ste«. 40.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 261— za pol leta „ » 13'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ » 10'— za ?etrt leta „ „ 5 — za en mesec „ „ V70
Za poSHJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
V Ljubljani, u soboto, M18. februuarlja 1905.

HreHništVO le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ureamsivo 'dvorlH; na'd tlskarno). _ Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
UrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIII.
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat . ■ ■ > 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
flnrauništoo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravnisivo ^sprejetT|; niroi|n|no, inserate In
reklamacije. lipravniSkega telefona Stev. 188.
Svobodno cerkev.
Vsebina zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države na Francoskem, ki ga je francoska zbornica odkazala v posvetovanje posebni komisiji, je bistveno to le: Država ne bo od 1. januarja onega leta potem, ko stopi novi zakon v veljavo, nič več plačevala in vzdrževala cerkvenih služabnikov in zavodov. Tudi občinski izdatki za cerkve bodo odpadli. Izvrševanje vsakega bege-častja je prosto, ako ga ne omejujejo posebni predpisi. Verske družbe se bodo morale ustanoviti na podlagi določil društvenega zakona iz 1. 1901. Cerkveno premoženje, katero so doslej upravljale cerkvene občine, bodo za dobo enega leta upravljale novoustanovljene verske družbe. Če se osnuje v enem kraju več takih družb, bo smel posredovati prefekt. Pri razpustu družb in pri sporih med sosednimi občinami bo razsojalo redne sodišče. Duhovniki z 20 do 30 let službe bodo dobili dve tretjini plače kot pokojnino, ki pa ne bo smela biti višja, kakor 1200 frankov; duhovnikom ki niso v službi še 20 let, bodo odmerili pokojnino s 400 franki v razmerju službene dobe. Pokojnine se bodo lahko za 2 leti ustavile, če se bo duhovnik pregrešil proti cerkveno-policijskim predpisom. Poslopja in oprava, ki je bila še pred konkordatom namenjena za bogoslužje, ostane last občine, ki jih da tekom dveh let na razpolago novim verskim družbam. Druga poslopja pa ostanejo last občin in departementov, ki jih bodo dali v najem verskim družbam za lOletno dobo. V cerkvah ne bodo smeli prirejali drugačnih, kakor le verskih shodov. Javni cerkveni sprevodi ali procesije se bodo smeli prirediti le z dovoljenjem občinskega predstojnika. Prestopki se bodo kaznovali z globo 16 do 200 frankov ali z zaporom do dveh mesecev. Kaznovan bo, kdor bo kako osebo silil k udeležbi bogoslužja, ali pa komu s silo zabranil udeležbo. Duhovniki bodo kaznovani z zaporom do dveh let, ako bodo politično agitirali proti vladi. Tudi bo lahke vlada odvzela verskim družbam cerkve in duhovnikom pokojnine. Proti kongregacijam izdani zakoni ostanejo v veljavi, medtem
LISTEK.
ko boda odpravljena vsa konkordatna do ločila.
Tako umevajo framasoni svobodo. Pač bi ustavili državne prispevke za verske namene, zraven pa potlačili cerkev še bolj pod državno oblast, nego je bila zdaj. Na podlagi društvenega zakona se imajo osnovati nove družbe; to se pravi: škofije bodo društva, ki bodo imele v farah svoje podružnice; nadškoftje bodo društvene zveze škofij, med seboj bodo tudi lahko zvezane končno vse nad škofije.
Ko bi bila zagotovljena popolna društvena svoboda, bi bilo mogoče na tem pravnem temelju osnovati cerkveno organizacijo. V poganski rimski državi je živela cerkev v obliki pogrebnih društev. Toda tam so iznašli podli sovražniki laži, ki so ž njimi cerkev slikali kot državi nevarne in na ti podlagi vprizorili dvestoletno preganjanje; in ravno to se obeta na Francoskem. Svoboda društvenega združevanja je pod framasonskim despotstvom enaka ničli. To vidimo v boju proti kongregacijam, ki se je ves vršil iz nedokazane trditve, da so kongregacije republiki sovražne. To se bo za vsako župnijo, škofijo itd. lahko zgodilo kadarkoli. Iz resnic, ki jih ima vsak katekizem, iz sv. pisma se dade zvijačno izviti očitanja, da je cerkev republiki nevarna. Preganjanje bo torej na dnevnem redu. Vsako trenotje bo nastopal državni terorizem najprej z denarnimi kaznimi, potem z razpustom. Turške razmere so bile ob najhujših časih boljše od teb.
Katoličani niso pripravljeni na te boje. Niti sedaj niso edini. Dve veliki struji se -šele razgibavata.
Ena računa z dejstvi in sprejema načelo ločitve, samo popolne svobode hoče. To zastopa duhovnik G a y r a n d. Trdi namreč, da je konkordat dozdaj v rokah ; proticerkvenih vlad silno tlačil cerkev, in i da dejanjsko cerkev ne potrebuje državne i pomeči za svoje delovanje. Sklicuje se na i Ameriko, kjer cerkev popolnoma samostojno in svobedno izvršuje svojo vzvišeno nalogo. Da, ko bi se dala doseči na Francoskem taka svoboda, kakor je v Zedinjenih državah, naj bi francoski katoličani iz srca pozdravili ločitiv. A tam ne dobiva cerkev sicer nobenih podpor, pa tudi ne stoji pod
tirafeskim policijskim nadzorstvom. Vsakemu je svobodno izvrševati svojo religijo; v tem država vse brani; ne priznava pa nobene verske družbe. Zato tam ni organizovana cerkev na podlagi društvenega zakona, marveč popolnoma na temelju individualne svobode. Cerkev potemtakem tudi nima značaja juridiške osebnosti. V javnih knjigah je vpisan za lastnika cerkvenih poslopij in zemljišč _ škof, za samostane pa predstojniki. Preskrbljeno je s pop,«dbami, da se ne morejo zgoditi kake krivice v tem oziru, a vse na temelju zasebnega prava. Samostanov ne priznava država, pač pa pusti pravico, da se naseli več oseb v eni hiši in tam živi, kakor jim drago, da le ne prestopi nihče kazenskega zakonika. To je svoboda. Francoski načrt je diametralno nasproten tem razmeram. Po francoskem brutalnem načrtu bo vsaka maša, vsaka izpoved, vsaka pridiga odvisna od policijske volje.
Zato se druga struja, ki jo vodi laik de M u n , odločno upira ločitvi in zahteva, da se sklene nov konkordat. De Mun stoji na stališču, da je vladna stranka, ki hoče izvesti ločitev, popolnoma jakobinska in nasprotna vsaki svobodi. Prav ima. Toda za to, da se prepreči ločitev, in da se sklene nov konkordat, je treba večine v zbornici. Te pa nimajo katoličani. De Mun in njegovi pristaši upajo pač, da se bo sklepanje o ločitvi cerkve in države po tihi želji sedanjega ministrskega predsednika samega zavleklo do leta 1906 , ko pridejo nove volitve. Pri teh bo veljalo geslo: Kdo je za ločitev, kdo proti nji? De Mun upa, da zmagajo nasprotniki sedanjega jakobmstva.
Ko bi katoličani vsaj sedaj v zadnji uri poslušali glas rajnega Leona in brezpogojno, pošteno in odkrito vsprejeli republikansko načelo, bi to tudi šlo. L.e v tem ne bodo edini, ne pojde. In potem bo edina prava katoliška stranka Gayraudova, ki vsprejema načelo ločitve, zahteva pa pri njegovi izvrš tvi svobode.
Tedenski pregled.
Ptujski župan Ornig je tožil radi nekega članka v Slov. Narodu' dr. Tavčar-ja, kot odgovornega urednika. Zadeva sp«da pred ljubljanske porotnike. Nemški nacionalec Ornig je dosegel, naj bi dr. Tav-j čarja sodili nemško-nacionalni mariborski porotniki. Tavčar je ugovarjal v državni zbornici. Tudi »Slo-
venec" se je pridružil temu ugovoru in se nadeja da bodo naši poslanci glasovali v državnem zboru zoper izročitev sodišču. Izjava BSlovenčevaa, da v tej zadevi pozabi vse, kar mu je dr. Tavčar žalega storil, je naredila zlasti pri obmejnih Slovencih ugoden vtis. Kaj bi bil dr. Tavčar ukrenil, če bi se kaj enakega pripetilo kakemu „Slovenčevemu" uredniku?! — Stavka v Litiji se je kaj žalostno končala. Socialna demokracija je pokazala zopet svojo ^ samopridno skrb za delavce. Cobal iz Zagorja jih je dražil in obljubljal pomoč, ki jo pa ni imel kje vzeti. Da le pridobe delavstvo za soc. demokraško „unio", kjer plačuje visoke prispevke, ki se od njih redč po večjem židovski demokraški voditelji - pa je dobro. — V ponedeljek je cesar sprejel načelnika združene ogrske opozicije, Fr. Košuta, ki je baje nanj napravil najboljši vtis. Iz Soluna prihajajo glasovi, da se Turčija pripravlja za vojsko. Vsaki dan odhajajo vlaki z vojaštvom v Monastir, Ohrido in Prelep. V Monastir so pripeljali 24.000 Mavser-jevih pušk in polšesti milijon patron. Tudi vstaši se gibljejo. — Državni zbor je ta teden nadaljeval proračunsko razpravo. Govoril je tudi predsednik baron Gautsch. Odobravanje njegovega govora kaže, da vživa čimdalje večje zaupanje — Ministerstvo je prištelo Kranjsko deželam, ki dobč vsled škode po suši državno podporo vkljub vsem birokraškim in liberalnim spletkam. Dr. Žitnik je s svojim govorom dosegel lep uspeh! — Italijansko vojno ministrstvo je premestilo 15 bataljonov lovcev na avstrijsko mejo — V vojnem odseku državnega zbora sta govorila poslanca Ploj in Pogačnik za pomiloščenje izseljencev, ki niso zadostili vojaški dolžnosti. — Vipavsko železnico nameravajo podaljšati. Zadevo pospešuje zlasti vojaška oblast. V Avstraliji je strašna vročina, kakršne že ni bilo 46 let. — Veliki sneženi zameti so bili od nedelje naprej na Solnograškem. — Se ta mesec pridejo v promet novi 10 kronski bankovci. — Na -v seh avstrijskih vseučiliščih je sedaj čez 20.000 dijakov. — 8. t. mes. so zažgali zadnjo mino v bohinjskem predoru. Podjetnik Ceconi je delavce obdaroval in jim preskrbel še posebne kolajne v spomin. Za ponesrečence se bo opravila vsako leto ena sveta maša. — Na Francoskem je praznih 10 škofij, ker je Komb predlagal take kandidate, da jih nuncij ni mogel priporočiti — Na Reki je kupil neki uradnik uro, ki ga je zanimala vsled starosti. V njej je našel več dragocenih ka-menov v vrednosti 110 000 kron. Kapitan Geraudich je bil zapustil to uro svojemu sorodniku istega imena v Ljubljani. Rodbina je izmrla; zaklada se lasti avstr. erar. — Umrl je v Ljubljani bivši kan-celar, častni kanonik g. M. Pogačar. — Na Dunaju je prestopilo k protestantstvu 163 nemških dijakov. — Pedagoško - katehetskega tečaja na Dunaju se udeležuje tudi pet Slovencev. - Spečega očeta je umoril v St. Lovrencu v Slov. Goricah 18 letni Janez Arnus. — Pri Trstu je sin razsekal očeta in dal očetovo meso žreti psom. To strašno dejanje je storil, ker se je hotel oče zopet oženiti. — Stavka v Nabrezini je splošna. — V Kranju je umrla gospa Marija Jordan, mati c. kr. višjega davčnega nadzornika. — Prodal je svoje posestvo na Bledu g Petran, ki bo ob novem kolodvoru zgradil nov hotel.
Vojska. Poroča se od več strani, da bo Kuropatkin res odpoklican z bojišča. — Člani hullske komisije so edini v tem, da je Roždestvenski pravilno ravnal, ko je dal streljati na sovražne torpe-dovke. -- Šteselj je 15. t. mes. došel v Port Said; na Ruskem bo sprejet brez slovesnosti. — Japonci so zopet zaplenili pri Jesso dva parnika, ki sta vozila živila in municijo v Vladivostok. — Na mand-žurijskem bojišču, kjer so bili zadnje dni med posameznimi oddelki manjši spnpadi, so se Japonci na mnogih krajih umaknili proti jugu. — Rusija je kupila 6 ali 7 argentinskih vojnih ladij, ki se bodo
Zaspanec.
Spisal V. K.
„Sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan!" Tako pojo Vodnikov gospod Balant iz Šiške o Kranjcu in menda o Slovencu sploh. Prvemu stavku moram mnogokaj oporekati. Sorodnikov, prijateljev in znancev imam več nego je na nebu zvezd ob najlepšem vremenu, v najbolj vedrih nočeh, in vendar ni med njimi nikogar, ki bi ga bila kdaj sreča „iskala" in se mu torej kar tako sama usiljevala. Pač imam strica, ki je pri zabavni tomboli nekoč nekje dobil za prvi činkvin lepo pisano majoliko ; toda od nje ni užil nobeden izmed njegovih otrok in drugih pravnih dedičev nikoli ni-kakšne koristi, ker je namreč presrečni mož razbil svoj dobitek že kar na stopnicah. Pač imam tudi teto, ki je skoraj omedlela od prehude sreče in nam s pojemajočim glasom oznanila veselo novico, da je za-
dela ambo v loteriji tam v Mahrevi hiši. Tekel sem z modrim listkom tja brez klobuka ; ali ondi so me razočarali takoj z žalostno izjavo, da je blagovolila teta napačno brati, ker je zamenjala vzdignjeno številko 4 s svojo precej slično, toda vendar precej visoko stavljeno številko 7 in se je torej zmotila za tri cele debele pike. Ta je torej precej bosa, da bi se potegovala sreča za Kranjca, vsaj dandanes.
Z drugim stavkom sem popolnoma zadovoljen, že zato, ker sem sam Kranjec, in ker vsakdo rad sliši, da ni baš prismoda.
S tretjo trditvijo pa se ujema moje pre-verjenje le deloma. Ne maram tukaj posebej poudarjati in razlagati besed prerokovih, ki veli, da bodo pravični obdarovani spavajoči, temveč iz skromnega življenja gosoda pisarja in stenografa Franceta Temnega hočem dokazati po resničnih podatkih, da Vodnik nima do cela prav, ampak da najde sreča včasi tudi zaspanca.
Temanov Franceljček je bil že po svojem rojstvu izreden Slovenec. Rodil se je
namreč 29. februarja in je torej obhajal to svečanost vsako četrto leto. Vsako drugo dete zajoka na glas, ko pride v to dolino solza in gorja; no, Francek se tudi ni baš smejal; držal se je modro in spal venomer, da so ga komaj mogli hraniti z mlekom domače krave Šavre.
Nekateri sosedje trdijo, da je bila imenovana krava, oziroma njeno mleko vele-pomembno za Francetov značaj. Šavra se je namreč odlikovala ves čas svojega prežvekovanja s krotkim, mirnim vedenjem in s flegmatično zaspanostjo. Nikdar ni vzdignila svojega repa kravjega, razen v skrajni potrebi zaradi kakšnega presitnega brenceljna, toda tudi v takem slučaju ni nikdar po nemarnem zbezljala, ampak se mirno pasla dalje v sijajen zgled drugim razposajenim kranjskim kravam in telicam. Drugim so-vaščanom pa te besede niso po volji in jih pobijajo, češ, da bi morali biti potem tudi vsi drugi Temanovi bratje podobni Francetu, saj so tudi oni pili Šavrino mleko in se vendar niso nalezli nobene goveje modrosti
in ponižnosti, ampak so neumni in divji kakor volkovi in se včasi zgolj za zabavo dregajo med sabo s pipci in vilami med rebra.
Naj bo že, kakor hoče — resnica je, da se je najmlajši Teman vrgel po miroljubni domači kravi. Dočim so drugi vaški paglavci skakali kakor obsedeni po vasi in po pašnikih, se veselo lovili in bridko pretepali, kričali na vse grlo in pridno trgali kratke hlače, dočim so torej Francetovi vrstniki tako srečno uživali zlata leta prve mladosti, je čepel naš modrijan na peči in je spal. Le malokdaj je zašel med tovariše, ker se mu je zdelo njih življenje preburno in ker so ga vselej nabiti za vsak nič.
Pozneje so ga dali oče k neomoženi teti Meti in tam se je France kmalu vglobil v vse skrivnosti pastirske Umetnosti. Na paši je sicer večkrat zadremal in tetine krave so mu ušle zdaj v koruzo, zdaj v zelje; toda France je znal stvar vedno za-sukniti tako, kakor bi bile ušle krave drugih pastirjev v škodo. In tako so bili drugi
pridružile brodovju Roždestvenskega. — 1000 ranjenih ruskih častnikov se nride zdravit v razna letovišča na Tirolskem. — Tretje rusko brodovje, ki je odplulo iz Litave v sredo opoldne, je pre-gledal veliki knez Aleksej.
Rusija. Vsled nemirov na Rusko - Poljskem je dosedaj zaprtih nad 2000 oseb, ubitih 30«, ranjenih 800. — V Varšavi se je stavka deloma ponovila Obesili so 13. t. mes. 40 vstašev. — V Lodzu so tovarnarji dovolili delavcem nekjJ ugodnosti pod pogojem, da se vrnejo takoj na delo. V Peterburgu so znova pomnožene straže.
DrM zbor.
Dunaj, 17. febr.
Vlada brez denarja.
Poročal sem že, da je imela vlada leta 1897. v raznih avojih blagajnah 524 3 milijonov kron, a leta 1900. samo še 426 9 milijonov. Koncem leta 1903 je imela vlada v osrednji državni blagajni 324 milijonov. Od tega pa je treba odšteti 92 8 milijonov, ki se določeni za železnice, dalje 80 7 milijonov v mtnjicab, 20 4 milijone kovanega denarja, ki se le polagoma izdaja, in 73 9 milijonov le zaračunjenih prebitkov. Razpo-ložna glavnica je znašala torej le 56 milijonov. Za najnujnejše izdatke potrebuje vlada, kakor naglaša v načrtu zakona, vsaj 51,731 850 kron. Kakor znano, je že proračunski odsek prejšnji vladi odrekel kredit. Danes pa je zbornica novi vladi skoraj so glasno dovolila, da sme izdati obligacije v smislu zakona z dne 2. avgusta 1892 v gori označenem znesku, ako bi ne zadoščale zaloge v blagajnah. Proti so glasovali le socialni demokratje, češki radikalci in Vse-nemci. Mladočehi so sicer izjavili, da bodo proti glasovali, a se sploh niso udeležili glasovanja.
Grof Vetter odstopil.
V današnji razpravi so govorili češki poslanec dr. F o f t, ki je izjavil, da Čehi niti atoma ne dovolijo vladi, dokler ne dobč svojih narodnih pravic; dalje antisemit Wo h Ime ver in finančni minister dr. K o s e 1, ki je pojašnjeval gori navedene številke in priporočal vladno predlogo.
