sovražnik že odstrani! ovire v soteski. Trojica je s svojega stolpa opazila, kako so se kretali po njej emirovi ljudje in proučevali okolico.
Halfa in Ibn Vakas sta dobila ukaz, da preplezata ob prvi zori alamutsko obzidje, prebredeta hudournik in se nato vzpneta na bregove nad sotesko.
Njuno vratolomno početje je opazovalo skoraj vse alamutsko moštvo. Starim vojakom je zastajala sapa, ko so gledali, kako sta fedaija plezala po navpični stezi navzgor. Ibn Vakas se je vzpenjal prvi. Ko je prišel na zavarovano mesto, je spusti! vrv in potegnil Halfo za seboj. Sonce je že prilezlo visoko izza gora, ko sta prišla tik pod vrh. Tam so že strčale rogovile iz tal. Oprijemala sta se jih in se previdno bližala najvišji točki.
Gledalci z Alamuta so opazili, kako sta se nenadoma potuhnila. Strelci so napeli loke, da bi ju ščitili, če bi se poka-
zala nevarnost. Uma kakor opici sta se plezalca spuščala spet od rogovile do rogovile navzdol. Okrog močnega stebla sta potem pritrdila vrv in zdrknila po njej do rečne struge. Prebredla sta hudournik in moštvo ju je potegnilo srečno na obzidje.
«Sovražnik je preplezal stene okrog Alamuta in pripravil stroje za metanje kamenja in ognja!*
Ta klic se je po bliskovito razširil po vsej utrdbi.
In res! Komaj sta plezalca utegnila sporočiti, kar sta videla, ko je preletela težka kamnita krogla hudournik in treščila ob vznožje alamutske skale. Za njo se je usipalo v rednih presledkih po deset in deset drugih. Njihovo treskanje ob ka-menite sklade je preglušilo bučanje šah ruda. Nekatere krogle so zadele v obzidje. Možje, ki so bili na njem, so občutili, kakor bi se pod njimi stresala zemlja. Bledih obrazov so čakali, kdaj se bo prikazal sovražnik.
Nenadoma se je privalila po nasprotni steni velikanska skala. Zadevala se je zdaj ob ta zdaj ob oni rob pečine, se v težkih skokih odbijala in končno zgrmela v šah rud, lomeč pod sabo vse, kar ji ni moglo kljubovati. Za njo so prigrmele druge, privezane na težke hlode. Nekatere je tok hudournika odnesel s seboj, druge, ki so padle na plitvino, so obstale. Tam so se sčasoma nagomilile in kmalu je začel nastajati sredi reke pravcati jez, ob katerem je peneč se brizgalo vodovje.
Zdaj so opazili premikanje na nasprotnem vrhu. Razpoznali so može, ki so vlačili za seboj stroje. Minučeher je dal povelje in roj puščic se je usul proti njim. Toda razdalja je bila prevelika, da bi jim bile mogle resno škodovati.
Goreča krogla je priletela proti Alamutu in se raztreščila ob njegovem obzidju. Druge so ji sledile. Roj puščic se je usul na oblegance. Eden od vojakov je bil ranjen.
Minučeher je prihrumel tja.
»Bedaki! Ne nastavljajte se jim! Sklonite se!»
Glasno je hropel od razburjenja in jeze.
(Nadaljevanje sledi)