Nato dobi besedo zopet grof Stern-b e r g. Bil je jako dobre volje in vse je drlo v njegovo ob'ižje. dobro vedoč, da bode nekaj zabave Grof Sternberg je videl mnogo sveta, tudi mnogo čital, a vse svoje izkušnje in vednosti spravi v tako obliko in zvezo, da morajo vzbujati smeh. Kogar pa zadene s svojimi pšicami in dovtipi, ki morda niso vedno dobro premišljeni, tega zapeče. Danes je opisaval absolutizem kot bestijo, katero treba zaklati, kakor »debelega prašiča" Marsikatera dobra misel je splavala na površje iz globokega toka Stern-bergovega govora. Toda tako je mogel morda govoriti kot kandidat za kraljevo-graški okraj, kjer so ga pobijale vse češke stranke kot »divjaka". V zbornici pa so mnoge njegove prispodobe in primere le predebele, četudi so zapisniki iz zadnjih let polni nelepih stvarij. Ker je grof Sternberg vpletal v svoj govor tudi vladarsko hiše, ga je predsednik grof Vetter dvakrat posvaril in opomnil, naj govori o predmetu, ki je na dnevnem redu. Grcf Sternberg pa se ni zmenil za opomine, marveč je še glas neje nadaljeval svoj govor.
Predsednik mu nato odvzame besedo. Grof Sternberg pa ves razjaren zahteva, naj zbornica odloči, ali sme ali ne sme govoriti V zbornici pa je komaj 100 poslancev, in res jih večina glasuje za to, da sme grof Sternberg dalje govoriti. Sedaj je grof Stern
berg šele mastne drobil na vse strani. Mnogi poslanci so »kreature", „mamelukiu i. t. d. Nekateri levičarji so mu pritrjevali, drugi so se smejali, a češki poslanci so se hudo-vali, ker je smešil njihovo politiko.
Dogodek je smešen in resen ob enem. Poslanci, ki so Sternbeigu pripomogli do govora, gotovo niso slutili, da nehote povzroče krizo v predsedstvu.
Takoj za Sternbergom se oglasi min. predsednik baron Gautsch, ki odločno zavrne predgovornikove nauke, naj vlada zabrani sramotenje članov vladarske hiše po raznih listih. Grof Sternberg je namreč navajal afero grofice Montignoso. Nato pa izjavi prvi podpredsednik K a i s e r , da je grof Vetter odložil predsedstvo, ker zbornica ni odobrila njegovega ukrepa glede Sternberga Ta izjava je v zbornici vzbudila veliko iznenadenje. — Grof Vetter se je bil namreč zadnja leta že večkrat urezal, a zbornica se ni ozirala na take zmote glede poslovnika, ker je grof Vetter inače dobra duša, kot predsednik uljuden in morda še preveč postrežljiv na razne strani.
V sedanjih razmerah je težko dobiti primernega kandidata za predsedniško mesto Imenuje se dr. E b e n h o c h , ki ga je bil pred letom že dr. Kdrber odbral za predsednika. Toda razne nemške stranke z dr. Ebenhochom niso zadovoljne, četudi bi bil jako sposoben predsednik. Skoraj gotovo bodo izkušali pregovoriti grofa Vettera, da obdrži predsedstvo, ako zbornica sklene, da ne odobri njegovega odstopa. Tudi za vlado ta dogodek ni prijeten, ker utegne vendarle vznemiriti duhove in motiti komaj pričeto delo v zbornici.
Jugoslovani in vlada.
Zadnji današnji govornik je bil dalmatinski poslanec dr. Zaffron, ki je v imenu »Slovanske zveze" prečital naslednjo izjavo:
Začetkom sedanjega zasedanja smo sklenili, da počakamo, kaj stori nova vlada, in potem določimo svoe nadaljno postopanje. Slišali smo iz ust gosp. ministrskega predsednika, da se hoče vlada ozirati na želje in potrebe prebivalstva v južnih pokrajinah, osobito Dalmacije. To obljubo fzamemo na znanje, četudi so nas dolgoletne trpke izkušnje poučile, da so nas lepe besede avstrijskih državnikov doslej vtdno še varale. Vendar pa sodimo, da ni proti našem sklepu in stališču nasproti vladi, ako glasujemo za ona sredstva, ki so potrebna, da^ more vlada izvršiti svoje obljube glede južnih dežel, ki jih tukaj zastopamo. Upajmo, da se ne bomo zopet prevarali, in da bomo s svojim glasovanjem služili koristim hrvatskega in slovenskega prebivalstva, kakor so nas vodile edino le koristi hrvatskega in slovenskega naroda, ko smo stali v odločnem boju proti prejšnji vladi. Pričakujemo torej, da bode nova vlada svoje ob ljube tudi v istini izvršila.
Zbornica je nato odobrila označeni načrt zakona gledč refundacije. Prihodnja seja v torek.
Interpelacije.
Poslanec R o b i č in tovariši so v sredo interpelirali vlado, zakaj je c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaju že ' dvakrat poslala občini Sv. Križ pri Mari- j boru nemški zakonik, dasi je občina zahte- j vala slovenskega To postopanje je protiza- j konito, zato naj minister za notranje posle ! prepreči tako postopanje državnega zavoda 1 in njegove germanizacijske namene.
Poslanec S p i n č i č in tovariši so vložili interpelacijo na pravosodnega ministra zaradi graie vrednega postopanja c. kr. sodnika v Podgradu in zaradi pristranosti občinske uprave na Čresu pri razdelitvi drž. podpor.
Noskovski generalni souernerseril] umorjen.
Kakor strela je zadela včeraj zvečer ves olikani svet vest, da je bil včeraj veliki knez Sergij, ko se je peljal iz Kremlja v mesto Moskvo, z bombo umorjen. Preku-cijska stranka hoče uničiti vso vladarsko rodbino Romanovo. Tudi ta atentat je le en člen v dolgi vrsti zločinov, ki so se že izvršili in ki jih nihilisti še pripravljajo O rajnem velikem knezu je bilo splošno znano, da je na vso moč nasprotoval izpremem-bam. Ce so povzročitelji z umorom velikega kneza Sergija dosegli, kar so nameravali, je malo verjetno. z,istem samodrštva se bo vsled tega napada najbrže okrepil in neusmiljeno bodo zasledovali vse one, o katerih slutijo, da se strinjajo z umorom velikega kneza.
Rajni veliki knez Sergij je pregovoril carja, da naj s silo zatre delavsko gibanje. Na njegov svet je car imenoval Trepova za generalnega guvernerja v Peterburgu. Sergij je bil učenec Pobjedonosceva in Starorus od nog do glave. Iz dna svoje duše je sovražil svobodomiselne ideje zapadne Evrope.
Rojen je bil veliki knez Sergij dne 29 aprila 1857. v Carskem selu. Bil je četrti sin carja Aleksandra II., katerega so ubili nihilisti v Peterburgu 13. marca 1 1881. z bombo. Vstopil je v vojaško službo. Za moskovskega generalnega guvernerja in vojaškega poveljnika je bil imenovan 1. 1891. Poročen je bil 15. junija 1 1884. s heško princezinjo Elizabeto (roj. 1. nov. 1881). Pred desetimi leti je bil izvoljen za predsednika »Grško pravoslavne palestinske družbe."
Peterburg, 17. febr. (ob 5. uri 50 m.) Veliki knez Sergij se je peljal danes ob 3. popoldne z Nikolajevega trga na Senatorski trg. Dta izvošča sta se peljala za njegovim vozom Ko se je peljal mimo justične palače, so kočije velikega kneza prehitele sani, na katerih sta stdela dva moža, eden v delavski obleki. Sani so se ustavile, kakor da bi hotela voznika pustiti kočijo velikega kneza naprej V tem trenutku je bila vržena pod kočijo velikega kneza bomba. Pok je bil tako močan, da so popokale vse šipe na justični palači. Kočija velikega kneza je bila razdrobljena na drobne kose. Konji so se splašili in zbežali. Zbrala se je velika množica, ki je pobirala kosce kočije. Veliki knez Sergij je bil takoj mrtev. Glavo in nogi mu je odtrgalo od telesa, obleka je bila popolnoma raztrgana. Tudi kočijaž je bil smrtno nevarno ranjen in je umrl, ko so ga prenašali v bolnišnico. Pok se je slišal jako daleč Napadalca, ki pa nista še znana, so prijeli Eden izmed njiju je rekel: »Meni je vse eno, izvršil sem svojo stvar". Kremlj so zaprli. Na trgu, kjer se je izvršil zločin, je velika množica manifestirala proti dijakom in jih pretepala tako, da je moral posredovati neki sodnik iz justične palače, ki je dal zapreti več oseb, med njimi več dijakov. Med množico so delili proklamacije. Ko je velika kneginja Elizabeta izvedela da ji je bil umorjen soprog je takoj, ne da bi
tepeni, on pa je šel nedotaknjen na peč spat spanje pravičnega. Na ta način, z izgovori si je bistril tudi um in teta ga je imela zmirom rajša in ga je vselej hvalila očetu, kako je priden in miren, miren!
Stara Meta pa je kmalu umrla in volila Francetu malone ves imetek. Tega je bil stari Teman silno vesel. Že od nekdaj bi bil dal rad študirat vsaj enega svojih sinov, pa ni imel denarja in vrhutega so bili njegovi sinovi taki kajoni, da bi bili gospodom profesorjem v večen strah in nevarnost. Tedaj je šel neko popoldne po Starem trgu in slišal, da je pred njim rekel gospod drugemu gospodu: „Le meni verjemi, naši uradniki ne delajo nič drugega po pisarnah, ampak samo dremljejo in spe!"
Teh krilatih besed se je domislil zdaj stari Teman po sestrinem testamentu
»Sapramiš", si je dejal, »zdaj ga pa le dajmo študirat fanta! Kdo pa zna bolje dremati in kimati ves božji dan, kakor naš France! Fant je kakor rojen za gosposko službo, dobro se mu bo godilo in še meni bo kaj pomagal in bratom!"
France je bil takoj zadovoljen z očetovim sklepom, najbrže zaradi tega, ker so mu rekli, da bo mogel spati kolikor bo hotel, kadar bo velik gospod; če pa bi ostal na kmetih doma, bi moral trdo delati, zgodaj
vstajati in naposled še črn kruh jesti. Po osnovnih šolah je torej romal v ljubljansko gimnazijo.
Zalibog ni bilo doslej še nobenega tako previdnega profesorja, ki bi si kaj zaznamoval imenitnejše pojave in dogodke iz življenja učencev in ki bi nekoliko očrtal mlade značaje Nekateri izmed teh mladičev postanejo svoj čas ugledni in slavni, kakor na-primer naš Temanov France. Na razpolago so nam le pičli podatki iz njegovega gimnazijskega življenja — Najlepši red je imel vselej v vedenju, drugače pa same take, da je prav še „zdelal". — Sedel je navadno v zadnji klopi in zadremal ob vsaki količkaj ugodni priliki Počitnice pa je vse prespa-val doma pozimi za pečjo, poleti pa na senu. Tako je šlo do konca sedme šole, in vsi so ga bili veseli. In njegovi divji bratje so bolj na tiho ukali kadar so šli mimo njegove spalnice.
Zdaj pa se mu je jela siliti v mirne sanje črna pošast zrelostnega izpita. In pobrisal jo je na manjšo gimnazijo. Vedel je dobro, da se bo moral tam ravno toliko ali še več učiti kakor na velikem zavodu, vedel je pa tudi, da bo vsled lajše kontrole bolj prisiljen na redno delo. To leto je spal mnogo manj in je naredil zrelostno preizkušnjo.
Kdo bi kaj takega pričakoval od mleka krave Šavre ?
Ko je prespal velike počitnice, jo je mahnil na Dunaj. Našel je nizek, ozek in teman kabinet, kjer pa se je dalo izvrstno spati. Zjutraj je bil pri predavanjih, po kosilu pa je šel takoj ležat in je smrčal v svojem mračnem brlogu do večera. Za večerjo si je skuhal mleka in takoj zopet legel počivat. Njegovi tovariši so pridno hodili po mestu, si ogledovali zbirke in znamenitosti in opazovali burno vrvenje svetovnega mesta. Temanov F.ran na gimnaziji se je pisal Franjo — pa je ležal doma na suhem in na gorkem in ni trgal niti obleke, niti obuval, in tudi kuril ni nič. Izvedel je pozneje, da je v vseučiliščni knjižnici dobro zakurjeno in je hodil odslej več krat tudi tja dremat, kadar ni bilo snega.
Tako je izhajal s tridesetimi goldinarji na mesec, in vendar je jela giniti dedščina po teti Meti. Od doma ni mogel pričakovati ničesar. Obesil je študije na klin in se je šel ponujat odvetnikom za pisarja. Obletal je pol notranjega mesta in že mu je ugašal up in grozno je bil zaspan, ko je čakal v drugem nadstropju v čakalnici advokata Da-delesa. Dr. Dadeles je iskal v novinah spretnega pisarja in stenog afa. V čakalnici je bilo vse polno kandidatov za to imenitno
se preoblekla, hitela na kraj zločina. Kosoe razmesarjenega telesa so zbrali in jih prenesli v Nikolajevo palačo.
Berolin, 17. febr. »Lokalanzeigeru poroča iz Peterburga: »Tukajšnji vladni krogi so zaradi napada na vel. kneza Sergija zelo razburjeni. Opoldne je došlo iz Moskve poročilo, da je bil veliki knez umorjen z bombo in da je tudi njegova soproga smrtno nevarno ranjena. Napadalca, oba dijaka moskovske politehnike, so zaprli. Enemu napadalcu je kos bombe odtrgal levo roko. Pred malo dnevi je dobil veliki knez smrtno obsodbo prekucijske stranke. Svarili so ga, naj opusti svoje dnevne iz-prehode.
Pariz, 17. febr. Iz Peterburga poročajo: »Veliki knez Sergij se je peljal v trojki z največjo hitrostjo iz Kremlja. Pred voz je skočil neki mlad mož in je vrgel pred konje bombo, ki se je takoj razpočila. Videti je bilo, da je hotel kočijaž potegniti konje na stran, a v tem trenutku je zletel v zrak. Konji, kočijaž in veliki knez so bili raztrgani v kosce. Prihitelo je mnogo policistov, ki so prijeli vse osebe, ki so bile v bližini. Govori se, da je bilo ranjenih več oseb. Nepopisno je razburjenje v Moskvi. Car je bil o napadu takoj telefonično obveščen. Brezdvojbeno so bili v zaroti proti velikemu knezu tudi osebe v Kremlja, ker je bilo strogo tajno, kdaj se odpelje Sergij na izprehod.
London, 17. febr. Tu ni v zbornioi in na borzi vest o napadu na velikega kneza Sergija nikogar presenetila. Splošno mnenje je, da bo ta dogodek močno vplival na carja, ki bo vsled tega prej ko nngoče končal vojsko.
Dunaj, 17. fehr. »Neues Wiener Journal" poroča iz Peterburga: Pri preiskavah v stanovanjih napadovalcev so našli spis, po katerem so car, vsi veliki knezi, Trepov, Pobjedonoscev, in malone vsi guvernerji obsojeni na smrt, ki jih bodo po vrsti v najkrajšem času pomorili. Ruski vladni krogi so istinito prestrašeni. Resno se govori, da bo car z velikimi knezi odpotoval za dalje časa v inozemstvo in sicer na danski dvor.
Peterburg, 17. febr. Moskovske žene so carici odposlale adreso, v kateri jo prosijo, naj vpliva na carja, da reši Rusije iz nesreče.
RusKo-joponsRa vojska.
Na fronti.
Peterburg. 16. febr. »Rusj" poroča : Kanonada je bila včeraj in predvčerajšnjim silna. Posebno na levem krilu. Japonci se očividno pripravljajo na napad.
London, 16. febr. Iz Daljnega poročajo, da se je Japoncem posrečilo, razrušiti mostove čez reke, ki teko mimo njihovih utrdb. To ima ta uspeh, da je s tem onemogočeno rusko prodiranje proti jugu, ker ne bo mogoče prekoračiti vsled tope-čega se snega naraslih rek.
Peterburg. 17. februarja. Kuropatkin brzojavlja carju 16. t m.: V noči 15. t. m. so naši prostovoljci napadli na levem krilu seli Vatišao in Tadipao. Pregnali so sovražnika in zažgali seli. Obenem so pregnali drugi prostovoljci Japonce iz gozda na Hruševem griču in iz vasi Siaonu. Dnč 15. t. m. je bilo na celi črti slišati grmenje topov.
službo. Drug za drugim se je šel predstavljat, gospod Dadeles pa je odklonil vsakega. Skozi vrata je slišal utrujeni Fran Teman vselej, da hoče imeti tihega in mirnega „so-trudnika", ki ni čisto nič nervozen, ker je on sam tako nervozen, da ne more poleg sebe trpeti količkaj razburljivega človeka.
Vsi prosilci so odšli, le Fran Teman je še ostal v kotu na svojem stolu in je spal. Naposled je prišel advokat skozi čakalnico, hoteč domov. Tedaj je zagledal Frana na stolu in ga glasno vprašal, kaj želi.
Fran Teman ga je debelo pogledal, zinil pa ni nobene. Dr, Dadeles ga je vprašal nato, če nemara tudi on hoče prevzeti služ-bico v njegovi pisarni
Teman je samo pokimal in mirno za-zehal.
»To je moj mož!" sije mislil odvetnik in ga sprejel.
Teman ima sicer le petinštirideset goldinarjev na mesec, toda v Dadelesovi pisarni lahko mnogo spi, ker razen gotovih rokov ni popoldne skoraj nič dela in se stari odvetnik ne briga dosti več za svojo pisarno.
Tako se torej oče Teman lahko babajo, da ima njih sin France precej visoko službo na Dunaju in da lahko več spi, kakor vsi vaščani doma in da je še plačan za to.
Ojamovo poročilo.
Ojama poroča 14. t. m.: Naše topništvo je bombardiralo Cjezunmupaocaj ter zažgalo vas. — Oddelek sovražne pehote je nupadel Tajtnošan. Dva napada sta bila odbita. Nadalje je 500 mož sovražne konjiče trikrat došlo v Santajcu, fjeverno rd Čitajce, med »em ko je drugi oddelek prodiral proti jugu na desnem Hunhovem bregu. Dne 14. t. m. je bivakiral sovražnik v okolici Henheava-eua ko je postavil proti našim zasledujočim četam prednje straže. Rusi so se pričeli umikati v severni smeri in naše čete, ki so jih zasledovale v smeri Hejuhon, so jim pri-zadjale nekaj izgub. Sovražna artiljerija, ki je zavzela postojanko pri Vanheaopenu, je krila umikanje lOftvadronov močne konjiče in artiljerije.
Pohod ruske konjenice.
Tokio, 16 februarja. Od desetih eskadronov ruske kavalerije je ^ čeraj prodrlo 500 možSantajce; drug oddelek je jezdil na desnem Hunhovem bregu do Cen-ijavcu. Ta kraj pa so napadli Japonci ter so prisilili oddelek, da se je umaknil. Nato so Japonci napadli glavno četo, nakar je zbežalo vsth deset eskadronov. Rusi so imeli težke izgube.
London, 17. jebr. Od Okuove armade poroča Reuterjev urad 15 t. m.: Ruski konjeniški oddelki so zopet pričeli delovati proti japonskemu levemu krilu. Posameznosti o moči sovražnikovi še nisodo-gnane. Ker se je ponesrečila zadnja akcija, se tudi teh poizkusov ni bati. Japonska konjiča na pohodu — uničena.
Peterburg, 16. februarja. Dopisnik .Rusi" poroča, da je bil oni japonski oddelek, ki je pred nekoliko dnevi razdrl rusko železnico, zasledovan od ruske konjiče, ki ga je včeraj dohitela in s sabljami uničila.
Po informaciji istega dopisnika operuje sedaj v Mongoliji 3000 Japoncev, razdeljenih v nekoliko čet, od katerih [ena je napadla železniški most.	_
General Grippeaberg.
Peterburg, 17. febnuuja. Grippon-feerga ki je došel sem, bo sprejel car v avdijenci. Neka verzija, ki sicer ni posebno verjetna, trdi, da bo Grippenberg carju poročal, potem se pa takoj zopet vrnil na bojišče.
■orilca francoskega in nemškega vojaškega atašeja.
Kolin, 17. febr. „Kfjln. Ztg a poroča iz Čifua 11. t. m.: Danes sta bila prijeta dva Kitajca, ki sta priznala, da sta vrgla s krova francoskega in nemškega vojaškega atašeja v Port Arturju.
London, 16. febr. Iz ruskega glavnega stana poročajo od včeraj: Včeraj in danes so Japonci obstreljevali Putilov grič z 8 colnimi topovi ter rabili kroglje, težke 250 funtov. Iz tega sledi, da so v japonskih črtah že postavljeni obležni topovi izpred Port Arturja. Ruski centrom je prišel s tem v neugoden položaj.
Jeseniške noulce.
j Delavci ne marajo sokol-stva. Občni zbor podružnice sv Cirila in Metoda preteklo nedeljo se je izvršil v miru in zastopnosti. Seveda liberalcev ni bilo zraven. Prišli so sicer v polnem številu — 14 jih je bilo — a pred velikim številom mirnih delavcev jih je bilo strah in odku-rili so jo še pred otvoritvijo zborovanja. Podpredsednik P. Rozman otvori zborovanje in navede vzroke, zakaj je bil zadnji občni zbor v Ferjanovi gostilni neveljaven. Tajnik V. Zabret poroča o delovanju podružnice v letu 1904 Med drugim izreče obžalovanje, da so libtralni mladiči hoteli zanesti prepir tudi v to podružnico, ki je iz narodnega in vzgojnega stališča ravno tukaj krvavo potrebna. Z grdo lažjo, da je dose danji odbor delal le za delavce na Savi, za Jeseničane se pa nič ni zmenil, so ti ljudje hoteli narediti razdor tudi med Jeseničani in Savčani. Namen te laži je jasen: uničiti vse, kar je delavcem v blagor in korist Dr. Ko goj in še nekateri drugi Jeseničani so priča, da se je odbor med seboj pa tudi z osrednjim odborom v Ljubljani posvetoval, kako priti do vrtca tudi na Jesenicah, ker bi otroci z Jesenic na Savo res imeli predaleč. Osrednji odbor je večkrat odgovoril, da preskrbi vse potrebno, samo stanovanje naj se dobi. — Vzdramite se torej, narodnjaki v občinskem odboru, in preskrbite stanovanje, pa boste vrtec takoj imeli! — Z zadovoljstvom pa moramo konstatirati, da se pravi in resni Jeseničani domačini v ta prepir niti vmešavali niso, pač pa resno delajo na to, da čimpreje dobč tudi otroški vrtec, česar se moramo vsi veseliti in jih moramo pri tem z veseljem vsi podpirati Kričači pa, ki samo z jezikom in s psova-njem rešujejo domovino in delajo razdor, naj ustanove svojo podružnico, resne ljudi naj pa pri miru puste. Da stepa delavci in
vsi današnji zborovalci bolj pametni, nego liberalni mladiči, pokažite s tem, da izvolite odbor v našo podružnico, na katerem bodo zastopani Savčani in Jeseničani! — Poročilu tajnika .sledi poročilo blagajnika J. Zabukovca, ki izkaže, da je bilo v letu 1094. rednih članov 126, med njimi ve lika večina delavcev, dohodkov 2452 kron izdatkov pa 2253 K. Na to se izvolita za pregledovalca računov ge. top in S m r e-k a r. V odbor za 1. 1905. so bili soglasno z 49 glasovi izvoljeni sltdeči gg: Matevž R a b i č , (predsednik); Kari V i š n j a r , (njega namestnik); I Prijatelj, (tajnik); I. Zabukovec, (blagajnik). Odborniki: G G e 1 a , V. Zabret, Fr. Pogač-ik, P. Rozman, V. L a v t i ž a r in M. Noč. Liberalni sokoliči niso dobili prav nobenega glasu, četudi je bilo precej Jeseničanov navzočih. Pametni in resni ljudje za take kričave in hripave mladiče ne marajo.
j Plesno veselico priredi jeseniško gasilno društvo v nedeljo, 19 t m. zvečer v županovi gostilni, kar z zadovolj stvom konstatiramo, zakaj nikdar se ne bomo sprijaznili s sličnimi prireditvami ob sobotah zvečer.
j Zabaven večer z igro „ Z a letovišče", petjem in tamburanjem priredi »Katol. del. društvo na Savi" v n e -d e 1 j o , 19. t. m Začetek ob pol 8 zvečer. Vstopnina 80 v. in 30 v. Kdor se hoče smejati naj nride
i Šolsko oblastvo ima še vedno zavezane oči proti učitelju Fabincn. Ako šolska oblast ne bo dobila boljših očij in temu predrznemu učitelju sokoliču malo bolj stopila na prste, bomo začeli objavljati posameznosti, ki učiteljstvu ugleda ne bodo zviševale.
j Tvrdka Humer, Fabinc & Guštin je otvorila prodajalno žab. Slavno občinstvo opozarjamo, da se tu vsak petek sveže žabe dobe po zelo nizki ceni.
j V predoru na Hrušici potrebujejo vedno manj delavcev, ker se ne koplje naprej. Du za dnevom jih po nekaj odpu-šfajo.
j Liberalna podružnica sv. Cirila ia Metoda na Jesenicah, — to je najnovejši sad politike Fabinc-Hummerjeve in Rajmund-RateCanove. Osnovala se je v nedeljo 12. t. m. Predsednik je: mizar Ivan Legat, podpredsednik gostilničar Jak. Mesar, tajnik, učitelj Fabinc, blagajnik, Lovro Hummer, v odboru je še čevljar Artelj z Jesenic in Štefan Podpac z Javornika.
j Jako svobodomiselno napada „Narod" jeseniske duhovnike, ko govori o nesreči na Možaklji, kjer je dr. Tavčarjev sin ustrelil fanta namesto divje koze. Pravi, da so se jeseniški duhovniki povodom te nesreče vedli neznansko podlo in infamno. Seveda faktov ne ve povedati nobenih. Ko bi dokazal svojo trditev, bi ne bil več svobodomiseln. Ej, liberalci, Vaša svobomiselnost je pa res občudovanja vredna. Ali je dr. Tavčarja zopet kdo »nafarbal* ?
j Močno in precej trdo streljanje na Mirci je ta teaen naznanjalo, da se je v kamnolomu zopet začelo delo v večjem obsegu. Pravijo, da bodo ta kamen prevažali tudi na koroško stran, ko bo predor enkrat prevrtan, ker tam tacega kamenja nimajo.
j Pomanjkanje vode v tovarni je za delavce postalo že zelo občutno. Posamezni oddelki so z rednim delom morali že prenehati. — Vse pa tako kaže, da to pomanjkanje sedaj zadnjikrat dela ovire in delavcem jemlje zaslužek. Baje bo prihodnje leto tovarna imela že toliko elektrike iz Radovre. da bo vodo lahko pogrešala.
j Nova državna cesta, ki drži od tovarniške pisarne proti kolodvoru, je preveč strma in jo bo treba znižati. Kako je to. da tega niso takoj v začetku vedeli?
j Cesta, ki bo peljala z novega kolodvora proti Jesenicam, bo imela od Ra-tečanove pa do Čebuljeve hiše sicer majhen a za velik promet vendar neroden ovinek. Ali ne bi bilo sedaj še mogoče temu se izogniti? Naj županstvo in cestni odsek malo premislita!
j Influenca in druge enake bolezni sta tudi na Jesenicah in na Savi letošnje leto bolj nadležna gosta nego prejšnia leta.
j Tovarniška seveda nemška požarna bramba je priredila prete-čeno soboto, dne 11. t. m. v prostorih tukajšnje tovarniške restavracije svoj običajni predpustni plesni venček. Povabljenih je bilo tudi mnogo jeseniških Slovencev, med temi tudi jeseniška požarna bramba. Ker so požarne brambe po svojih pravilih »med-narodne", udeležili so se tudi skoraj vsi povabljeni Slovenci te zabave in ravno radi tega, se je ta večer v tem ala vitez Wolli"
Pogreb. V nedeljo, dne 12. t. m. izročili smo materi zemlji truplo umrlega tovarniškega požarnega brambovca Alojzija Karopiča. Bolehal je že skoraj celo leto — Pogreba udeležila se je tovarniška godba, jeseniška in tovarniška požarna bramba. — Prvi z družbeno zastavo zapovedoval je njen načelnik g. Fr. Krive, drugi pa tovarniški uradnik g. St. Lazar — Tudi mnogo prijateljev umrlega, posebno sodeželanov Korošcev sm« videli na tem pogrebu N. v m. p.!
„Stahl u. Eisen" nemško pevsko društvo piirtdi v soooto, dne 19. t. mes. v tukajšnji tovarniški restavraciji svojo pred-pustno »Liedertafcl". Iz Ljubljane je dospel sobni slikar, da jim menda stene v restavracijskih prostorih pobarva s pravimi pruskimi barvami. — Vabila so baje že odposlana, seveda samo pravim „ultra germa-nom". Heil Zarboch, Wolff, Bernhard, L a -dislaus Pospischil, Stirling, Rfi-ther sen. & iun. e tutti quanti
Vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev, št. 27 v Ljubljani je odpovedala tukajšnjemu nemškemu pevskemu društvu svojo udeležbo pri predpustni .Liedertafel", ker se menda boji gotovih vsenemških demonstracij. Prav tako!
Zopet farbarija. Sokoli se grozno hvalijo v .Narodu" od 16 t. mes. Najlepše pa je, da si upajo o svoji veselici 12 t. m. pisati: »Vršila se je (namreč veselica) v najdostojnejši obliki ter dosegla v gmotnem, kakor moralnem oziru najlepši nspeh " Drugo jutro še po deveti uri so se zibali in gugali drug drugega podpirajoč po Jesenicah, nekateri celo našemljeni in so s svojimi krasnimi glasovi svetu oznanjali. da sokol ne spada med tiče pevke.
Potres je bil isto jutro okoli 8. ure. Nekdo (ime zamolčimo) vračajoč se s sokol-ske maskarade je telebil ob tla s tako silo, da so šipe zašklepetale Pa je bilo dobro, da si je malo krvi puščal, rešil se je s krvjo tndi zlobnega alkohola in je prej prišel k spoznanju, da je imela sokolska veselica res lep, moralen uspeh.
Kislo grozdje. »Naskok" na podružnico sv. Cirila in Metoda so nameravali svobodomiselni Sokoli. Prišlo jih je 14, vsi kar je udov, vmes nekaj neudov, a videč, da je »klerikalcev" ogromna množica, pobrali so jo potepeno, predno se je otvoril občni zbor. Sedaj pa pravijo, da so šli zato proč, ker se občni zbor ni točno, ob 4. začel, kakor je bil naznanjen. — Seveda, seveda.
imenovanem »deutsches Local" večinoma slovensko govorilo. Slovenski udeležniki te veselice pravijo da so se Nemci, le v malem številu navzoči, nepristransko držali, in tudi ne izzivali.
Noulce iz Kranja.
Novice iz Kranja si je zopet privoščil zadnji .Gorenjec" in napisal o njih vsega 2 strani. Gotovo je v silni zadregi za gradivo, ker jih v znani svoji gostobe-sednosti tako na dolgo in široko mre vari. Pa pustimo in privoščimo mu to veselje! Novičarja iz Kranja išče na vse kriplje; sedaj ima na sumu že drugo osebo. V toliko je res zadel pravo, da novičar ni eden, ampak več jih je, med njimi pa so^celo taki, da se Cirilu o njih niti ne sanja.
Dve številki ,Gorenjca' sta bili še precej mirni, ker je bil C ril »na Dunaju". Tako je vsaj pravil Johan in smo tudi mi poročali. V zadnji številki pa se zopet nožna osebna olika šef redakterja.
Olikani ,Gorenjec1 se spozna iz sledečih cvetk: Brumne tercijalke, ogenj in žveplo iz nebes, liguorijansko zavito poročilo, verni backi, pridige pohujšljive vsebine. vohuni, katoliška laž, bedaste notice, glupci, patentirani hinavci, intriganti itd itd. To še ni vse niti iz ene številke.
Važen odlok. Deželni šolski svet je odločil, da šolarji ne smejo raznašati političnih časnikov. Ta prav umestni in za naše razmere prav potrebni odlok pozdravljamo z veseljem, ker je Pire rabil šolskega učenca M. iz 3. razr. za raznašanje svojega »lepega" lista Pričakujemo, da bo priobčil »Gorenjec" tudi ta odlok s primernim komentarjem.
Plesna veselica gasilnega društva je bila precej slabše obiskana kakor druga leta. Kranjci, ki imajo svojo godbo, pač ne marajo tistih, ki najemajo tujo.
Dve privatistinji — hčerki g. knjigotižca K. Floriana — prvi v Kranju, sta bili vpisani v prvi tečaj na naši gimnaziji in sta prestali izkušnjo z dobrim uspehom, ena celo z odliko.
Članek ,inkvizicija v Kranju1 je silno spekel Cirila. Ker bodo stvar kom-petentne oblasti uredile brez- in preko Pirca, pribijemo za danes samo to-le: 1. Otroci se niso nikdar silili, ampak se jim je le priporočalo udeleževati se skupne maše ob 9., ki je že od nekdaj veljala kot šolarska maša. 2. Okrajni šolski svet se ni nič prepričal, »da je vse res, kar mu je sporočil krajni šolski svet" (= Ciril Pire!), ampak je vso stvar odstopil deželnemu šolskemu svetu. — Ta pa je ravno tako odložil vse brez najmanjše preiskave. — 3 Laž pa, ki jo že drugič pogreva, je naravnost »da zahtevata katebeta, da se naj otroci udeležujejo ob nedeljah krščan-
skega nauka in ob nedeljah in delavnikih večernih litanij, kateri cerkveni opravili sta i s t o t a k o spojeni s pridigami." Vsak otrok v Kranju pa dobro ve, da pri večernih litanijah ob nedeljah in delavnikih ni pridig. To kaže, da so vsi trije šol. sveti sodili o stvareh, 0 katerih nimajo nobenega pojma. 4. Odkod pa ima Ciril te informacije? Pa ne, da bi to b>la tista .nadebudna" učenka V. razreda, ki mu prinaša take lažnjive pošte iz šole, kakor se je že lansko leto dogajalo.
Žalostna perspektiva. V zadnjem »Gorenicu" je pozabil G ril med svojimi zaslugami za šolo v Kranju navesti tudi to, da se je pri seji krajnega šol. sveta izrazil, da ne pusti svojih otrok k pridigam, ker kaplani pohujšljivo pridigajo. Kaj pa če se razmere tako izpremene, da jih b) moral pošiljati h kaplanskim pridigam?
Licitacija zapuščine škofa Vidmarja je bila v ponedeljek in torek jako živahna. Prodajalo se ni ravno pod ceno. Krasne razgledne slike Pernhardtove, ki kažejo gorenjsko ravan in del Koroške, bi rada kupila, kakor se govori, Kranjska hranilnica za Rudolfinum. Vsekako pa naj merodajni faktorji poskrbe, da taki umotvori ostanejo ohranjeni kraniski deželi.
Predpustna iz Kranja. Nekemu fantiču se je zdelo, da kaze lepoto njegovega obličja prevelika ušesa. Srce mu ni dalo miru, in prišel je k zdravniku, da mu jih naj operira. Ker mu ta ni mogel izpol niti želje, hodi zdaj iz estetičnih ozirov po mestu z obvezanimi ušesi.
Kamniški „Naš List" je nabil lepake tudi v Kranju po vseh vogalih. Na ta lep se jih menda ne bo mnogo usedlo, ker poznamo predobro volka v ovčjem kožuhu Mi ostanemo pri »Slovencu".
Koroške noulce.
k Slovenske matrike. Dosedaj je nam dovoljeno vpisavati v matrične knjige le tedaj v slovenskem jeziku, če stranka to izrecno zahteva. Priložiti se pa mora od stranke podpisani zapisnik. To pravico imamo že več let. In kdo se je je posluževal? Človek bi mislil, da bi vsa koroška duhovščina — saj slovi kot narodno-zavedna — z največjim veseljem izkoriščala to dovoljenje. Treba bi bilo našim ljudem le povedati, in vsi bi zahtevali slovenski vpis. Pa — in to je ravno sramota — po celem spodnjem Koroškem, tam kjer prebivajo Slovenci v širni celoti, tam se noben ne upa, (??) storiti to, kar je dovoljeno, in kar bi prineslo našemu narodu — veliko korist. Strahopetci, ne bojte se zamere, ne pri škofu, ti so nam dovolili, ne pri vladi, ta je dovoljenje potrdila, in pri velikov-škem okrajnem glavarstvu so slovenski izpiski iz matrik — dobro došli! — Sedanja vojska za slovenske matrike zahteva le brezpogojno dovoljenje imatrikulacij v slovenskem jeziku Da bi bili duhovni vsaj v tej zadevi složni! Ali da bi vsaj naši gg. dekani se upali podpisati ali priporočati pravične želje narodno zavednih duhovnov! Pač ne gre, ne gre naprej na Koroškem.
KnJIžeunost In umetnost.
*	Dr. Rud. Horvat. Povjest Hrvatske. Petrinja 1905. Tiskara Dragutina Benka. Sv. 4 Cena l krona. — V svojem četrtem zvezku popisuje pisatelj dobo Matija Korvina do Ferdinanda III. Dogodki so vsi kratko in jasno opisani. Delo se bere kot kaka kronika Za č'tanje je utrudljivo, ker ni v spisih pragmatiške zveze in karakteristik glavnih oseb. Manjka tudi socialnega in kulturnega opisa. V takem delu se zelo pogreša, da ni natančneje opisan ce-tinski zbor, ki so pri njem Hrvatje izbrali Ferdinanda I za svojega kralja. Ta shod je v državno pravnem zmislu največje važnosti.
s Ročni zprava slovanski Besedjf ve Vidni o spiavrnm roce 1904 Najznamenitejše češno dunajsko druStvo je Slovanska Beseda; po naše bi ji rekli čitalnica. Iz došlega poročila posnemamo, da je imela koncem 1. 1904 382 članov. Predsednik je gr< f Harrach, prvi podpredsednik dr. Lenoch. Češka intel genca se zbira v tem društvu. Društvo prireja mnogoštevilne zabave, koncerte, prestave, predavanja Leta 1904. je bilo 26 zabavnih sestankov. Vi h tega ima bogato knjižnico in obilo slovanskih časopisov.
*	Narodna zastava uedinje-nih Hrvata in Srba. lzdavateij C*v-tatško i konavosko biatstvo. — Dubrovnik 1905 V Cavtatu (Ragusa vecchia) v južni Dalmaciji se je osnovalo društvo z imenom Hrvatski in srpski narodni dom z namenom, da bi budilo narodno zavest in bratsko ljubezen med Hrvati in Srbi na dalmatinskem jugu. To hoče doseči s shodi, zabavami, predavanji in ljudskimi knjižnicami. — K društvu pristopijo lahko tudi Slovenci in Bolgari. Svojo zastavo ima s hrvaškimi in srbskimi znaki.
Novice iz Spodnje JlJKe.
(Pomanjkanje vode. — Vodovod. — Volitve. — Farna cerkev. - Šolstvo.)
Vsled dolgotrajne suše nima vode pri nas > večina vodnjakov. Gostači nekaterih hiš morajo hoditi po vodo pet do deset minut daleč. Vsled pomanjkanja vode pa nastane zopet pereče vprašanje, kaj bi počela danes oiška, ako bi izbruhnil kak požar ? Kaj nam koristi gasilno društvo, če je brez glavnega gasilnega faktorja, to je brez iode? Zalibog pa je še nekaj takih občinskih svetovalcev v sedanjem občinskem svetu, kateri nočejo prekoristne naprave vodovoda uvideti. Se bodo li spametovali ali ne, o tem nas bo poučil čas. Vodovod pa ne bi bil koristen i i potreben samo v slučaju požara, temveč jako koristen bi bil tudi iz sanitarnih ozirov, V neposrednji bližini nekaterih sedanjih vodnjakov se nahajajo greznice, in gotovo je, da se s tem okužuje voda, kar gotovo ni človeškemu zdravju v korist.
Vsled tega, da se vsi nedostatki odpravijo, ter da pridejo možje, kojih nazori ne bodo nasprotovali ebčekoristnim napravam, v prihodnji občinski svet, razvita je že živahna agitacija, katera pa je naperjena edino le proti tistim, katerim je nemogoče dopovedati in tudi ne dokazati, da je naprava vodovoda postala prepotrebno in nujno vprašanje. Dokazalo se je pa tudi, da sedanje žnpanstvo nima moči in tudi ne energične volje, doseči kak uspeh v tem smislu, vsled česar je tudi njegova vloga doigrana. To bodo dokazale občinske volitve, ki se imajo višiti meseca marca t. 1.
Do sedaj je 16. vodnjakov brez vode. Celo vodnjak h kateremu prihajajo žene iz 17. hiš po vodo, je prazen, le tu pa tam se nabere nekoliko vode. Ker pa tudi v tem vodnjaku vode primanjkuje, prišlo je v četrtek popoldne celo do pretepa. Okoli 25. žena je stalo okoli vodnjaka pričakujočih na vodo. a ker je niso vse dobile, začele so se prav pošteno prepirati in suvati sem ter tja. To je zopet nov dokaz, kako potreben je vodovod v Sp. Šiški. V občinskem svetu bil je vodovod že trikrat predlagan, a vselej odklonjen z opombo, da ni potreba vodovoda. Ta opomba pa sledi iz tega, ker večina odbornikov stanuje na glavni cesti ped hribom, kjer v resnici nikdar vode ne primanjkuje, so pa tudi taki odborniki, ki celo vodo prodajajo. Ali čaka občinski odbor na to, da Sp. Šiška pogori ? Ali ne dokazuje zadnji požar na potrebo vodovoda ? Ali čaka odbor, da ga deželna vlada prisili, napraviti vodovod?
Zadnji čas pa se je sprožila tudi od nekaterih misel, ali bi ne bilo umestno ustanoviti za vasi Sp. in Zg. Šiško samostojne fare in sezidati v ta namen samostojno farno cerkev? Misel ta je dalekosežnega pomena in vsled tega se še danes ni mogoče spuščati v posamezne podrobnosti. Gotovo pa je, da ta ideja nikakor ne sme zaspati, ker neovrgljivo je dejstvo, da je ve-licega pomena, bodisi v verskem ali gospodarskem oziru. Imenovani občini štejeta nad 4600 duš, katerih večina hodi v mesto k službi božji, kajti v podružni cerkvi sp šišenski bere se le vsako nedeljo zarana v jutro ena sveta maša. Cerkev je zelo majhna in tudi že vsled tega ne zadošča svojemu namenu. — Ta misel bode povzročila gotovo zopet mnogo vrišča od strani nekaterih, kateri nečejo nič slišati o veri. Toda vera je bila od pamtiveka, je in bode, ter mora tudi biti. O tej zadevi bodemo poročali pozneje.
Velikega pomena pa je nastalo tudi vprašanje, kako bi bilo moč urediti ljudsko šolstvo v Spodnji Šiški, katero je žalibog v tej občini zanemarjeuo do skrajnosti. Prostori šolskega poslopja, koje je sezidano za obe občini to je za Sp in Zg. Šiško, ne zadostujejo obilemu številu šolo obveznih otrok. Kako tudi, če imata dve občini, kakor že omenjeno, nad 4600 prebivalcev ? Sedanja šola nameščena je v treh hišah in sicer — čujte in strmite — eden razred celo v prejšnji gostilniški sobi! Na eni strani je šolska soba, kamor hodi mladina (dečki in deklice) k poduku, nasproti tej pa je gostilniška soba, kjer se popiva! Kakšen vtisk mora to napravljati na učečo se mladino, posebno ob ponedeljkih, ko se čuje iz nasprotne sobe divji vik in prepevanje, ako pri enih in istih vratih hodijo pijanci in učenci »v šolo?"
Te razmere pa silijo tudi našim narodnim nasprotnikom hudo orožje v roke in ako bode, kar se je sedaj le z vso silo za-moglo preprečiti, stala enkrat „ S c h u 1 -vereinska šola" v S p. Šiški, krivi bodemo v prvi vrsti sami, ker si hočemo svojega šolstva organizirati tako. da bi bilo času primerno, ter da bi zadoščalo v vsakem oziru učečej se mladini.
Učno osobje treba bo pomnožiti, kajti današnje število nikakor ne zadošča, dasi-ravno dela z vsemi napornimi silami, velikemu številu šolo obiskujočih otrok.
O-k.
Idrijske novice.
i Kako se številke »popravljajo". „Slov. Narod" je dne 8. febr. ob javit notico, da se je »katehet OswaldM za 15 000 K zlagal, ko je poročal v »Slovenca", da je najela idrijska občina 350000 K posojila, dočim je v resnici vzela le 335 000. Doda še nekaj ocvirkov na »božjega namestnika", da se ne bo odvadil lažnjivega in zavitega poročanja itd. Najprvo moramo omeniti, da je g. Oswald kot hišni posestnik opravičen pogledati, kako je z mestnimi računi, saj on kot hišnik plačuje visok davek, katerega pa prav nič ne občuti poročevalec „S1. Naroda". Torej vse one pritikline o božjemu namestniku itd. nimajo v tem slučaju nobenega pomena. Drugič kenstatu-jemo, da smo imeli de svojih političnih nasprotnikov še nekaj spošte vanja, a kakor njih početje kaže, ga ne zaslužijo. Postavni čas razpoloženi računi so imeli v .pregledu" med pasivi na prvem mestu zabilježeno: Mestni hranilnici v Ljubljani od posojenih 350.000 dolga 331.572 20 K in to je tudi dopisnik „Slovenčev" vestno in stvarno poročal. Dne 31 jan. je postavni obrok, da si vsaki lahko račune pregleda, pretekel in sedaj se nekaj zgodi, kar je specificum za Idrijo. Popravi se iz 350 000 dolga samo 335 000 in sedaj pa piše „Sl. Narod": glejte lažnjivca, za 15.000 se je zlagal! To je več kot zlobno. O tem se bo še razpravljalo drugod. Naš tajnik ne zna popravljati, dasi se je na občinske stroške učil v Ljubljani knjigovodstva. V javnih računih ni dovoljeno popravljati pisanih številk, ampak se mora pomotni znesek prečrtati, pa tako, da je še vedno čitljiv, nad njim pa zapisati pravilni znesek. A v našem mestnem računu so premenili 350.000 v 335.000 tako, da so iz številke 5 napravili 3, kar dokazuje črtica pri št. 3, ničlo so pa kar zalili, da se je izpremenila v 5. Da se je račun tako po pravil, je g. tajnik pred pričama sam priznal. Ali res še mislijo naši liberalci, da imajo še vedno ono dobo, ko so z računi delali, kakor se jim je zljubile? Ne vejo li, da je tako postopanje kaznjivo? Kako za-morejo potem davkoplačevalci vedeti, kako stoji premoženje občinsko, kako se informirati odborniki? Sedaj bi imela občina po popravljenem računu 15 000 kron prebitka, katerega pa nikjer ni. Se li ne pravi takemu početju falzificirati javne listine?
i Tri krone od ure na mesec
hočejo plačati našim učiteljem, ki poduču-jejo na naši obrtni šoli. Torej niti ene kronce ne privoščijo za ponočno uro učitelju, ki se trudi iz vseh vetrov dospelim vajencem vcepiti nekaj znanja. „Učiteljski Tovariš", kje si ? Ne boš li ožigosal tako poniževalno oceno učiteljskega stanu? V odboru imaš samo svoje pristaše. Daj, daj, vzdigni se nad take prijatelje ljudske izobrazbe! Občina se izgovarja, da nima denarja. Kako je že zadnji sobotni Slovenec poročal, da ima par tisočakov na razpolago, da brez potrebe pri realki nagraduje učne ure? Za ubogega ljudskega učitelja, ki že utrujen od stanovskega napora mesto počitka še na večer uči razne elemente, pa ni dostojne nagrade! G. Gangl, na noge!
i Nekateri trgovci in obrtniki ne marajo verouka pri obrtni šoli. Omenimo, da je občinski sklep privzel drugim predmetom tudi verouk. Torej se o tem ne da več debatirati. V logarski šoli so pred leti sami vpeljali verouk in so se laskavo že izrazili, koliko pomena in vpliva ima ravno ta stroka za disciplino in lepo vedenje. Verouk ravno trgovcem in obrtnikom kliče v spomin, da moramo biti pravični pri svojem poslovanju. Ljudi se lahko goljufa, Boga, ki vse vidi, se ne more-Kupčevalci si bodo take ljudi zapomnili, ker jim ne bodo mogli zaupati, če se boje večnih resnic. Potem bodo pa javkali, da ne morejo shajati, ko jih ljudje opuste. Za sedaj naj le to zadostuje, ako se bo še naprej stvar obdelavala, bomo prišli z imeni na dan, kar ne bo posebno prijetno dotičnim. Imamo še precej gradiva v tej zadevi, a nočemo takoj vsega objaviti. V prvi razdra-ženosti stori kdo nepremišljen korak, katerega pozneje obžaluje, zato jim nočemo zapreti vrat. A če nas bodo prisilili, bolj odkrito in naravnost pisati, bo le njim na škodo.
i Zavijanje. Nekateri liberalci bi zopet ladi napeljali vodo na svoj malin. Glejte, kako zabavlja „Slovenec" nad realko, njegovi pristaši bi najrajši utopili šolo, govore. — Ni res. Da možje naše stranke niti najmanj ne marajo posegati v delokrog realičnega učiteljstva, ki pač najbolj pozna, kako bodi urejena šola, pokazalo se je najlepše, ko so soglasno glasovali za predlog glede učnega načrta višje realke, o kojem se je reklo, da ga je predložilo ravnateljstvo, pač sporazumljeno z učiteljskim zborom V „SIovencu" ne kritikujemo delovanja vodstva, pač pa onih, ki plačujejo.
i Krščansko gospodarsko društvo je še vedno nekaterim trn v peti, ker lepo deluje in res prinaša zadružnikom dobiček. 5% dividenda ni neznaten znesek, po vrhu je pa še zadružno premoženje narastlo, da znaša že nad 7000 K, s
čimer je pokritih že skoro polovico deležev. Ne vpijmo samo po „organizaciji", temveč prijeti se nam je je treba. Brez zadrug ne bomo nič veljali, kakor se niso mnogo ozirali na nas, ko še nismo imeli zadrug. Od tod izhaja tudi vse nasprotovanje. Imamo gospodarsko društvo, imamo „ L j u d s k o hranilnico in posojilnico", oklenimo se jih, saj bode naš dobiček. _
Novice Iz blejskega kota.
b Časten dan g. Žumra v Gorjah. Dne 12. februarja dobila je gorjanska občina novega župana, otarega župana g. Jakoba Žumra so soglasno in to v deveto posadili na županski stoL Obenem so slovesno obhajali petindvajset-letnico Žumrovega županova n j a. Novoizvoljeni občinski odbor ga je soglasno imenoval častnim občanom gorjanskim in mu po štirih no voizvoljenih odbornikih izročil krasno izdelano diplomo. Gorjansko „Bralno društvo , čegar predsednik je g. Žumer tudi že 25 let, priredilo je tem povodom slavnosten večer, na katerem so se dostojno ocenile nesebične zasluge g. jubilarja za gorjansko ob čino v preteklem četrtstoletju. Tudi odbor »Bralnega društva" je g. predsedniku izročil častno diplomo. Igra »Dva nočna čuvaja" je med mnogoštevilnimi gledalci vzbudila mnogo nedolžnega veselja. Naj bi g. Žumer, starosta županov radovljiškega okraja, zdrav in krepak še mnogo let deloval za blagor gorjanske občine !
b Kaj pa to? »Posojilnica za Bled in okolico' je pričetkom lanskega leta po vseh vaseh blejskega kota z velikanskimi lepaki občinstvu naznanjala, da je zvišala obrestno mero hranilnih vlog na 4'/4 % ■ Sedaj smo pa dobili njen računski zaključek za 1. 1904. v roke, kateri nam pravi, da se hranilne vloge obrestujejo le po 4'/,%. Kdo je napačno poročal — ali lepaki ali računski zaključek ? Obzir na vlagajoče občinstvo bi pač zahteval, da bi mu poso-jilnično ravnateljstvo po enako velikih lepakih naznanilo znižanje obrestne mere, kakor mu je isto obetalo zvišanje obrestij. Ali ne ? Gospodje ne obetajte, kar ne morete ali pa ne marate izpolniti !
b Najstarejši mož blejskega kota, Martin Pangerc, je dne 13 t. m. umrl v Bodešicah. Pokojnik se je narodil dne 11. novembra 1811, učakal je torej 94. leto. Bil je krščen v tedanji samostojni ribenjski lokalijski cerkvi. Toda lokalija Ribno je kmalo prenehala. Matrike so prenesli v Grad in šele čez 90 let so si Ribnjani ustanovili zopet lastno župnijo.
b Sv. misijon se ta teden obhaja v Ribnem. Vodijo ga čč. oo. jezuiti: P. Jan. Kunstelj, P. Jan. Pristov in P. Alojzij Žužek. Naj obrodi obilo sadu !
b Za cestni odbor blejski so bile 10 t. m nove volitve. Kot zastopniki občin so bili izvoljeni župani bistriške in srednjevaške občine.
b Ponesrečil se je v predoru skozi Hom delavec Janez Korošec Zlomilo mu je dva rebra.
b S sekiro je udaril na trebuh neznan Hrvat na Obrnah Italijana Janeza Molinari-ja, kateri je vsled udarca drugi dan umrl.
b V predoru med Boh. Belo in Obrnami dela sedaj 2150 delavcev. Ker je svet peščen in na mnogih krajih sili voda v predor, delajo trojni obok. Prvi je iz asfaltne opeke, drugi iz betona, tretji iz rezanega kamna. Delavci pravijo, da se predor pred sodnim dnevom ne bo podrl.
b C. kr. gozdno ravnateljstvo v Gorici še sedaj ni odgovorilo na prošnjo bremsarjev v Štengah, katero so vložili pred dvema letoma za povišanje plače. »Slovenec" jih je že dvakrat podrezal — a zastonj. Pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani se »Slovenec" natančno bere. Zakaj ne pošljejo gospodje izrezka »Sloven-čevega v Gorico in ne zdramijo zaspano ravnateljstvo ?
1 Iz seje mestnega občinskega odbora dne 11 februarja. Po proračunu za leto 1905. bo ostalo 200 K prebitka, za kar se imamo zahvaliti — Kamnitniku. — Gosp. župan poroča o svojih korakih o svrho, da bi se sprejela cesta po spodnjem trgu med deželne ceste in Lahov most v deželno oskrb. Stvar še ni dognana. Komur je pa Loka znana in dohod v njo čez kapucinski most po ozkih ulicah z več ovinki, se mora le čuditi, da se to še ni zgodilo. Koliko vozov gre iz Poljanske doline skozi Loko ! A če pelje kdo kako daljšo reč, ne more peljati po teh ozkih ulicah, kjer se dva mala vozička ne moreta drug drugemu ogniti — Ubožni zaklad prej ene občine Škofja Loka-Zminec se razdeli med obe, zdaj ločeni občini, v kolikor ga še ni razdeljenega tako, da dobi mestna občina 56%, zminska 45%. Kren-nerjevo in Kruseljevo volilo ostane mestni občini celo. — Prošnja E d. D o -lenz-a za dovoljenje žganje-
t o č a se odkloni. Ista usoda je zadela enako prošnjo Ane Landt. Prav tako ! Saj se že zdaj preveč žganja, oziroma špirita popije. V boj zoper žganje ! Klavnica. Vsi načrti in drugi predpogoji so dovršeni in zato se sklene, da se razpiše oferta za zidanje klavnice. Stala bo na Studencu, pod Krennerjevo tovarno ob Sori, na bivšem nunskem travniku. Takoj zraven je živinski trg. Delo mora biti dovršeno do konca ektebra. Proračun znaša do 50.000 kron. Načrte je izdelal inženir Ho-linsky. Volijo se v nadziralni odsek gg : župan Lenček, podžupan L. Sušnik in odborniki Lavrič, ekon. Mali in Fr. Ziherl. — Služba živinozdravnika. Radi klavnice je živinozdravnik ne izogibno potreben. G. župan omenja, da je dežela pripravljena prispevati 800 K, ako tudi občine prispevajo. Ker plača že zdaj mestna občina za ogledovanje mesa na leto 700 kron, se sklene, da prispeva občina za živinozdravnika 800 K na leto. Povabijo se tudi druge občine. Ker se loški ©kraj tako peča z živinorejo, da je te njegov glavni dohodek, je upati, da bodo tudi druge občine po svojih močeh prispevale. Ako se pa, kakor želi poljedelsko ministrstvo, osnujejo tudi pri nas zavarovalnice za živino, bo živinski zdravnik še toliko bolj potreben. Mestna občina dovoli prej omenjeno vsoto s pogojem, da bo živinozdravnik nadzoroval klavnico in sejme. — Katarina Oblak, bivša potovka, se sprejme v občinsko zvezo. — Sklene se, potrebno ukreniti, da se semenj sv. Jurija za letos preloži na veliki četrtek, ker je sv. Jurija dan velikonočni ponedeljek.
1 Tudi zminska občina je imela v nedeljo sejo. Veselo novico so zvedeli možje, namreč da dobi občina 1000 kron državne podpore za škodo, katero je povzročila lansko leto suša in toča. Sklenilo se je podporo razdeliti po potrebi, to je, da revnejši občani dobe razmerno več od drugih prizadetih. Tako je prav!
1 ,,Slovenec" dobiva v Loki in okolici vedno več prijateljev. Nedeljska številka se bere v najbolj oddaljenih hišah v hribih. Zadnjo nedeljo je prišlo na loško pošto do 170 izvodov! V trafiki se je | prodalo 125 izvodov. Navadno je ob 10. do-j poldne že vse razprodano. To kaže, kako ! se naše ljudstvo vedno bolj zaveda navzlic j regljanju nekaterih liberalnih žab, kaže pa j tudi, kako jim list ugaja Le tako naprej!
Slovenci na Dunaju.
Predstava in zabava.
Dodatno k poročilu v .Slovencu" o S predstavi „R o k o n j a č e v" na Dunaju | hočemo pristaviti še nekaj misli: Gospod i poročevavec pravi, da se mu je zdela ) drzna misel, na Dunaju prirediti ,Ro-| k o v n j a č e". To je vsekako resnično ! | Ako hočejo Slovenci na Dunaju prirediti j kako večjo slavnost, morajo računati vedno z možnostjo, da se prireditev gmotno ne bo izplačala, ampak bodo prireditelji imeli deficit! Kar vzpodbuja slovenske rodoljube na Dunaju, da se ne strašijo, prirejati večjih slavnosti, to je pred vsem upanje na moralni uspeh ! Gsspod poročevavec je izrazil mnenje, da je bila tudi v tem oziru misel, uprizoriti »Rokovnjače", drzna. Toda »Danica" in .Straža" sta dosegli — kakor se razvidi iz poročila — s predstavo popoln moralen uspeh. — Uprizoritev je bila dovršena ! Posebno se je odlikoval gosp. fil. Dolžan, ki je mojsterski predstavljal Blaža. Izborno je pogodil vlogo Franceta g. fil. Robida. Jako je ugajal tudi plemeniti nastop N a n d e t a , kateremu se je vredno pridružila nežna P o 1 o n i c a ! Ni prostora, da bi natančneje označili posameznih nastopov ostalih vrlih gg. igravcev in igravk, omenjamo le, da nam je nad vse ugajal rokovnjaški tabor v Črnem grabnu in posebno krasni z b o r ob tej priliki, ki nas je ob sklepu naravnost spominjal zborov v najboljših dunajskih glediščih! Kar zadeva gmotno stran te krasne prireditve, »Straža" sicer ne more iz kazati nikakega čistega dohodka, vender so se obilni stroški do mala popolnoma pokrili z dohodki. „S t r a ž a", ki je pre-vzeia riztko za mogoči deficit, je s tem pokazala, da je res podjetno društvo, ki nam obeta tudi v naslednjih letih enako krasnih predstav! Po predstavi se je vršila pod spretnim vodstvom in reuiteljstvom gosp. fil. A d o 1 f a Robida živahna veselica. Tako je »D a n i c a" pokazala, da zna tudi družabno fino nastopati! Želimo, da bi »Danica" hodila po tej poti do vedno lepšega napredka !
Prijateljski sestanek.
V nedeljo, 19. febr. popoldne ob 3. uri, ima »Straža" prijateljski sestanek v društvenem lokalu v VI. okraju, Magdalenenstrasse štev. 10 4. Večjo slavnost priredi »Straža" s sodelovanjem slavn. akad. društva »Danice" zopet v nedeljo, 19. marca — na praznik sv. Jožefa — zvečer ob 6. uri v VII. okraju,
Dalje v II. prilogi.
Mariahilferstrasse štev. 56 v restavraciji „z u m griinen Bau m". Seznanila bo takrat »S t r a ž a" svoje člane in sploh ^dunajske alovence z dičnim slovenskim pesnikom Simonom Gregorčičem!
Košut in judovsko časopisje.
Judje znajo, to jim moramo priznati. Naj se izvrši stvar vže tako ali drugače, jud bo znal izpeljati stvar tako, da ostane na površju. To se lahko opazuje sedaj, ko se je izvršila vsled zadnjih volitev na Ogrskem morebiti zgodovinska izprememba. Dokler je bila Tiszova »močna roka" na površju, je vse judovsko časopisje občudovalo, slavilo in hvalilo Tiszovo močno roko. A ko se Tiszova »moč" pri volitvah ni izkazala in je zmagal Košut, so pa krivonesi judovski časnikarji takoj obrnili plašč po vetru. In sedaj ravno oni časopisi, ki so prej hvalili in slavili Tiszo ter grajali in napadali Košuta, priobčujejo nad vse prijazne članke o Košutu Judje že vejo, zakaj delajo tako. Prej jih je podpiral iz tajnih zakladov Tisza in tudi Košut ko bo zasedel mesto krmarja ogrske državne ladje, bo moral skrbeti za to, da bo judovski časnikar zanj delal javno mnenje. In Košut, ki sam tudi jako veliko piše v časopise, tudi gotovo dobro ve, kako dovzeten je judovski žurna-list za pink pink.
Posvetovanje zastopnikov deželnih odborov.
V konferenci zastopnikov deželnih odborov je govoril Gessmann o načinu pobiranja davka na pivo. Steiner je predlagal resolucijo, da bi se vpoštevali deželni odbori kot javni upravni uradi.
Položaj na Ogrskem.
Liberalna stranka kandidira za zborničnega predsednika Taliana, za podpredsednika Dokusa in Issekutza in za kvestorja Cravossyja, Vladar bi rad imel prehodno ministrstvo. Audrassyju se je baje posrečilo, pregovoriti opozicijo, da je omejila svoje zahteve z ozirom na armado.
Z Balkana.
Neka roparska četa je zahtevala, da ji bolgarski škof v Strumici, Gregorij, plača 200 funtov. Ker škof tega ni storil, so roparji ponoči vdrli v njegovo stolnico in ukradli vsa cerkvena oblačila.
Dogodki na Ruskem.
Ruski ministrski svet je sklenil, kakor poročajo iz Carskega sela, da naj postane ministrski svet stalna institucija. V kremen-čugskih tobačnih tovarnah, tiskarnah in ostalih tovarnah so pričeli delavci delati. V Lodzu je bilo ves čas nemirov ubitih po vojaštvu 5 in ranjenih 8 oseb. „Schles. Ztg." poroča, da so se 17. t. m pred tovarno Poznanskega spopadli vojaki in delavci. Ustreljenih je bilo 7 delavcev in mnogo ranjenih. Stavka v Lodzu ni še končanav Kmetje iz Nove Ladoge so poslali carju adreso. v kateri mu zagotovljajo svojo neomejeno udanost proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom Rusije.
Francoska in apostolska stolica.
Na papeževo željo bodo zborovali vsi kardinali, ki so bili v diplomatični službi pod predsedstvom državnega tajnika Merry del Vala, da se posvetujejo o francoskem zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države.
Loubet.
»Petite Rčpublique" poroča, da se sedanji predsednik Loubet ne bo dal več voliti za predsednika francoske ljudovlade.
Koliko je stala stavka ob Ruhri.
Listi priobčujejo vsote katere je stala stavka ob Ruhri. Računajo takole: Delavci so izgubili na plačah 17,800.000 mark, vrednost premoga, ki se za čas stavke ni spravil v promet: 32,200 000 mark, železnice so imele škode 10000 000 mark, tuji premog je bil za 10,000 000 mark dražji, kakor bi bil stal domači premog in 20,000000 mark škode so imeli konsumenti. Skupno se toraj ceni škoda, ki jo je povzročila stavka ob Ruhri, na devetdeset milijonov mark.
Dnevne novice.
»Slovenski Narod" in dr. Schweitzer. Med najbolj priljubljene osebe pri »Slovenskem Narodu" spada dr. Schweitzer. Nečastna »Narodova" mržnja za dr. Schwe tzerja seveda nikakor ni. Zadnji napad »Slov. Naroda" očita dr. Schvveitzer-ju, da iztirjava po naročilu likvidatorja nekega kmetijskega društva od društvenih članov, kar so društvu dolžni. Postavna dolžnost likvidatorja je, da iztirja vse, kar ima
dotično društvo tirjati, če z lepa ne gre, pa seveda sodnijskim potom. —Člani so bili z lepa opomnjeni, tudi od sodnije so dobili poziv ža plačila, ker se je vpeljalo dopla-čilno postopanje. — Kdor navzlic vsem tem opominom ni plačal, moral se je sodnijskim potom prisiliti, kajti likvidator mora na vsak način izvršiti svojo postavno dolžnost, ker upniki društva morajo dobiti denar. — Dr. Schweitzer ni nikjer prosil za intabulacijo, da bi ne bili stroški previsoki. Tudi je pri manjših dolžnikih kolikor moč stroške zmanjšal, in niti tega vsega ni zahteval, kar mu po postavi gre. Zato je tudi „Narod», kojega je njegov poročevalec najbrž na to opozoril, le splošno pisal, da »vsaka vloga velja tudi sedem do osem kron." — V resnici so stroški pri malih zneskih, katere omenja »Narod", le nekaj vinarjev nad 4 K, ker se več zahtevalo ni. Likvidator, ki ni jurist, ne more sam delati vlog na sodnije, osobito ne, ker so dolžniki po raznih sodnijskih okoliših raztreseni. Sicer pa je vsak, ki ima stroške v tej zadevi, iste zakrivil sam. V toliko pojasnimo to zadevo po dobljenih pojasnilih. Čudno pa je, da se zaganja list, ki ga ureja odvetnik radi zadeve v odvetnika, katero bi bil vsak odvetnik z mirno vestjo sprejel. Znano nam je, da se je dr. Ivan Tavčar, za neko svojo tirjatev v znesku 7 gold. 5 krajcarjev, toraj ne za svojo stranko, ampak zase izvršilnim potom intabuliral kmetu na posestvo, kar tudi ni zastonj. Res je, da tudi 7 gold. 5 krajcarjev ne izgubi nihče rad, čeprav je bogat, ali potem naj pa .Narod" ne napada onih, ki delajo po naročilu stranke in iztirjavajo dolgove, ne da bi segli na posestva.
Cikorijaš Jebačin v službi ,,Družbe sv. Cirila i Metoda za Istru." Iz Istre: Trgovec Jakob Vesna ver je naročil v prvi Jugoslovanski tovarni ka-vinih surogatov v Ljubljani, cikorijo s pri morsko znamko v korist naše »Družbe". Namesto te cikorije pa je prejel sledečo ponudbo: Ljubljana, 27. januarja 1905. Tvrdka, gospod J a k o b V e s n a-(ver, Sv. Lucija pri Oprtalj, Istra. — Prejel sem Vaše cenjeno naročilo ter sem si isto hvaležno zabeležil. Predno pa Vam dopošljem blago dovolim si vas uljudno opozoriti na sledeče: Ona isterska znamka je v resnici namenjena za tamošnje pokrajine ali vendar ista ne gre živahno in zategadel bi Vam svetoval da vzamete na poskušnjo raje drugo znamko ki se imenuje zdravilna kavina primes in Vam jo vzorčim. S posebno pošto sprejmete namreč jeden vzorec od Istra i) in jed-nega od zboljšane zdravilne primesi. Mnenja sem, da bi se druga dala veliko bolje vpeljati kot Istra in bi Vam tedaj svetoval, da za poskušnjo vzamete od vsake polovico naročenega kvantuma (50 kg). Ceno pa izvolite razvideti iz cenika. Veselilo me bo ako si pridobim Vas kot odjemalca tudi za škatljice in pričakujem Vašega cenj. odgovora. Vzorci posebej. Velespoštovanjem podpis tvrdke. — Tolmačenja ni treba po tem, kar se je nedavno pokazalo in pisalo v časopisih. Naj še opomnim da se je letos „Družbin" predsednik pritoževal na glavni skupščini, da so »Hrvatice" glede konsuma »Družbine" cikorije pokazale jako malo rodoljubja ! Zakaj cikorija z istrske znamko ne gre živahno, mi je razložil en narodni trgovec v Krapini, — veleč, da je pri prvi naročbi .Družbine" cikorije dobil gnilo in smrdečo ! Zakaj pa je g. Jebačin tako blago odposlal, — to nam razjasni pismo, — da bila bolj živahna prodaja zdravilne (?) (NB. Kramerjeve) cikorije od katere spravlja sam ves dobiček. Izvirnik pisma pošljem ravnateljst; u Istrske »Družbe Sv. C. i M." na daljno vporabo; sedaj je v moji posesti. J. K. — Z ozirom na ta dopis pozivljemo slovenske trgovce, ki imajo od g. Jebačina kaj sličnih depisov, naj nam jih blagohotno dopošljt jo !
Kdo ima odločevati ? ,Domovina" napada „S1. Gospodarja", ker hoče, da dr. Dečko odloži svoj mandat, češ da o tem nima odločevati »Slov. Gospodar". O tem
») Od vrste .Istra" dobi »Družba Sv- C. i. M." prispevek, od zdravilne pa nič.
pa imajo po naših mislih odločevati štajerski volivci, katerim naj se da priložnost, da vladi pokažejo svojo voljo glede celjske gimnazije. Vlada mora vendar imeti to za željo Slovencev, kar želi dr. Dečko, dokler ima slovenski mandat. »Domovina" bi bolje storila, da bi zahtevala popolne jasnosti v tej zadevi, nego da le vedno bolj kali vodo.
Razmere na Vrhniki. Pod tem naslovom je naš list minolo jesen objavil dopis z Vrhnike. »Narod" in pezneje »No-tranjec" sta z vidnim veseljem in škodoželjnostjo naznanila svojim bravcem, da vrhniški župan gospod J. Jelovšek toži odgovornega urednika in dozdevnega dopisnika. Kolikor pa nam je znano, tožba proti našemu uredniku sploh ni bila vložena, a tožbo proti dozdevnemu dopisniku je tožnik brezpogojno umaknil. Radovedni smo, ali bodeta »Narod" in »Notranjec" tudi to novico sporočila svojim bravcem.
Izviti se hoče dr. Tavčar iz zadrege, v katero ga je spravila naša ponudba, da naj obe slovenski stranki naskočita veleposestvo in vzameta Nemcem dva mandata. Zaradi tega nas hoče »Narod" zdaj z vso silo razžaliti, nam očita licemer-stvo v aferi Tavčar- Ornig in se trudi, da bi n^s spravil v besnost, v kateri bi svojo ponudbo preklicali. A ne be tako ! Lahko bi liberalcem marsikaj očitali. Vprašali bi n. pr. dr. Tavčarja, zakaj ni govoril v državni zbornici ves zadnji čas, dokler ni prišla na vrsto njegova osebna zadeva ? Vprašali bi dr. Ferjančiča, zakaj ni o n nastopil in je pustil dr. Tavčarja, da je moral sam zase v ogenj ? A mi danes nič ne vprašamo, ampak mirno stavimo zopet ponudbo: Vsi slovenski volivci v veleposestvu naj oddajo svoje glasove slovenskima kandidatoma !
—	Šolska vest. Izprašala učiteljica gdč. Ivana Lampč je imenovana za suplentko na ljudski šoli v Šmartnem pri Kranju.
—	Vojakom-kolesarjem. Častniki in moštvo neaktivne službe, ki hočejo vojaške vaje spomladi in jeseni odslužiti kot vozeča ordonanca (podčastniki), oziroma kot kolesarji s svojimi kolesi, zglasiti se imaje do konca februarja pri deželno-bramb. dopolnitvenem poveljstvu. Stroški za prevažanje koles in za prehranitev povrne uprava dež. brambe. Za uporabo koles je določena odškodnina: 30 K za avtomobile in 6 K za kolesarje.
—	Denarne kazni pri državnih železnicah. Po uradnem izkazu so 1. 1903. plačali železničarji, izvzemši uradnike 41.022 K 90 h. To je precejšnja svota! Opomniti moramo, da često pride na po-samnika zelo veliki del. Vemo za postaje-načelnika na Kranjskem, ki je bil naenkrat kaznovan za 240 K. To je bridko za človeka, ki ima 1200 K letne plače. Službena pragmatika je glede na denarne kazni pri državnih železnicah silno pomanjkljiva in zato opozarjamo svoje državne poslance, naj pri obravnavi proračuna ne pozabijo te važne točke.
—	O roparjih iz Zagorja ob Savi: V soboto, U. febr. zjutraj od 1. do 3. ure so vlomili neznani tatje v trgovino g. Zimer-mana ter mu pokradli ves denar čez 1600 K, tako da niti enega vinarja ni bilo zjutraj v blagajni; razen denarja so vzeli tatje eno belo, eno navadno pisano srajco in spodnje hlače. Tatje so zlazli skozi okno, na katerem so čuda previdno zelo močno mrežo tako tiho iztrgali, da nihče ni slišal. Pustili pa so vse orodje, razne ključe, pile, svedre in roparsko železnino v bližini hiše. Orožniki zasledujejo predrzne lopove.
—	Iz Litije. Znani gostilničar pri Oblaku je že odšel 14. t. m. iz Litije v Žalec. Sedaj je gostilna zaprta.
—	Za župnijske knjižnice v Trstu so darovali tržaški duhovniki že nad 400 K. Dve petini tega denarja dobita slovenski knjižnici pri novem sv. Antonu in sv. Jakobu. Druge tri petine pa tri italijanske župnijske knjižnice Te dni so se razposlale okrožnice za podporo slovenskim knjižnicam. Prosimo vse naše rojake, naj resno uvažujejo to novo podjetje in naj je podpirajo, ko-liker jim je možno. Naj se pomisli, da je Trst središče, kamor se steka mladina iz cele Slovenije. Koliko se jih je izgubilo v verskem in narodnem oziru prav zato, ker smo se mslo brigali za nje. Naj torej nihče ne reče: To me nič ne briga če hočejo v Trstu že kaj imeti, pa naj sami poskrbijo. Torej prosimo nujne podpore. V pojasnilo glede podpor župnijske knjižnice v Trstu izjavljamo, da le podpore duhovnikov tržaškega dekanata se razdele na enake dele
med dve slovenski in tri italijanske knjižnice, podpore ostalih slovenskih duhovnikov in drugih slovenskih rodoljubov st porabi izključno le za slovenske župnijske knjiž-
nice.
Štajerske novice.
š Nova narodna trgovina v Celju. S 1. sušcem bo otvoril gospod R. Strmecki iz Ljubljane trgovino z manufakturnim blagom v Celji in sicer na enem najlepših prostorov, namreč v poso-jilnični hiši na voglu graške in rotovške ulice, kjer je največji promet.
š Občinske volitve v Teli a r j i h se bodo vršile prihodnjo soboto, 25. t m. Pritisk od nemške strani je velikanski, pa tudi Slovenci ne bomo počivali, dokler ne pride v naše roke ta edina kmečka občina, ki je v nemških rokah.
š Nemški patrijotje. Zadnja »Deusche Wacht" prinaša poziv, naj celjski Nemci pri slavnostnih prireditvah pozdravijo c. kr. okrajnega glavarja ali cesarskega namestnika z »Die Wacht am Rhein" ali pa z »Bismarcklied".
š Pred celjskimi porotniki je bil obsojen 241etni delavec Ant. Strehar iz Blagovice na Kranjskem radi tatvine na pet let težke ječe, 60 let stari delavec Mart. Lubej iz konjiškega okraja pa radi požiga na 10 let ječe.
š Senzacijonelne govorice. Po Celji krožijo vesti, ki vzbujajo velikansko senzacijo Pred dnevi so pokopali namreč strojevodjo, ki je služil v mestnem smrdečem mlinu. In takoj se je zaslišalo, da je strojevodja bil zadušen v »štinkmiihle8. Žena umrlega mašinista je pravila, da je bil njen mož poprej vedno zdrav, a takej, ko je vstopil na delo v mestni mlin, je začel bolehati in tožiti, da mu ni dobro. Postajal je vedno slabejši in minoli teden ga je zadušilo. Zenica je prepričana, da ga je štink-malnarski smrad umoril; zdravniki so seveda zapisali drug vzrok bolezni. Vsekakor bi bilo treba, da vzame sodišče vso stvar v roke in preišče, kaj je na tem. da se ne be vznemirjalo prebivalstvo. Govori se še o drugem strojevodji iz mestnega mlina, ki leži na smrtni postelji.
š Nemški poštni uradniki na Spodnjem Štajerskem. Piše se nam: .Slov. Gospodar se v št. od dne 2 februarja obrača do širjega občinstva in še do slovenskega časopisja sploh, da bi pisali krajevna imena na pismih, absolutno v ime-novalniku — in sicer zaradi nevednosti in kjubesti nemških poštnih uradnikov. Nekaj praktične vrednosti ima ta nasvet, ker se v mestniku ime dostikrat :zpremeni. Sicer pa se je že lani pisalo, da bo letos - z novimi dopisnicami, celi red naslova obrnjen in premenjen, na vrhu krajevno ime. Prav. Nekateri že tako p šejo. Pa zaukazano še ni. In popolnoma izvesti se menda ne bo dalo nikdar. Neuki človek piše, kakor more in zna. Jn naslov v prvi vrsti nima namena, da bi se ž njim olajšala služba poštnemu uradniku. — Utemeljevanje v dotičnem članku »Slov. Gosp." je pa jalovo. Iskati po knjigi „v Pulji", dosledno tudi »i n Pola", je neumnost. Mnogo nerodnosti zakrivi nevednost nekaterih poštnih uslužbencev. Imel sem priložnost zvedeti, kako marsikomu pri izkušnji ni treba — nič znati. Dostikrat sem jih moral sam učiti, kako in kaj, ko nikdar ni bila to moja stroka in ne bo. Poslal sem pred leti pismo iz Maribora prijatelju v Makole, zapisal torej v »Makolah", z ozirom na energično nevednost nekje na pošti še pridejal v oklepu „Maxau", in glavnega poštnega urada mariborskega, kjer bi, vsaj celoskupne, moralo vendarle biti kaj več znanja, so poslali moje pismo nekam na Nižje Avstrijsko, od ondot pa na Bavarsko, in tam, tam v tujini so našli Makole! ! ! To je debela nt vednost! Tako neverjetno mogočost dokazuje dejstvo. — Pa sem v okolici mariborski bivajoč dobil od marib. čitaln. društva vabilo na veselico v »Narodni dom" — pa sem dobil pismo teden prepozno; pismo (odprto) pa je bilo odooslano teden pred veselico. Romalo je daleč na mejo, kjer ni imelo kaj iskati, pomota zaradi krajevnih imen je bila v tem slučaju vsled popolne različnosti čeloma izključena, in tam je ležalo pismo 10 dni. Pričali so vse to jasni poštni pečati. Vse je kazalo, da so nekateri poštni uslužbenci (nemški) zmenjeni in dogovorjeni med seboj, da kaka važna pisma, posebno važna vabila, namenoma založijo za nekaj časa. Nov dokaz: Vabil na tisti, zdaj zopet prosluli protestni skod zaradi slov. gimnazije v Celju pred tremi leti kar cel trakt proti Vojniku — kar bližnji sosedi — n i dobil o pravem času, četudi so bila vabila razposlana, kakor se mi dozdeva, deset dni pred shodom. Da, to je dogovorjena zlobnost. Naša pisma mečejo nekateri nemški uradniki kar en masse v kot, da gotove dobe, ko vedo, da je zamujeno. Podobnih
slučajev bo vedel še marsikdo navesti. Opozarjam na to dejstvo zlasti društva, da malo pokontrolirajo. Proti takim uradnikom, ki 2 nami ravnaj* tako bagatelno in sovražno — pri italijansko ali mažarsko zavitih ime nih napenjajo vse svoje revne sile — proti takim — ostro krtačo in skrtačeno dlako razvesiti po bližnjem časniku, gg poslanci pa bič v roke! Še bomo našli pravice!
š Slov. k vit. društvo »Domovino" v Gradcu. O občnem zboru tega vrlega društva se nam poroča: G. predsednik Kukman otvorizboroovanje s pozdravom na vse navzoče. Na to je sledilo poročilo odborovo, ki je bilo jako zanimivo in ki dela vso č*st vrlemu društvu. Pač malokje po slovenski zemlji je društvo, katerega člani bi bili tako požrtvovalni kakor so »Domovinci". Dvakrat na teden so se vršile redno pevske vaje, dvakrat tudi tamburaške vaje, in če je bilo treba tudi večkrat. Priredilo se je več gledaliških predstav in veselic, katere so imele zmiraj popolen uspeh, tako da so bili najeti prostori vselej pretesni. Po letu je društvo skrbelo za zabavo tudi z različnimi izleti v okolico, ki so se zmiraj dobro obnesle.
Domovina" je v preteklem letu tudi mnogo storila za izobrazbo svojih udov. V društvu se je osnoval poseben gledališki odsek, ki skrbi za gledališke predstave, pevski in tumburaški klub sta izvrstno vršila svojo nalogo. Velikega pomena pa je naredba društva, s katero ie postavilo temeljni kamen slovenskemu otroškemu vrtcu v Gradcu, namreč pouk otrok slovenskih starišev v slovenskem jeziku. Ta naredba se je na občnem zboru razširila v toliko, da se te pravice lahko poslužijo vsi v Gradcu bivajoči Slovenci in ne samo društveniki. Ta misel se je rodila torej med priprostim delavstvom, in »Domovina* je pokazala graški inteligenci pot po kateri se pride do uspeha. Koliko Slovencev biva v Gradcu — a raztreseni so kakor izgubljene ovčice. Res čudno se nam zdi, da se še nihče izmed graške inteligence ni resno poprijel misli, ustanoviti v Gradcu slovenski otroški vrtec. A vendar bi bil otroški vrtec prvi pogoj vsega narodnega življenja med graškimi Slovenci. Kaj poma gajo vsa društva, v katerih se zbirajo v Gradec prihajajoči Slovenci, če se pa njih otroci izneverijo narodu inpotujcijo? Otroški vrtec bi bil posebno za delavske sloje tudi v tem oziru velikega pomena, da dobijo otroci črez dan, ko so stariši pri delu, j varno zavetišče. Torej, graški Slovenci, ne ; dremajte, ampak delajte v uresničenje te j ideje! — Otroke je poučeval v slovenščini j po 2 uri na teden g. phil. V a 1. R o ž i č, član slov. kat. akad. društva „Z a r j a". Nadalje je »Domovina" preskrbela odraslim članom tudi pouk v nemščini in slovenščini. Odrasle možke člane je poučeval phil. Fr. Kotnik, član slov. kat. akad. društva »Zarja", ženske pa g. preds. Kukman popoldne. — Društvo šteje sedaj 50 rednih članov. — Blagajnik poroča, da je bilo okoli 800 K prometa. Na to je sledila odborova volitev. Pri slučajnostih vabi g. K r a m e r , član slov. akad. tehn. društva »Tabor" k poljudnim preda-davanjim, katera je aranžiral izobraževalni klub »Tabora". G. predsednik se mu zahvali za vabilo in pravi, da bo deloval na to, da se predavanj udeleži kolikor mogoče tudi »Domovina. G. cand. iur. Lovro Pogačnik, predsednik slov. kat. akad. društva »Zarja povdarja. da ima »Domovina v programu iste točke kakor »Zarja" namreč, krščansko, narodno in demokraško idejo, tako da je skupno delovanje »Domovine" in »Zarje" lahko uspešno. Phil. Ro-ž i č poroča o svoji metodi pouka v slovenščini za slov. otroke. — G. predsednik Kukman vspodbuja društvenike in vse goste, naj pristopijo v velikem številu družbi sv. Mohorja. Na to je sledil neolicijelni del. Občudovali smo vrli društveni pevski zbor, posebno nam je inponiral krasni tenor. Pa tudi neutrudljivemu in požrtvovalnemu g. pevovodji ki je lahko ponosen na svoj pevski zbor, vsa čast! Tako nam je minul prijeten večer. Med »Domovinci" si kakor doma, prav domačega se počutiš Vi pa, slovenski mladeniči in dekleta, ki prihajate v Gradec, poiščite »Domovino", v njej boste našli zares novo domovino. Društveni pro stori se nahajajo v »Stiegergasse" št. 2. I. nadstropje. Domovini pa kličemo: »P o grčavi poti vrlo naprej do a s n i h ciljev*! Na zdar !
Ljubljanske noulce.
lj Kaj se zgodi človeku, ki je „rojen na parketu"? O tem
bo imel časa razmišljati štirinajst dni »akademik" Svetek. Pred tedni ga je dal v »feršis" častni sod, včeraj pa c. kr. okr. sodišče. Tožili so ga gg Šinkovec, Korbar in Lavš. V dvorani »Katoliškega doma" je 18. decembra ob 4. uri zjutraj grozil Lavšu, da mu bo »fris stav-šal", Šinkovcu je dejal »degradiran lajt-nant", Korbarju »tak le praktikant". Naposled je poleg teh poklonov naredil celemu
omizju in posebej še gospodu L. poklon z j jako nedostojno gesto in živinskimi glasovi, i Svetek se zagovarja: Take glasove rabijo aristokrati. (Smeb.) Jaz sem v svojem krokarskem življenju videl že mnogo hujših prizorov. — Juristu Lavšu je dejal: »Kaj boš ti mene učil, ki si plebejec, jaz pa sem rojen na parketu." Sodišče pa je smatralo, da je najboljše ra Svetka, da gre zaštirinajstdni s parketa jest ričet, d a s e n a -uči olike. Obtoženec se je zagovarjal sam. To pot je imel nov cilinder
lj Kaj bo z ljubljanskim gradom? Kakor znano, je občinski svet v poslednji svoji seji sklenil kupiti ljubljanski grad za vsoto 60 000 kron. Mestni občini treba se bo torej odločiti, kaj naj se zgo z gradom, ki je vsled potresa precej pod škodovan in je potreben temeljitega poprar vila. Iz poročila, ki ga je župan Hriba-v tej zadevi svojedobno predložil občinskemu svetu, je razvidno, da se namerava napraviti iz mesta na grad električno dvigalo. Kar se poslopja samega tiče, priporoča se, da se ohrani severni, proti mestu obrnjeni trakt, ki bi se dal popraviti brez velikih troškov. V tem traktu dali bi se prirediti lepi gostilnični prostori z velikimi dvoranami za razne prireditve. Ker je razgled iz dotičnih prostorov jako krasen in bi se dal na senčnatem dvorišču napraviti lep gostilnični vrt, ni dtomiti, da bi bila gostilna zlasti poleti dobro obiskovana Ostali prostori tega trakta dali bi se prirediti za stanovanja, nekdanje ogromne dvorane, kjer so se nahajali zapori in delal-nice, pa bi se dale prirediti tako, da bi se v njih zamogle praznovati večje slavnosti ter prirejati posebni slavnostni shodi. Ob činski svet utegne se s to zadevo pečati že v bližnji prihodnjosti.
lj Desetletnica potresa. Dnč 14. aprila letos bode minulo ravno deset let kar je obiskal Ljubljano potres Od tedaj se je pa za najmanj 50 let prenovila. 7. maja t. 1. pa bo deset let minulo, odkar je cesar zadnjič — ob priliki potovanja v Pulj —• obiskal Ljubljano.
lj Bob v Trnovem ali za jutri se vršečo maskarado pevskega društva »Ljubljana" so dekoracijske dela do malega dokončana. Popolnoma narodna naslovu ma-skarade kar najbolj odgovarjajoča in nepre-tirana dekoracija napravi na prišieca naj boljši vtis. Tako originalne dekoracije Sokolova telovadnica že dolgo ni imela. Poleg tega so naznanjene originalne skupine. Zabava obeta biti neprisiljena in vsled tega dobra. Društvo je storilo vse, da se prireditev posreči.
lj Zanimiva predstava. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, 19. februarja 1905. v svojem domu, Komenskega ulice 12 zabavni večer. Spored: Nikolaj Zrinj-ski. Tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Godi se leta 1566 Prosta zabava s petjem. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 25 novčičev. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor.
lj Zabavni večer priredi jutri ob 6. uri zvečer ženski odsek »Sloven. krščan. soc. zveze" v društvenih prostorih Selen-burgove ulice št. 6, II. Na sporedu je: Govor g. dr. Jeršeta, deklamacije, prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Neprevidna vožnja. Sinoči je povozil nek izvošček na prostoru z Dunajske ceste v Prešernove ulice strojnega ključarja Jakob Jereba, kateremu sta šla dva kolesa čez nogo. Pri padcu si je Jereb poškodoval tudi dva zoba
lj Trpinčenje živali. Včeraj sta neki krojač in neki 11 let stari šolski učenec brez vsakega vzroka okamnjala v Krojaških ulicah nekega psa tako močno, da sta mu dvakrat prebila glavo Policija je izvedla za njih imena.
lj Glasoviti Jožef Prek, iz Šmartna pod Šmarno goro, ki je pobegnil iz prisilne delavnice in od vojakov, ter se je klatil po Italiji in drugih evropskih deželah in ki je bil končno prijet, ko ga je domotožje prignalo zopet v domovino, je bil pred garnizijskem sodiščem obsojen v 31etno ječo. Ves čas, dasi je bil predstavljen 30 pričam je trdil, da ni Prek, temveč An-tonio Puppo iz Švice in na noben način ni hotel razumeti slovenščine. Dognalo se je da si je tudi v Monakovem in v Švici na del ko je bil prijet radi tatvine druga imena. Preka prepeljejo v Komorn. Iz preiskovalnega zapora je poizkušal opetovano pobegniti. Pred njegovo celico je radi tega morala stati dvojna straža.
lj Plesni venček podčastnikov tukajšnjega topničarskega polka št. 7, se 21. t. m. ne vrši v »Sokolovi*, ampak v veliki gorenj dvorani ^Narodnega Doma".
lj Slavnost III. Marijine družbe pri uršulinkah. Poleg Marijine kongregacije v uršulinskem penzijonatu imata pri uršulinkah svoj sedež tudi kongregacija gospodi-čen in III. Marijina družba. Zidnja imeno-' vanih družeb je bila v nedeljo, 12. febr., zlasti odlikovana. Priredila je slavnost,
ki jo je počastil s svojo navzočnostjo tudi presvetli knezoškof dr. Anton Bona-v e n t u r a Jeglič. Pri slavnosti so uprizorile članice igrokaz »Sv. F i 1 o -mena". Igra je dosegla popoln uspeh ; k temu je pripomogla skrbna uprizoritev, lepa oprava in seveda pred vsem spretno hvalno igranje vseh igralk. S posebno pohvalo moramo omenjati še petje v igri. Solospevi kakor tudi dvospevi in zbori so bili izvrstno izvežbani in s pravim umevanjem predna-šani. Tudi pri drugi igri »Pri gospodi8 so igralke pokazale veliko spretnost. Igra je tekla silno gladko preko desk in ves čas vzbujala veliko veselost. — Pred odhodom je presvetli knezoškof v jedrnatem nagovoru opozoril družbenice na važnost Marijine družbe in nekatere dolžnosti njenih udov.
Razne stvari.
Bolgarska in mali obrt.
Bolgarska vlada je izdala že leta 1897 na-redbo, da smejo državni, okrajni in občinski uradniki nositi le tako obleko, oziroma obuvalo, katero je izgotovljeno pri domačem obrtniku. V protivnem slučaju se kaznujejo z globo 60 do 100 levov. Tisti, ki bi uradnikom prodajal v tujini izgotovljene izdelke za domači proizvod, je kaznovan z globo od 100 do 600 levov ali polletnim zaporom. (Lev je po našem 95 h.)
Karakteristika ruskega vo-i jaka. Polkovnik Gaedke podaje v »Beri. Tageblattu" zanimivo karakteristiko ruskega vojaka: V službi z ruskim vojakom ne ravnajo slabo. Zato pa traja njegova služba dalje; z njegovim podukom ni treba hiteti. Ruski vojak je navajen, da ga predstojniki hvalijo. Kdor ni pohvaljen, smatra to za ukor. Kazen je lažja, ko na Nemškem. To leži v celi naravi Rusa, ki je silno priprosta in oprezna. Zato pri paradi ne napravi tako sijajnega vtisa, ko nemški vojak, v katerem je ličnost in snažnost v navadi že do smešnosti. Ta lastnost nemškega vojaka je ruskemu vojaku in častniku v posmeh. K pomanjkanju snažnosti v ruskem vojaku se pridružuje še to, da mu, kakor tudi njego vim predstojnikom, erarjev imetek ni svet. Toda ta stari greh ruske vojtae uprave se še doslej nikdar v nobeni vojski ni kazal tako malo ko v tej. Vsi ruski vojaki se ločijo od drugih po dobrohotnosti in dobrosrčnosti. Ta mehkost se kaže ne le proti svojcem, ampak tudi proti neprijatelju. Ako hoče kdo zmagati v vojski, ne sme štediti krvi in življenj. Tega pa doslej ruski ge nerali niso razumeli. Prav iz tega vzroka so Japonci Rusom naprej, ker so polni divje energije, ki jih žene do zmage. Rusi pravijo, da je temu vzrok pijanost, a vzrok je železna kazen. Ruska vojska mora dospeti do enake divjosti, sicer ne bo premagala nasprotnika. Ruski vojak je družaben, zato se bojuje dobro le med tovariši. Na fronti je jako dober, toda na bokih, ko se morajo vrste raziti, je slabejši. To so izprevideli Japonci ter se izogibajo zato frontalnim napadom; pač pa vedno delujejo proti ruskemu boku.
Grozovitosti evropskih kul-turonoscev v Afriki. »Matin" poroča, da so dne 15. t. mes. zaprli v Parizu uradnika v naselbinah, Taqueta. Dolže ga grozovitosti proti zamorcem. Dne 14. julija min. 1. je na francoskem zemljišču dal na grozovit način umoriti nekega zamorca. Dal ga je zvezati in vtaknili so mu v usta di-namitno patrono ter jo zažgali. Drugega je dal obglavit. Glavo je dal skuhati in to juho so morali jesti njegovi sorodniki.
Eksplozija na podmorskem čolnu. Na podmorskem čolnu A. V. v kingstownškem pristanišču se je dne 16. t. m. dvakrat unel plin. Prva eksplozija je povzročila, da so bili 3 možje ubiti in dva ranjena Topničarka »Hazard* je prihitela na pomoč. Ko je stopilo pomočno moštvo na krov podmorskega čolna, se je izvršila druga eksplozija, pri kateri je bilo ranjenih 19 oseb.
Najmanjše armade na svetu.
Neki angleški list piše: Najmanjšo armado na svetu ima kneževina Monako s 75 gardisti, 75 karabinjerji in 20 gasilci. Potem pride Luksemburg s 135 orožniki, 170 prostovoljci in 39 godci. V času vojske se zviša število prostovoljcev na 250 mož. V republiki San Marino so vpeljali splošno brambeno dolžnost, tako da šteje cela armada lahko 958 mož in 39 častnikov pod poveljstvom enega maršala; v mirnem času šteje seveda vojska le 60 mož. Čudno je število častnikov v razmerju s prostaki v republiki Liberia. Tu šteje vojska 800 častnikov. a le 700 prostakov.
Velik diamant. Iz Johannesburga javljajo, da so našli na ondotnih diamantnih poljih velik diamant, 334 karatov.
Japonci in glasba. Japonci goje poleg domače dalj časa tudi že zapadno (evropsko) moderno glasbo in sicer z dobrimi ujpehi Tokio ima kakor znano svoj popoln konservatorij Sedanja vojska ni ni-; kakor škodila gojitvi glasbe, ampak zdi se, da jo je le še bolj razvnela. Pri nekem iz-
med najnovejših koncertov je bila med drugim na programu sledeča točka: Zmagoslavni spev iz Handlnovega .Juda Maka-bejca" pod naslovom — Zmagoslavni spev odjala.
Velikan. Angleški listi poročajo o pravem čudesu, o silno velikem človeku, pravcatem velikanu, ki mu je ime Mahnov. Visok je nekaj nad 3 metre, težak pa 3 in pol centa. Zjutraj izpije 1—2 litra mleka ali čaja, sne 18 trdo kuhanih jajc ter 6—8 kosov kruha s surovim maslom. Pri drugem zajtrku sne 2 — 3 funte mesa, 5 funtov krompirja ter izpije 1 liter piva. Pri kosilu (ob petih popoldne) sne poleg juhe 3—5 funtov mesa — včasih tudi več, ako ga je ravno volja —, nekoliko rib, krompirja, 3 funte kruha in spije 1—2 litra piva. Ob devetih zvečer gre k večerji ter poje 15 jajc, velik kos kruha, spije liter piva in lonec čaja. Sedaj nastane le še vprašanje, kdo vse to plača.
Čudno dete. V Kezepulju na Ogrskem je neka žena rodila čudno dete. Ima dva lica, eno normalno, drugo zelo malo; 4 ušesa, 4 normalne roke, 4 normalne noge, ki so izrastle po dve skupaj. Ta »unicumc je kmalu po rojstvu umrl in so [ga poslali v budimpeštanski muzej.
Telefonsko In brzojouno poročilo.
Atentat na velikega kneza Sergija*
Moskva, 18. febr. Ko se je včeraj zgodil atentat bila je soproga velikega kneza Sergija v svoji sobi na Kremlu ter delala za žrtve rusko-japonske vojske. Enega be-žečih napadalcev, ki je držal v rokah revolver, je prijel neki policist, kateremu je napadalec dejal, da je hotel vsakega ustreliti, kdor bi ga bil hotel ovirati pri izvr šitvi namena. Svojega dejanja ni tajil, a izrazil je zadovolj nost, da soproge velikega kneza Sargija ni bilo v kočiji. Izjavil je, da je član tajne ruske revolucijske policije.
Moskva, 18. febr. Eksplozija pri atentatu je bila strašna. Velikemu knezu je bila odtrgana glava od telesa, jako težko je bilo zbrati posamezne kose trupla in kosti, ki so ležale več metrov daleč na okolu. Četrt ure pozneje je umrl vsled strašnih ran tudi knezov kočijaž. Takoj po atentatu je prihitel vojaški oddelek iz Krem/a ter zaprl prostor, na katerem se je izvršil atentat. Ljudje so jemali koščke razbitega voza seboj za spomin.
Moskva, 18 febr. Po mestu se širijo najraznovrstnejše govorice. Od napadalcev so 3 aretirani, eden je agnosciran. — Skoro gotovo so se napadalci včeraj pripeljali iz Peterburga, preoblečeni kot kmetje.
Peterburg, 18. febr. Tukajšnji generalni guverner Trepov je odredil pri mnogih dijakih hišno preiskavo ter mnogo dijakov zaprl.
Peterburg, 18. febr. Angleški kralj je carju brzojavno izrazil svoje ogorčenje nad atentatom.
Berolin, 18. febr. V Carskem selu je vtisk atentata na vel. kneza Sergija jako mučen, zlasti, ker so ravno danes slovesno sprejeli princa Friderika Leopolda Pruskega. Govori se, da sta bili dve bombi vrženi v vel. kneza Sergija.
Peterburg, 18. febr. Poleg velikega kneza je bil ubit tudi njegov adjutant knez Mer-č e v s k i Novega načelnika tajne policije je Trepov poslal takoj v Moskvo, da prisostvuje preiskavi.
Peterburg, 18. febr. Carska gledališča so zatvorjena, v privatnih gledališčih še igrajo.
Moskva, 18. februarja. (K. ur.) Brzojavni uradniki in drugi uslužbenci več železniških črt so pričeli stavkati.
Moskva, 18. februarja. Neka žena je pobrala u blata možgane umorjenega kneza.
Peterburg, 18. februarja. Atentat v Moskvi je tu povzročil veliko senzacijo in razburjenje. Posebne izdaje listov so na-znanjevale občinstvu dogodek. Carju je prvi sporočil dogodek podpredsednik ministrskega komiteja. Car je prebledel, nekoliko j omahnil ter se podprl z roko na pisalno \ mizo. Končno so se mu izvile besede: | »Ubogi Sergij!« Nato je zaplakal. Carica je bolna, raditega ji niso še ničesar povedali.
Genf, 18. februarja. Med tu živečimi ruskimi revolucionarji je atentat vzbudil
T
eliko zadovoljnost. Gotovo so napadalci ,
oni ruski revolucijonarji, med njimi nekaj
dijakov, ki so nedavno odpotovali v Rusijo
z gotovimi nameni. Ruski revolucijonarji
pravijo, da bodo zopet začeli s prejšnjo
uspešnejšo taktiko.
Moskva. 18 febr. Velikemu knezu
Sergiju je bila glava razbita na 1000 koscev. Odtrgan mu je bil zgornji del telesa od desne rame do levega boka.
Peterburg, 18. februarja. Car je izdal manifest, v katerem obžaluje izgubo svojega strica in pravi, da je prepričan, da bodo ž njim sočustvovali podaniki.
Peterburg, 18 febr. Danes je seja ministrskega komiteja. Witte, ki zadnji čas ni bil v posebni milosti pri carju je pozvan k carju, da mu poroča.
Žužemberk, 18. febr. In vendar je padla dvorska liberalna trdnjava. Vsi rekurzi jo niso dvignili.
Trst, 18. februarja. „Picco!oB polemizira dalje proti govoru poslanca Ploja in hoče dokazati, da Slovenci v Trstu in Gorici nimajo pravice do šole.
Pulj, 18. febr. Premeščenje tržaškega domobranskega polka Štev. 5 v Pulj je gotova stvar. Združijo se v skupno garnizijo 1., 2. in 3. bataljon, tudi oni iz Gorice z vsemi oddelki in dopolnilnim okrajnim poveljstvom vred.
Praga, 18. februarja. Nad sto delavcev se je zastrupilo v Češki Lipi ker so jedli pokvarjene klobase. Pri me sarjih se vrše hišne preiskave.
Lodz, 18 febr. Včeraj je bil tu zopet boj med stavkujočimi in vojaštvom. Vojaki so streljali. Ubitih je 7 delavcev, več ranjenih.
Krakov, 18 febr. „Czas" poroča, da je bilo v Varšavi mnogo ljudi na skrivnem obešenih. List poroča o 10 vozeh, na kate rih so bila trupla obešencev, 20 oseb je bilo postavljenih poleg nekega zidu in ustreljenih.
Peterburg, 18. febr. Vsled slabe vode je nastala legarjeva epidemija. Do 200
ljudi umrje na dan.
London, 18 febr. V bojih ob Sahu je bil ranjen Stakelberg in trije polkovniki.
flVeteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
17
18
Čas opazovanja
9. z več.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra T mm
741-8
741".* 74f2
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
—0-4 brezvetr.
—4-t j sr. svzh. 4-3-7 |sl. ssvzh.
Nebo
del. obl.
jasno eel. obl
SSa
'P E ii"
00
Srednja včerajšnja temp. —16°, norm. 0 0».
312 1—1
Žagar,
Ki zna dobro rezati tavolete na dve klinji.
Natančneji pogoji se izvedo pri lastniku žage
Mateju Grudnu na Vincah pri Sodražici.
Išče se spreten, izurjen
potovolec
za trgovino s stroji,31131
vešč slovenskega, nemškega even-tuelno italijanskega jezika. Podrobne ponudbe na upravništvo tega lista
cam Trgovina «o
w	316 1—1
M. Zargi
Ljubljana, Židovske ulice it. 5
prodaja po nizki ceni potrebščine za krojače in šivilje, dalje raznega perila za moške in ženske srajce, kravat, modercev i. t. d.
Zaloga vencev in šopkov.

Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja, ki so nam dešli ob bolezni in smrti našega nepozabnega sina, brata, nečaka in bratranca, gospoda
Emila Schiffrer
sedmololca v Rudolfovem
od naših sorodnikov, prijateljev in znancev, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
""""Posebno"" se zahvaljujemo preč. duhovščini novomeški in župnije Prečna, gg. usmilj. bratom, učiteljskemu zboru novomeške gimnazije, gospodom dijakom in slav. „Dolenj-skemu pevskemu društvu" za prekrasno petje, vsemu železniškemu osobju, p. n. gospem in gospodom za požrtvovalno postrežbo in tolažbo ob njegovi bolezni, vsem darovalcem prekrasnih vencev, sploh vsem, ki so spremili rajnika k večnemu počitku.	314 1-1
Novo mesto, 17. febr. 1905.
Žalujcči ostali.
Tržne cene
dne 18
v Ljubljani
svečana.
f /V.V	;V t- ■"■
S&Pjfb st BfjrV B /•"•* /-
J§ M4/8/V *L/
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računov za 1. 1904.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji 1. 1904
5.	Prememba pravil in slučajnosti.
S v. Jakob ob Savi, 16. febr. 1905.
200 i-i	Načelstvo.
V najem se dd
posestvo
Goveje meso I. v. kg Telofije meso . » PraSifije » sveže » KoSlrunovo mego » Maslo . . . . » Mast praSičja . . » Slanina sveia . > » prekajena » Jajce, tri ... . Mleka, liter . . . PlSCanec . . . ■
Golob.....
Fižol, liter . . , Grah, .... Leča, » ...
T	h			TČjh	
i	48	PSenica . . 100 ke		22	8)
i	5 ž	Hž . . .	» .	IW	—
i	60	Ječmen . .	» >	17	50
i	08	Oves . .	> >	18	—
2	2	Ajda . . .	» >	19	50
1	60	Proso, belo,	> .	20	—
1	40	Koruza . .	. »	18	_
1	HO	Krompir	t »	7	80
—	22	Drva, trda,	m"	10	_
—	18	» mehka.	»	8	—
1	HO	Seno, 100 kg		6	80
—	40	Slama, > >		6	—
—	H 2	HSenična moka St 1		32	50
	44	Koruzna >		19	_
	24	Ajdova »	8t. 1 '	38	
Zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo in čebulo, kupuje po najviši ceni
Jožef Leuz 242 3-3
v Ljubljani pri novem Fran Jozefovem mostu.
ssssssss
30—20
Najbolje za zobe.
VIL redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice"
pri Sv. Jakobu ob Savi
dne 12. marca 1905 ob 3. uri popoldne.
Kot. bukvama v Ljubljani
želi kupiti:
Hnrn, Jezičnih.
Leto:I,IUII, »I, UH,lX,XXOin XX»II.
Kdor je voljan prodati enega ali več teh letnikov (četudi nad kupno ceno) naj nam blata o govoli nemudoma naznaniti, o o
^SSSSSSSSi
Pozor!
V Udmatu. na Martinovi cesti, Selu, Viču itd. blizo Ljubljane iščem prazno
Lak za sobina tla, J^Snej
prevlaki ter se kaj hitro suSi. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani,
Frančiškanske ulice.	524 11 11 — 9
Vnanja naročila proti povzetju.
Velikanska
stanovanje
s 4—5. sobami s pntiklinami, ali majhno 3 — 2 hišico v najem ali v zakup. 301 Natančnejša pojasnila le pismeno sprejme Fran Jonke, Ljubljana, Kongresni trg 16
r Pijte
Klauerj
m ® g
Triglav
iz Kvedlinburga.
Kraški in amerikanski
grah, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo Phacelia in Esparsetto, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi, zajamčeno kal-jive se dobe pri	308 6—1
Petru Lassnikuu Ljubljani, Marijin trg.
BiffiaBiiPflMiiflBiiiiiiij

a
aajzdravejšl vseh likerjev.
Či441 50 144
Razpisuje se
ur organistova in cerkvenikova služba.
na Dobrovi pri Ljubljani.
Plača od 350—400 gld.
290 2-2 župni urad na Dobrovi.
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, zemljišča ter g o z d a, z vso hišno opravo za tujce. Odda se v celoti ali le deloma. Oddajalo se bode v dneh od 21, do 25. februarja, ostali predmeti se prodajo na dražbi.
Podrobnosti se poizvedo pri posestniku
fl\afeviu Kemperle v Podbrezju,
Gorenjsko, 299 1-1
Vspt*ejmo se takoj:
Zanesljiv, enepgieen
ključavničarski preddelavec,
3103-1	izurjeni
ključavničarji
za štedilnike in ograje, kakor tudi dobro vajeni ITI i Z a X j i.
Kje, pove upravništvo ..Slovenca".
Diamanti za rezanje stekla
po K 1-80, 2 40, 3 - 4 5'-. 6-, 8.-, 10-, 15 ANGELO CASAGRANDE v Trstu, Portici diChiozza 1. Ielef.994
Nad 10.000 komadov B v zalogi. O
Vsak komad je zajamčen.
Razpošiljater tudi posameznih komadov po povzetju.
Originalne tovar-
20 — 30-—. "V
Iške cene. 221 52—2
Najfinejša naročila polmeri.
h najfinejšega pristnega angleškega in francoskega blaga se izdelujejo v Londonu, fierolinu in na Dunaju najfinejše m najmodernejše obleke, površniki in Športne suknje■ Obleke, ki S° Jih moji cenjeni odjemalci naročili pri meni in jim ne ugajajo, sprejmem na^aj in jim na željo pripravim druge. Jfer je pristno angleško m francosko blago je/o trpejno in elegantno, je morem priporočati kar najtopleje Uelaspoštovanjem	309 3 — 1 _
O. j^cmatovič, OVfes^m irg 5.
\
Vabilo
na
VIII. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice"
v Škocjanu pri Dobravi,
legistrovaae zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši
na Pepelnlco, dne 8. marca 1905 ob 9. uri dopoldne v posojilničnl pisarni hiš. št. 1.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru. 2 Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1904.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor vsled nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje to je ob polu 10. uri dopoldne v taistem prostoru in s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu članov.	302
Načelstvo.
Vabilo
na
IX. redni občni zbor
»Komsumneja društva"
v Staremtrgu pri Ložu
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
ki se bode vršil
v nedeljo, dnč 5. marca 1905 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih v Staremtrgu.
Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov za 1. 1904.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Raznoterosti.	296
K obilni udeležbi vabi p. n. ude.
odbor.
Vabilo
na
VIL redni občni zbor
„1. delavskega konsumneja društva na Jesenicah",
registrovane zadruge z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 5. marca 1905 ob 3. uri popoldne v gostilni pri Markotu na Savi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za 1. 1904 in sklepanje o raz-
delitvi čistega dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.	3J5
K obilni udeležbi vabi člane
načelstvo.
Učenec
se ta Roj sprejme v špe~ cerijsRo trgovino.
cNaslov pove upravnišfvo.
Otroška vrtnarlca
vešča slovenskega in nemškega jezika, želi stopiti v službo v kakem zavodu otroškega vrtca ali privatno podučevati pri kaki boljši hiši. — Pisma naj se pošiljajo na uprav-
CI________u
000000000000000000000000000000000
Sa^aaaaaaaaaaaaaS Najcenejša pot za zdaj!! ©
1	I »RED - STAR ■ LINE«
ništvo »Slovenca".
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-Yorfe, Fhiladelphia.
Gld. 100 — za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Resman. §
V naSo pisarno pridite za gotovo vsaj v — torek dopoldne da prestopite pravočasno □a barko v soboto zjutraj. Naši parniki — A Fmland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo MAAAAAAaaaaaaaaaa do New Yorka osem dni. To jeprinito. Uljud- ~ OOQOuQQ0090000000 no«t, snaga in zdrava hrana je na njih Q O	36 52 Q pri nas prvo in zaduje.	Red Star. ft
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o o o o
Gospoda moja, di pijete
313 10-1
Cvekov brinovec
iz Kamnika
?
Št. I.
152/5
OKLIC
javne prostovoljne dražbe zemljišča viol Stev. M katastr. občine Petersko predmestje II. del.
V soboto dnž 25. februarja 1905 zjutraj ob U. uri vršila se bo javna dražba
gospoda
Josipa Petriča, posestnika v Ljubljani
Martinova cesta hiš. štev. 20 lastnega hišnega posestva vlož. štev. 47 katastr. obč. Petersko predmestje II. del.
Hiša je novo zgrajena, leži na jako ugodnem prostoru, ima celo vrsto sob, dvoran, skladišč in kleti in je uporabna tako za raznovrstna podjetja kakor tudi za stanovanje.
To hišno posestvo je sodno cenjeno na 55.763 K in znaša tudi vsklicna cena 55.763 K.
Na hiši je vknjiženega posojila 45.000, kateri znesek zamore ostati tudi še po prodaji na hiši vknjižen. Sploh ostanejo vknjiženim upnikom njih pravice nedotaknjene.
Ostali dražbeni pogoji so vsakemu na vpogltd v pisarni dr. Josip Furlana odvetnika v Ljubljani in v podpisanem uradu med uradnimi urami.
Prodajalec g. Josip Petrič pridrži si pravico, da v teku 3 dnij po storjeni dražbi enega od obeh najvišjih ponudnikov ali pa nikogar ne sprejme.
V Ljubljani, 15. februarja 1905.
Avgust Drukar,
substitut c. kr. notarja Ivana Plantana, kot sodnega komisarja.
291 3—2
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31 j™
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-24
Izvrstna sigurna vožnja z hrzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
293 5—2
Delavnica za vsa cerkvena dela
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, 1 > posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih 294 24-1	kipov, križev in slik.
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto.
K
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden (Tirol).
mm m, .	,	^i,, -|	nj*1., i lry*_r»-uv»n.ILiu
n
n
276 12—1
Prva hrvatska tvornici žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za Izložbe in portale
G. Skrbič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-vode. •»"»»
iw Ceniki zastonj In franko.
ushLepo posestvo z gostilno -Av-^
se proda Z zemljiščem ali pa samo hiša, v kateri je stara, dobro obiskovana gostilna, pripravna tudi za napravo prodajalne. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več pove lastnik Anton Vidmar, Ambrus, pošta Zauradec, postaja Zatičina.	573 5—1
Hiša naprodaj!
Vsled rodbinskih razmer bo dne I. marca ob 9. uri prostovoljna prodaja y Cerknici št. 62. Prodajala se bo eno-nadstropna hiša poleg glavne ceste, pripravna za gostilno, prodajalno in pekarijo, zraven je klet, velik hlev, skedenj, ($upa) in kozolec, potem njive in travniki, vse v najboljšem stanju Plačuje se lahko na letne obroke. — Kupci se vabijo. — Pojasnila daje lastnik
Anton Majdič na Trati
282 21 pri Škofjiloki.
Znana
,Bobnarjeva kovačnica'
v Kandiji pri Novem mesta
se da meseca aprila v najem. Odda se ali kovačnica sama, stanovanje in drugo pa posebej; še raje pa vse skupaj enemu najemniku: kovačnica, hiša z gospodarskim poslopjem in poljem. Redi se lahko krava in eden ali dva prašiča. Več pove Jane{ KuŠllan, posestnik v Kandiji.	183 2-1

j Mizar išče ^ -močnega—- I
i
no. L
struparja j
L pod ugodnimi pogoji. Delo trajno.
/St Naslov pove upravništvo ,,Slovenca"
A. Kraczmer ^ev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrari klavirji, solidno in s— stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, sbb
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-ler. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo ln izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško ln preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52-23
Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-ljic, ki stanejo 2 kroni, se po požti ne pošilja.
naznanilo m priporočilo.
Oblastveno hancesHoniranl vodnjaški mojster Jakob Janež
naznanja slav. občinstvu, da se je preselil z Dolenjske ceste 27 v Radeckega vas št. 12 ter se priporoča v obila naročila.	214 3—3
HERB*Bfly-Jev -m
podfosfornoklsli
apneni= železni sirup
B « 7	S
i Vence.2 Trakove.
Benedikt, Ljubljana
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode iL zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 62—31
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerlja JUltOO Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 52—37 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsako* druge vrste strešnih 'opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cemeutnln, Gllnce pri LJubUanl.
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj!
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20-20
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, anttmagnettško, sistem
n"®	^skopf^patent^rem.
Brezplačno In poStnlne prosto
pošilja vsakemu na
strovani uenik prva in največja izvozna trgovina z urami, bi-^-ggB^m&L 8er'> zlatnino, srebr-nlno,optišklmi stvar-/^jj^^^t^^^^jtv. mi, godbeniml avto-'^Ž^S^fi^aagMA. mati itd. 9)2 52-41
Dletlngerjev nasl.
fffl a Sm^^^P Teodor Fehrenbaeb
Gosposka ulica 26,
Nikl. rem. ura od V80 gld., srebrna rem-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. livršajejo 33 tudi vsa v to stroko spadajrfia po-parila aataačao, vastno la Jako osno.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
UH3T nucina "S®
;zak. zajamčeno) 1098 52-35 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-fekll * Comp., Praja, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
verižico In fute-ralom
| C	s plombo
^iSS^aS^fcrT''*.	T ^mom	jeklen. ali ni-
kolnastem okrovu, pat. email. •'■	knzališče, 3f> ur idočo, natanč-
'<< Vff	n0 repasiriino 8 triletnim pri-
SV^/mI f	mernim jamstvom, v futemln
>v~tAC	A iz jelenine, z nikeln. verižico
'cS	"-f- ^	'''' in priveskom za cono gl. 2*25,
"i ti komadov gl. 0-S0, (I kom. I ^>5« j>1. 12-50. lat« ura z dvojnim «"! pokrovom gl. 8 50. Cene »1-»Jrfji.tem ^Konkepf-nre, brez ?Js3 plombe, kakorine prodajno Ipd mali urarjl ln trgovci, ko-JI' mad j>1. 1 <5-
Denar nazaj ! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali e se denar pošlje naprej.
PATENT
Pivovarna J. PERLES
p?
"'-v.
LJUBLJANA, Prešernove ulice 9
priporoča
izvrstno marčno pivo
—_—• v sodčkih in steklenicah. -
Optični zavod
v Mostu (Briix) št.	1099, (Češko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato llustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
1009 52-37
Fr. >upcue
priporoča vticuniai
priporoča velečastltl duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pltanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škaiih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vo.el in suho satovje, po kijllkor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In pošteno postreči.
LtJUSliJfl^H,
Prešernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hlia
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
SR. jK/T\ /" * * * »o »n ^ ** »n ^
$ AVGUST REpIČ $
W	NO«l*»r	^
W	LJUBLJANA (v Trnovem)	^
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
3	— vrstne —
&f&~ »»
po najnižjih oenah.	T^^S
w Kupuje in prodaja stare vinske sode.
WWWWWW WWWWWWW
/rS *TS »n >r\ >r\ /n »n <n ^^
(pr. Andr. Druškovlc)	________mtjl
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino - priporoča: --W Mg
železo, ploščevino, nosilke in ^šSB^Sg šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate	—
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-■ —— delstvo, poljedelske stroje, ku-
§hinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-Mt grobnih krlžev.
!	Postrežba točna!
Cene zmernel
i založnik zveze avstvijsklh e. ki». dfžovnlh unadnlkov
Tisoče zahval
tnih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thlerrjr - Ja balzama in oentlfol. mazila kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem K 3 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—16
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—31
Karol Kavšeka nasl.
LJUBLJANA, Dunajska	cesta št. 16
Tudi vsi poljedeljski stroji
kakor: mlatilnice, slamorez-	/^S^
niče, vratila, čistilnice, mlini	fr~HŽ«Bi!
za sadje in grozdje, preše itd.	1 -«jSfiSS
Traverze, cement, štorja,	IlUP^
okovi in orodje za vsako obrt.	g "^reiggp
Ceniki na razpolago.
'/-A
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevih dedičev
0 pri Mm konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-t3j O lidno ceno. O q
J. Spunf, gostilničar.
v Ljubljani
priporoča: pristni rženi, pše-tiični in mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove roi.ičke, vaniliski ln fried-ricbsdorfski suhor i. dr.
1051 52-38 Na dan štirikrat svežo pecivo in sicer:
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svdje izborno marčno In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno. 52—37
Ustanovljena leta 1854.
»•jsaS
m tm
k/.s-vv/,
mm
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
ODaauo^oaL.aooooo
OOOOGDOOOOOOOO M
17526757

53 nss^^sin sfi: £^e„fti iDcnarni prom°i
2*3 i žez 10 milijonov kron. | ^^ Sir i 1.1904: dez 42 milj. kron
• IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIHIa
MIHIIMIMIHIIHHHIIIIHIIIIIIHMIMIIIIIIHHHI*
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljuc^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure po poldan ter jih obrestuje po Stanje »log 30. novem. 1904: R 10
4'fc
01
brez kakega odbitka, tako, a sprejme vložnik od vsacih vloženih U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
_________________________28*74. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago.
V Ljubljani, dni 1. januvarja 1904.
2047 22
. Ivan Susterili,
predsednik.
Josip Jarc,
»osestnik
Dr. Andrej Karlln,
stolni kanonik v Ljubljani.
FrnnčISek Leskovlc
zasebnik in blag. Lj. pos.
veleposestnik v Medvodah.
Karol Kauschcg£,
veleposestnik v Ljubljani.
Josip SUka, knezofikofijski kancelar, 2-14 podpredsednik.
Odborniki!
Anton Belec,
posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Karol Pollak,
tovarn, in pos. v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D M. v Polja.
Greg. Slibar, župnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Dr. AleS Ušcnlčnlk.
prolesor bogoslovja v Ljubljani.
Prostovoljna prodaja zemljišča
se bode vsled sodnega sklepa vršila
dne 20. februarja 1905 dop. ob 10. uri
v pisarni dr. Frana Vok-a, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja. Prodalo se bode dražbenim potom zemljišče vložno št. 42 kat. občine Gradišče hiša št. 19 na Rimski cesti v Ljubljani, gospodarsko poslopje in vrt. Dražbeni pogoji so pri sodnem komisarju dr. Vok-u v pogled.
248 3 -3
Dr. Fran Vok
c. kr. notar kot sodni komisar.
Ernest HammerschmidU nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. Velika-zaloga
Vedno najnovejši =—
ir gramofoni
Kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe 30 gramofone
• • /> * , ,	1059 100-71
Rudolfu uueber;
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrobe.
Stare pičile se jamenjajo.
V 2
2 c/> a u
■SHS^gg.
Ž&-S3.Š-
« ,„ 3 JT
■a <*> ™ » o o * w a*a
< N	ro
UM-
r>-
n r
S.B.tJ Src 7
a ~3 iS1
—■a rr.3 ii"• cr * m u*
"g J! k- 3 »5 * S" T TJ S» ~ S-mJO". r.rrS
m| CD
t*. n . •>	_ ™ u —i ~~
<gp?ri fj.-f?? o
II
T
•a
■a 27»
cs5 ! s e2
-3'<r
1 OB
M r- a	0 & 3 n d
o u«	—c
S. £.	ff"
■= >	^
-OJ
2. >	89
L tO (J) W
Cn o a> rn <
o.
, n o-
„3 ' I » o
1 c
B o.
> <
° S-
c. 2. 9 S5
> »Z S"
* w 0
K.S n
R- ■= 0 »
»■o -100. n <2 «
er= a
2» ^
3 •*
" " S ES g
3 pr ~ » „
S. ztt-ZI HOZ
'•t- Z 1 3
JsS"
N
3 Tf < 1 5.« o' So s.;
I -S S 3«
M N* *• «
° "O
P5" r* n 2-s-
?	a .. m
0	n C ^
1	s?-1
O JT" 1 o
a S J a
v » <
53
8.3 » ~
» ^
H
3 O
, 1
p1 r- ■
»»>•« .1 Vsi
■ ■■ " -'■ ....
las ljubljane v
Tork
Brzoparniki: „K«lser Wllhelm ll."t ..Kronprlnz VMIhelm", ..Kalstr Wllhelm der CroM«",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Kduard Tavčar, Kolodvorske ulice $f. 35
1361 28	nasproti stari „TI£lerJeVl gostilni.

Delniška stavbinska družba „Union" v Ljubljani
išče za centralno kurjavo hotela
266 3—2
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanskl sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—25
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Jresenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
kt kurjača ^
veščega tudi ključavničarskih del.
Kurjač bi bil obenem oskrbnik hiše v Frančiškanski ulici. Zahteva se popolno strokovno izobrazbo, znanje slovenskega in nemškega jezika. — Plača 1200 kron na leto in prosto stanovanje.
Ponudbe naj se vlože do 25. februarja pri podpisanemu.
Dr. V. Gregorič, predsednik.
Zahtevajte pm nakupu
671 60-60
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELENM.
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp,
Nadomestek za
Pnin-Expellor
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sitro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. R1CHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Prag)
Elizabethgasse štev. 5 nova.
Dnevno ratpoiilfanf« ._
31 26-5
Odlikovan
z z>afo kolajno In častno diplomo
v Parizu.
479 98
anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. I-
se priporoča preč. duhovšč!« v Izdelovanje vsakovrstni
Ju h ovniJk* obltfct
li trpežnega In solidnega bltfrt p« nizkih cenah
Opozarja na veliko svoji zalogo
= Izgotovljone oblati
posebno na haveloke v n»;
večji izberi po najnižjih cenil
ubaflteU autform mtrtjsktfli droituieleinlgrtli andalti
BSISfi
«11
Za otroške bolezni,
7,» katere je tako pogostem potrebno kisline imar jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
alkalifena kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini fikrofeljnlh. krvicah, otoku šlez itd. in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem ka&lju. (Dvornega svštnka Liischoerja onom-grafija o GiesshUbl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnati, večjifi špecerijskih prodajalDiuah in trgovinah z jestvinami in Mnom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u « Ljubljani.	32 52-7
*mm
1122 100—67
•fr
Zahtevajte
brezplačno In franko
moj ilustrovani cenik z ko K00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
torarna ia ar« Id tiroma trgoiim Most it. 955, Ceiko
--------_ik. remontolr-orm a »Idro, , .
: lz.t.iz*!.^'^}^™ ^ gld. 2*50
Pr»»« tm.
. : ;	y■ p.iv.1 * irprrnem mir.i
■ JCIMO..** u.nj. , furlileo l> alk
'J» pri »e.kom, koaud _ _____
Hočete li dolgo živeti
In te veseliti dobrega zdravja ? Da to doseiete, skrbite za zdrav telodec in vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, n*ijde gotovo pomoč v	1078 27—y
Germanov! življenski esenci
ki se vporablja z največjim uspehom pri: poman|kanlu slasti. Slabem Želodcu, pehanju, goreilcl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemcrrhoidlh (zlati žUi)
Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne ..Črnega orla" v Delovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: Lekarna „Prl črnem orlu" K. Germana v Delovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 140; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželienega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomnajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Štaj.
Razpis stavbe.
Zaradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja za dvorazrednlco v Hinjah ..vršila se bode zmajševalna dražba	267 3—8
wmr dne 29. marca 1905
v prostorih občinskega urada v Žužemperku s pričetkom ob 10. url dopoldne.
Do tega časa se sprejmejo tudi pismene ponudbe (oferti), ki naj bodo sestavljene po predpisu § 1 stavbenih pogojev in se glasijo na c. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem.
Posamazna dela te šolske stavbe so proračunjena kakor sledi:
1.	Dninarsko in zidarsko delo..................15.000	K	—	h
2.	Tesarsko delo . .......................3471	„	52	„
3.	Mizarsko „ ......;...... .	2000	„	—	„
4.	Ključavničarsko delo...............1129	„	50	r .
5.	Kleparsko ......................755	„	22	„
6.	Pokritje strehe.................643	„	86	„
7.	Pleskarsko delo . ..................409	„	27	„
8.	Slikarsko „ ......................135	„	11	r
9.	Steklarsko „ ..........!...	419	„	62 „
10 Pečarsko „ ....... , ...	890 „	— „
11.	Naprava kapnice 1000 K in drvarnice 250, skupaj . 1250 „ — „
12.	Šolska oprava......■.'.,. i .. . 1331 „ — „
Skupaj . 27.435 K 10 h. Zadevajoč pripomočke, t. j. načrti, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo ahko ogleda v navadnih urah pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem in pri županstvu v Žužemperku.
Pismenim ponudbam je pridjati 10°/o kavcijo onih del, na katere se ponudba glasi.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo
dnč 8. februarja 1905.
Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah: franjo Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Štaj.) Naročila sprejemam že zdaj.	2140 16—7
Zdravja je nH|vt»čjt» bogastvo!
f
M
s.
Kapljice sv. Marka.




Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za ES notranje in zunanje bolezni. ES
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeic, odoravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male* gliste ter vse od glist izlivajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu, Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: fl\estna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 36, poleg cerkve su. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne posipa. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4 — K. « 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 st klenic) 8'— K. £ 5 ducatov (60 steklenic) 17 — K.
3	ducate (36 steklenic) II-— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Ilorčič, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
UstanovijenaTT360: ffGStllCl lSKOMU, Zd^ti), Us,anov|iena 1.1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka
zdravje j" n« i v fči»» hogast^o!
t
I
M
Pri nakupovanju
= suknenega = £ jjj in manufakturnega & *	blaga = *
se opozarja na tvrdko £
HUGO IHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4
250 62-
£ Velika zaloga
suknenih ostankov. 305 3SE	3K HE HE
Mlumbe
izurjena kuharica
srednje starosti, vešča v vseh strokah gospodinjstva. Vstopi najraje h kakemu gospodu duhovniku v mestu ali na deželi. Naslov pov6 upravništvo.	275 3—3
Prostovoljno se proda
hI V	283 3-2
ISc) v Ljublja i,
v kateri se nahaja gostilniški obrt z velikim senčnatim vrtom za goste. Poleg hiše je velik hlev za živino in velik travnik. Hiša je sezidana v podobi vile in stoji ob glavni cesti, par minut od dolenjskega kolodvora, ter donaša na leto 1800 K najemščine. Proda se z vso gostilniško opravo. Pogoji zelo ugodni. Več pove lastnik hiše, polenjska cesta 40.
M

Ljudska pesmarica |
za nabožno ena- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je lzS'a in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© o n a i	I*:
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z SJI zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin več. seS^jK^ag
Izšlo je tudi „Sprcmljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več. ;
Naroča se v prodatalnl .KiitolISkeirit r" tiskovnega društTa" v ljubljani. £
»Ljudska pesmarica" nai bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako
družino!	ffil
DLjudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih fe-ordinarijatov.
Z*1
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schfinfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža Kn laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, Stedllnega mazil; za hrastove pode, karbolineja it:"
Priporočava se tudi sl. občinstvu za < s v najino stroko spadajoče delo v mi, . in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—14
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
dppHoles m žiumnih 5trojeu
za rodbino in obrt.
s. -	Glasbeni avtomati.
o.
iste
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
'"lil . lostna delavnica ; za poprave.
'	60 52—6
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
1055 52—36
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBIi
J. Spt»eitzep«ja naslednik
Lijubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilSno om»eii« n« »tnoj, obhojlln« mize, og*aJ« n» mluodvopu, obmejno omireije, vein« v»«t:a, balkoni, verandi, stolpne koli«, Štedilnike, «t»elovode, lele*n« okna, železne atve&ne atole itd.
Specijaliteta: vaijism aaatovi in aointna plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Kamnosek
IGNACIJ DAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52—36
Zaradi popolne opustitve modne trgovine A. Primožič, Ljubljana, Mestni tr$ 25
prične se prodaja zimskega blaga v soboto 4. februarja do 1. marca 1Q05.	1010 52-50
K prostovoljni prodaji pride:
modno volneno blago za dame, barvani in beli pike bar-hanti, svileno blago za bluze in obleke, šerpe, en del francoskih batistov, sukno za salonske obleke, kovtri svileni in volnati, razno perilo, preproge (tudi za oltare velike) in postelne garniture, plašče za dame (Brunnenmantel), površne jopice, ena partija lodna 115 cm široko po 39 kr. meter, enako llanele po 14 kr. meter in še druge reči. — Ogled ———■ prost. ————-
Vsak dan sueže
pustne krofe
Slaščičarna
Jak. Zalaznik
Stari trs Zl. Mestni trs 6. Sv. Petra cesta Zl
33 16
1647 20
pt Novosti
1
^ modnega svilenega blaga
in
največja izbera
#
u *
S
*
«
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. IJubljana.
Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I. Keber Ljubljana,Stari trg 9
1883 52-12
»Pri dobrem pastirju«
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
Pri odkupu čez 10 kron dovolim Se 1% (procent) pnpusta ali skonte.
S
e
*
a
N
S #
Kot zanesljive ure priporožam posebno ,,Union".
Franc Čuden
urar in eksportna tvrdka, zaloga srebrnine in zlatnine, delničar ,,Družbe prvih tov. ur ,,Union" v Genovi, Glashiitte in Bielu,
priporoča svojo bogato zalogo
ženinom — in nevestam.
Vsakdo naj zahteva najnovejši cenilnik zastonj in poštnine prosto. 256 52-2
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
Založnik ©. kp.
drž. uradnikov".
| Gospodične s
Q katere se žele izobraziti v šivanju 5 8 in krojnem risanju sprejema g
\ Pranju Jesih, Ljubljana \
ta m
Stari trg Stev.28. w ^
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju % Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
8. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Duiiaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin , 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—18
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
- varnost.
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
0 0 0 o o o o